r,^iK. k. Hofbibliotbek
Wien
V Gorici, 31. oktobra 1884.
„Sofia<l izhaja vsak petek in velja po po§ti prcjemana all v Goriei na doro poSUjana:
Vsp lf-ti*.....t.  1 10
Pot leta......, -J.-JO
Cetvrt leta     .    .    .   .    .,  I.iu Pri oznanilih in tako tudi ju-i ,.p»-tlanicah" se piacuje za nava'liiu trUtop-uo frsto:
8 kr. de se tiska 1 krat J   ,,   „   „     ,.   2   „ 6   „   „   „     „   3   „ Zavete «?rke  po profttoni.
Tedaj XVI
Posamezne Stevilke se dobiyajo po 8 kr. v tobaktonteah * gospouki ftlifei blizu „ti*fc kron", na Btarem trgu in v nntfski ulici lor v Tratu, via Ca-serma, 3.
Dopisi naj se blagovoljno •pofiujajo m-eilnistvu „S,o5e" v Gorki na Travidku 16,1., narocWina pa bpfavniilTtt „8o5e'1 Via della Croce fit. 4. II.
Rokopisi ae ne vraiajo; dopijri naj so blagovoljno frankujojo- — Delalcem in drugiw nepremoJnim so narotaina euiXa, ako »e oglaie pri opraTniitvu.
i u ;:;-"iMuffl::
Od RodeLa do KajfeLa.
I z p o d n a & i h g o r, 24. okt. 13S4.
Skcro vsi sloviuski, m-m&ki in drugi ftisniki so svetu naznnnili, kako je goriAka policija in za njo stavua c. k. ajdovaka 2audarmeiija uaSega rojaka g. Janka Stibila*Vukast.»vifia pteganjala od Uodi-za do Kajfeza, ter urn s tern ogreuila unj-laj<ii tivnuiek nje-govega zivenju, ''a ga je iz do:nacV. hisn.*, izuuM nje-govih dragih, tako rekofi i/ inatewga narofja vzdig-nila, katnor se je bil po tolikih viliamih horbah in prestanih tnuknh vesei zopet srecno povniil.
GoriSki polifiji se toliko no. ludimo, —- pru'r pa obfiudujemo in pomiiujemo si. e, k. zandanu«Tijo aj-dovsko, ki se je s tem piiatopaujem malo pro.-davila. In kaj je tfg.i krivo ? Ali so oblastva /aud.trstvu na-znanila, da je zopur Stibila javna potira prcklieana, nam ni znano. C*o m pa tudi to ni z^oiiSo, zandar* im*rija ajdovska, v kait-ni nadKoruvaliii'in okiaji se nabaja rojntni dom Stilitov, bi se bila murala h- dav-no prrpriCati, kj« in kaj ju scdaj Stibil, in /vtMltda bi bila od vriakt'ga vip.tvskoga ot»oka, da iim«!iovaiu nas rojak j« f>«daj >rb*ki nadporofruk, na kat bi bila nj»» dolino^t o pravetn C<iKu p'>izvi>{|i*ti, ali j*» najvisji nka/, g katerim )•¦ prrsvitli rcsar vs<» v Krbdko voj>ko kot oficirji preslopiviu Avatnjci* poroilosti! t(;r Jim wnad* legovano vrnitcv v dom Aitio xagotovsl, twit /a Stibiia vcljaTvit. Prav tako j<» bilo vkkftjiu y.avt?dnomu Vi-patctt xnano, da g. Stibil jl* b;l jj Njt^oviga Wh-f anstva na proSojo svoje matcrc se poscbe pomiloACcn. Ce pa vse to ni bilo iandannorijt znano, pnnoatd je „S!ovt!nski Nurod", kati*ri se tudi v ajdov.-skih kavar-nab fa botjSiii htSah nahaja. nckuliko dnij poprt-j »o-vico, da se srb^ki nadporofnik St:bii-Vuka<!Ovifi st» svojim tovatisem v po'nej srbski oficirski opravi bavi prt svojlh prijatcljih v Ljubljani in da iiibli potom svoj rojstni kraj na V:pav>kem obiskati. Oc zua kteri iandar siovenski fiitati m ce s« ia«i ne zdi pregrcha sTovenaki list v nuke vzeti, hhk-t bi bit tudi na to priSel, da se je treba hitro prepricati, kak) je to, da Stibil v polnej srbski unifwrmi tako prosto sko/. Av-strijo raarsira. Ce bi bifa iandarmerija vse ro Mro^o v evideuci (razvidnostij driala, k->n-.*c bs bib beaodi; velccenjcni iastniiv so?e.iuj* dr2ave bs se bil proslo med *vojuni tojaki zabavijal ia v»djava slavuega /aii-darvkoga iustituta bi ne bila uie zgub;la. Tako >.a bo pa naSenin iaudarstvu U .^iaba evide:tca njegovih o-pravil tu» le v nasej drzavi, ampak tern oslreje oukraj meje oeitala.
Takih in j«*Jnakih nezgoil je pa vefplel kriva swjeglavnust visjih ob!a*tev. Na h'iinor.->k'[n so veCi-noma iandatji ptuj:b naroiuostij nastaujeui, kateri r.asega jezika malo aii n\t ne razutnejo in katerim se
USTEK
Treiitarske pripovedke.
Ekspozitara (pod^upnija) v Trenti.
Leta 1858. 11. oktobra bila je astauovljena eks-pozitura v Trenti. Na pro§njo prevzvi^enega knezo-nad§kofa Franca Ksaverja Lulina je bilo dovolilo dne 26. oktobra 1.4853. Njegovo Velifianstvo, presvitli c*j-lar, da se uatanovi v Trenti poaebna dnhovnija. Ta Cas je bilo tudi prtsojeno iz verskega zaioga: a) za plaCo duhovniku 300 gIM b) za Tzdrlevanje cerkve 50 gl., c) za cerkvenika 24 gl. na leto in d) za sezida-nje daho*ni§ea 1771 gl. 36 V, kr.
Novo duhovniSfie zafieli so takoj zidati in zgra-dili so je v 2 letih. Zidano je prav na tistem mestu, kjer je stal nekedanji grad, saino da ni tako obSirno. S poru§euim zidovjeiu so zravuili prostor pred stano-vanjem; nekaj so ga porabili tudi pri zidanji cerkve-nih stopnic. Takratni zupau je izgubil pri tern zi* danji 300, po drugih 700 gld. Kako to? Ni-li nuel ^inika, razeu svpje glave? Morebitt je pa tajaik kaj
nan narod opisujo od na^ih nasprotnikov kot na pol divji. Tedaj se ve da ne moremo prifiakovati od njih Ijubezni do naroda, med katerim 4iv6, in zaradi ne-znanosti jezika ne morcjo seznaniti se z naAimi od-nofiaji; zato bi bilo cudo, ako bi bill vueti za Cast naroda. kateri jib ;,ivi, ('« je narod ali Kteri naS ve-Ijaveii mo* razzaljen, slisijo od te ali one strani: „naj bu, saj je na pol divji, brez omike, brez veljave/ Taki govoii tie ostanejo brez utisa, ker ne morcjo. Lanska .Sofia" je v svoji r»l. Stevilki opisavaia, da je bilo posi'bno ninogo laSkih Tiroleev in fceskih Nemcev poklioanib v dc/elo, >U na* ukrote, kakor da nu bi iuu'i naA narod davolj zato Kpohobnih moJi,
Ker »mo ravao pri tern, hoOemo razmere pri-morskega zaudarrftva (i:e nam bo duvoljeno) nekoliko luitanAnejc opisati, kakor nam jib jenas zanesljiv pri-jatelj (bivii zandar) pripovfldoval. Pred desetimi leti in itidi po/.!ieje, ko scni bil sam tide. k. zaudarskega zavoda, so se nlovenski mladcuirti brez zuauosti dru-/sb jezikov v to krdido sprejemali t«r m sesloveuskt poducevali. Izjome glede narodnosti in jezika rd niso javno nikdnr pokazale razen pri avaiiciranji, na kar pa Slovene se nikdar intslil ui. Ta stvar se je pa bivseina dezeliioinu iu oddeluemu poveljniku zdela ne-umestna b'x hla sklenila baje z tazlogom, da „manjka uCnih m-H-ij" (ker ui nibfie slovenski raztunel), sloveu-f.ki poduk popoluonia i/klju6iti, kar se jima je tudi v kratkem potfirfilo. /raven tega je bil izdan nkaz, da na) se slovenski prosdei, kateri niso spoaobni; da bi se v ncraSkem ali laski-m jeziWu postave ufiili, kar na-ravnost zavruejo. Od tistega Casa so zafieli celi trans-ptiiti tirol-ikih Labov m pemakik Nemcev v deielo pribajati in so se vefkrat v popoluonia sloveuskib po-krajiuah po cede postaj;; takih Z;iiui,irjcv nasUivile, tz-med katerih ui uobeden znal slovcnski. Tako se So dan daises til pa tain uahaja.
