NOVO MESTO, 4. 6.1980 LETO X.	ŠT. 8
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškem -Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk. Novo mesto
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LAROD NOVO MESTO
nekaj misli iz programa 1981 -1985
Izhajajoč iz dosedanjega razvoja, organiziranosti in proizvodnega programa ugotavljamo, da je bila proizvodna usmeritev pravilna. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se v samem proizvodnem programu ne predvideva bistvenih sprememb, saj je tako zastavljen, da pokriva potrebe bolj ali manj konstantne potrošnje. Po predvidevanjih naj bi se trendi zadnjih petih let nadaljevali tudi v bodoče. Kljub določenemu časovnemu zamiku tudi pri nas opažamo porast potrošnje ženskih bluz, kril in kompletov, prilično konstantno potrošnjo moških srajc in plaščev ter upadanje zanimanja za klasično moško obleko na račun športnih jop, sakojev in hlač. Zadržanje takega gibanja po-
trošnje za nas ne bi smelo predstavljati težav v kolikor bo tržišče zmanjšanje potrošnje klasične moške obleke nadomestilo s športno konfekcijo v enaki količini. Ob upoštevanju obstoječih kapacitet in enakega deleža izvoza v skupni proizvodnji, se bodo pojavile potrebe po večji usposobitvi proizvodnje TOZD TIP-TOP na lažje in modne materiale ter TOZD Temenica na športna moška oblačila in delno ženska krila.
V izvozu predvidevamo usmeritev tudi na področje DVR in na vzhod, pri čemer pa si bomo utečene posle izvoza na zahod prizadevni obdržati in po možnosti celo povečati. Naš cilj je kljub težavam povečati klasični izvoz, kjer ob manjšem angažiranju proizvodnih kapacitet dosegamo večji devizni priliv.
Na področju oskrbe s surovinami je naš cilj s samoupravnim sporazumevanjem zagotoviti si okvirno določene količine surovin v dogovorjeni dinamiki, pri čemer bomo težili za solidno, kvalitetno in pravočasno oskrbo. Ob tem pričakujemo v prvem delu srednjeročnega
obdobja povečanje težav pri preskrbi s surovinami, ki je povzročena z omejitvami uvoza kot tudi večjimi možnostmi izvoza tekstilne industrije ob vse večjih kapacitetah konfekcionarjev. V uvozu ne bomo iskali količin, temveč le popestritev domače ponudbe glede na design in kvaliteto.
V	proizvodnji vrhnjih oblačil se predvidevajo določene reorganizacije proizvodnih procesov, ki bodo omogočale večjo produktivnost, boljšo kvaliteto in humanizacijo dela.
V	časovnem obdobju 1981—85 planiramo nabavo sodobnejše strojne opreme z ureditvijo delovnih mest in izboljšanje delovnih pogojev v proizvodnji.
Poleg posodabljanja in nadomeščanja strojne opreme predvidevamo naslednje investicije:
1. izgradnja manipulativnega skladišča v Novem mestu (TOZD Commerce), katerega izgradnja bi odpravila probleme v zvezi s skladiščenjem in prodajo težke konfekcije. Vrednost investicije je ocenjena na cca 17.000 tisoč dinarjev.
2. razširitev in reorganizacija proizvodnih prostorov z namenom izboljšanja pogojev dela v TOZD Temenica, kije ocenjena na cca 12.000 din z možnostjo gradnje v dveh fazah in pričetkom izgradnje v letu 1981.
KADRI
Problemi, s katerimi se ob zagotavljanju potrebne delovne sile srečuje DO Labod so identični problemom, ki so značilni za vso tekstilno industrijo. Ob visoki fluktuaciji in majhnemu zanimanju za delo v tej panogi, ki je bila značilna za preteklo plansko obdobje, ne predvidevamo bistvenega povečanja števila zaposlenih pri obstoječih proizvodnih kapacitetah. Zadali smo si primarno nalogo, ustvariti boljše delovne pogoje, predvsem pa z vsemi oblikami izobraževanja izpopolniti kadrovsko strukturo, saj ugotavljamo, da le-ta po dejanski stopnji izobrazbe ne ustreza stopnji razvoja proizvodne tehnologije in kot taka vpliva na doseganje produktivnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob otvoritvi letošnje razstave Ex tem pore - Labod 80, so nam, tako kot tudi lani, zapeli člani Šentjernejskega okteta, tovariš direktor Zdravko Petan pa je v svojem nagovoru poudaril, da si bomo v Labodu tudi v bodoče prizadevali organizirati čim več takih prireditev in tako pomagali pri podružabljanju kulture in umetnosti, (foto BB)
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	globalu moramo težiti za tem, da bi z optimalnimi napori in stroški dosegli leta 1985 vsaj 60 % predvideno oziroma zaželeno kvalifikacijsko strukturo: NK 8,2%, PK 13,2%, KV 69%, SS 7%, VIŠ 1,7% VS 0,9%. Po letih predvidevamo naslednje doseganje zaželjene strukture: 1980 za 5%, 1981 za 5%, 1982 za 10%, 1983 za 10%, v letu 1984 za 15 %, in v letu 1985 za 5 %. To strukturo predvidevamo doseči z izobraževanjem ob delu cca 40%, s štipendiranjem in ustreznim kadrovanjem 20%. V cilju pridobivanja ustreznega kadra se mora DO vključevati v program po zakonu o usmerjenem izobraževanju.
