LETOXXXIIL —Številka 27 2. julija 1981 Cena 5.—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Novi prometni predpisi v Jugoslaviji stran 2 Zaključek šolskega leta v Šentrupertu pri Velikovcu stran 3 Predstavljamo nogometna prvaka Bilčovs in Šmihel stran 8 V______________________J FPO se zaganja v abitu-rientski tečaj: Kljub temu bo v jeseni začetek! . »Ni govora, da so vse tri de-2elnozborske stranke pristale na abiturientski tečaj, kot je dejal deželni glavar Wagner pri °bisku predsednika Zemljariča da Koroškem“ je izjavil šef demškonacionalne FPÖ Ferra-["''Brunnenfeld po vesti nekega koroškega časopisa. Ferrari je dienda ostro nasprotoval abitu-[jentskemu tečaju za gospodarske poklice, ki postaja ved-d° bolj žoga, ki si jo podajajo deželne stranke. Hkrati pa po-s*aja vedno bolj jasno, da kranke hočejo z vsemi ukana-d1' izsiliti vstop Slovencev v sosvete, saj je Ferrari dejal, da FPÖ ni pripravljena storiti nobenega koraka, preden bodo Slovenci vstopili v sosvet. Sploh nastaja okoli abitu-rientskega tečaja svojstvena zakulisna igra. Stranke menjajo svoja stališča v enem dnevu. Tako je pri obisku predsednika slovenske vlade Janeza Zemljariča še dopoldan dejal deželni glavar Wagner, da iz tečaja „nič ne bo“, medtem ko je na popoldanski tiskovni konferenci trdil, da so se v dopoldanskem odmoru sestale stranke in spremenile svoja stališča „ker je treba manjšini zasigurati njeno izobrazbo“. • Včeraj pa nas je dose-q gla najnovejša vest o • umazani igri z abiturient-2 skim tečajem. Deželni J šolski inšpektor dr. Hel- • mut Huber je dejal, da 2 bodo v jeseni začeli s te-0 čajem, za katerega je po- • trebnih najmanj 10 prijav, r Tečaj bo na celovški • trgovski akademiji, je spo- • ročil dr. Huber. Tako hitro 2 na Koroškem menjajo • stališča! Prav/ občinski praznik so pri-redili občani Šentjakoba pretek-l! teden, ob priliki poimenovanja °bčine v tržno občino. Prireditve ob tej priliki so se vršile ves teden, začeli pa so se s slav-n°stnim sprevodom, ki je priva-b'1 okoli 500 ljudi. Preteklo so-b°to so občani Šentjakoba Predstavili svojo občino v povorki, v katero so vključili tudi p0 _ dogovoru med slovenskim °bčinskim odbornikom Franci- jem Janežičem in županom Gresslom, tudi SPD Rož. Sploh je treba povedati, da je tokrat pokazala občina Šentjakob več pripravljenosti za sodelovanje s Slovenci, kot pa smo to doživeli pred enim letom, ko so odpirali Kulturni dom. „Prireditev, ki je enakovredno vključila Slovence, je lahko dobro izhodišče za bodoče sodelovanje na občinski ravni,“ nam je povedal občinski odbornik Franci Janežič. V slav- nostni povorki so sodelovali tudi otroški vrtci in gospodinjska šola, o njej pa na žalost ne najdemo besede v slavnostni brošuri, ki je izšla ob tej priliki. Prav tako je treba povedati, da je dobro vzdušje ob sprevodu motil nemški „Turnverein“, ki je delil letake za shod v Beljaku, kjer bo imel nemškonacionalni Turnverein svoj letošnji shod. Kot znano, je celo sodišče proglasilo pisanje njihovega lista za nacistično. Zvezna gimnazija za Slovence je te dni središče Dijaških kulturnih dnevov, ki jih prirejajo dijaki Slovenske gimnazije ter dijaki Zvezne gimnazije (Völkermarkter Ring). Na otvoritvi, ki je bila minulo sredo, sta spregovorila zastopnika obeh gimnazij, Gabrijel Wutti ter Diethold Schaar. Oba sta poudarila, da so take prireditve potrebne in pomembne. S tako prireditvijo naj se dijaki med seboj spoznavajo ter odpravijo predsodke. Prvi dan so zaokrožili program pop-ansambei „Jagadani“, Mešani zbor Slovenske gimnazije, Mešani zbor Zvezne gimnazije, ter Christian Pacher. Dijaške kulturne dneve bodo zaključili v petek, 3. julija 1981. 1. srečanje vižarjev v Selah... Skorajda so jih prerinile „džuk-bokse“. Kazalo je že, da bodo plošče, ki so jih spravili v škatle in postavili v gostilniške sobe, izpodrinile vse tiste vaške pevce, ki so peli iz veselja do glasbe in za kratek čas v gostilni. Počasi jih je spodrivala glasba iz kaset in plošč, z njimi pa je šlo v pozabo nešteto starih in lepih ljudskih viž, izumiral je del narodne kulture. Zato so organizatorji sklicali prvi koncert naših vižarjev in doživeli lepo presenečenje: nihče ni pričakoval, da jih je še toliko med nami, ki so v svojem okolju velikokrat pravi „zvezdniki“ ljudske zabave. „Srečanje vižarjev“, ki bo na prostem in tako v sproščenem domačem okolju, jim bo dalo možnost, da se bodo predstavili širši publiki, saj bodo gotovo privabili v Sele poslušalce iz vseh treh dolin. Danes objavljamo le del nastopajočih, saj se še vedno prijavljajo pevci in vižarji. Šimej Durnik, (klarinet) in Berti Durnik (harmonika), pd. Pe-grin z Obirskega — Nani Trabe-singer iz Tinj (poje) — Nani in Leni Tischler iz Rakol pri Tinjah (pojeta) — Matevž Wakounig iz Mlinč (poje) — Franc Kleme-njak, pd. Komatar z Leda pri Rudi (klarinet, harmonika, poje) — Martin Bolha, pd. Brdnik s Komlja (klarinet, harmonika, pavka) — Franc Linhart iz Libuč (kitara, poje) in Janez Ižep, pd. Igerc iz Podkraja (poje) — Filip Ressman, pd. Vrznik iz Zagorij pri Šentlipšu (harmonika) — Ančka Perne iz Šentlipša (poje) — Janez Tischler iz Goselne vasi (orglice, kitara)— Ivan Krivec iz Goselne vasi (harmonika) — France Melhar, pd. Paveič iz Broj pri Rožeku (harmonika) — Šimej Pečnik, pd. Točaj iz Železne Kaple (citre) — Zdravko Haderlap, pd. Vinki iz Lepene (harmonika) — Ferdinand Wo-schitz, pd. Pestre iz Spodnje vesce pri Šmarjeti (orglice, kitara, pavka, čembalo, poje) — Valentin Magek, pd. Voranc iz Sel (citre, harmonika) — Pavla Was-ner, pd. Žvižijka iz Sel (harmonika) — Hanzi Roblek, pd. Kac-mun iz Sel (harmonika) in Franci Čertov, pd. Kave iz Sel (berda) — Šiman Križnar, pd. Bovtižar s Sin pri Bistrici v Rožu (harmonika) — Peter Moser, pd. Fužinjak iz Češenj pri Šentjurju pri Žili (poje) — Albin Greile iz Češenj pri Šentjurju pri Žili (poje) — Rudolf Tschabuschnik iz Češenj pri Šentjurju pri Žili (poje) in Ludvik Maier, pd. Frotrič iz Dvorč pri Šentjurju pri Žili (poje) — Han-zej Schellander, pd. Krušic z Moščenice pri Bilčovsu (poje) — Šiman Kröpfl s Potoka pri Bilčovsu (harmonika, poje) — Vincenc Ogris, pd. Odrej z Male gore pri Bilčovsu (harmonika) — Franc Safran, pd. Pomočev iz Bilčovsa (pozavna) — Anton Luschnik s Polene pri Šentlipšu (harmonika) — Ansambel iz Sel (domača godba) — Milka Hartman iz Libuč (kitara, poje) — Marica Rudolf z Bistrice/Pliberk in Vida Koncilja iz Vogrč — Pavle Lausegger st. (harmonika) — Paule Lausegger ml. (berda) in Walter Lausegger (buganija), pd. Boštej iz Slovenjega Plaj-berka — Franc Sadovnik iz Po-droja (harmonika) in Tone Pavlič iz Štebna (harmonika) — Hanzi Schnabl, pd. Uštnič iz Dol pri Vratih — Neži in Mici Olip ter Mira Oraže iz Sel (pojejo) in drugi ... 11'' naš tednik! MIHA ZABLATNIK: 11.de! Kmet v stiski POLJEDELSTVO Z NARAVO zaokroženi obtoki snovi Izboljšanje zemeljske kulture in vodnega ravnovesja. Razbremenitev voda. Sanacija poljedelstva. PROTI NARAVI Prekinjeni obtoki snovi živež mineralna gnojila krma hormoni in antibiotika živinoreja pridelovanje naselja odpadki čistilno biocidi soli gnoj gnojnica blato 6-kratna obremenitev. Velika odvisnost TEDNIKOV KOMENTAR Ob jubileju KDZ FRANC WAKOUNIG TEDNIKOV KOMENTAR r red 20 leti so v tedanjem dijaškem domu Heimlinger dijaki Slovenske gimnazije ustanovili dijaško mladinsko organizacijo, ki so jo imenovali Koroško dijaško zvezo, kratko KDZ. Postala je kmalu pojem organiziranega dela mladine za mladino. V pri-merjavii z drugimi, tudi slovenskimi organizacijami in društvi je 20 let obstoja kratka doba, ni „častitljiva“ številka, je pa letnica, ob kateri se moramo pobarati, zakaj je neka slovenska dijaška organizacija stara šele 20 let. Leta 1957 je Avstrija dala Slovencem gimnazijo, ki je itak bila zajamčena v členu 7 ADR. Ista Avstrija pa je leta 1958 upognila svoj hrbet pred šovinističnimi in mračnjaškimi silami ter pred njihovim hujskanjem ukinila obvezni dvojezični pouk na ljudskih in glavnih šolah. Tako se je kljub gimnaziji poslabšala vzgojna baza slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dijaki, ki so tedaj hodili v gimnazijo, so bili sploh prvi slovenski koroški dijaki, ki so hodili v kako