.Se le potcm ko je sedanji vrli po vsem pravifini in v svoji stroki nepresegljivi dezelni poveljuik g. major Gallina deztdno paveljnistvo prevzel, ter.se je ze pri prvem razgledu svoje dezele natanko prcpriCal, da se razen v Furlaniji in nekaterih primorskih me-stih izkljuC'ljivo le slovauski govori, in da je vsakemu 2andarju za izvrSevanjc njeg »ve preteike slu^bc znanjo slovauskcga jezika neobhodno potrebuo, ter je uvidcl, da veciua nji'govih zandarjev tega ne razurae, sklenil je. to napako popraviti, ter je prosil— kakor pravij o — c. kr. unnisteistvo, naj mu dovoli sprejemati v za\od tudi tak« prositelje, kateri so Ce tudi samo slovunskoga jezika zadostuo zmo2ui, vedo6, da Slovc-nee se v teku Lasa tudi drugih jezikov, ako je potrebuo, kuialu privadi, ter naj se mu doda vsaj edea podoticir, kateri bi mogel slovensko podufievati. Izra-zd se jf tudi ta g. poveljntk pri nekej priliki: „Ako more Ncui-jc ah Italijan aauio a svojim maternim je-
zakrivil ? — Po drugih so komiaije veliko 3aedle; ho-dili so baje gospodje iz Gorice toliko 5asa ogledovat, kako raste trentarski farov^, dokler je bilo kaj o-kroglega. Za jeden pohod iz Gorice je in^enir baje raLunil po 70 gld.
Prvi duhovenekspozit ali kaplna je bil tu g, Janez Kravanja. Nastopii je svojo sluzbo 1. uo-vembra 1858. ter jo je oskrboval do 1. sepsembra 1864.
0 tem caau, menda leta 1864., so prekrstili pri nas ekspozite v vikarje ali pod^apaiKe. bedanji pod-zupnik je §esti samostojea dutioveu od 1. 1858. A veckrat je tu podSuprtijski sede^ izprazucn, kar ni V dobifiek dusuemu pastirstvu, in takrat oskrbujejo Tren-tatje sopet soSki kurati. Od leta 1858. ni bilo v Trenti duhovua: od 1. sept. 1864 do 1. nov. 1867. — od 14. jul. 1869. do 26. jul. 1870. — od 14. apr, 1877. do 15. okt. 1880. — Ko je fiakal spis belega dn&, bil je sede2 zopet izprazucn meseca juiija i. 1. in je ostal prazen do zdaj, ko se je imeaoval^nov vikar.
Trentarska cerkvica nima nikakega zunanjega znamenja, po katerein bi se mogla loCiti od drugih m, Ova ma^baa zvQa<* sta le pod streho pripeta. 6o-
zikotn v tej deZeli dobro opravljati svojo 8lo2bo, oprav-ljal jo bo laliko tudi Slovan, fie tudi jo le slovaoikega jezika zmozMi." Ali ni to hvalevretjtaa izjava tega velecenjenega gospoda ?
Kakor sem pozneje Blifial, ministeratvo te pro-snje ni usliSalo, kar je iz t.jga razvidqo, da pri ian-darskem podufinom oddelku v Terstu nimajo fie in-Btruktorja, kateri bi mogel slovenskl poduCevatl.
PoSteni in pravifini gosp. de2elai poveljnik pa, fie vidi vrlega alovenskega mladcuica, gale radeprej-me; ali kaj Hi koriati ? Revfio bo ubiva b auhiml pa-ragrafi, dokler se nu naveliCa In se slu2bl odpove, ako f>e no pntdovi ,radi dufievne nozmoiDOitl,1 all pa be oddeli na kako poatajo, kjcr ga nima kdo dalje v matetinSfiini poduCevati. Tako OBtaue vcfini trpln io pa — trdoglavec.
Pa tudi potrcbulh uCni'h pripomofikov fie nlmajo, ker zbirka postav in ministoraklh ukazov, kakorftna so v vse(i drugih jezikih nabaja, naslovenskl jezlkni fie ptostavljeuu.
Bkrajni fias bi bil, da bi voljavni inoijc tudi na to stran svoj pozor obrnili v cast In korist najvlBJo eluftbo in — naroda,
Nokoliko opomb o kmotijskih razstavah.
(Konec.)
Tudi pri razstavi kmctijskih fpridelkov ni bilo mogofie predmetov uatancno pregledati, ker tudi tukaj je bilo vsakemu brez raztofika dovoljeno vstopiti, ne da bi vstopnino plafial.
lUzstava kmctijskih pridelkov je bila vobCe dobro urejena in mnogi, ki so imeli priliko, da so si ogledali take razstave v Trstu, Grade* in drugod, so trdili, da niso nifi ali vsaj ne veliko boljSih in lepSih pridelkov, posebno sadja, videli razstavljenih po drugih razstavah.
Med vscmi razstavljalci, kakor je u2e nSo5a" 0 svojem caau oinenila, odlikoval se je pa gotovo odde-lek gospoda Stieglerja, oskrbaika pri prevzvi§enem gospodu firofu Coroniniju v St. Petru pri Goriei, toliko po izborni uredbi, kolikor po razstavljenih pred-metih (pridelkib).
Tudi je bilo pri njrgovem oddelku videti 12 raznih nafiinov poilahtnjevanja drevcev, kar je bilo gotovo jako poduCljivo m vsacega, ki se kolifikaj 8 sadjarstvom ukvarja. Pri njegovem oddelku 80 bila pri sadju tudi vsa prava imena, kar se pri rauogih taz-stavljalcih ni moglo refii, ker so stavili imsua, kakor se jim je poljubilo ali pa jib celo niso stavili. IzgledoT ne i    "
dilo se je, da so §H ljudje mimo cerkve, a potlej po-praSevali: „Kje pa je cerkev ?"
Njegovo Velicanstvo, presvitli cesar, ni pozabil naSe cerkvice o svojem prihodu na GoriSko; podelil je za-njo 80 gl. Tako je Njegova Cesarost dvakratni dobrotnik na§i cerkvici. Boija pomofi blagemu vladarju!