Uresničevanje planiranih izboljšav (pogojev dela, hitrejša rast OD) bo gotovo vplivala na ustaljenost delavcev in fluktu-acija naj bi ne bila večja od 5,5 %. S številom zaposlenih v neposredni proizvodnji, je začrtana rast proizvodnje, ki je odvisna tudi od produktivnosti lela (fizične in pogojene z zboljšavami v organizaciji in ehnologiji.)
Celotni prihodek, družbeni iroizvod, osebni dohodki
Ob stalnih cenah v letu 1980 predvidevamo rast celotnega prihodka po stopnji 2,6% letno, rast produktivnosti 1,6% letno, rast družbenega proizvoda po stopnji 3,5% in rast čistega dohodka 4,3 % letno in sredstev za osebni dohodek po stopnji 4,4 % letno.
Glede na položaj tekstilnih delavcev bomo v naslednjem planskem obdobju morali zagotoviti hitrejšo rast osebnih dohodkov in si prizadevati, da se bo položaj tekstilnih delavcev postopoma izboljšal.
DRUŽBENI STANDARD
V	prihodnjem obdobju bo DO nadaljevala s skrbjo za reševanje stanovanjskih potreb zaposlenih, zato bo namenila razpoložljiva sredstva za te namene — za nakup osebnih stanovanj in pomoč pri individualni gradnji.
V	okviru DO so TOZD zainteresirane za združevanje sredstev za nadaljnje vlaganje v objekte na Malem Lošinju, kjer bi do leta 1985 zgradili cca 10 stanovanjskih enot (garsonjera, enosobno stanovanje).
MOŽNOSTI POVEZOVANJA TEKSTILNE INDUSTRIJE
Glede na sedanje stanje na področju zaposlovanja in na politiko zaposlovanja v SRS v naslednjem obdobju vidimo
Kot smo že pisali, si delavci v Libni privoščijo kavico v krajšem odmoru, ki so ga poimenovali „trimček".
možnost za uskladitev asorti-mana (predvsem v programu vrhnjih oblačil) predvsem v dveh možnostih:
—	s kooperacijo s konfekcijskimi podjetji iz drugih republik (nerazvita področja)
—	s povezovanjem s konfekcijo v kraju delovanja sedanjih TOZD ali v širšem območju SR Slovenije.
Zaradi težav zagotavljanja potrebnih obratnih sredstev, ki bodo prisotne tudi v prihodnjem obdobju, bo možno dopolnjevanje asortimana s kooperanti le s finansiranjem kooperanta ali pa njegove banke.
Ob ocenjevanju možnosti razvoja tekstilne industrije v Jugoslaviji, moramo upoštevati razmere v svetu. Le-te pa niso v naš prid, saj so, poleg nerazvitih držav, ki lahko ponudijo za izvoz med industrijskimi izdelki predvsem tekstilne surovine in konfekcijo, tudi razvite države (EVG-ZDA itd.) primorane zaščititi lastno tekstilno industrijo. To dokazuje tudi pravkar podpisan sporazum med EVG in Jugoslavijo, kije ostal najbolj restriktiven prav za tekstilne proizvode. S tem ne želimo reči, da se v bodoče ne bomo mogli še uspešnejše vključevati v izvoz, toda tekstilna industrija pri nas bo morala biti deležna tistega družbeno-ekonomskega položaja, ki ji pripada.
O vseh teh tezah je potekala živa razprava v vseh TOZD, ko so na svojih zborih sprejemale smernice plana TOZD in DSSS za obdobje 1981-1985.
Vodja plansko-analitske službe ROZINA KUM
simpozij v
stubičkih
toplicah
V času od 24. do 25. aprila je inozemska firma, sicer proizvajalec podlog „CARL FREUNDENBERG” iz Wein-heima v sodelovanju z zastopstvom „ASTRA” Zagreb organizirala tehnični simpozij v Stubičkih Toplicah, ki tvorijo eno izmed TOZD ,.ASTRE”.
Udeleženci simpozija so bili predvsem proizvajalci -konfekcionarji, njihovi potrošniki. Našo delovno organizacijo sva zastopala predstavnika s področja vrhnjih oblačil in perila.
Glavni namen simpozija je bil prikazati in razpravljati o najnovejših kolekcijah podloge -VLIESELINE 1980 v pogledu modnih tendenc in tehnične obdelave tkanin.
S tem v zvezi so strokovno predavanje popestrili filmi, vzorci in modna revija moških in ženskih oblačil. Le-ta je imela ob prikazovanju mode, tkanin, barv in krojev, poudarek na uporabnosti in kvaliteti podloge VLIESELINE, različnih vrst, debelin, pač glede
na model, oziroma težo in sestav osnovne tkanine.
Informativno naj omenim predvsem za PŠ najznačilnejše podloge: npr. Vlieseline „7022, ki se uporablja za ženske bluze, daje mehak otip in se prilagaja na krčenje zgornje tkanine. Vlieseline” 6012 je primerna za tanke, posebno krep tkanine.