slovensko višjo šolo. Spoznali so, da je hoditi v šolo premalo, da so potrebne silnice, ki bi mladino združevale in jo usposabljale za bodoče delo med koroškimi Slovenci. Namen organizacije je jasno izpovedan: Usposabljati člane za vsestransko delo med koroškimi Slovenci, jih idejno vzgajati in v njih poglabljati narodno in državljansko zavest. V ta namen je organizacija nudila in nudi svojim članom obširne možnosti delovanja. Razvili so se politični, kulturni, športni, odrski in drugi delovni krož- ki. V teh krožkih so se in se člani usposabljajo za delo v prid lastni narodni skupnosti in za boj proti krivici. Če kratko pogledamo v preteklost organizacije, smemo reči, da je bila na pravi poti. Skoraj vsi vidni delavci na političnem, kulturnem, športnem in gospodarskem področju so ali bili člani KDZ ali pa so z njo ozko sodelovali in še sodelujejo. Naj omenim tu samo SAK: Koroška dijaška zveza je bila večkratni koroški nogometni prvak v okviru pokala DSG. Uspešno je nastopala v vseavstrijskem prvenstvu DSG. In ravno člani KDZ so bili med ustanovitelji SAK, večina njegovih igralcev je prišla iz vrst KDZ, kar se v bistvu tudi danes ni spremenilo. V okviru KDZ so odgovorni kmalu spoznali, da je za dosego enakopravnosti slovenske narodne skupnosti in miru v deželi zelo potrebno sodelovanje najprej slovenskih mladinskih organizacij, pa tudi sodelovanje z organizacijami naroda-sode-želana. Čeprav to ni vedno najbolj uspevalo in uspelo, pa moramo reči, da je v potrebnih trenutkih in situacijah to sodelovanje funkcioniralo in še danes uspeva. Koroška dijaška zveza je navezala stike tudi z mladinskimi or- „Mir sama teič“ Kdor je dosedaj mislil, da ustavni zakoni veljajo za celo Avstrijo, se je motil. Očitno lahko vsaj v občini Šmohor župan Rauscher razveljavlja zakone po mili volji. „Člen 7 za okraj Šmohor ne velja in zato je uradni jezik v območju Šmohor-Preseško jezero nemški,“ je pisal župan mlademu občanu, ki je zahteval slovenski dopis za vpoklic na nabor. Župan, ki je očitno pravnik posebne vrste, naj si prebere točno člen 7, odstavek 3, ki se glasi: „ V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvah skim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu.“ Torej nič samo „Amtssprache deutsch“, gospod župan! Mladenič bo čakal na slovenski odgovor še naprej. Dokler samo čaka, je še dobro za občino. Mladi v občini, ki so zvedeli o slučaju, pa se že menijo o tem, da bodo tudi oni začeli prestopati zakone, kot njihov župan. Baje hočejo kar začeti pri ignoriranju občinskih sklepov. .. EL Dobrla vas uspela: Izgradili bodo lovanško cesto Soglasno je pretekli petek skle- Na isti seji je občinski svet v nil dobrolski občinski svet prodajo Dobrli vasi tudi sklepal o razširitvi zemljišča domačim podjetjem, ki dobrolskim občanom nudijo okoli 100 delovnih mest. Prodaja pa z nekakšno „podporo manjšini“ nima blage veze (vsaj tako je zagovarjal prodajo dobrolski župan Albert Hafner). Občina Dobrla vas je namreč prodala industrijsko zemljišče, ki obsega skoraj 3 ha, za ugodne pogoje. ganizacijami matične domovine in ostalih jugoslovanskih republik. Ti stiki so važen kamen v mozaiku mednarodnega mladinskega sodelovanja, ki se odraža v medsebojnem spoštovanju družbene usmeritve in svetovnega nazora. Kot mladinska organizacija narodne skupnosti, ki živi kot manjšina, pa je KDZ navezala stike z mladinskimi organizacijami slovenske narodne skupnosti v Italiji, v Trstu in Gorici. Ti stiki so privedli do zamejskih taborov in drugih srečanj. KDZ pa že vrsto let sodeluje v mednarodnih manjšinskih in mladinskih organizacijah, kjer vedno uspešno zastopa težnje slovenske narodne skupnosti in njene mladine. Dvajset let — delo mladine za mladino. Marsikomu je bilo to delo trn v očeh, marsikatero bridko in grenko so morali in morajo člani požreti. Vsem tem naj bo povedano, da je ministrski predsednik SR Slovenije, Janez Zemljarič, ob svojem obisku v šentprimoškem otroškem vrtcu visoko ocenil delo za vzgojo zavednih in ponosnih pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter dobrih državljanov. To je bil in bo namen Koroške dijaše zveze. ceste v Lovanke. Kot je poročal žU' pan, so potrebne pogodbe z meja' ši ugodno zaključili, tako da bodo lahko o sklepu občinskega svetč lahko že v letošnji sezoni začeli 2 izgradnjo lovanške ceste. Občinsk svet se je tako pridružil iniciati^ Enotne liste, ki je že v volilnef1 programu zahtevala izgradnjo; ved' no jo je zagovarjal v občinske^ svetu odbornik EL Tine Wastl Končno je občinski svet sklepal tu; di o celotni regulaciji odtoka oc Goselskega jezera k Dravi. Na is*1 seji so obravnavali tudi vrsto pef sonalnih odločitev. Novi prometni predpisi v Jugoslaviji Jugoslovanska avtomobilski zveza bo do 10. julija pripravila W formacijsko brošuro, ki je nam6 njena turistom, ki pridejo z avtu mobilom v Jugoslavijo. Kot poroči jugoslovanska tiskovna agencij2 Tanjug, veljajo v Jugoslaviji od 1 maja novi prometni predpisi. veljavnih zakonih je omejena t1' trost, novi so predpisi o obvezne^ pripasanju, omejili so tudi prehiti vanje. Brzina je omejena na avtu cestah na 120 km/h, v krajevne^ območju na 60 km/h, na medkfi jevnih cestah na 100 km/h, 11 ostalih pa na 90 km/h. Alkoholi1, meja ne sme presegati 0,5 pron1' lov (Pri nas 0,8 promilov). Tanjug tudi poroča, da lahko prekršk kaznujejo na licu mesta, pri maUl ših prekrških so predvidene kaZn od 100 do 500 dinarjev, pri večj1^ prekrških od 500 do 400.000 dina jev. Vozniki naj torej že pri mejhjf prehodih, na katerih bodo od l julija delili brošure z novimi pre' piši, pregledajo nove cestne p*6 piše. Bogata bera kmetijske strokovne šole kor. Slovencev „No, t’k je bov’lepü, da bi čvavek kor gvadu“, tako je obiskovalec iz pliberške okolice kratko povzel svoje občutke, ko je po končanem kulturnem programu v nedeljo popoldan zapuščal gospodinjsko šolo v Šentrupertu. V soboto in nedeljo so sestre in gojenke šentruperške strokovne kmetijsko-gospodinjske šole vabile na vsakoletno zaključno prireditev v prostorih šole. Zaključno prireditev so v Šentrupertu res vzorno pripravili. V prostorih šole so bile razstavljene stvari za vsak okus. V pritljičju so gojenke in sestre razstavljale kuharske umetnine in kdor je hotel, jih je lahko nesel domov, da jih tudi domači pokusijo. Nekateri so dolgo stali in čakali, da so mogli priti v šolo in si vse ogledati. Tu so bili ježi, torte in — naj mi nihče ne zameri, če ne vem imena vseh dobrin, saj nisem obiskoval te šole. Skoraj ni bilo obiskovalca, ki ne bi vsaj pokusil razstavljene dobrine. V prvem nadstropju, kjer se sicer kadijo gojenkam možgani, pa so bili razstavljeni šivalni in ročnodelski eksponati. Kompletne posteljnine, obleke, igrače, pletenine in vezenine ter slike in živali, vse to je dovolj pričalo o uspešnem delu in pametni zaposlitvi med prostim časom. Gojenke, ki so tu razstavljale svoja dela, so prav rade razloži- vedati. Neka sestra pa je dejala, da bi jih ne mogli prešteti, ker so ljudje kar prišli in odhajali. Prišli so od blizu in daleč, celo iz Tolmina je prišlo nad dve- šo, ki je bila dolgo prazna in so jo nekateri hoteli podreti. Ta hiša je sedaj hiša srečanja, domačnosti. Kot tako hišo srečanja in domačnosti je omenil šentruperški „klošter“, kot imenuje ljudstvo gospodinjsko šolo. Nadalje je govornik dejal: „V pogledu nazaj odkrivamo (za)-upanje v bodočnost. Taka razstava kakor tudi kulturna prireditev sta pogled nazaj. Deset mesecev v Strokovni kmetijski gospodinjski šoli zavoda šolskih sester v Šentrupertu je pred nami razstavljenih. Kdor Zapel je zbor šentruperških deklet Ročna dela navdušujejo Slavnostni govornik: župnik V. Gotthardt le obiskovalcem, kako se to in drugo naredi, koliko časa so vložile v izdelavo. Tudi v teh sto obiskovalcev, ki so dejali, da tako okusno in prijetno pi-pravljene razstave še niso videli. Prišle pa so ogledat razstave tudi bivše gojenke te šole. To je vsekakor dokaz, da vez med šolo in njenimi gojenkami ostane in ostaja živa tudi še po končani izobrazbi. V dvorani šole je potekal kulturni program. Šolski zbor pod vodstvom sestre Dominike Roblek je s pesmijo pozdravil navzoče. Nato sta dve gojenki v slovenščini in nemščini izrekli dobrodošlico navzočim ter jim zaželeli obilo prijetnosti. Slavnostni govornik Valentin Gotthardt, župnik v Galiciji, je na začetku dejal, da se danes mladina prebuja in išče nov način življenja. To prebujanje je dostikrat zelo burno in silno, kot so prikazali zadnji tedni, ko zna med vrstami brati, ta bo videl razstavljen ves trud, skrbi, veselje, napetost, prigovarjanje, opominjanje, pohvalo, spodbudo, zadovoljnost in srečo. Tako nam pač pogled nazaj odkrije to, kar imenujemo življenje.