Oni fltrn Kiistov" se hrani vsicberni kazalnici. Trn je dolg 6 cm., debel pa 3 mm., barvo je rujav-kaste. G. V. mi je pisal, da je prav podoben onemu, ki ga Je videl v Itimu. Avtentike (spriCevala) pa nima. (Skoda, da nima Bavtuje-avtheB, pravi Trentar.)
Bo^ja pot v Trenti se jc pa pozabila; le Bol-fiani ali Kranjci §e pridej) vfiasih, zlasti o sv. Ani in o Mali Gospojnici. Pafi, tudi Sofiani hodijo v Trento dezja prosit in ga navaduo tudi izprosijo.
Ljudstvo pa pravi: Ali je potreba, da je naSa cerkev (in mi) tako uboga in revna? Saj iraamo ven-dar tu nKristov trn"; kako lahko bi bila tu slovefia bozja pot? Pa nikio uifi ne storil
Ker se bojira ofiitovanj, zato klifiem: nLjudje bo^ji, ki vas je Bog biagoslovil, posodite nekoliko tega Bogu in M. Devici. Pomagajte, da se Trentarju iz-poloijo ielje; pomagajte, da trentarska cwkvica ne
Gospod SHegler je tadi izjavil, da pri njcm do- [ be" posestniki brezplacao raznih zlahtnih cepiCev in to » najboljSih vrst jabolk, hruSk, breskvi itd. Posebno kar zadeva jabolka in hraSke, ima same izborae sorte, * katere so so ze pri njera po mnogoletni sku§nji do- I bro obnesle ia ki imajo tadi v kupciji dobro ime.      j
?z oaSega Krasa at pa razstavila samo dvaraz- j sta?ljalca mmnt gospod Fortfc iz Gorjanskega in g. | Ziobte u Krajne Vasi. G. Zlobcc je razstaril dober I kraSki teran, & g. ForfiS lepo sadje in grozdje, koli- I kor se more r takem slabein ieta zahtevati od Erasa. I 0 gosoodu Forcici kot prostem kmetovalci se mora | prizoati, da je oa GoriSkem med najvoetejSinii kuae- I tovalci za impredek. Zato je pa tadi pri tako slabi vioski lefini, kakor je letos sploh na GoriSkem, ten- [ dar pridelal okolo 17 hektolitrov rioa, med tern 5 bl. I teraoa,                                                                              I
Kar pa zadeva pmvKnoiti v narodnem ozjru, I moram cestitati gospodc barona Formeutinu is Ste- I verjana, ki je imel vsa imena slovenski pisana, kakor | n. pr. grozdje iz tega ia tega hriba, itd. kar smo ia-1 libog pri mnogili drugib, ki so samo po pisaoji Slo- I tenci, pogreSall.                                                            . I
Is oaiih hribov, ako se dobro spominjam, ni j bilo oobenega razstavljalca razen g. Malnica is Ka- | nala; temu ;e bil zopet najvecji uzrok gotovo preve- I lika oddaljeoost, kakor pri flvioski razstavi. Ker po- | zoam v tolminski ia koboriski okolici dovolj posest- I nikov, ki imajo lepo in ukasno sadje, posebno jabol- j ka, ki gotovo ne bi bila naredila svojemu okraju sra- I mote, ampik fast                                                           I
Na konci syojih opomb ne morem, da ne bi o- I pomnil slavne kmetijske druzbe oa to, da, kadar bi J zopct prirejala take razstave, naj bi tako rec vsaj ka- I kin 6—-8 meaecev poprej naznanila, da se potem po* | jedini posestoiki veJD ravnati, ker, kakor je bilo letos, | je bil gotovo prekratek cas, ker se je komaj dva me- j scca pred odprtjem obznanila razstava. Poznam jako I dobro posestnike po vipavski dolmi, kakor tadi v | goriski okolici, kateri so gotovo za vsak napredek I vneti, tedaj tadi za take kmetijske razstave, in bi bili I posebno dovolj domacih navadnih vin ra^tavili, dajim I jc bila vsaj kakih 6 mesecev poprej razstava nazna- I njena. Ker jim pa ni bilo znano, so poprej poprodali I vetfdel vsa stara in nova vioa, ker je raeseca maja I vinska letina jako dobro pokazala.                                 I
Nadim gorjanom v preudarek.
S Tolminskega, 20. okt. 1884.     I
Med tem ko na§ narodni nasprotnik od aaSega I denarja, od naSega trada dobro 2ivi, mi gmotno pro- I padamo. Obrtnijstvc, posebno tovarniStvo, prihodnji I glavni dohodek goriSke deiele, je sedaj vecinom v I rokab naslh narodnih nasprotoikov ali strastnih od- j padnikov. Brez dvombe se to polagoma razSiri po I goroji soSki dolini.                                                          I
Ta imamo tri okraje: kanalski. tolminski in bol- I Ski. V prvem okraji se Siri revS&ua bolj in bolj r j kmetijstvo propada vsled slabih Ietin in razdeljenja I posestev. OderuStvo je nedotakljivo. Na Tolmioskem I se srednji kmet zgablja. Edino kar ga se dr2i, je 2i- I vinoreja. Vsled velike knpne eene pa se bode tadi ta I zgubljala, ker to ima kmet navado, prodajati iiviuo, ( da si za dj'o drngo knpi, Sedaj pa je opaziti, da jo | ceneje prada nego kapi. (Kmet naj zivine ne kupajc, j smpak doma naj si jo odreja. Ur.) Nasledekje, dase I stan divine znizuje. Razen dolgov — zadolzen je ve- I cinema vsak kmet vec ali manj — tare kmeta »dota*, I ki veiidel ni v nikakem razmerji k premozenja in k ) dobicka iz kmetijstva in zivinoreje. BolSki okraj zivi I poglavitno ie pri kroSnjarstvu. V korist 2idovskim I iuteresom je to v zadnjib letih jako omejeno. Zem- I ]ji§5e ne <la doati m zivez. ^ivinoreja je vedinoma I propala, ker vsled revsdine so prisle marsikatere hi§e j od dveb ali treh krav Ie na eno. Planine §e deiajo, i pa le v korist nekaterim. Prebivalstvo je sploh za- I dolzeno nekaterim osebain v vsaki vasi.                         I
0 Cerkljanskera ni tukaj govoriti, ker novodob- I na civilizacija in napredek to se nista popaCila in I obuboiiia naroda.                                                            j
Eako je pa kaj gled6 kupCije s pridelki?   Pro- I met obstoji  poglavitno v izvaianji pridelkov in   v | uvaiauji za Livljenje neobhodno potrebnib reLij.  Ka- j nalec preyaza sam vsakdanje pridelke v Gorico ali pa I ima tadi svoje posredovalce.   Bolj gore proti Predeiu j oskrbnjejo domafii veliki trgovci,  vozarjf in  odkupo-valke: na BolSkem imenovane Brike, na Tolminskem pa KraSke:  To trgovanje se vrSi sploh v §kodo naroda ter gorjanskega kupfievalca. Gorjan namred pre- I va^a blago v mesto, kjer ma dragi nalozljo ceno, ob | enem  pa plafiaje v lastni domovini previsoke ceoe. f Vozarji, ki vefiinoma trgajejo z malo zwino, jo kupa- | jejo prav visoko,  potem  pa jo morajo prodajati in | prodati po volji knpCevaka.   Vsled tega se vedkrat j zgodi, da ne morejo placati kmetu prevzetega blaga. j Drugaie je pri preprodajalkab.  One prejemajo blago za blago.  Snrovina (maslo, jajca, sadje itd.) je njih glavni predmet.   One dajo n. pr. en cenjak  surovih j smokev za prav toliko fazofe ali kako tkanino za to- ' likd masla. jajec i. d. Kdo je v zgabir je labko raz- . »m«i,  Prirga«e pa jB 2 tt|tifn|inip trgovci, posebuo .