Prav tako je bil predstavljen bogat asortiman podlog za VO — težje tkanine. Posebno so priporočali vrste podlog, ki dajejo poleg mehkega otipa tudi obstojnost na obliko in odpornost na mečkanje. Za tkanine poliamidnega sestava so bile prikazane specialne podloge ..Vlieseline” (8400), katere se kemično spajajo samo s poliuretansko tkanino, medtem ko se z normalnimi tkaninami ne lepi.
Veliko časa je bilo posvečenega tudi metodam lepljenja, bodisi, ročnega ali s pomočjo lepilnih preš. V zvezi z določeno problematiko podlog ali lepljenja pa so potrebne tudi razprave.
Menim, da je bil simpozij dobro organiziran, strokovno zelo kvaliteten in za vse udeležence koristen, ker bomo marsikatero spoznanje prenesli v prakso.
S Stubičkih Toplic smo poleg strokovnih pridobitev in dobre organizacije odnesli tudi lep vtis samega kraja in okolice Hrvatskega Zagorja, ki je ne le prirodno zanimivo, marveč tudi zgodovinsko in kulturno bogato in vredno ogleda.
BORIS VOGRINC
željenih uspehov. Razpoložljivi čas je nujno skrajno racionalno izkoristiti, smortno ga porazdeliti po dejavnostih in poskrbeti, da resnično naredimo največ, pridobimo največ. Torej imamo naše rezerve predvsem v organizaciji dela in delovanja.”
Tako je tekel pogovor s tov. Edom Komočarjem o stabilizacijskih prizadevanjih TOZD Libna. Ob tem pa je bilo potrebno še kaj reči o vsem, kar je tej temeljni organizaciji združenega dela povedal njihov zaključni račun, kje jim kaže pozitivne rezultate in kje narekuje večjo pozornost, saj je ZR lahko tudi osnovna usmeritev za stabilizacijska prizadevanja.
Tov. direktor je z zadovoljstvom povedal, da je ZR pokazal ugodnejše rezultate od predhodnega in ob tem navedel, da v teh rezultatih vidijo poleg nekaterih sprememb v tržno ekonomskih zakonitostih tudi velik delež prizadevanja kolektiva. Lepši rezultati pa dajejo delavcem TOZD Libna še več poleta, ki pomaga premagovati sprotne težave. Le ena od teh, ki na žalost še vedno pesti ta kolektiv, pa je tudi nezmanjšani procent bolniškega staleža. Ponovno bodo v Libni poskušali rešiti ta problem s tesnejšo povezavo z zdravstveno službo in skrbnejšim spremljanjem bolnikov.
Sprotno spremljanje problemov, ki se porajajo v kolektivu, skrben in resen odnos do njih in spoštovanje zastavljenih smernic stabilizacije, to so koraki, ki gotovo vodijo v boljši in varnejši jutri. Da pa bo temu tako, je še posebna skrb posvečena izobraževanju, saj znanje pomeni napredek.
NASA OBRAMBA
Poverjeniki sindikata v Delti zbirajo naročnike za posebno številko Naše obrambe. Vsa bo posvečena tovarišu Titu in njegovemu delu. Imela bo trajno vrednost in bo primerna tudi kot učni pripomoček za učence vseh šol.
Izšla bo na sto straneh. V njej bo veliko barvnih in črno belih slik in besedilo o življenjski poti ter delu tovariša Tita oziroma najpomembnejših citatov iz njegovih govorov in člankov.
M. M.
KJE IN KAKO BOMO VARČEVALI
pogovor z
direktorjem tozd libna
„Naša družba seje skupno in samoupravno dogovorila za vsebino stabilizacijskih smernic, ki nam nalagajo predvsem skrajno racionalno obnašanje pri izrabi delovnega časa, racionalno porabo surovin, pomožnega materiala in resnejši odnos do vseh stroškov. Mi v Labodu lahko rečemo, da ta prizadevanja za nas niso novost, saj smo že vse skozi stabilizacijsko naravnani.
Naša naravnanost k varčnosti in racionalnosti pa je v tem letu splošnih prizadevanj v tej smeri še posebno poudarjena. V TOZD LIBNA smo program stabilizacije vključili v splošna stabilizacijska prizadevanja celotne delovne organizacije. Znotraj tega pa velja naša pozornost vsaki podrobnosti posebej, pri kateri bi se dalo še kaj prihraniti. Ni nam vseeno kdaj in kje gore luči, ali voda pušča, ali delavke zamujajo, oziroma prezgodaj odhajajo ... Odnos vsakega posameznika je pri teh »malenkostih" zelo pomemben. Da pa se vsi tega zavedamo, imajo precejšnje zasluge tudi družbenopolitične organizacije naše temeljne organizacije zdru-
ženega dela. Predstavniki DPO so in bodo sodelovali ob snovanju, ob razpravah in ob sprejemanju posameznih dokumentov in ob tem tvorno vplivajo na vsebino teh.