“ Po- ko utrudi, da v gozdu zaspi in v sanjah vidi grad, življenje na gradu. Sanje pripoveduje materi in obe zelo razmišljata o tem, zakaj so nekateri bogati, drugi pa revni. Njune pogovore čuje kraljica in ju povabi na grad. Tam živita kot v zlati kletki — kajti v neko skledo ne smeta pogledati. Žalik žene, ki vse to opazujejo, pa prerokujejo, da bo ta sreča kmalu minula in da bosta obe ženi kmalu spet v gozdu nabirali dračje. Tako se tudi zgodi. Ko sta spet v gozdu, spoznata, da v gradu nista bili srečni, da je paradiž tam, kjer je sreča. Igra je bila zaigrana sveže in veselo. Nekateri gledalci so se od smeha kar za trebuh držali, ker bi sicer šli brez njega domov. Med zadnjo prireditvijo in tudi po njej so še zmeraj hodili obiskovalci ogledovat razstavo. Šentruperška razstava je bila primer, kako sta šola in zavod slovenskih šolskih sester zasidrani med ljudstvom. Saj je bilo letos še več obiskovalcev in ogledovalcev kot prejšnja leta, čeprav si marsikateri že prej ni mogel predstavljati, da bi moglo priti še več ljudi. Če pomislimo, da je teden poprej bila razstava v Šentpetru pri Šentjakobu in prav tako dobro obiskana, moramo slovenskim šolskim sestram samo čestitati k njihovemu delu in jim želeti še mnogo uspešnih razstav —- pogledov na rezultate šolskega dela. Plesni vložki na slavnostni prireditvi Prostorih je bil tak vrvež, da skoraj ni bilo mogoče priti do Ustavljenih oblek, igrač in dru-9ega. Koliko ljudi si je razstavo res ogledalo, nihče ni mogel po- je mladina v velemestih, kot v Berlinu in Zürichu močno in nedvoumno opozorila na težave, ki jo tarejo. Povedal je, da so mladinci iz Berlina popravili hi- Tudi bivša gojenka Lenčka Küpper pomaga pri prodaji vedal pa je tudi, da vse, kar so učenke šole v teh desetih mesecih delale, „niso delale za včeraj ali danes, marveč za bodočnost, za jutri. Iz upanja v bodočnost so črpale moč, da so pri delu vztrajale in ga končno tudi končale.“ Govornik je dejal, da je ključ tega dela vzgojno načelo, ki je preprosta beseda „sestra“. Sestra, to je sodelavka, sopotnica, partnerica. Govoru je sledil španski ples-serenada. Prav vžgala je ta točka. V igri „Zgubljeni paradiž“ je bilo nakazano, kako hitro lahko človeka zapusti navidezna sreča, da pa je mogoče najti srečo v majhnem. Vsebina: revna kmetica in njena hči nabirata dračje in se tako preživljata. Hčer to delo ta- Marija Perne pred svojimi izdelki ročnega dela Razstavo so si ogledali tudi vidni zastopniki političnega in kulturnega ter cerkvenega življenja. Podžupan velikovške občine je že v soboto obiskal razstavo. V nedeljo pa so sestre pozdravile predsednike NSKS-a dr. Matevža Grilca, predsednika Zveze slovenskih izseljencev, Jožeta Partla, predsednika Krščanske kulturne zveze, Lovra Kasla, duhovščino in delegacije drugih šol in redov. Vsem tistim, ki letos niso imeli časa ali možnosti, da si ogledajo razstavo, kličemo: Srečno drugo leto na razstavi v Šentrupertu. Vredna je našega obiska. Med gosti: predsednik KKZ Lovro Kašelj in ek. svet. Mirko Kumer DIJAŠKI KULTURNI DNEVI od 30. 6. do 3. 7. 1981 Prireditev zastopstva dijakov Zvezne gimnazije Völkermarkter Ring 27 ter Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Kraj: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu Čas: torek, 30. 6. 1981: od 16. do 19. ure sreda, 1. 7., četrtek, 2. 7. — in petek, 3. 7. 1981: 15. do 20. ure ZAKLJUČNA PRIREDITEV Prireditelj: Gojenci dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu Kraj: Dijaški dom, Tarviser Straße 16, Celovec Čas: petek, 3. 7. 1981, ob 20. uri Vsi starši in ljubitelji mladine prisrčno vabljeni! SLAVJE ČEBELARJEV Prireditelj: Čebelarsko društvo v Bil- čovsu Kraj: gostilna SEHER v Velinji vasi Čas: sobota, 4. 7. 1981, ob 20.30 uri Za ples igrajo „Orig. Feldkirchner Buam“ KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Čas: petek, 3. 7 .1981, ob 20.30 uri Nastopajo: tamburaški orkester in vokalna skupina SPD „Vrtača“ iz Slovenjega Plajberka ter mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni. 50 let moškega zbora SRD Edinost... Pred 50 leti so v Pliberku ustanovili moški pevski zbor SPD Edinost. Zbor je prevzel in ga odtlej vodi neumorni podjunski kulturnik in ljubitelj slovenske pesmi Polti Hartman iz Klopinja. Temu lepemu jubileju so preteklo nedeljo posvetili v Pliberku koncert Ribniškega okteta. V nabito polni Švarzlovi dvorani je ob tej priliki pozdravil predsednik društva Jožko Hudi tudi pliberškega župana Franca Mi-kuscha, podžupana Priča Kumra in mestnega svetnika Stanka Vautija, njegov poseben pozdrav pa je veljal Milki Hartmanovi in Mirku Kumru-Črčeju. Ribniškemu oktetu je zapel v pozdrav moški zbor, ki ga toliko let vodi Polti Hartman. Dirigentu so predali pevci Ribniškega okteta spominsko darilo, njihovo odlično petje pa je med občinstvom izzvalo bučne aplavze, za odlično vzdušje, ki je vladalo v Švarzlovi dvorani, so se tudi pevci oddolžili s skrbno izbranim programom. Tako smo spet slišali „Katr-co“, „Mojcej“, pa tudi manj znane koroške pesmi. V dodatku k sporedu pa so pevci zapeli še „Kalinko“ in „Ribnčana“. S tem se je društvo na prisrčen in lep način spomnilo 50-letnice zbora in njenega pevovodje. Slovenske šolske sestre so dobile za šest let novo predstojnico. Dosedanji provincialki sestri Karolini Krištof je potekel mandat. Provinco vodi sedaj sestra Regina Tolmajer, ki so jo izvolili na bin-koštno nedeljo. Šolske sestre imajo 26 let lastno provinco in vodijo znani strokovni šoli v Šentjakobu in v Šentpetru pri Velikovcu. Sestra Regina Tolmajer, doma z Radiš, bo slovenske šolske sestre vodila v prihodnji mandatni dobi, ki traja šest let. Na naši sliki: dosedanja provincialka s. Karolina Krištof (levo) in njena naslednica s. Regina Tolmajer. Bekštanj Preteklo nedejo je praznoval v Šebnu pri Bekštanju zlato mašo dekan Filip Millonig. Filip MMIonig se je rodil 30. avgusta 1907 v Za-homcu na Zilji, v mašnika so ga posvetili 29. junija 1931. Dekan Millonig vodi od leta 1947 dekanijo Beljak-dežela, od leta 1968 je rav- natelj Slovenskega dušnopastir-skega urada. Kot predsednik nadzornega odbora Mohorjeve družbe ima veliko zaslug za delovanje Mohorjeve, kot odgovorni urednik Nedelje skrbi še za verski tisk med koroškimi Slovenci. Zlatomašniku' dekanu Millonigu čestita k duhovniškemu jubileju tudi Narodni svet koroških Slovencev. (folklora), Jurči Pasterk (dramska dejavnost), Štefka Vavti in Pepca Stane (tamburaši) ter Franci Štern (šport). Bivšemu predsedniku Kucharju se je v nastopnem govoru posebej zahvalil novi predsednik Miha Travnik, ki je dejal, da bo društvo hodilo po isti poti naprej, kot doslej. Sele stom zahvalil za lepi kulturni šopek in izrazil željo, da bi se še kdaj srečali. Gostje so si ogledali še „Mali svet“ (Minimundus) ob Vrbskem jezeru. Po Koroški jih je vodil Nužej Tolmajer. Goste sta poleg režiserja in pevovodje Staneta Pečka spremljala še predsednik zbora Nande Krnc in ravnatelj šole Mirne Ivan Kramer. Koroška dijaška zveza v Celovcu vabi na proslavo 20-LETNICE v soboto, 4. 7. 1981, pri Šoštarju v Globasnici. Ob 16. uri kulturno-politični program Nastopajo: Tržaški mladinski zbor — vodi Tomaž Šimšic, Folklorna skupina iz Novega Beograda, „Lutke mladje“ KDZ. Ob 20. uri: Ples z „Alpskim sekste-tom“ Glasbena šola Bilčovs in SPD „Bilka“ vabita na ZAKLJUČNI NASTOP ki bo v soboto, 4. 7. 1981, ob 19. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. V okviru tega nastopa bo tudi razdelitev spričeval ter podelitev bralnih značk. DAN IZSELJENCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 5. 7. 