na BolSkem. Glavni predmet je 2Wna in zivinsk! pridelki. Oni imajo svoje cdvisne kmets, M imajo blago pripravljano za vsako aro. Kapgevalec dopisnje vedno i vnanjim trgovcera. ie le po dogovorjeni ceni nabira blago ter je odpelje. Da je tako ravnaoje najnaravni-| Se, je ocividno, in pri poltenem trgovci tadi kmet ne trpi toliko Skc^e. Pa tudi ˇ tej zadevi nt vse zlato, kar se ble§Li. Ravno ta bi bilo labko kaj pripomoii. Upati je, da tadi tisti, ki si sedaj vciiko dobtfka pridobivajo. ne bodo uasprotovali naslednjema nasve-to. Naj se prej ko mogoCe odlofni domaSi trgovci zjedinijo in utemeljijo ˇ mestu Gorici svojo trgovino ter naj ostanovijo posebno v so§ki dotini kme(ike za-loinice (za sedaj vsaj tri), katere bi se pecale s kmef-kim kreditom in bi dajale kmetovaicem t.redplactia na njih pridelke v snrovtni in iivini. Tako podvzetje bi narodn vpL pomagalo, nego ijadska posojilnica, ali od Italijanov sedaj novo astanovfj^na „banc» popolan**. Ako zafine ptajec v leposlovnih Iwtih priporo^ati pravilnost so5k<»ga brega za napravo tovarnic, bode ie prepozno. — Svetu moramo pokazari, da vemo, kaj imamo.
Rekel sem, da kmpdka Ziilo2oira bi bolj koristila I narodu, bivajocema na soLkem obrezji,   nogo Ijtidska | posojilnica. Dragi Citat«*|j naj ne misli,  da s?m  nasprotoik poaojilnicam. Naj ve, da sem vzihio jiriprav-Ijen pomagati jim s kakim  soltom, ako Ie moji slabi dohodki  pripuS&yo. — Glavni  smot«»r  je  ta,  kako pripomoti narodu,  da pride do samostalnosti,  ki mu daje mofi k uplivncmu sodelovanju  v ustavni driavi, [ kakorSnega se vesele sosedni narodi,  ki   so v vcliko bolj em pr.Iozaji od nas. V dosego tega nsoiena treba je razlocili v naSem narodu nahajajoce se dobre last-I nosti od slabih in na podlagi dobrih   zaCeti delo. — [ So§ki  kmetovalec oziroma  iivinorejec  ima  vocinoma | blago, pa malo ali nic" denarja. D«nar potrebuje neob-I hodno za redno pla^evanje raznovrstnih davkov dr2n-I vi, deieli, obLioi ia drugim in v pridobitev za ^ivlje-I nje in kmctovanje  potrebnih refiij.   Obfie mora kmet I plafcv&ti  v casi'h,  ko ni mogofie prodati  kmetij.-vkih pridelkov.  Nasledek je, da sila za deoar \ric knifta I v milost in ncmilost prvega bogatina. Morebitne sile I in tudi okoliScine mu ne pustijo, da bi si izbral upni-I ka po svojcm srci.
I           Te napake ljudska posojilnica ne more tcmcljito
I oviratt, ker oua ne more na ra&iri prihodnjih pridoi-[ kov oddajati rdenara ali posrcdovati za vspt'Sno pro* I dajo blaga, #e pravila saina pravijo, da p&sojila se I dajcjo Ie izjemno na blago in hipoteko. Najmanje bi I pa kmetovalec vzei posojiio na podlagi popoluo vpla-! canih opravilnih delezev, ker on rabi denar /a neob-[ hodne potrebe in v sili ne misli na pridobitev kapi-I tala. Denimo tudi, da bi to Slo. — 0 dolofienem casu I mora biti vendar poplacan kapital in sicer Ie iz kme> I tijskih prideldov, katere je zavoljo tega trcba prodati I za Casa, kar sele redkokrat zgodi brez kmetovc Sko-I de. — Kmet namrec" ne more nikoli natanko dolofiiti I casa prodaje ter tudi ni gotov, kedaj mu kupec iz-| plaLa knpnino.
I           Tenia bi priSlo v okom najbolje ^kako dru^tvo,
I katero bi prevzelo prodajo blaga. O.io bi si natnrec | placalo posojiio iz prejetega blaga na podlagi v de-I Mi obicajnih cen, preobsezek kupniue bi oddalo doi-I 2nika kmetu. Tako bi kmet pri drustvu imel dvojni I koristi. Prvic bi mtt ne bilo treba klatitt se po krL-I mah in troSiti denar, pretlno si je z veliko tezavo pn-I dobil kako posojiio in Se za visoke obresti. Drugic I bi imel tudi zavetje, kjer bi brez skrbi in truda o-l-I dal svoje blago, ker I njim loze povrae dolg. Taka { uredba tudi ne bi zadrzevalu driigih frg.ivcev v njih j poslu, ker pridelek v surovini in zivini je glavni do-I hodek prebivalca ob SoCi. Toraj bi jim ostal dovolj I velik delokrog.
I           Potem sera rekel, da bode ie prepozno, te ptu-
I jec zacoe v leposlovnih listih razglasati pripravuost j soSkega brega za napraro tovarnic. — Brez ozira na j to, da je sedaj v prakticnem zHvljenji sebicnost prva I Jastnost, je pri tovarnicah lastiia korist glavni »mo-I ter, ki tovarne, goni. Podvzetniki tovarnic gledajo le I na to, kako bi si pridobili prebivalce in kraj v svujo I korist, toraj tndi gtede jezika. To vidimc vsak dau j v gori§kih tovarnicah, ki nic ne marajo za slovensko I narodnost* ter povsod Ie italijanijo, dasi so njih glavrie I osebe vcclnom Nemci, ker itaijauScma jtm bolje u-j gaja. Ob enem je videti, da se zastopnikt rnzumnis-I tva, toraj tadi premolni trgovci ob SoCi rajsi po-sln^ajejo tujine ter preofltno kaiejo, da ne maraji> za narodni jezik; pri t?m so tudi narod, navajea o.l davno su^ojih verig, obupno uda ukoliscinam. I           Temu bi se lahko pomagalo, ako bi se skrbelo,
I da se zopet vvede staroslovanska uredba ter se ohratii j srednji kmet in zboljSa staoje bajtarjev in zadolze-I uih kmetov, kratko — da se kmetu zagotovi samos-I talnost.
j           Ker pa obrtuija in kupcija na Primorskem vsak
( dan raste, ter se ob Soci bjlj in bolj razvija, je  te-daj dol^nost vsacega rodoljaba aa ta gledati, da prided v oblast posteuim in »:urjenim rojakom. To, ini-slim,   bi se labko doseglo,  ker  kmet v pravem  po-| menu Se ni pokvarjeo. Njeum je se nezoauo, da ziv-' Ijenje je lepo, dokler je deoar v 2epu. (Mishte? TJr.) • Kmet je le odvisen, ker potrebuje ob doloceoib fia-¦ g$ ieta. — > Um% dwar, dasi le t PWlib. zoeskJb.