Vendar pa bi bilo napačno meniti, da je vsebina stabilizacije le golo varčevanje in prav nič drugega. Smotrno gospodarjenje in prizadevanje za dobro počutje v kolektivu, pa čeprav na videz ne ravno skrajno varčno, bo pridjalo k našim skupnim uspehom veliko več kot samo »šparanje na polni črti”. Tako v naši sredini gojimo več dejavnosti, ki poleg proizvodnega dela vežejo naše delavce. Tako imamo že lepo vpeljan pevski zbor — edinega ženskega na našem področju, imamo dobro gasilsko desetino, ki tudi dosega na raznih tekmovanjih lepe rezultate, oživeti pa želimo tudi folklorno skupino. Te dejavnosti se odvijajo izven delovnega časa, zgodi pa se, da nastop v širšem merilu zahteva kakšno uro rednega dela. V takem primeru moramo videti širši interes, afirmacijo deklet, ki so v svojih prostih urah dosegle uspeh, ki mu žele prisluhniti tudi drugi delavci in občani. Ob takem gledanju pa tudi zamujena ura dela ne pomeni več take izgube in tudi posluh neposredne delovne sredine postane večji. Skupno delo pa delavke tudi tesneje poveže, kolektiv postaja enotnejši, s tem pa prihajajo tudi delovni uspehi.
To je ena skrajnost, druga pa je morda v tem, da si ne smemo več privoščiti dolgih sestankov, ki slabo pripravljeni in neorganizirani ne morejo prinesti
ex
tempore labod 80
Letos je že drugič za povrstjo Labod pokrovitelj likovne kolonije amaterskih slikarjev „Ex tempore”. To je prireditev za katero je dala pobudo novomeška skupina Vladimir Lamut. Vsi, ki smo si ogledali tudi
lansko razstavo smo letos ugotovili, da je nivo kvalitete del občutno višji in da prireditev zares raste po začrtani poti.
Letos je 25 slikarjev-amater-jev, ki so prišli v Labod iz vse Slovenije, ustvarjalo na teme „Po poteh Titove revolucije”, „Dolina Krke” in „Novo mesto”. Od petka do nedelje so nastajala dela, platna so dobivala podobe krajin, spominov, občutkov. Izdelke je v nedeljo popoldne pregledala in ocenila strokovna žirija pod vodstvom prof. dr. Ceneta Avguština. Lahko rečemo, da so se ob strogih kriterijih znašle na stenah zares najboljša platna, čeprav so mimoidoči kaj radi pogledali tudi po drugih delih, za katera je ocenjevalec dejal, da bi morda morala še malo dozoreti, biti še malce bolj izdelana .. ; hkrati pa je poleg mnogih sodelujočih tudi on
pohvalil dobro organizacijo in sam razvoj prireditve. Labodov Ex tempore se, glede na izbor sodelujočih in glede na dosedanje kritike, postavlja med najboljše prireditve te vrste v Sloveniji.
Tov. Vovko, član skupine Vladimir Lamut in član organizacijskega in pripravljalnega odbora pravi, da bi lahko že prihodnje leto prireditev postala medrepubliška saj bi tako ta dejavnost dobila še širši značaj podružabljanja kulture. Ob razumevanju, na katerega so slikaiji-amaterji naleteli v naši delovni organizaciji in ob pomoči, ki ni zahtevala velikih sredstev, je pa omogočila veliko in kvalitetno prireditev, rastejo skupni načrti za v bodoče.
Med nagrajenimi deli je v temi ,4*o poteh Titove revolucije” prvo nagrado prejel Marjan Maz.nik za sliko ,,Baza
Od petka, 23. maja, pa do nedelje, 25. m*1- !mo srečevali slikarje - amaterje, ki so v Novem mestu in okolici ustvarjali dela na #ne Po poteh Titove revolucije, Dolina Krke in Novo mesto, (foto BB)
20”, Payel Predanič pa je dru^o nagrado za risbo „Žužemberk ’. Tretja nagrada v tej skupini ni bila podeljena, ker ni bilo dela, ki bi ustrezalo kvaliteti za tretje mesto. Med deli na temo „Dolina Krke”, je prvo nagrado dobil za svojo sliko Stane Petrovič, drugi nagradi sta bili dve in sicer sta si ju zaslužila Tone Tomazin in Milan Merhar, tretjo nagrado pa je za svoj akvarel prejela Mojca Viler. Na temo „Novo mesto1’ je selektor odločil, da podeli dve prvi nagradi in sicer Toniju Vovku in Tomažu Železniku, drugo nagrado je prejel Bogdan Potnik, tretjo pa Viktor Zem-Ijak.
Med deli smo se Labodovi delavci razveselili Potnikovega dela, ki je na svoje platno ujel Labod, sliko uspešno rešil in prejel zanjo tudi nagrado. Prav ta slikar pa je bil ob spretnem portretiranju dobrodošel med vsemi nami, saj je narisal vratarja, direktorja, kuhari-
Ob otvoritvi razstave so nam zapeli člani Šentjernejskega okteta in z lepo pesmijo popestrili prireditev. Prisotni smo počastili tudi spomin našq>a predsednika in maršala Tita. Minuta molka med platni, ki so prikazovala spomine na revolucijo, Dan mladosti, ki je tokrat prvič brez našega Tita in želja z našim delovanjem izraziti zahvalo za pot, ki nam jo je odprl. Pot svobode in enakopravnosti, svobodnega izražanja, pot, na kateri se prepajata proizvodno delo z umetnostjo, pot svobodnih, ustvarjalnih in humanih odnosov enakega med enakimi.
