vmesnih gostiteljev, pa so lahko ptice tudi kazalni-
ki okrnjenosti prehranske mreže. 
ZA KONEC
K znanju o pojavljanju, širjenju in preprečevanju 
bolezni prispevajo tudi muzejske zbirke. S pregle-
dom preparatov ptic v muzejskih zbirkah je bila 
odkrita povezava začetka uporabe dikloro-dife-
nil-trikloroetana (DDT – sintetični insekticid s 
škodljivim vplivom na zdravje ljudi, okolje in divje 
živali, predvsem ptice, med drugim povzroča tanj-
šanje jajčnih lupin) in upada populacije sokola selca 
(Falco peregrinus). 
VIR
Movalli , P., Krone , o ., o sborn , d ., Pain , d . (2018): 
M onit oring contaminant s , emer ging infe ctious diseases and 
environmental change with raptors, and links to human 
health. – Bird Study 65(10): 1 –14.
WHO/SCBD (2015): Connecting Global Priorities – 
Biodiversity and Human Health: a state of knowledge 
review(https://apps.who.int/iris/bitstream/han-
dle/10665/174012/9789241508537_eng.pdf;jsessio-
nid=215FF6EA765824CE9C3B795724D5F4F2?sequ-
ence=1, 30. september 2021).
Roparske ptice, kamor spadajo ujede (denimo 
SKOBEC (Accipiter nisus) na sliki), sove in sokoli, 
so končni plenilci in z njihovo pomočjo lahko 
dobimo pomembne informacije o pojavljanju, 
širjenju in preprečevanju bolezni.
foto: Matej Vranič
Ker je na planetu vse med seboj povezano, nam ro-
parske ptice lahko povedo marsikaj o zdravju okolja 
in ljudi v prihodnosti. Za kakovostno življenje vseh 
organizmov se moramo zato truditi vsi!
foto: Ciril Mlinar Cic
IZ ZBIRK  
PRIRODOSLOVNEGA  
MUZEJA SLOVENIJE
Laški škrjanec
/ / Al Vrezec
Jesen ni priložnost le za opazovalce ptic, ki 
opazujejo mnoge vrste selečih se ptic, pač pa 
velike jate selivk premamijo tudi divje lovce. Lov na 
ptice selivke je danes prepoznan kot eden izmed 
pomembnih dejavnikov izginjanja nekaterih selivcev, 
problematična pa je zlasti južna Evropa, tudi Balkan. 
V Sloveniji smo se tega prvič zavedeli leta 1996, 
ko so na mejnem prehodu Dolga vas pri Lendavi 
cariniki v italijanskem kombiju odkrili pošiljko 3914 
ustreljenih ptic, ki so izvirali iz Romunije. Pošiljko 
je strokovno pregledal Dare Šere in v njej naštel 
40 vrst ptic, med katerimi so prevladovali poljski 
škrjanci (Alauda arvensis), rdečegrle cipe (Anthus 
cervinus) in ščinkavci (Fringilla coelebs). V pošiljki 
je bilo tudi 86 laških škrjancev (Melanocorypha 
calandra), od katerih jih je danes osem shranjenih 
tudi v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja 
Slovenije, del ptic pa hranita tudi Notranjski muzej v 
Postojni in Dunajski naravoslovni muzej. 
Tej pošiljki je kasneje sledilo še več podobnih, 
zadnja večja še leta 2018, v kateri so prevladovale 
rdečegrle cipe. Slovenija leži na tihotapski poti 
oziroma, kot se je izrazil Dare Šere, na selitveni 
poti mrtvih ptic med Balkanom in Italijo, kamor 
se te ptice prevažajo v kulinarične namene, zato z 
odkrivanjem nezakonitega tranzita Slovenija lahko 
pripomore tudi k varstvu ptic v JV Evropi.
Svet ptic 03, oktober 2021 19