V dosego tega namena bi pripomogle najbolje kmecke zaloinice. Naj se tedaj kupdevalci zjedinijo in naj slusajo glas podvzetnega poslanca g. Kocijat»6ica. Ako se enkrat sporazumejo goriSkt rojaki in nekateri kapci na dc2eliv bonio mogli skrbeti tudi za vspeSni napredek na dezeli. Z lastnimi mocai zidana biSa i-roa najtrdnejso podlago!
Dopisi.
IZ KobOrida, 21. oktobra. — Visoko c. kr. ¦ miaisterstvo za kupcijstvo je z dopisom dne 15. maja t. 1. St. 8153 odiocilo ustauoviti post no postajo v Breginji in je imenovalo ob enem za, pu^tarja tarnoS-njega 2upana g. Matev2a Kadenara. Zupanstvi v Hornet in Kredu sti protestovali proti temu odloku, pa visoko c. kr. iniui.st«*i'stvo je z novim dopisom dne 2H. avgusta St. 29.120 blagovolilo potr.Iiti prvi odlok. Po5ta se odpre s 1. noveinbroui tako, da bo poSlni set vsak dan odnaSal pisma v Koborid in douasal h Koborida.
V  Kotu je bila poatua postaja silno potrebna, ker je posebno polctui 5as veliko delavcev na tujem pri ieleznicah in domafiim je teiSko prihajati po 3 do •i ure dalefi v Koborid nr . Uo. Slava visoki vladi, da je imela na tukajsnje raztnere ozir; hvala pa tudi naSemu podanuu viu*zu dr. ju T 0 n k I i j a, ki je za-devo svoji'ga rojstucga kraja pri visokem ministers-tvu toplo priporoLil.
V  TrStU, 28. oktobra. — Borimo ae za oa-rodne pravice in prav delamo. ali tudi gmotnih ko-ristij bi ne snu-li pusfiati izpred ocij. Ako bi zdruze-vali druge z drugimi, prifili In najbrze pr«*j do cilja. Ne le v (Uisevuem, tufii v gmotnem oziru nas drugi nadkrilujpjo in nam rezojo pravice in kruh po svoji v-.dji. To y\ cudno, da so zidje povsod na vrhu ; posebno v deiiariiili zadevah si znajo tako dobro pomagati, daje kaj. Dunajski list „l\rlamentilrH priiiesel je v svo;» 4,'J. St. od 'AG. oktobra med drugim sledeci dopis: SBAssicurazioni geuerali", katerim je predsed-nik nacelnik trzaskih zidov, baron Josip Morpurgo, in glavni vodja zid Vital*! Segrr, povzdignili so se do velike denarne mofi v vseh jugoslovauhkth de/.elab. Z;i vat ova 111 a opravila so porabilt t,r/;i>ki ^idi v to, da so postali iz barantacev begati buioiii. flAssicaraxioni generali" go.spod«jejo nad po.sestvom v Daimacijt, Istri, na Urvaskem, v Slavoniji, na Kraiijskem, v Serbiji, na juineni Ogerskem, v B'lJgariji in na GrSkem; na-pravili so vc:;kanske dobicke in so si zidaii palace na Dunaji, v BudapeSti in v Trstu. Neizmerni kapitali jugoslovanskili narodov se stekajo v zepe tukajSnjih zidov, ker so vse drustvene sinekure (dobre sla2be, ki dajo malo opravka) v druztaah, Morpurgo, Segre, Besse, Laudi iu Mauromorgato. Ze 15 let se toiijo BBtatja Giorgievic1* v Belemgradu za 20.000 cekinov zavarovalnine, ne da bi bill prisli ,do ^zdaj h koncu. Tukajsnjj steklar Friedrich vzel je' 12.000 namesto 24.000 gl.t da se je ognil toLbi.8 Jz dopisa se vidi, kake vdikanske svote denara dobivajo rrzaski zidi iz jugoavstrijskih dezel.
Iz lepe stajerske dezele, 25. okt. — Znano
Vam je iz razmh Jjstov, da glavni urednik MSloveu-skega Gospodaija", gospod dr. Lavoalav G r e g 0 v e c, ki je bil ob.-ojeu na sest tednov zapora, je od pre-svitlega ce^arja popoluo pomiloScuu; a znano Vam morebiti ni «¦/, kAko crtijo uemskutarji t*»ga narodnja-ka in kako ga pregaujajo 3e od take stiaui, od katere bi moral dobivati podporo za svoje ueu&traseuo deiov.mje v prid uaroiu iu veri.
Splosno je zuauo, da ,Sloveoski Goapodar" ima za juzno Stajersko take /a-iuge, kakortttih ima ma-lokaten drug blovenski political list za svoj okraj. Treba je vedett, da nemskutarji z mocjo, katero imajo v rokah, tako trdo pntiskajo ua stajerske Sloveuce, ±1 je iudo, kako se Sloveuci ohranjjo. Narodnostne razmcre, kakorsne so aa juznem Stajerskem, bi se zdele drugod nemogoce, ali pri uas so resnicue. Neumljivo je, kako se more dopuS&ui tako postopanje proti ijlovenceta. Ako bi hotel kdo slovenski rod za-treti, ne bi mjgel drugace delati i ujiin nego deiajo nasi neuiskutarji. Slovcuec je osamljen iu se mora braniti na vse strani. Lahko si roblite, kako tezko je to, ker uapadi *»o raziicm in ra/.licua mora biti tudi brambi, p.i vendar taka, da se poitticno 2ivijeuje vse dezele striiija v skupuo ceioto. V to je potrebna e-uoiiio voditeljstvo, ki pazi na vse, ki svetuje, kjer je treba, ki opomiuja, svan, uci in daje pogum na vse strani. To deia sSIovenaki Gospodar*. Zato so se uemSkutarji uze Usuckrat zarotili, da hocejo list uui-ctti; zato so mu aapeii 2e muugo pravd in vec od-govornih aredaik.»v so ie spravili pod kljuc.
Kor a taktm pregaojaujein uiso mogli priti do zaieljenega ciija, Ukah so priliko, kako bi pnSli do kozo m;)zu. Ki ja listu du§a in giavui uredoik, g. dr. L. Gregorcu. Napeli so mu tozbo, katera ni mieia Urugega namena, ko poni-ati moza, ki jim je na poti. Zarad besed', ?da so ueite^a Heukerja dolgovi iz Bo-rovelj preguali,* je bil dr. Gtegorec toiea in obsojeo, dasi je pripep raznovrstoih piiC.
Ne morem popisati Veselja, Ti je zavladalo v nemSkutarskib krogib, ko se je raznesla novica o tej obsodbi. Nekateri mozakarji bili so veselja kar pijamV; a mkdo ni toSiko govoril o sodnijski obravnavi, fcoli-kor o kazoi in mogoEih ujenih nasledkih. Neka strao, katera prcganja dr. Gregorca aze od nekdaj, hoteia je v resntci to priliko porabiti, a ni se ji posrecilo. Kaj pride iz tega, ne vem; ali obzalovanja vredne so take razmere na vsak ua6in. Med tern je dr. Grcgorec po-miloiccn: pravni povod proti njemu je odpadel; na-rod se tega veseli, nemSkutarji pa pobe§ajo glave in nadJegujejo vrlega rodoljuba % brezsteviluimi sramo-tilnimi pismi. Dokler m bodo §tajerski Sioveaci za• vedali svoje naroduosti, bodo s castjo in hvale^uostjo izgovarjali ime svojega rojaka, dr. L. Gregoreca.