Zadovoljni smo z letošnjo prireditvijo, saj je napredek od prve Ex tempore očiten. Prireditev dobiva vse večje razsežnosti in takorekoč pred našimi očmi rastejo slikarji — amaterji v tenkočutne in vse kvalitetnejše posredovalce lepot, ki jih skozi umetniški pristop spoznavajo tudi naši delavci.
Razstava bo obšla tiste naše TOZD, ki bodo to želele.
ob dnevu krvoda= jalcev
Ob tednu solidarnosti praznujemo 4. junija kot Dan krvodajalcev. Krvodajalstvo je ena najhumanejših oblik pomoči sočloveku, zato je tej akciji v naši družbi posvečena posebna pozornost. ,
Skoraj tridesetletno delo aktiva Rdečega križa Slovenije je ob velikem razumevanju in pripravljenosti ljudi in občanov rodilo bogate sadove, saj se je samo v lanskem letu udeležilo krvodajalskih akcij v naši republiki že 109.000 delovnih ljudi in občanov.
Razveseljiv pa je podatek, da je med njimi vse več mladih, ki v organiziranih akcijah po šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih redno darujejo kri. Da pa je udeležba vse množičnejša in da je visoka zavest človeške solidarnosti in humanosti med nami vse višja, imajo velike zasluge aktivisti Rdečega križa, SZDL, ZSMS in drugi, ki nenehno sodelujejo pri pridobivanju občanov za darovanje krvi.
Tudi v naših delovnih sredinah se zavedamo, da je krvodajalstvo pomembna vrednost, ki prispeva k humanješim medčloveškim odnosom in socializaciji družbe. V, naših TOZD je precejšnje število krvodajalcev, ki delujejo v sklopu posameznih
aktivov RK.
V novomeškem delu Laboda je že pred dvema letoma aktiv RK dal pobudo za organizacijo izleta za tiste krvodajalce, ki so darovali kri pet in večkrat.. Ob letošnjem 4. juniju bo dana obljuba izpeljana. Krvodajalci se bodo 1. junija odpeljali proti Kozari in Jesenovcu. Z ogledom velikih spomenikov naše revolucije, kjer se je začela kaliti solidarnost, na Sromljah pa bo zaključek prireditve in podelitev priznanj vsem, ki so dali kri 5 krat, 10 krat, 15 krat in 20 krat; darovalci, ki so podarili svojo kri že 25 in večkrat, pa bodo prejeli diplomo na skupni občinski slovesnosti.
Vsem krvodajalcem v naši delovni organizaciji čestitamo, želimo pa, da se jim pridružijo vsi zdravi delavci naših sredin!
O tem sta spregovorili tudi obe naši sogovornici, ki sta že dolgoletni krvodajalki:
Anica Kastelic — 28-kratna darovalka krvi
ANICA KASTELIC
Tovarišica Anica Kastelic je že petnajst let v Labodu, krvodajalka pa je postala že prej, ko je bila še v Tržiču. Pravi, da so leta 1958 v golniški bolnišnici potrebovali kri in odzvala se je akciji. Čeprav je bilo prvič kar hudo pri odvzemu, je od takrat dalje redna krvodajalka in že kar osemin-dvajsetkrat je darovala svojo kri. „Moja skupina je AB, ki ni ravno pogosta. Veste, tudi sama sem potrebovala kri in to kar dvakrat — ob obeh porodih. Tuja kri je rešila življenje mojih otrok in meni sami, zato bom tudi sama darovala kri dokler bom le mogla.”
„Ali menite, da smo v naši delovni sredini naredili dovolj za množičnost krvodajalstva? ”
,,Premalo je bilo storjenega, saj še vedno mnogi gledajo na krvodajalstvo kot na nekaj zdravju škodljivega. Morali bi z vzgojo vplivati na to, da vsi zdravi ljudje — tem odvzem krvi ne more škodovati — postanejo krvodajalci. Na to humano dejavnost pa se naj ne bi spomnili le ob Dnevu krvodajalcev, temveč naj bi bila to stalna oblika pridobivanja novih darovalcev. Moja dva otroka pravita, da bosta postala krvodajalca čim bosta dopolnila osemnajst let.”
OLGA VIDRIH
je postala krvodajalka ob potresu v skopju. „Takrat še nisem bila zaposlena. Nekaj gospodinj iz moje soseščine se nas je odločilo darovati kri ob tisti katastrofi, ki nas je zelo prizadela. Sicer nam takrat krvi niso vzeli, ker so jo imeli že dovolj, povabili pa so nas, da pridemo drugič. Od takrat sem darovala kri 26 krat. Vmes so tudi že parkat zavrnili zaradi zdravstvenih razlogov, vendar se mi je stanje kar hitro popravilo. Sedaj moram reči, da se po
odvzemu krvi celo bolje počutim in jo bom tudi v bodoče dajala.”
