Ob osemdesetletnici dr, Rudolfa Trofenika
Več vzrokov Je, da širša slovenska Javnost danes premalo pozna dr. Tmfenika in njegovo delo za našo znanost in kuuuro. Najprej in največje k temu verjetno pripomogla okoliščina, da biva dr. Trofenik že od leta 1956 v Nemčiji, v Münchrai, potem kaže i^Kištevati daje M takoj po koncu druge svetovne vojne odpuščen iz službe na ljubljanski Univerzi, kjer Je bil privatni docent za kazensko pravo, nato pa od leta 1947 dol 956, kot beremo v Slovenskem biografskem leksikonu, v "pdäiäxi klavzuri". "Pcatična klavzura" — kakšen evfemizem, s katerim Je pisec biografskega članka morda dobronamerno napol prikril dejstvo, da Je bä dr. Trofenik po vojni devet let zaprt na Igu! Ne glede nato, da rmjnovejsi Trofenikov zivljeryepis kot vzrok za povedni odvzem svobode ne navaja poatičnih razlogov, pa lahko trdimo: dr. Trofenikje postal leta 1945 neznana oseba ali neoseba, pred tempaje bil mladi visokošcAski ucitey in znanstvenik z veUko rrvožnos^o, da začne uspešno univendtetno kariero.
Rojen v Studencih pri Mariboru leta 1911 Je ljudsko šolo in klasično gimnazyo dovršil v Mariboru, študij prava na Univerzi v Ljubljani, kjer Je diplomiral in dosegel doktorat prava, dodatno vpisal še filozofijo in klasično Jüologijo ter napravil znanstveni dcktorat iz ßozofije, postal na PravnifakuReti asistent pripravnik, redni asistent in sredi vojne, leta 1942, privatni docent Takoj po koncu vojne pa Je prišlo zanj kot za mnoge druge do nenadnega preobrata in do popdne spremembe Hv^enjske poti. Tedcy Je bil dr. Trofenik že znan kot pravni znanstvenik, scyjeod leta 1940 do 1944 objavil devet razprav s področja kazenskega prava, največ v Slovenskem pravniku in Času. Obsodba leta 1946 in daljši zapor pa sta povzročila, da Je dr. Trofenik po vmävi na prostost in legalnem odhodu v Nemčijo leta 1956 popolnoma zapustil svoj prvi pcklic, poklic prava, v ncijvečji meri tudi svojo drugo sbrcko, filozojyo — omembe vredni sta predvsem ryegovi razpravi Nekaj o moderni filozofiji pri Slovencih in o Francetu Vebru, utemeljitelju modeme filozofije pri Slovencih iz poznejših let — ter se po prihodu v Mimchen odločil za neko/ tretjega. Za nekaj povsem novega, vendar takega, kar Je ustezalo rgegovi razgibani človeški naravL Tej naravi namreč pri vsem pravu inJUozoJiji ni bil tuj smisel za podjetruštvo in s tem zvezano poslovno tveganje. Ob tem Je bilo potrebno veliko iznqjdljivosü, zlasti poguma, saj seje dr. Trofenik v Münchnu odločil da ustanovi založbo znanstvene lUerature, in to brez začetnega kapitala, v državi tržnega gospodarstva in ostre konkurence. Ostaja skrivnost, kako muje to uspelo, ugotovimo lahko samo dejstvo, da so že leta 1960 začele izhcyaü prve publikacije zalcržbe 'Dr. Dr. Rudolf Trofenik Verlag München', od 1966 naprej pa Je specializirana založba delovala redno in se v ceha osredotočila na kulturo tn zgodovino vzhodne Evrope ter bližnjega Orienta.