Koper, 26, okt, — Kakor ste 2e zadnjifi v „Sofci* omenili, je vendar vlada za las ofii odprla, ter daia ualemu mestnemu zastopu „po§tni lUt.* Slavlje-nje lalkrgft politikarja Conibija je res prcspgtlo vse nwje. Nameravail so postaviti v mestnej muuicipalnej dvorani Combijev kip r amesto cesarjeve podobe. Pre-krstiti 10 hotel'tubeo sV»a Ferdioaodea" (katero so bili Koperci pri nekem ubisku eesarja Ferdiuanda krstili na ime tega ljubljenega viadarja) v „Via Combi" in dr. Gambitii je hotel v zadnji seji se ivojira govorora — katerega je tudi njegova .Patria* na prvem raestu t lapidaruirai cVkarai poiiatiaoila — dokazati, da se taieljena relitev U btiza, ker je njth pajdai sedaj v nebcaib It to odreSitev tzproail. In res, kako hitra je bozja pomoC, kadar jo izprosi kaka irredentovska duSa pred boljim oblicjun. V 48 uroh bil je rcsen Gam-bint in i njim cela rapre&entanza (oMinski zastop) telkega zupanskega poula. Be vccje breme sc je pa odvalilo ubogim ntettanotn, ker m se reSili Gambinija in njegovih pajdasev. To je relitev, katero je izprosit „noatr«> concittadino Carlo Combi nel cielo" (nal m-mtMmi Karol Combi v nebesih).
Vi ate prepricaai, da pridejo prav tisti mozjo zopet v zbor; tui smo pa piepricani, da ne, za zdaj ne, vsaj koiovodje ne. V drngem in tretjem redu zraagatuo mi, v prvem se bodo pa gospodje med se-boj Icresali, Siijc ljudstvo je zadovoljno, da se je tako igodilo, hvali Boga in si ieli vladnega komisarja, da bi ctresel prab ic stanh protokolov ter asboljsal gmo-too stanje. V Pobtgih io napravili danca veselico ter natakniii sloveniko zastavo v znamenje orirescnja. Ljudstvo nizjega stanu v Koprtt je mirno, posteno in | ttdano nalej miiej Avstriji. Le krivo je obaojeno za-radi nekaterih talmtgrofov (poiiuenu grofov), doktorjev, sakotoib pisaiev, brivcev, Skartoaetov (postopacev) in delomgimnaztjike golobrade druhali. Nizje Ijudstvo se dobro spomiuja dobrot, katere uziva od av^trijske vlade pa aaltoahf kazoiluici, tolikib lolah in uradib. To pri-na§a Kopra dobiCka, a tem se nad polovico Koprfianov ^ivi in ti vedo dobro, da it jim Avstrija to odvzame (kar sfl lahko zgodi), ubogi Kopcr. Ljudstvo pa tudi v6, kako se onkraj sirokc iuze v obijubljem dezeli iz sardele, kt je nad ogojem obeSena, med cedi, v katerem cela laska dru2iua od dalefi polento mofii, fie jo ima. — Zato pa wstane vefiina koprskega prebi-talstva le Avstriji sresta.
se pa, na cegav uksz bi bil gospod Obresa predlagal to iuterpelacijo In s kom bi jo bil skupno redigoval. Kaj je na tem, noSemo preiskovati ; vendar ko-rour kaj takega ugaja, roditi se je moral — reci-mo v Hrenovicah, kjer ga je krstil nezmotljivi 2upnik, ki je v zadnji zborbi s tako odlicno zgovornostjo bra-| nil svobodo notranjske volitve. |         Kratko refieno:  To2na, ali vender ute-
- meljena resoica je, da slovenska na-rodoostod tega rah leg a, mehkegade-2elnega zbora nifiesar veL upati ne more. Jedendruzegase drHta na nogah: gospod baron de2e 1 ui zb or; delslnTzljor ; pa gospoda baroua! Roka umiva roko! jlvonebodeved vode, pa bode konec u-m i va n j u in po te m izgubimo cba: gospoda baronainpadczelnizbor!
0 dezelnem zboru ne bi bili spregovorili bese-dice, da niso uradni pisafii zatrobili v svet, da je naj* vct'ja zasluga de^eloega zbora tista girefiudna in go-refia ljubezen, ki je vezala v tej zborbi narodno ve-aino z nemlko munjSltio 1 Bili sta vefiiim in manjSina kakor znana dvoj&ka siamcska I
AH je res tako ? Bog ne daj 1 To je najvccji humbug, ki ga podajejo sedaj ofieijozni in oficijalni listi potrpe^ljivim Slovencem. Pa6 pa je resnica, da se niso 6isto nic izpremenili ti kranjski Sliitvonemci! In gospod baron Apfaltrern Sc ni v nobeni prejSnji zborbi s tako jaanim zanifievanjem govoril o deZelnem odboru in narodni vefiini splob, kakor ravno letos! In gospod Dragotin Deschmann, in gosp. Luckmann in pred vseoi gorenjski baron Scbwegel — ali res ve-ruje kdo mej nami, da je s takimi elementi mogofie alo^riodelovanje, ki bi koliSkaj hasnilo sloven ski narodnosti! Ne! in tisofikrat ne I To oficijalno in oficijozno kri5.,nje pa je sramotno za na-rod slovenski. Ge vedno naglafiato, kolike vreduosti je ljubezen gospoda barona Apfaltrerna, potem posredno pripoznavate, da de^ela kranjska brez kri^kega barona ne mora nicesar opraviti.
Ljubezen na§ih Nemcev nam do sedaj Se r?! "ik-dar slu^ila v pridt in ce liofiejo biti imSi prija* .ji, morali bodcmo na golih kotcnih Boga prositi, da bi nas hitro refill tacih prijateljovt Zategadelj molgite nam o ti ljubezni I Pae res je, da so m nasi gospodje poslanci o vsaki priliki obesali nem§ki manjgint okrog vratu ter beracili pri nji, da bi ne zapustila visoke zbornice. AH bode dezela imela kaj od tega, ne verujcmo; za trdno pa srao prepricani, da sloven-ska naroduost ne bo imela od tega klegeplazcnja prav nic 1 In to je, kar smo hoteli itaglaStiti!
Glede notranje politike nam je se dodati, da je bil v nedeljo zaklja^en tadi trzaSki — zadnji — dezeioi zbor. Nedeljska seja je bila mirna, na dnevnem redu je bilo vcc manj vazuih predlo-gov, va^ui predlogi pa, ki bi bili pouzroeili leh-ko In up na galeriji, niso se obravnavali. Sem spada volilna reforma, ki se je zavrgla, odboru se je pa naro&Io, naj predloM prihodnje leto nov aacrt na sirjej podlagi. Tudi razprava o _znani^^solo^ijgled6 prostega razvijanja zastav je zginila raz dnevni red.
Poro^ali smo ob svojem casn, da so bili yoljeni v Belgiji ? dr^avni zbor vecjnoma kon-servativci ter da je moralo liberalno minister-stvo odstopiti. A ker so poslednje obCinske volitve za konservativno stranko neugodno izpale, dalo je sedanje ministerstvo ostavko in sestavilo se je novo, tudi konservativno ministerstvo pod predsednikom Bernertom. Boj med strankama sufie se sedaj najbolj okolo novega Solskega za-kona.
Na Nemlkem vrSijo se te dni volitve v dr-zavni zbor, Doaedaj je znanili le nekaj nad sto voliiev. Volitve so liberalceni precej neugodno, skoro povsod se opazujc, da je liberalnih glasov vedno manj, socijalistiCnih pa vedno ve6.«-Kakor se kaze, ne misli nemSki eesar priznati pra-vic vojvode Kumbcrlandskega na brunSviski presto!. NemSki listi piScjo, da Prusija nikdar ne pusti, da bi sin lianoveranskega kralja postal brunSviski vojvoda. Prusija je bila vedno jed-naka: „mo6 pred pravico".