1981, s pričetkom ob 14. uri, v Kulturnem domu v Šentprimožu svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki bo tudi letos povezan s tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM Prireditev bodo s svojim nastopom popestrili domači prosvetarji, poleg teh pa bo možnost ogleda likovne razstave slovenskega umetnika Romana Verasa iz Ljubljane, ki trenutno razstavlja v Kulturnem domu. Razstava slik Romana Verasa v Kulturnem domu „Danica“ v Šentprimožu je odprta dnevno od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa tudi ob 10.30 ure do 12. ure. Razstava je odprta od 19. 6. 1981 do 10. 7. 1981. KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah Kraj: Kulturni dom v Vrbi Jadralni klub „NAUTIC-KOROTAN“ prireja od sobote, 11.7.1981,do sobote, 18. 7. 1981 Katoliška prosveta v Železni Kapli KONCERT NA ORGLAH v farni cerkvi v Železni Kapli v soboto, 11. julija 1981, ob 18.30 (po večerni maši) Izvajajo: A. Tomanič orgle, V. Belič violina, T. Buh flavta. KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu in tržna občina Šentjakob Kraj: Kulturni dom v Šentjakobu v Rožu Čas: sobota, 4. 7. 1981, ob 20.30 uri Sodelujejo: Folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple; tamburaški ansambel SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč; moški pevski zbor SPD „Kočna“ iz Sveč in mešani pevski zbor „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu. KULUTRNI VEČER S PLESOM Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: pri Uranku-Wutte na Veselah Čas: petek, 10. 7. 1981, ob 20.30 uri Sodelujejo: foklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple, mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni in „Alpski kvintet“ KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: četrtek, 16. 7. 1981, ob 20. uri Nastopajo: tamburaški zbor SPD „Zvezda“ iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabotnik folklorna skupina SPD „Srce“ iz Dobrle vasi pod vodstvom Lize Pasterk MPZ „Srce“ pod vodstvom Albina Krajnca duo iz Roža (Magdalena Wieser in Micka Miškulnik) KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi Kraj: Rutar v Žitari vasi Čas: nedelja, 12. 7. 1981, ob 20. uri Krščanska kulturna zveza v Celvocu in Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah vabita na srečanje KOROŠKIH VIŽARJEV v nedeljo, 12. julija 1981, ob 14.00 uri, v farni dvorani v Selah ■ Nastopajo domači ljudski godci in pevci iz Žile, Roža in Podjune. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET NA MONT BLANC konec meseca avgusta. Interesenti naj javijo svojo udeležbo do 31. 7. 1981 na sedež Slovenskega planinskega društva, 9020 Celovec, Gasometergasse 10, tel.: 32550 ali 32594. Termine bomo pravočasno objavili. Bistrica v Rožu Gospodarski odbor občine Bistrica v Rožu je imel v mesecu maju tri seje. Odbor, ki ga sestavlja osem članov, je preveril stanje občinskih cest in potov in ugotovil, da je treba še marsikaj storiti. 1. junija je imel občinski svet svojo 2. sejo v letošnjem letu, piše „Naša občina“, bistriški občinski list, ki ga izdaja Volilna skupnost Bistrica v Rožu. List še poroča o 60-letnici AGV Harmonie, ki je bila 13. junija. Na proslavi je sodeloval tudi moški zbor „Kočna“. „Naša občina“ še poroča o ljudskih štetjih v občini in zaključi s kulturno kroniko slovenskih društev, ki delujeta v bistriški občini: SRD Šentjanž in SRD Kočna. List je dvojezičen. Železna Kapla Na preteklem občnem zboru SRD Zarja je odstopil dolgoletni predsednik Peter Kuhar, njega je nasledil dosedanji tajnik društva, učitelj Miha Travnik. V ostalem odboru društva, ki sodi med najaktivnejše na Koroškem, so še Miha Kuhar in Jože Blajs (podpredsednika), Peter Kuhar ml. (tajnik), Traudi Uršič in Franci Sadolšek (namestnika), Breda Sadolšek in Anka Hribar (blagajnik). V okviru društva deluje kar pet sekcij, ki jih vodijo: Jožko Wrulich (petje), Urši Paul, Traudi Uršič in Franci Sadolšek Verkaufe Geschäfts- bzw. Wohnhaus, 16 Räume frei, 3 m Gasseneinfahrt mit Baugrund in Klagenfurt. Interesenti naj se javijo na upravi Našega tednika. Tel.: 0 42 22/72 5 65 (21) eksport-import podjetje išče 0 trgovskega potnika za področje Avstrije in 0 vajenko za pisarno z znanjem slovenščine Informacije na telefonu: 0 42 27/38 80 V soboto, 20. junija, so se odpravili na izlet po Koroški učenci osnovne šole z Mirne in mešani zbor iz Trebenj. Najprej so si izletniki ogledali prostore Državne gimnazije za Slovence v Celovcu. Nato so se peljali naprej, se ustavili pri Gospe Sveti, kjer so si ogledali zgodovinske znamenitosti tega kraja. Iz Gospe Svete jih je pot vodila v Sele. Tam so otroci nastopili z igrico „Rdeča kapica“, mešani zbor pa je ubrano zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi, pa tudi nekaj pesmi drugih narodov. Zelo je navdušila igrica „Rdeča kapica“ ki so jo zaigrali v režiji Staneta Pečka, ki je tudi vodja mešanega zbora. Scena za igrico je bila zelo enostavna, pač pa zelo posrečena. To je vsekakor posnemanja vredno za naša društva, ki nimajo na razpolago potrebnih rekvizitov in tudi ne finančnih sredstev. Po nastopu so gostje še skupno s selskimi otroki zapeli nekaj pesmi. Provizor Ivan Matko se je go- Na celovški pedagoški akademiji je svoj študij končala Monika Božič iz Večne vasi pri Globasnici. Mladi učiteljici čestitamo. * Milki in Albertu Krajger iz Šmihela pri Pliberku se je rodil sinček Gabrijel. Ob veselem dogodku iskreno čestitamo. * Nežki in Janezu Lutniku iz Blata pri Pliberku se je rodil sinček Johannes. Iskreno čestitamo! * Zalki in Franciju Kuežnik iz Doba pri Pliberku se je rodila hčerka, ki jo bosta krstila na ime Tatjana. Staršema iskreno čestitamo. * Te dni je obhajala 50-letnico Pavlina Michor, sestra in kuharica kotmirškega župnika Maksa Michorja. Že vsa leta, odkar je v Kotmari vasi, orgla pri službah božjih in skrbi za lepoto in čistočo v hramu božjem. Še na mnoga leta! Škofiče Pred kratkim je v Logu pri Škofi; čah obhajal Arnold Miškulnik svoj 60-letni življenjski jubilej. Poznamo ga kot vnetega prosvetarja in zadružnika. Že od mladih let poje ph škofiškem zboru SPD „Edinost“ in je aktiven zlasti v domači Posojilnici. Kot odbornik obeh ustanov je seveda močno povezan z domačim krajem in prebivalstvom, ki ga zelo čisla in spoštuje. Zaradi bolezni je moral predčasno v pokoj, vendar Nolti, tako mu pravijo domačini, ni legel v senco, da bi tam dremal, temveč se ubada, kot smo že omenili, s stvarmi, ki so koristne in ne; obhodno potrebne naši narodni skupnosti. Zarjaveti ne smeš, pravi, in pridno poje v škofiškem zboru. Zelo je hvaležen zdravnikom, da so mu povrnili zdravje. Noltiju Miš-kulniku ob njegovem prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi bj1 zdrav in čil ter še naprej tako pm zadeven. Preteklo soboto sta si obljubila večno zvestobo Sabine Fantur iz Šentjakoba v Rožu ter Joži Mečina iz Šentilja. Mlademu zakonskemu paru želimo v novem stanu obilo sreče. Naš rojak Janko Malle, doma iz Slovenjega Plajberka, je te dni zaključil študij zgodovine in filozofije na dunajski univerzi. Mlademu gospodu doktorju iskreno čestitamo! * Svoj študij na pedagoški akademiji v Celovcu je prav tako zaključila Magda Haderlap iz Trga (Feldkirch). Iskreno čestitamo. * Bilčovski župnik Leopold Kassl je bil imenovan za dekana boroveljske dekanije. Vnetemu dušnemu pastirju čestita tudi Narodni svet, vsi mu pa želimo veliko božjega blagoslova pri vodstvu boroveljske dekanije! Ingš tedniki dnikj ________________________________________________________________________________i Tonči Dolinšek: Življenje narodu... Bralcem Našega tednika ga ni treba predstavljati, ker ga poznajo bolj kot predsednika domačega društva. 