„Ali ste tudi vi kdaj potrebovali kri? ”
Pred štirimi leti sem bila nekaj bolna, vendar si nisem mislila, da gre tako zares. Odlašala sem z obiskom pri zdravniku, zato sem izgubila veliko krvi. Ko sem se le odločila za pregled, mi je zdravnik dejal, da me bodo morali malo „pobarvati”. Trenutno takrat v Novem mestu niso imeli na zalogi moje skupine „0”, zato sem na kri čakala dva dni, da so mi jo pripeljali iz Ljubljane.”
„Pravite, da dajete kri v zadnjem času v razmahu štirih mesecev — ali vam vaše sodelavke tudi sledijo? ”
„Vse več nas je, ki darujemo kri. Zavedamo se, da poleg zdravljenja naša kri tudi rešuje življenja, zato bi bilo prav, da nas je vsak dan več. Pa tudi moški — čeprav jih ni veliko med nami - bi lahko postali bolj „korajžni”!
Olga Vidrih - 26-kratna darovalka krvi
Olga Vidrih in Anica Kastelic se bosta udeležili izleta na Kozaro in Jesenovac. Njima in vsem ostalim udeležencem želimo, da bi se lepo imeli, se odpočili in razvedrili!
Tudi v ostalih TOZD imajo veliko število krvodajalcev. Naj omenimo le tiste, ki so darovali kri največkrat:
TOZD Delta: Alojz Prelog — 30 kratini krvodajalec Bigec Cilka — 25 kratna krvodajalka
rezervirano za dopisnike
bili smo v
beogradu
Od Titove smrti dalje nas spremlja žalost, ki smo jo ob našem obisku v Beogradu še toliko težje občutili Skupina mladincev iz novomeškega dela Laboda se je udeležila zaključne prireditve meseca mladosti Pridružili smo se slovenskim predstavnikom in se s posebnim vlakom odpeljali v naše glavno mesto. Prva pot nas je peljala proti Dedinju. Po štiriumem čakanju v nepregledni koloni ljudi smo se počasi premikali proti grobnici, kjer smo se z enominutnim molkom poklonili spominu našega dragega Tita. Občutek, da ga ni več med nami je bil boleč, vendar smo bili v tej nemi bolečini vsi skupaj trdno prepričani, da bomo hodili po njegovi poti Po mimohodu smo si ogledali Beograd in njegove znamenitosti
Uro in pol pred začetkom osrednje prireditve smo prišli na stadion, kjer smo s pesmijo pričakali nastopajoče. Sam nastop je bil mogočen, svečanega občutka pa se niti ne da opisati Leta 1975 sem bila prav na tem stadionu ob Dnevu mladosti kot nastopajoča. Takrat nas je pozdravil Tito. Ob tokratnem obisku pa je bila prireditev - čeprav ga ni bilo z nami - prav tako posvečena njemu in naši občutki so bili vsi prepojeni z njegovo podobo, njegovimi mislimi. To niso bili le moji občutki, pač pa občutki vseh nas. Na poti domov smo zopet zapeli in zaplesali kolo.
Čez leto dni bi si zopet želeli srečanja na istem vlaku, na prireditvi ob 25. maju in ponovno ob mimohodu ob grobnici, kjer počiva naš tovariš Tito.
TA TJ AN A MARESIČ, TONČKA KRALJ IN ANDREJA KRAŠEVEC
več
znanja
Za samoupravljanje je poleg ustavne pravice potrebno tudi znanje
Da bi bili delavci aktivno in učinkovito vključeni v samoupravljanje ne zadostuje le ustavna pravica do samoupravljanja, ampak je za to potrebno tudi določeno minimalno znanje. Nizka kulturna raven je velika ovira za aktivnejšo udeležbo delavcev pri samoupravljanju.
V DO Labod si prizadevamo, da bi čimbolj izboljšali izobrazbeno strukturo, vendar je odziv na to še vedno premajhen. Vzioki so obojestranski. Morda ni bilo pripravljenih konkretnih programov in vzpodbud, zato je bil interes manjši.
Z zakonom o usmerjenem izobraževanju bo lažje pristopiti k reševanju teh problemov, pripravljeni pa bodo programi in smernice za izobraževanje ob delu.
Ob delu se v DO Labod izobražuje 22 delavcev in to od poklicnih do visokih šol, nekaj pa je bilo tudi funkcionalnega izobraževanja. 12 imamo štipendistov in sicer: TOZD Commerce 2 štipendista, TOZD
Ločna 2 štipendista, DSSS 7 štipendistov in TOZD Delta 1 štipendista.
V	Novem mestu smo pristopili oblikam izobraževanja v knjigovodstvu. Društvo finančnih in računovodskih delavcev je skupaj z EAŠC iz Novega mesta organiziralo šolanje za pridobitev poklica ekonomski tehnik. V DSSS in TOZD Commerce sta se od 13 prijavljenih za to obliko izobraževanja odločili le 2 delavki iz TOZD Commerce, medtem, ko so se vse prijavljene iz DSSS zaradi občutka preobremenjenosti zaenkrat odpovedale dopolnilnemu izobraževanju.
Vendar bo treba v bodoče razmišljati o vseh oblikah izobraževanja katere bi naše znanje izpopolnile in pripomogle k hitrejšemu in kvalitetnejšemu opravljanju dela.