V LjUbljani, 23. okfcbra 18S4. — Mirno, kakor umrje jetiCni eiovukt zatisnil je ravookar oci, re-cimo brex — okoli&v, kratkoticine svoje ofii deielni zbor kranjski, in kakor zalostni pogrebci, razkropili so se gospodje poslaoci na vse Stiri svetovne straut 1 In «e bi uradaa ^LatbacberZeituog" v ponedeljek ne bila pototkla m znaai piemeum bobcu, morda bi §e dandanes ne vedeli, da nimamo veS deieluega zbora t svojt sredi. Kaj so storili in dognali ocetje de^elni poslaucr v Jtadaji zborbi, o tem bode poro&Ua nekdaj sgodovioa; to porodilo pa bode brez dvojbe toliko temeljitpjSe, ker tedi v zboroici najve&ji zgodoviuar, i ki je kdaj travo tlafiil pod slovenskim solncem. V tem ozira smo tedaj lahko mirni! Toliko pa smemo trditi, da delovanje tega dezeiuega zbora ni biio ra-dikalno, kar pa je gotovo vsee goapodu barona in celemu ojegoveam notraojskema sorodmStvu, ki je za to leto ze reSilo vkdoi 8»tem v vojvodini Kranjski. Tudi to smemo trditi, da delelni zbor za na-predck narodne ideje vzadnji svoji sborbi cisto nit ni storil, kar je zopet go-tovo najbolj vSec gospoda barouu, ki je tadi letos rtiil s.zoammi 600 goldmarji zatirano nemSlvo na Kranjskem.
Aii o vsem tem bi niti ne govonii, ker smo ze poprej vedeli, iz kakega voska so zliti naSi poslanei. Prve dni, ko je Se vitez Scbneid zivel, napravljal i smo si upe, in to tem bolj, ko smo iz ust uekaterib poslancev, ki so svoje dni vselej nekaj Nemcev s kost-mi in lasmi za kosilo saedli, 4uli, da se hocejo krcp-ko na rob postaviti nepotrtbni potrati 600 goldinar-jev, itd. Sedaj, ko se je glasovalo, odpirali so usta najglasaeje ravno ti gcspodje. Nekatere miroljabne du§e so se oklepale s cvetoCimi upi interpelacije, ki jo je poslanec notraojaki atresel iz mogoSnega svojega rokava ter z njo zabtevai odgovor o znanem ukazu delelnega Solskega sveta, s kuteum so se Lez nofi ponemfiile Ijubljauskega mesta osaoioe Sole,   Govori
Politidni pregled.
V ponedeljek seile so se v Budapest av-strijsko-ogerske delegacije. Avstrijske delegacije izvolile so dr. Smolko jednoglasno za predsed-nika, baron Ceski-ja za podpredsednika, oger-skirn delegacijam bo predsedoval grof Tisza, pod-predsednik jim je Szlavij. Nagovor predsednika Smolke je brez politidne barve, dodim je grof Tisza vplel v svoj nagovor nckoliko politidnih fraz brez prave barve. V torek je sprejel eesar najprej avstrijske in potcra ogerske delegacije ter odgovarjajoS na nagovor predsednikov rekel je: „Lansko leto izrazena lejja, da se ohrani mir, spolnila se je, kakor se vidi. Tudi zana-prej smemo upati ua dobo miru, nemofienega dela in razvijajofiega ljudskega blagostarija. Od-nosaji z vsemi evropskimi vlastmi, osobito s so-stdnimi driavami, so najprijaznejSi. Zadnji se-stauek z ruskim carom in nemSkim cesarjem ni mi le dal prilike za ponovljenje srSne razmere s cesarsko rusko hiso, temve6 prifia ob jednem tudi, da so vladarji in ^jih vlade v popolnera soglasji, da se za blagor narodov toliko potreb-ni mir ohrani in zagotovi. Soglasje carjev, oprto na pogodbe in vzajemno zaupanje, naj bode mo-godno poro§tvo miru, katerega blagodejni na-sledki bodo po prepricanji cesarjevem vsem na-rodom v korist." Nadalje pravi eesar, da je vlada zmanj§ala potreb§6ine za vojsko z ozirom na slabo financno stanje, kolikor to okoIISfiine dcpu§6ajo. V razviji Bosne in Hercegovine je zopet zaznamovati lep napredek. Kredit za vo-jake v teh deielah se je zmanjsal, donesek za tamoSnjo upravo se tudi letos ne bo zabtevai.
Delegacijam predlozeni proradun kaze, da bo skupnih stroskov 116 milijonov gld.; ako se odrafiunijo carinski dohodki, ostane skupne po-treb§6ine le nekaj 5ez 97 milijonov, tako da za-deue Avstrijo vsota 67 milijonov.
Delegacije in dogodki v brvaikem tsaboru obra$ajo vso pozornost notranje police, w W»
Domade in razne vesti
Prefiastlti gospod dr. Ivan Flapp, profe-mr cerkvenega prava na gorigkem bogoslovskem uci-YMi, knezonadskofov konsistorijalni svetovalec, ttdde-^elnega §olskega sveta goriftkega, iraenovan je od Nje-govega Velifianstva, presvitlega cesarja, porcSko-puljski skof. Dr. Flapp se je porodil v Korminu na italijan-ski meji 18. u pri la 1845, ijudskc in srednje Sole, kakor tudi bogoslovje, dovrSil je v Gorici, kjer je bil 7 let rejenec deSkega seraenifica; v mafinika je bil posveCen 19. sept. 1868. Eno leto bil jeprefektv de-skem semeni§6i, potem je del na Dunaj, kjer je kot Avgustinejec nadaljeval bogoalovske §tudije in doae-gel naslov doktorja bogoslovja. V Gorico vraivfii se bil je blizu pol leta vikar v prvostolni cerkvi, potem Spiriluval in alednjiC 8 let profesor v bogoalovji. Zad« njega pol leta se je marljivo ufiil hrvaScino; b slo-venScino se je bavil ia prej.
V gor&kem. bogoslovskem semeniSdi bodo slavili prihoduji teden tristoletnico smrti sv. Karol a Boromeja, kardinala in Skofa milanskega, kateremu je posvefiena semeniSka cerkev. V torek 4. novembra ob 8'/9 bo imel railostljivi gospod knezo-nadskof v omenjeni cerkvi slovesno pontifikalno mafio. Prednji veCer in tistega popoludne bodo v njisloveane wfernice, skoz vso osmino pa blagoslov in litanije.
Imenovanja. Ignacij Rebek, asistent pri c. k. posluo-hranilnicnem uradu ua Dunaji, iraenovan je oficijal. NaSim dezelanom ni znan le kot rojak, arapak tudi kot spreten prelagatelj, ki je pripomogel, da se je nase ljudstvo seznauilo z uredbo in upravo poStnib hraniloic. Cestitamo. — Mohor Velicogna, asistent pri dcielni racunariji v Gorici, postal je de-4elni blagajnik (denarnicar) goriikk—Viljem Schiff je potrjen od visokega c. k. ministerstva kot zacasni votlja obrtnijski nadaljevalni Soli v Gorici.—G. Blar-zino dobil je tajnikovo sluibo pri c. k. kupcijski in obrtnijski zbornici goriSki.—GospodiCna Olga Fabi-jani, izpraganti uCiteljska kandidatioja, dobila je sluibo v Devina.