Trofenikov zaloznisko-znanstvenipnyektJe pokril tista področja, ki so sestavni del svetovne civilizacye, a so Jih na zahodu iz različnih vzrokov zanemarjali, zdaj pa Jim Je vsesplošna težnja po univerzalnosti pomagala k uveljavitvi — slavistika, slovenistiko, balkanistiko, aüxmistiko, orientalistiko in hungaristiko. Na tem mestu se ne bi spuščaU v vsa območja Trofenikovega tematsko močno razvejenega založništva, poudariä kaže zgolj tisto stran ryegove dejavnosti, ki zadeva Slovence. Izključno slovensko tematiko zajemajo namreč tri zbirke ryegove založbe. Najprej temeljna in po izdanih knjigah najobsežnejša zbirka Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, v kateri Je izšlo več kot dvcyset nacionabTO pomennbnih. publikacij, vezanih predvsem na starejša obdobja naše zgodovine, na Brižinske spomeruke, reformacyo, razsvetljenstvo in romantiko. Vendar najdemo tudi med izdcyami te zbirke dela, ki posegajo v novejši čas, npr. zbornik ob Slodryakovi
Op. ur. Neposredno pred izidom te številke Jezika in slovstva je slovenska javnost neprijetno ,miesenetlla novica, daje dr. Rudolf Trofenik umri 7. decembra 1991 v Münchnu. Za to naj bo naš J^holiko zapozneli jubilejni članek posvečen tudi njegovemu spominu.
1
sedemdesetletnici, Vebmvi osemdesetletnici aU disertacijo o Francetu Balantiču. Vtis je, kakor da se glavna slovenistična zbirka približige sodchnosti, s tem pa nastaja možnost, da močneje poseže v duhovno vzdušje današnjega slovenstva. Druga zbirka Litterae Slovenicae prinaša krcyse razprave s področja Kterame preteklosti, kulturologye, zgodovine, in tudi tukcyje težišče na starejših cbdobjih nacionalnega razvoja. Tre^a zbirka Litteratura Slovenica Je namenjena prevodom naših poglavitnih lüeramih del in zbirk v nemščino, navadno oprerrdjenih s spremno študijo in cpombami. Izbor avtorjev Je tu sodobnejši, scg sega od romantike globoko v rmše stoletje. V zbirkah aR zunaj zbirk so izšle monografije ključnih osebnosU naše zgodovine (Trubar, Gauus, Kopäar), literamozgodovinske rasprave v knjižni obliki, faksimüirani ponatisi starejših del iz naše literarne in kulturne preteklosti Več prispevkov o slovenski problematiku praviloma naših avtorjev, ncydemo še v drugih zbirkah in spominskih zbornikih tudi v zbornikih ob mednarodnih znanstvenih kongresih in srečanjih.
Slovenistikaje seveda ena strcka v Trojenikovem znanstveno-založniškem projektu, toda že mednarodrm odmevnost, ki jo ustvarjcyo slovenistične publikacije. Je neprecenyive vrednosti za spoznavarge in širjenje naše nacionalne identüete v svetu KolikšenJe po vsem tem prispevek Trofenikove založbe k spoznavanju drugih vzhodnoevropskih kultur, si lahko predstavljamo. Tembolj, ker Je dr. Trojenik s svojo vsestransko humanistično razgledanostjo ves čas načrtno usmerjal založniško dejavnost na vseh področjih kar pomeni, da je dcyal pobude za znanstvene raziskave in publikacije, ki so Jim sledile, ter poiskal ustrezne sodelavce, kolikor ni kdaj pa kdaj celo sam prevzel vlogo avtorja.
Medruirodni ugied Troferukove založniške ustanove ni ostal neopazen. Nemčija, kije našemu rojaku dala zavetje v ncytezjih časih in mu omogočila uresničaev načrtov, gaje počastila z zveznim križcem za zasluge, Univerza v Palermu ga Je izvoäla za častnega člana Centra za mednarodne dlbanološke študije, prav tako Society for Slovene Studies v Združenih državah Amerike. V domovini Je postal dr Trojenik častni član Fäozojskega inšututa na Ijub^anski Teološkijakulteti, častrn član Slavističnega društva Slovenije inpred kratkimzunanji dopisni član ^venske akademye znanosti in umetnosti.
Zaslužena priznanja mecenu in mentorju slovenske kulture v svetu!
France Bernik
2