30 let namreč že redno obiskuje naročnike našega lista, pridobiva nove naročnike in se poslavlja od bivših. Rodil se je I. 1925 v Beli pri Železni Kapli. Tonči Dolinšek, pd. Kežarjev Toni, je obiskoval osnovno šolo v Beli in preživel tudi vojni in povojni čas doma: „Včasih smo bili bolj v skrbeh kot kjerkoli drugje. Ponoči smo imeli v hiši partizane, podnevi pa nemško policijo,“ opisuje Dolinšek svojo mladost v vojnem času. NT: Kako si prišel do pobiranja naročnine za NT? Dolinšek: Po vojni sem bil star 20 let in sem vigredi pasel doma ovce, poleti pa krave. Drugega dela ni bilo. V Lobniku je živel zaupnik Narodnega sveta Miha Schwegl; prosil me je, da bi nabiral naročnino za NT v našem kraju okoli Železne Kaple, ker sem že I. 1946 začel raznašati Nedeljo in Družino in dom. NT: Si to delal glavnopoklic-no? Dolinšek: Ne, najprej sem to opravljal iz samega veselja, potem I. 1951 pa sem postal sodelavec Našega tednika za celo dvojezično območje. Nedeljo in Družino in dom sem do leta 1970 tudi še kar tako raznašal. NT: Se še spominjaš takratnih sodelavcev Našega tednika? Dolinšek: Urednik je bil tedaj inž. Lambert Muri, v pisarni pa so delali dr. Janko Tischler, Marica Rojšek (ki sta se potem poročila) in Greti Tischler. Mladinsko stran pa je upravljal tedaj Albert Sadjak, zdaj župan v Globasnici. NT: Kako se je odvijalo Tvoje delo v teku časa? Dolinšek: Najprej sem se vozil s kolesom, potem z mopedom ter BMWiseto, zdaj pa ■mam že nekaj časa avto. Z naročnino vred sem zbiral tudi Podpore za Krščansko kulturno zvezo, ki je bila dolga leta izključno navezana na podpore dobrotnikov. NT je tedaj stal 36,— šilingov letno, ki so jih večinoma plačevali v dveh ali šti- rih obrokih. Tako sem se zelo dobro počutil, ko sem prinesel v Celovec kak tisočak. Hudi časi so bili tedaj in sem moral obiskati veliko število hiš, da sem toliko nabral. Veliko je bilo tudi veselje v Celovcu, ko sem prišel z darovi in naročnino. Posebno rad se spominjam Alberta Sad-jaka, ki se je — kot ostali tudi — zelo trudil. NT: Kako pa se spreminja število naročnikov? Dolinšek: Ko sem začel kasi-rati, sem tudi pridobival nove naročnike. To zdaj tudi skušam in upam, da bom dobil vedno več novih naročnikov kot jih od- pade. Naš tednik bralci cenijo predvsem po domačih novicah, ostalo, pravijo, itak berejo v dnevnikih. NT: Malo nenavadno je to, da predstavljamo v našem listu moža njegove lastne ure, ki mu je ostal zvest spremljevalec vse do današnjega dne. Želim Ti še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Hvala za pogovor! FK Slika iz popotne torbe Cesta na Ljubelj je doživela v zadnjih desetletjih več prenovitev, 119 neki uti tik za vasjo Podgora pa je ostal ohranjen napis, ki prepoveduje sankanje, smučanje in „žlefanje“ na cesti. Medtem ko se Je sankanje in smučanje preselilo v druge kraje, se žlefanja danes slcoraj ne spominjamo več. Samo v pripovedovanjih starejših furmanov se žlefanje po ljubeljski cesti še omenja. Obirski ženski oktet poje s sopevci v deželi... Pevski pozdravi izpod Obirja V zadnjih treh tednih je nastopal Obirski ženski oktet (OŽO) dvakrat skupaj z nemškimi pevskimi prijatelji sodeželani. Zadnji majniški teden prirejajo v samostanski cerkvi v Millstattu zborovske nastope v okviru „Glasbene pomladi“ kot dopolnilo k „Internationale Orgelmusikwochen Stiftskirche Millstatt“ kakor pozneje septembra meseca „Glasbeno jesen“. Ta mednarodni glasbeni festival se že leta močno uveljavlja na koroškem in avstrijskem glasbenem prizorišču. Duša te kulturne dejavnosti je univ. prof. dr. Franz Nikolasch. Reprezentativni programski katalog na 160 straneh napoveduje nastope kvalitetnih mednarodnih vokalnih, instrumentalnih, komornih, solističnih in mojstrskih skupin in posameznih umetnikov glasbenikov. Na 10. strani najdemo program: Mariensingen, 24. maja, ob 11. uri. Med sodelujočimi: dvojni kvartet iz krčiške doline, mešani pevski zbor Döbriach, moški dvojni kvartet iz Matrei-a, dekliški tercet iz Gmünda (Sovodnja), Obirski ženski oktet, ansambel flavtistov glasbene šole iz Spittala, solista na orglah Hermanna Zeysa in napovedovalko Brigitto Nagelschmied, programsko oblikovanje dr. Günther An-tesberger. pesmi in ples iz Furlanije, Slovenije in Koroške“. Nastopajoči: Sing-gemeinschaft Dreiländereck, Quintett MGV Almrausch, Vos die Ospedalet, Gorenjski kvintet in Obirski ženski oktet. Nastopajoči so pokazali res mednarodno stičišče, kjer so se dobili; tako so italijanski gostje peli šest pesmi, menjaje v furlan-ščini in italijanščini, domači pod-kloštrski mešani zbor pa je vzel v svoj nemški spored tudi „Oj ti pre-burna ženska stvar“. Zlasti je za zavestnega pevca, ki si stalno prizadeva, da se sam kot poedinec in kot član vokalne skupine sproti izboljšuje, vsakršno pevsko srečanje bogatitev. To mora biti! Pa predvsem: Pevec mora oplemeniti sebe z vsako pesmijo, da bo oplemenitil sočloveka. In — kaj je še teže, a ob enem lepše: kakor delati, delati, kulturno delati, umetniško delati za porast sočloveka — in za slovenskega koroškega pevca: za rojaka! — ? Glasbena paleta, skrbno izbrana od strokovnjaka ORF, je posredovala očarljiv učinek vokalnega poustvarjanja izurjenih pevcev tako v sestavu terceta preko okteta, mešanega in moškega, do masovnega mešanega zbora. Starodavna samostanska cerkev pa nudi izborno akustiko tudi za precizne nianse prav tako različnih ansamblov glede sestave. Nastop OŽO je bil odprto sprejet in je po koncertu žel z raznih strani priznanje. Za pevke in umet. vodjo je bilo obogatevajoče občutje, spoznati med poslušalci in nastopajočimi, kakšno srčno toplino in duhovno moč izžareva slovenska pesem tudi na človeka, ki naše materinščine ni vešč. Prav ob takem doživetju se pokaže, da naša slovenska govorica nikdar ni in ne more biti „tolerirano početje nekih manjšincev, ki drugače govore bindišarščino in se v javnosti naj poslužujejo samo nemškega jezika“. Ne! Prav ob srečanju s takimi kvalitetnimi nemškimi pevci se pokaže, da sprejmejo našo besedo in pesem s svojim kulturnim dostojanstvom in visokim človečanskim spoštovanjem do soseda, do so-kulturnika! Nekaj posebnega pa se zna izcimiti za ideje, ki so jo sprožili kulturni dejavniki občine Podklošter in 13. junija priredili „1. Dreiländerecksingen“. Že geslo na programu je omembe vredno, saj pišejo kar v treh jezikih: „Wort, Musik und Tanz aus Friaul, Slowenien und Kärnten — Parola, mušica e ballo di Friule, Sloveno e Carintia — Govorica Še nekaj podadtkov o Obirskem ženskem oktetu Lansko leto 1980 je imel OŽO kar 37 nastopov, tako nekaj važnejših: na občnem zboru avstrijsko-jugosl. društva v Celovcu; na Dunaju v jugosl. klubu; na RTV v okviru oddaje „Spoznavaj svet in domovino“ v Stari Gorici skupaj z oktetom bratov Pirnat, oktetom Jelovica idr.; v Štandrežu pri Gorici v Kotljah; na Prevaljah; v Pliberku; v avli slovenici;*v Šentilju; v Dupljah pri Tržiču; v Beljaku; v Dolenjskih Toplicah skupno s še 35-imi okteti; v Šentjakobu v Rožu z napovedovalcem filmskim igralcem Borisom Kraljem; na Radišah; v Radovljici; v Logatcu skupaj z Ljubljanskim oktetom i. dr.; v seniorenklubu v Železni Kapli; na Kernjakovi proslavi v Celovcu dec. 80; v Ljubljani-Bežigrad; v Šentjakobu pri Ljubljani... itd. Posebnost pa je bilo snemanje prvega TV-filma v ljubljanski TV-hiši lani junija in snemanje drugega TV-fiima na Šenkovi domačiji na Jezerskem lani sept. v režiji znane Majne Sevnik in organizaciji Marjana Stareta. Oba filma so že večkrat oddajali na Ljubljanski televiziji. Obirski ženski oktet pride v svojem šestletnem obstoju doslej še vedno na poprečje štirinajstdnevnih nastopov, četudi je bilo letos doslej le enajst nastopov, ker ni mogel sprejeti nad deset vabil v teh zadnjih mesecih zaradi terminskih težav. PIŠE MIHA ZABLATNIK Ml ZA VAS KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV KEL KOROŠKA ENOTNA LISTA Smo Slovenci dosledni? Po informacijah, ki jih imam, in tudi na podlagi lastnih izkušenj lahko trdim, da je mogoče dobiti od občin, okrajnega glavarstva in raznih deželnih ura- dov uradne dopise v slovenskem jeziku. Povsod imajo tudi slovenske obrazce. Slovenci sami se te možnosti le malo poslužujemo. Zato Vas pozivam, ........................... (odreži) .... da čimprej sporočite občini, da želite nadaljnje dopise v svojem materinskem jeziku in v bodoče vlagajte vse pismene želje, prošnje itd. tudi v slovenskem jeziku. Isto velja za okrajno glavarstvo, finančni urad itd. V primeru, da se Vam dostavi nemški dopis, ga vrnite z zahtevo po slovenskem dopisu. Dobili boste slovenski dopis brez problemov. Poživljam Vas tudi zaradi tega, ker ne zadošča, da naši politični zastopniki vedno spet zahtevajo uveljavitev slovenščine in tudi marsikaj dosežejo, če potem mi sami teh uspehov ne izkoristimo. Pravico si je treba tudi vzeti! Veliko slovenskih hiš je še po Koroškem, kjer še nimajo dvojezičnega hišnega napisa. V zadnjih mesecih so naročila za take napise prenehala. Ker je to samopomoč pri uveljavljanju naših pravic, pozivam vse bralce, ki dvojezičnega napisa še nimate, da ga naročite preko naročilnice v tem NT. (Dvojezični napis stane incl. davkov šil. 170.