TATJANA MARESIC
NOVO SODELOVANJE
V	aprilu mesecu so v TOZD Libna začeli izdelovati program ADDIDAS, ki zajema ženske in moške športne majice. V sklopu firme PFEIFFELE so v Libni do sedaj izdelovali tri modele majic z oznako ADDIDAS, kolekcija pa bo seveda še obsežnejša. Te dni izdelujejo podoben športen program ERIMA, sledila pa mu bo še kolekcija HEAT. Vse tri firme delujejo v sklopu PFEFFLE. Novo sodelovanje se je v Libni že lepo uveljavilo, povedati pa moramo, da dela na teh športnih izdelkih posebna brigada, ki je tudi sicer šivala predvsem yersey.
delovna
akcija
Koncem aprila so mladinci TOZD LOCNA, COMMERCE ih DSSS priskočili na pomoč skladišču gotovih izdelkov, kjer je bilo potrebno prepakirati precejšnje število srajc. V popoldanskem času so mladi organizirali akcijo, v kateri so poklonili 129 delovnih ur in tako omogočili, da so naši izdelki pravočasno prispeli do kupcev.
Iz TOZD LOCNA so se
akcije udeležile: Slavica Vipavec, Marjeta Fabijan, Jožica Šuštaršič, Jožica Kavšek, Fani Kralj in Minka Kralj.
Iz TOZD COMMERCE so sodelovali: Miran Jenko, Majda Plevanč, Pavla Kralj, Jože Novak, Jože Kralj, Franc Košak, Boris Šobar, Peter Jerman, Ema Dragan in Andreja Kraševec.
Od mladincev v v DSSS pa so se akcije udeležili: Mira Vovko, Milena Košiček, Nežka Godler, Vesna Badovinac, Borut Hrastar, Marjeta Boh, Jožica Pavlin, Nada Šuštaršič in častna članica 00 ZSMS DSSS, Anica Nose.
Iz večih naših temeljnih organizacij združenega dela dobivamo podatke, da mladi s svojim prostovoljnim delom prispevajo k našim uspehom. V novomeškem delu Laboda pa je bila ta akcija prva po daljšem mrtvilu. Upamo, da jim bodo sledile še druge, kot so si to zastavili mladi v svojem delovnem programu.
PREŠERNOVA
DRUŽBA
Prešernova družba nudi dobro in pristopno knjigo
Knjiga - naša prijateljica. Toda, kakšna knjiga? V' poplavi ..literarne plaže”, kot imenujejo strokovnjaki Dr in druge romane se spričo visokih cen knjig, ki jih vidimo na policah knjigarn, za kakšno drugo branje niti ne odločamo. Pa vendar nam knjiga, ki je za stopnjo višje od samo zabavne, nudi toliko lepega! Ob njej se človek plemeniti, izostruje svoj jezik in izražanje, širi obzorje in nudi najlepšo psihično relaksacijo.
Take knjige pa nam po ugodnih cenah nudi Prešernova
družba. Kako to, se boste vprašali, da so knjige v tej družbi toliko cenejše? Nizko ceno knjig Prešernove družbe omogočajo subvencije Kulutrne skupnosti Slovenije ter materialna in moralna podpora družbenopolitičnih organizacij. Neredko pa so k temu dodani tudi prispevki mnogih delovnih organizacij.
Skrb za kulturo je bila že med vojno ena osrednjih nalog Osvobodilne fronte slovenskega naroda in Slovenci smo se v veliki meri tudi po zaslugi naših zavednih sinov ljudstva, kljub raznim pritiskom izkoriščevalskih tujcev obdržali samostojen, svobodoljuben narod. Tako je poleg mnogih dejanj, namenjenih spodbuditvi slovenske kulture v svobodi, Izvršni odbor Osvobodilne fronte na sestanku 27. januarja 1953 sklenil, da ustanovi Prešernovo družbo, ki naj bi nadaljevala izobražujoče tradicije naprednih predvojnih knjižnih društev in prinašala v domove slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev. Poleg redne zbirke prinaša ta družba tudi mesečno revijo Obzornik in zbirko romanov Ljudksa knjiga. Poglejmo kakšna bozbirka Prešernove družbe v letu 1981:
Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980:
PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981
SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Marlenke STUPICA.
Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske
sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja.
Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo.
Prod. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev.
POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30, junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Ta bo:
Max von der Gruen: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, kije čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega „čudeža”.
Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980.
Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko UUDSKA KNJIGA, v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi vse leto; pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značke, Poezije in drugo.
Knjige lahko naročite na naslov: Prešernova družba, Borutova 27. 61000 Ljubljana, tel:
Naročniki, ki plačajo knjige do 30. junija, prejmejo ob zibrki tudi brezplačno nagradno knjigo.
obisk v labodu
Tov. Klofutar, sekretar republiškega odbora delavcev tekstilne in usnjarsko-predelo-valne industrije Slovenije, je bil pred kratkim na obisku v naši delovni organizaciji in v Industriji obutve — Novo mesto. Tov Klofutar je sam izrazil željo, da nas obišče in se pogovori s predstavniki Laboda.