—, podpora je z naše strani možna). Naročilnica dvojezičnega hišnega napisa: ■me:................................................... hišna štev.: vas: (slovensko).................................... (nemško)....... poštna štev.:............. pošta:................................... , dne.................1981 ............. (podpis) v______________________________________________/ 6/branje |naš tednik' Slovenski informacijski center (SIC) je pred kratkim predstavil dve zbirki otroških pesmi. Danes predstavljamo zbirko Lenčke Küpper, ki jo je ilustrirala Andreja Zikul-nig. Cena zbirke znaša šil. 35.-. „FIKI“ KAPELSKI lp jlj j j lij j j ijiij j j >pir ripil 1. Buhlbuh,buhl en vlakpe-lja. E>uhlbuhlbuhl po-glej-te ga! 2. Pri vsa-ki kaj - ži usta-vi se, za-tu- li jUh, po-glej-te me! 3. Dansje vKa-pli žeg-nan-je , vo-zi-ti mo - ra ro-mar-je. m m s 1. Nič se nje - mu ne mu - di . 2. V vsa-kem vo - zu pet lju-di . 3. K pr-vi ma-ši že zvo-ni : To je „Fi - ki" ka-pel-ški. To že zmo-rem brez skr-bi! da-nes se mu pač mu-di. NIKOLI SLABE VOLJE h h ^ ^ 11^ ^ >1 =3v= # 1. Ni - ko - li sla - be vo - Ije, ve - dno na-sme - jan 2. Be - ža - le bo - do sen - cetvoj vrisk jih bo pre - gnal, pri- ) h ) K K— Ji i ji i J ■ J*# U— 1. ho - di skoz' živ - Ije - nje, la - žji bo tvoj stan! Če 2. je - tno bo we de - lo, ko - raj - žen boš po - stal! Se "1 K C 1 K N i K ) y~ ^ ^ 1» 4' m' i # F" / m • 1. Sme - ječ se in po - ješ, za - ču - den vi - del boš, da 2. ško - da ti bo zde - lo , da ve - del ni - si prej, ni - A ti ✓ _ i. rz. II N H.,1 k ii y tt— T K 9 ^ 1) K L 7 ) 'i ) •* /k i rr~ \ TT K n i \ 1 J 4 7 / • 5 / 11^? 7— ^-1 1. ni ta-ko vse tr - nje-vo in svet je pol-no rož, da rož. 2. ko-li ni pre - po-zno So - se-du to po-vej! Ni vej! ENKRAT JE BIL EN ŠKRAT 1.-3. En - krat, en-krat, en-krat je bil en maj-hen škraten- en - krat je bil en škrat. 1. I - en - krat, 3. Ti h" lik Tr T n K ITfc ^ 1 1 j • (1 i i i J 1 1— V 'iv m M M m m \ \ 'M 1 1 U 0 o * 1. mel je dol-go bra-di-co, vsa Sl 2. ma-gal rad je vsem lju-dem, ki d 3. pra-viš,da ga ni bi-lo,do- ki w ^L - va je bi - la. Na o - bri sb bi - li. Hu - j - zov da še ni. 1/ sf k —^ k \ \ ^ i 1 *■ —fr-tr- -TT rr-| i ) ) J * 1 'II Lkjj—* s 1. hrb-tuje nosil kroš-nji-co, vnjej pol-no je bk) zla - ta . 2. do-bne-že pre - zi - ral je, za nje ni i-mel o - Či . 1.-3. En- 3. prav-lji - ci tej ii - vel bo, za- to za - poj-mo vsi: Valentin Polanšek Križ s križi 119. VA-1 in še nekateri odstranijo s kap Hitlerjevega orla. Pa pride povelje: Takoj k oberstfeldmajstru! Javi se v bojni opremi s šlemom na glavi. Medtem je previdni Celjan pritrdil kovinasto kokardo na kapo. Tudi s to se mora javiti pred berlinsko nevarnostjo. Pretkana študentovska laž ukani komandanta. Degradiran. Drugega ničesar ne. Z italijanske fronte umikajoče se kolone prek Katschberga. Zaporne straže naj bi jih zadrževale. Vojaška policija in RAD naj bi zadrževala frontne leve? Reipp s svojo stražarsko enoto in z mitraljezem vred zgine. Dva dobijo dan navrh v Tamswegu. Premi sod! Kri pole-deneva. Tudi od pasjega vremena. Dezerterstvo vseeno na dnevnem redu. Na apelu za 8. maj prebere neznani feldmajster: „Na čelu junaških branilcev prestolnice rajha je padel firer” . . . To je bilo pred štirinajstimi dnevi! Zdaj se je dijak zdramil v sončno jutro v kotu na pol zbombardiranega kolodvorskega hotela v Celovcu. Vojaška patrulja ga je zbudila. Eden je nosil nemško uniformo brez emblemov z redeče-belo-rdečim trakom na rokavu, drugi je bil partizan. Sredi Celovca in slovenska domača beseda! Prebujeni je brez legitimacij. Pove svojo štirinajstdnevno epopejo. Beseda ima veljavo. Napotita ga v bližino Rdečega križa. Konzervo dobi. In jo skoraj na mestu požre. S partizansko napotnico zdaj domov. Peš. Po vseh štirih bi lezel domov. Domov. Vojne je konec! Konec? More kaj takega biti resnica? Še dvakrat prespi, enkrat pri prijaznih ljudeh tik ob tinjsko-kamenski postaji, drugič za Štarjevasjo. Svet je iz sonca in pomladi. Svet je iz slovenskih besedi. Svet je iz samih neverjetnosti! Ušiv in v tujih uniformskih capah se vrne domov. Navdaja pa ga veleobčutje, ki je opremljeno z veličastjem, da živi, da je vse to res: Svoboda in pomlad! Doma v Prisoju so vsi živi in zdravi. Previdno ga seznanjajo, da je bratranec Jozej p3' del pod Uršljo goro, bratranec Franči za Črno, bra' tranec Korej končal v kacetu Mauthausen, da so bratca Stanka in sestro Adelico ubili pri PeršmanU, da je bratranka Marija umrla v kacetu RavenS' brück, da, da, da je očeta uničil kacet Dachau . . • S pradedom Florijanom, staro teto Angelo in sta' rim stricem Johanom jih je 9 iz ožjega sorodstva! In koliko sosedov, dobrotnikov, rojakov samo iz materine doline Sosednja: Voglarjeva Mici, Prišel Joži, Gregorjev gospodar, Lenartova Miklavž iP Katrca, Poldetova hči, Ulajevi fantje, Stazin Polde« Moževa, pa drugi. . . In iz očetove doline: Peršmanova družina, Tevžijev oče, Malkina mati, Benetova Mic, Zoranova sinova, Brezev gospodar, Vojdovi sestri, Prevrjevi, Mikejevi, pa drugi... In koliko po ostali okolici trga! Pa v trgu samem! Kot partizani. Prostovoljni. Kot vojaki. Pretežno prisiljeni. Doma je ležalo tudi dvoje Charlottinih pisem, k' jih je naslovila tu sem, ker zadnjih sedem tednov at' bajcdinstlarji niso dobivali več pošte. Dekle je piša' lo, da je pomlad še lepše donela . . . Končala je: Kot čakam na svobodo, tako hrepeni^1 po snidenju! (Konec 2. julija 1981 Tl1 |naš tednik radio-tv/7 od petka, 3. julija 1981 MfeUH M d0 ee,rte'9- '“"i31981 AWCTTDI. li aWö 1 nlfhJj i a ! 1 Mr : ^ |\# I LJUBLJANA PETEK, 3. julija 1981: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska TV — 10.30 100 RS ^očna vila — 12.20 Klub seniorjev (pon.) — 13.00 Poročila — 15.45 Iz par-tamenta — 17.00 Am, dam, des — , 17.3o Medvedi so pripravljeni — 17.55 i Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — i 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — TS.SO Čas v sliki — 20.15 Revolverski junak — 21.20 Jolly Joker — 22.10 šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila. SOBOTA, 4. julija: 9.00 Poročila — 9-05 Angleščina — 9.35 Telefrance — ^0.05 Ruščina — 10.35 Orkestrski kon-cert — 11.30 Nočni studio (pon.) — 12.30 Eggenberški glasbeni koledar — 13.00 Poročila — 14.30 Janeževa noč ~~ 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Od otrok za otroke — 17.30 Stari parni k°nj — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads " 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Mali hotel 21.50 Šport — 22.10 Rok za mir — 23.10 Poročila. NEDELJA, 5. julija: 11.00 Ura tiska ~~ 12.00 Igra — stavbni kamen življe-nia — 15.05 Pametna glavica — 16.50 Schwarzack — 17.10 Risanka — 17.20 Pinokijo — 17.45 Klub seniorjev — j8.25 ORF danes — 18.30 Srečanje s človekom in živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 cas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Plemeniti mož uživa in piše — 21.05 Netz-Werk — 23.15 Poročila. PONEDELJEK, 6. julija: 9.00 Poročila ~~ 9-05 Am, dam, des — 9.30 Prosim 2a mizo — 10.00 Šolska TV — 10.30 Dekle za posebne stvari — 12.00 Iz Parlamenta — 13.00 Poročila — 15.00 D°prnije v cirkusu — 15.45 Indijski vti-si — 16.00 Buddenbrooks —- 17.00 Am, Pam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lah-ko noč — 18.00 Fauna iberica — 18.25 DPP danes — 18.30 Mi, družinska od-5aja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Das v sliki — 20.15 Šport ob ponedelj-klh — 21.05 Lisice — 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročila. Torek, 7. julija: 9.00 Poročila — •95 Am, dam, des — 9.30 Angleščina " 10.00 Šolska TV — 10.30 Molčati je Zlato — 12.05 Foto stavek — 12.15 Vse ^'vljenje je kemija — 13.00 Poročila — 9-00 Trije mušketiri — 16.45 Corvo — '■00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 za lahko noč — 18.00 D°ln 121 SP — 18.25 ORF danes — °-30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Av-pJPia v sliki — 19.30 Čas v sliki — 9-15 Leto pozneje — 21.00 Videoteka ^ 21.45 Santa Lucia — 23.15 Poročila. SREDA, 8. julija: 9.00 Poročila — •05 Oddaja z miško — 9.35 Chansons I u Quebec — 10.05 Šolska TV — 10.35 L ®či razred — 12.05 Risanka — 12.15 j6to Pozneje — 13.00 Poročila — 15.00 Pngadeiros — 15.45 Vtisi iz Koreje — 00 Buddenbrooks — 17.00 Začarane n .de — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko d°č — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, [ožinska oddaja — 19.00 Avstrija v :'lki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Špi-či|nav čipkastih hlačkah — 22.00 Poro- g Četrtek, 9. julija: 9.00 Poročila — ll' ^ Am, dam, des — 9.30 Dežela in ion ~ 10 00 Šolska TV - 10.30 Špi-u, v čipkastih hlačkah (pon.) — 12.15 Dor Onovl ~ 13-00 Poročila — 15.00 'na kra|jev — 16.25 Živalski vrt — i i7'D9 Am, dam, des — 17.30 Marko — ion 2a lahko rioč — 18.00 Pogled v . dr|?° — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, sirska oddaja — 19.00 Avstrija v ni L.19-30 Čas v sliki - 20.15 Sonč-1 2i ~ 21.05 Pustolovščina — ) 'PO Večerni šport — 22.40 Poročila. PETEK, 3. julija 1981: 14.55 ORF danes — 15.00 Tenis — 19.30 Čas v sliki — 20.15 August Piccard — 21.00 Tajni profesionalci — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Morski pes — 23.50 Poročila. SOBOTA, 4. julija: 13.30 ORF danes — 13.35 Športno popoldne — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Vrnitev — 21.40 Vprašanja kristjana — 21.45 Bandolero — 23.25 Poročila. NEDELJA, 5. julija: 14.00 ORF danes — 14.05 Športno popoldne — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Cromwell — 22.30 Šport — 22.45 Chicago 1930 — 23.20 Soap — 23.55 Poročila. PONEDELJEK, 6. julija: 17.55 ORF danes — 18.00 Perspektive — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.05 Heinrich Harrer poroča — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Vohun — 23.50 Poročila. TOREK, 7. julija: 17.55 ORF danes — 18.00 Orientacija — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.03 Magija Davida Copperfielda — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 8. julija: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Bonanza — 19.30 čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.05 Religije sveta — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Opravi dobro, Nikola — 23.50 Poročila. ČETRTEK, 9. julija: 17.55 ORF danes — 18.00 Na poti po Avstriji — 19.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Klovni pridejo — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. federacije ob 40-letnici revolucije — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —- 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije 21.10 Propagandna oddaja — 21.15 Cirkus — 21.40 V znamenju — 21.55 Nočni kino: Zaročenka SOBOTA, 4. julija: 13.20 Atletika — 15.35 Resnična pravljica — 16.15 Mladinski pevski festival Celje 81 — 17.15 Nevidni bataljon — 18.20 Poročila — 18.25 Izjemen zbornik revolucionarnih izročil — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Pihalni orkestri — 20.35 Propagandna oddaja — 20.40 Srčkani znanci — 21.30 Črna usnjena torba — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila NEDELJA, 5. julija: 8.30 Poročila — 8.35 Sezamova ulica — 9.35 Tale — 10.35 TV kažipot — 10.55 Otvoritev doma in srečanje rezervin vojnih starešin Jugoslavije ter slovesnost v počastitev VI. Liške divizije — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.30 Poročila — 13.55 Atletika — 16.20 Vstaja in morje — 17.10 Poročila — 17.15 Jadranje na deski — 17.45 Gospod Ballatrae — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Partizanska eskadrilja — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Radgona — Radkersburg — 21.15 Plavalni miting Crvene zvezde — 21.45 V znamenju — 22.05 Športni pregled. PONEDELJEK, 6. julija: 17.40 Poročila — 17.45 Vrtec na obisku — 18.05 Mozaik kratkega filma: Ljubezen neke uniforme — 18.35 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Simha — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Kulturne diagonale — 21.45 V znamenju. LJUBLJANA PETEK, 3. julija: 16.10 Poročila — 16.15 Mednarodni plavalni miting — 17.50 Obzornik — 18.00 Svečani zbor NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana/tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 180,— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 300,— šil. (po zračni pošti 550.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommer-egger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. TOREK, 7. julija: 17.50 Poročila — 17.55 Kapitan Kuk — 18.05 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.50 Pro- Obiščite Odprta bo od 17. 5. od 31. 10. 1981 vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa. Werner Bergovo galerijo v Pliberku Petek, 3. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik -Kar po domače. Sobota, 4. julija: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. Nedelja, 5. julija: 07.05—07.35 Duhovni nagovor -Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 6. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik - Napoved sporeda — Solistična glasba. Torek, 7. julija: 09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — Mlada grla. Sreda, 8. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z... — Cerkev in svet. Četrtek, 9. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik Mladinska oddaja. pagandna oddaja — 20.55 Rdeče in črno — 22.00 V znamenju — 22.15 Za lahko noč s sopranistko Marjanco Križman. SREDA, 8. julija: 17.40 Poročila — 17.45 Rdeča Zora — 18.15 Okrogli svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Reportaža o mestu — 20.05 Igre brez meja — 21.30 Minute za popevko — 21.45 V znamenju. ČETRTEK, 9. julija: 16.20 Poročila — 16.25 Finale mladinskega republiškega in pokrajinskega turnirja v nogometu — 18.05 Čas za pravljico — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Alžirska bitka — 21.55 Miniature — 22.15 V znamenju. PETEK, 3. julija: 14.00 Tenis 17.50 Rokomet: Jugoslavija:SZ — 19.15 Glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Zeleni kabaret — 20.30 Včeraj, danes, jutri — 20.55 Družina in družba — 21.40 Kultura srca SOBOTA, 4. julija: 14.00 Tenis — 18.30 Vaterpolo: Partizan:Primorje — 19.30 TVD — 20.00 Romantika proti klasicizmu — 20.45 Poročila — 20.55 Feljton — 21.25 Športna sobota — •21.45 Glasbeni atelje NEDELJA, 5. julija: 11.50 Avtomobilske dirke za VN Francije — 13.55 Atletika — 16.20 Rezerviran čas — 16.50 Konjeništvo — 17.20 Rokomet: Jugoslavija : ZRN — 18.45 Šesta Liška brigada — 19.30 TVD — 20.00 Claudio Ar-rau igra Beethovna — 21.00 Poročila — 21.05 Filmski večer TV Beograd: Prizori iz zakonskega življenja, zvesta žena. PONEDELJEK, 6. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 19.15 Zlatarjevo zlato — 18.30 Pripovedi o vstaji — 18.45 Glasbena medigra — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Po sledeh napredka — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Martin Eden — 22.15 Portret Jovana Popoviča. TOREK, 7. julija: 17.30 TVD — 17.45 Špancu v spomin — 18.15 Pustolovščina — 18.45 Pesem, ki traja — 19.30 TVD — 20.00 „All Stars show festival“ — 20.45 Legende danes — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.40 40 milj od raja. SREDA, 8. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Sezamo-. va ulica — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TVD — 20.00 Raztrgana — 21.35 Včeraj, danes, jutri — 21.55 Šoferji — 22.50 Odprta knjiga. ČETRTEK, 9. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Begunec — 18.45 Ugrabitev — 19.30 TVD — 20.00 Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja — 23.00 24 ur. Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah vabita na srečanje koroških vižarjev v nedeljo, 12. julija 1981, ob 14. uri pod Mažejevo lipo (poleg cerkve) v Selah. (Ob slabem vremenu bo prireditev v farni dvorani). Povezujejo v treh koroških narečjih: Milka Krieg! iz Zahomca, Jožko Kovačič iz Lipe in Lenčka Küpper iz Celovca. Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morje Gasometergasse 10 MHka Kokot tei. 0 42 22 - 32 5 50 na morju v SAVUDRIJI (e- I ",a"c u"cv,,u; zk 1, TT vbolni^ 1400 ^ C °n rpvmni 's trn4 kf S n* ZT 14‘dneVn0 blVanJe ZnaSa Š"- Psnnti nar se iaviio ninmenT™ °dbf ’ 8/šport naš tednik} Moštvo Slovenskega atletskega kluba — zadnja vrsta od leve na desno: sekcijski vodja Blaž Kordež, Gusti Za-blatnik, Lovrenc Kreutz, Darko Ahlin, Janez Drnovšek, Janko Woschitz, Manfred Luschnig, Nuži Lampichler, trener Dragan Rogič. Spredaj: Jurij Perc, Jože Fera, Martin Hobel, Marjan, Babšek, Marjan Velik, Justin Polanšek. Visoka zmaga nad prvakom v Borovljah: SAK 3. v končnem obračunu Odlična serija zmag se je za Slovenski atletski klub nadaljevala tudi minulo soboto v Borovljah. S tem so slovenski nogometaši iz 7 tekem odnesli 13 (!) točk in si zasigurali tretje mesto na lestvici. Kot smo pisali že v zadnji številki, je bil SAK v pomladanski sezoni v odličnem razpoloženju. Moštvo se je stopnjevalo iz tekme v tekmo. Marsikateri si je pred sobotno tekmo mislil, da bo moštvo iz Borovelj za SAK „kamen spotike“. Zbralo se je mnogo navijačev slovenskega moštva, ki so svojo enajsterico podprli tudi v zadnji tekmi. Že v začetnih fazah igre se je pokazalo, da bo SAK premagal tudi zadnjega nasprotnika. Lampichler je odlično vodil obrambo, Luschnig in Polanšek pa sta skrbela za „plavanje“ boroveljske obrambe. Vedno spet so se nudile odlične možnosti za zadetek, toda sprva je nasprotniku še uspelo braniti svoja vrata. Tistih nekaj možnosti pa, ki so jih imeli boroveljski napadalci, pa je uničil odlični vratar SAK-a, Darko Ahlin. Pol ure se je nasprotnik z vsemi močmi branil zadetka, potem pa je „zagrmelo“ prvič: Po lepi podaji G. Zablatnika, je Moštvo SAK pod 23 — zadnja vrsta od leve na desno: sekcijski vodja Blaž Kordež, Maks Zdouc, Silvo Kumer, Janez Pandel, Pavle Zablatnik, Albin Waldhauser, Helmut Grilc. Spredaj: Flori Wieser, Sigi Hobel, Janko Malle, Stanko Gregorič, Franc Sadjak. zahvalili Polanšku in Luschnigu, ki sta zapustila igrišče. Slika igre pa je ostala slej ko prej nespremenjena. Par minut za tem, ko je vstopil v igro, je Kreutz po lepi akciji podal Ho-blu, ta pa je možnost izrabil hladnokrvno in za zaključek sezone povišal rezultat na 3:0. S tem rezultatom se je SAK poslovil od Boroveljčanov, ki pora- za verjetno niso pričakovali. Nasprotnika pa je treba pohvaliti, saj ni bilo nikakršnih izgredov ali nešportnega zadržanja. Po tekmi so boroveljčani slavili podvig v koroško ligo. Lepo gesto je pokazal prvak vzhodne podlige. Funkcionar je po tekmi prinesel enajsterici Slovenskega atletskega kluba penečega vina ter moštvu čestital k zmagi- Polanšek premišljeno izigral nasprotnikovega vratarja ter zatresel nasprotnikovo mrežo. Po tem zadetku pa je SAK še bolj napel strune. Sledile so krasne akcije, le v zaključku so imeli napadalci nekoliko smole. Borovljam so prvih 45 minut prestali brez nadaljnega zadetka. Druga polovica tekme se je začela z močno fazo nasprotnega moštva. Toda po petnajstih minutah so boroveljčani izpihni-li... Spet je prevzel „krmilo“ Slovenski atletski klub. Slovensko moštvo je kazalo nogomet, kot iz slikanice. Tak je bil tudi prosti strel, ki ga je izvedel Marjan Velik. Iz dvajsetih metrov je zavrtel žogo v zgornji desni kot in rezultat povišal na 2:0. Veselje med igralci in navijači je bilo veliko. Toda s tem rezultatom se Slovenski atletski klub še ni zadovoljil. Trojica Hobel, Polanšek in Luschnig je še naprej ogrožala nasprotnikova vrata. Obramba je odlično uničevala akcije nasprotnika. Kratko rečeno, vse pozicije so bile odlično zasedene. Petnajst minut pred koncem se je trener Rogič odločil za taktično izmenjavo. V igro sta stopila Kreutz in Perč. Navijači so se z bučnim aplavzom Prvak 2. razreda E — moštvo iz Bilčovsa Po zelo napetem prvenstvu 2. razreda E si je enajsterica Bilčovsa zasigurala 1. mesto na lestvici in bo naslednje leto igrala v višjem razredu. Na sliki zadnja vrsta od leve na desno: trener Kopewig, Kanduth, Maierhofer, Haslauer, Quantschnig, Parti, Gasser, Stangl — spredaj: Krušic, Weber, Glantschnig, Pečar, Ogris, Schöffmann. ASKÖ Šmihel v podligi Verjetno si tega nihče ni mislil, saj je moštvo iz Šentan-draža dolgo časa zasedalo 1. mesto na lestvici 1. razreda skupine D. V zadnji tekmi sezone pa je enjasterica tekmo proti Borovljanom izgubila 1:0, Šmihelčani pa so zmagali proti Marija Rojach 4:1 — vrata v podligo so odprta! Na sliki od leve na desno (zadnja vrsta): Bivši sekcijski vodja Wodiunik, Martič, D. Ramusch, G. Ramusch, V. Britzmann, Andrej, Motschnig, Naveršnik, Vrhnjak; špon-zor Kirilovvitsch, predsednik Ramusch; spredaj: A. Britzmann, Hober, Lamprecht, St. Blažej, Kadisch, Mijatovič. Na sliki manjkajo: Krištof, Lopinsky in G. Blažej. S kolesom po treh državah Smučarski tek po treh državah je nas Ločane menda tako omamil, da smo se tokrat lotili nekaj podobnega in sicer na kolesu. Štirje prekaljeni maratonci smo se torej spustili na Bin-koštno nedeljo po asfaltu. Od Pušnika gre vožnja dokaj ra-santno proti Bekštanju in prav kmalu pustimo tudi že Brnco za sabo. Pri Ločilu se ob pogledu na Dobrač mimogrede spomnimo žalostne zgodovine te gore, a za daljše brskanje po preteklosti ne ostane dosti časa, bližamo se Podkloštru. Zaradi hitrostne omejitve skozi trg nimamo posebnih težav, saj naša vozila niso rakete. Klanec — tretja ali četrta prestava in malo znoja pa že si ga premagal. Pri meni malo več znoja, ker imam samo dve prestavi, namreč levo in desno nogo kar nikakor ne nadomesti tehniko. Bližamo se Vratom, rojstnemu kraju mojih staršev, in kmalu nato že meja. Cariniki so obzirni, ne zaustavljajo nas, čeprav naša tura ni najavljena. Kljub temu napravimo kratek postanek, pregledamo kolesa in v naslednjem hipu smo spet v „sedlu“. Mogočni Dolomiti nas pozdravljajo z leve strani, kot se to spodobi za stare znance, toda tokrat smo na cesti, bodo že morali počakati na prihodnjo gorsko turnejo. Na Trbižu ni časa za kak počen nakup, pot gre naprej proti Fužinam. Klanci niso ravno prijetni, Jožko ima poleg vsega še močne bolečine, prav smili se mi. Toda pravi športnik ne kloni z lepa, kvečjemu stisne zobe ali spusti kako krepko od sebe. Končno se znajdemo tudi že na naslednji meji. Formalnosti so hitro opravljene in Rateče niso več daleč. Na desnem imamo zdaj Julice in tam tisti kozolec imam še v prijetnem spominu od smučarskega teka po treh državah. Zopet se malo okrepčamo, potrebno je. Korensko sedlo je treba prehoditi, prestrm je vzpon, a tudi tega premagamo brez večjih težav. Zadnjič meja in carinik znanec smeje trese glavo. Pot navzdol je problematična, kajti 18% padca na kolesu niso mačje solze. Prispemo srečno v dolino, os zadnjega kolesa se kadil, ni čudno pri tem zaviranju. Mrzla voda ohladi razgreto kovino in že gre pot proti domu. Še kratek pogled nazaj in vrnili smo se. F. Č. Po prvenstvu: kako naprej 19 Prvenstvo se je končalo, pred vrati pa je že začetek naslednjega nogometnega prvenstva, ki se bo pričelo 7. avgusta. Nogometaši bodo imeli le malo časa za počitek, kmalu bodo nadaljevali naslednji „lov“ na točke. Nov začetek prvenstva — novi problemi. Za Slovenski atletski klub pa je ostala situacija zelo resna. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je klub zaključil letošnjo sezono z vi- sokim finančnim primanjkljajem. Klub je v ogromnih finančnih škripcih. Dolg presega nad 100.000.— šil.! Zaman so se in se doslej še trudijo prizadevni funkcionarji SAK-a, da bi izprosili podpore pri slovenskih podjetjih. Za bodočnost kluba kaže zelo slabo. Sedaj, ko bi se moral SAK pripraviti na naslednje prvenstvo, ko bi se moral ojačiti in obdržati tiste igralce, ki so igrali doslej, je klub v skorajda neizgledni fi- nančni stiski. Klubski odborniki so žrtvovali vsako minuto prostega časa, da bi igralcem nudili čim boljše pogoje — brezplačno. Igralci so se trudili za dober uspeh kluba. Vedno so se zavedali, da igrajo v slovenskem klubu ter, da s svojim trudom doprinesejo svoj del v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Kako bo šlo naprej, danes še ne ve nobeden. • ;