V pogovoru je sodeloval naš generalni direktor tov Petan, predstavnik republiškega odbora delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, tov Miklič iz Novoteksa, tov. Tešar sekretar Občinskega sindikalnega sveta in predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije. Pogovor je tekel o organiziranosti in poslovanju Laboda, pri čemer je bil tov. Klofutar z našimi samoupravnimi in delovnimi rezultati zelo zadovoljen. Tov. Petan pa je spregovoril tudi o položaju tekstilne industrije v naši republiki in v Jugoslaviji, razložil težave in osvetlil možnosti razvoja. Pogovor, za katerega je tov. IGofutar dejal, da je veliko pripomogel k razjasnjevanju, je bil zelo ploden.
Obojestransko zadovoljstvo ob tokratnih pogovorih je rodilo vabilo in zagotovilo, da bo do takih srečanj še prišlo.
Posnetek iz mehanične delavnice TOZD TIP - TOP
kolektivni izlet delte
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD DELTA je na željo delavcev TOZD razpravljal o organizaciji izleta v Beograd na Dedinje — poslednji dom tovariša Tita. Odločili smo se za enodnevni izlet, ki ga organizira ŽPT Maribor. Ob obisku Dedinja bi obiskali tudi muzej 25 maj, Avlo s spomenikom „Neznane-mu junaku” in Kalemegdan. Ker potekajo obiski Titove grobnice na Dedinju organizirano po dogovoru s pokrajinskima in republiškimi konferencami SZDL, se lahko Slovenci poklonimo spominu velikana naše revolucije 8. 6. in potem zopet po naštetem vrstnem redu ob koncu tedna in za praznikk.
Glede na delovne obveznosti bomo delavci Delte obisk na Dedinje preložili na začetek kolektivnega dopusta.
M. M.
„V TOZD Temenica je bilo za obisk Beograda in še posebej Dedinj tako veliko zanimanje, da smo se odločili na vsak način omogočiti našim delavcem ta izlet," pravi direktor TOZD Temenica. Kolektiv je skupaj z 00 sindikata pripravil dvodnevni izlet, za katerega bodo udeleženci sami prispevali le 200 din. Več o poti in o vsem, kar bodo videli, pa bodo napisali sami.
R02E v zali
V TOZD Zala so prostori vse prijetnejši in vse bolj domači. Stene, vežo, mize v jedilnici, vse to je s skromnimi, toda lepimi izdelki popestrila tov Uršič Jožica. Koristno je porabila kozarčke od majoneze in gorčice, jih oblepila s samolepilnimi tapetami in služijo kot vaze. Za cvetje pa skrbe kar vse delavke.
TOZD Temenica imajo svojo oglasno desko, na kateri je vedno precej novic in obvestil, saj
Mladinci v so mladi delavni in pridni.
OBVEZNI PERIODIČNI PREGLEDI
V teku so obvezni obdobni pregledi, potrebni za delavce, ki delajo na težavnejših in zahtevnejših delovnih mestih, na delovnih mestih, ki so lahko zdravju škodljiva, na tistih delih, kjer je večja verjetnost poklicnih obolenj in podobno.
Na nivoju delovne organizacije je služba varstva pri delu organizirala z oddelki medicine dela v vseh naših TOZD te obdobne preglede. Tesneje smo začeli sodelovati z delavci iz medicine dela, ki so vse pogosteje gosti v naših proizvodnih prostorih. S pogoji dela so se neposredno seznanili zdravniki medicine in sestre v vseh TOZD. Taka srečanja si želimo tako uslužbenci Laboda kot
osebje iz oddelkov medicine dela, saj neposredni stiki omogočajo lažje reševanje problemov, našemu delavcu pa nudijo večjo varnost.
Omenjeni periodični pregledi spremljajo psihofizično stanje delavca in mu — če tako pokažejo izvidi — omogočijo pravočasno pravilnejšo razporeditev del in nalog.
infonnacijo posredoval ing. Milan Rifelj, referent varstva pri delu
TEKMOVANJE ENOT PMP
Letošnjega takmovanja enot prve medicinske pomoči na občinski ravni sta se udeležili dve enoti po tri trojke iz novomeškega dela Laboda.
Predhodno smo imele več treningov, na katerih smo obde-
lale celoten program in pričakovale, da bomo na tekmovanju lepo uvrščene. Skupno je tekmovalo 21 skupin iz delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti, me pa smo zasedle deveto in trinajsto mesto.
Precej prostega časa smo vložile v treninge in lahko rečem, da smo se potrudile, delo pa bomo morie v prihodnje še nadaljevati. Malo pa smo bile razočarane, ker nas ni nihče spremljal in smo bile prepuščene kar same sebi. Vesele bi bile, če bi bilo v bodoče našemu delu posvečeno več pozornosti, oziroma, da bi ga skrbneje spremljali. Tako bi imele več poleta in tudi večjo možnost za dosego boljših rezultatov.
VESNA PETROVIČ
V Zali pravijo, da so veseli vsakega obiska, ki pomeni tudi korak k zbliževanju in enotnejšemu in lažjemu dela Ko se je pred dobrim letom dni ta temeljna organizacija osamosvojila, so jo med prvimi obiskali tudi delavci iz računovodstva.