Duhovske premembo. 5. g. Adam Z a n e 11 i, novomaSnik, postal je tre^i kaplaa v Flumicellu; c\ g. Andrej Znidardia mlaj§i, do zdaj v zacasnem pokoji, kaplan v Vilessu. Prihodnjo nedeljo bota po-svecena v ma§nika goriSka bogoslovca cetrtoletoika 56. gg. Anton Bratina iz Uatij pri AjdovScM in Jo2eL Fabi jan iz Bihenberka. Prvi bo imel novo raaSo v rojstnem kraji v nedeljo 9. novembra, drugi pa v semeniSki kapeli 4. nov.
Gosp. prof. Povse je nazuanil dez. Odboro, da mora zaradi bolezni svojo sluzbo kot vodja kmet. Sole odloiiti.
Ministerstvo kmetijstva je za tekofie leto v prospeh kmetijstva na Goriiucem Se sledeSe podpore dovolilo: 500 gl. za razstavo sadja, vinaitd., 300 gl. za zalogo kraetijskih strojev in orodja; 1500 gl za nakup bikov, 200 gl.v povzdigo -injeme iuSJOO^i. zamejft or^qije (8|opnj|),
Zastavljavnica in 2 njo zdruzena hraniloica, ustanoSJjeaa po grofa Tmtrna, v Gorici je izdala sklep raltaiwi za ieto 1883. U njega povzamemo, da je imel U zavod oraeojega leta 1,879.893 gl. 18% aktivnih in *,743t204 gl. 76*/ft kr. pasivnih zastankov, eistega pieraozenja pa 130.688 gl. 37 krM in sicer ustanov-itfka kapitala 82.242 gl 29 kr., vrodnost invcntarja 48,446 gl. 08 kr. — Cistcga dobicka je imel ta za-wd omebjenega leta 17.276 gl. 61 V, kr. Od tega je bilo potroSenih za popiavo paslopja 7.552 gl. 55 kr., ustauoyneiuu kapitalu se je pri§telo 1.948 gl. 81 V» kr., ubogiin se je razdelilo 5.300 gl,, reservoemu za-lqgu za morebitae zgube se je priStelo 2.495 gl. 25 kr.
Ana SehaffeB&auer, mati umirovljeaega gim-nazijskega vodje Franca Sfch., wnrla je 29. t. m. v nenavaduo Visoki starosti. Rojena je bila 11. novem-bra 1784. in je Stela torej malo da ne 100 let. Po-kopali so jo danes popoludnc ob 2 urah.
PreskuSnje na deMni kmetijslri Soli za pveteklo polutotje so se trsile 29. t m. prav dobrim uapehom. G. wditetf Fr. PofSe jo upra5e?al: kletar-stvo, svilorejo ter kuetijstvu skodljive in koristne zi-vali, prist*? g. Fr. 2epiC pa: prakticno georaetrijo, fiziko, organsko keniijo in gozdnarstvo. Navaoci so Dili slcdeci gospodje: dezelni glavar grof Coroaini, delelna odbftrnika Ivan Gasser in dr. Abram, dekan Kobal, dr. Al. Rojic, g. ForSic in dragi.
O deielnem Solskem nadzorniku za Ijud-ske sole vojvodine Kraajske raznaSajo se rasne vesti. „S1ot. Karod" od 28. t. m. pra«i, da je za to mes»to adraonjen Aadrej MaruSiC, profesor veroznanstva qa c, k. gimna?iji v Gorici. 0 tern gospodu se pripo-teduje mnogo iepega, ali v privatnih krogih se utrjujc vest, da dezelni Solski natl/ornik bo imenovan ncki g. H r o v a t, bivSi hisni u&telj v ncki visoki druzini, zdaj vodja tnkajSnje (ljubljanske) izobrazevataice, a na njegovo mesto da pride g. vitez G a r i b o 1 d i, ucitelj na tukajSnjem c. k. uciteliskem izobraZevaliSci. Ne vemo, ali se imcnovanjc tako izvrSi— celo upawo, da ne; ali pbmenljivo je za Kranjskc razmere, da morejo take govorice nastati, da jih resni mozje verujt'jo in da se nikoniar ne zdi nemogoce ali neverjetno, da bi se uresnicile. Tuina majka Sloveoija, kako je tvoje sreef                                                             T.
Preskusnjo v dosego uCitoljske s p o s o b n o-sti, ki se je vrlila ta mesee v Gorici, opravilo je 8 kaudidatinj, med njimi tri Slovenke in aieur gospo-dicne: Oaznfura vRenCah, Krcn naStajerskem, Pitanuc v Sezanl.
prikazni |V Trstu ponavljajo se v aovejSem casu; 20. oktobra vrsile so se pri dezelni sodniji Stir! obrovnave radi veleizdaje ali pa radi raz-zaljcnja presvitlega cesarja. Trije zatozenci bili so krivi spozaani in obsojeni, in sicer Josipina Scherianz (5e trikrat kazf»vana) na dve leti in pol tezke jece, E. Juliani (italijanski podanik) na € mesecev, devljar Rosanz pa na 4, doCim je bil neki Schiavon oproSCen radi pomanjkanja priC. Naznaoja se, da pride v krat-kem zopet irefi jednakib obravaay na vrsto.
.JB^rvatska Vila", ildstrovan brvatski list, iz-inaja vsak teden na dveb polah velike oblike in stane po po§ti za vse lelo 10 gl., za pol leta 5 gl., za Le-trt leta 2 gl. 50 kr., posamezne §tevilke po 25 kr. PrejSnje tri tecaje dobijo narolniki po znifani ceni (za 12 gl. namdsto 20). Vsebina lista bila je u^e do zdaj razuovrstna in izbrana, a v novera cetrtem te-Saji prittaSal bo list v vsali Stevitfci tudi glasbo. Slo-vencem, ki zelijo hrvaskega berila, toplo pripuroCamo ta na vsako strau dobro uredovani list.
Listuica uredniatva. G. B. v Gorici: Hvalaj; ogl?.site se veCkrat — G. J-ov: Kakor vidite, porabili; pa §e kedaj. Zdravstvojte. — G. dopisniku S Tolas.: Dobro; nada'.jujte inmaraikdo Yam bo bva* fezen.
Poslano.
ftSoCa? je v 43. Stev. letosnjega tefcaja dopis iz Komna prinesla, v katerem dopi&nik Saljivo naznanja da so nekteri TomaCevci po neki nemSki ciganki za* peljati <lali po velikem v cerkvi Marije device Ober-slajnke zakopanem zaklada iskati in sicer potem ko so se bili pri tukajsnjem A. F. napili in najeli in s potrebnem orodjem prividili.
Eer bi vtegnil kedo misliti da se je to v drnzlvu ali saj s poraznmljenjem podpisanega stare§ine dogo-dilo, in posebno da so se omeDJeui vraieverci v nje-govej bisi k temu zares cadnem preduzetju s pijaCo iD z orodjem pripravljali — prisiljen je tu javno izreci: da je njemu vse ono, kar je dopisnik v 43. Stev. *Sccea razglasil, popolnem neznano bilo dokler nij dotiCen dopis pre&tal.
Iz tega sledi torej hemoznost da bi se bi! on v drtiztvu receuih zakladokopov nahajal, in da bi se bili poslednji v ujegovej hili sbajali.
Zategadel je dopisnik zgorej navedenega nazna-Tiila Raprojen: naj blagovoli ono osebo, v hi§i katere
so se te priprave vr§ile, v pribodnji "Seel, s polnem imenom naznaniti, drogafe bi podpisan prisiljen njega za obrekovalca ovaditi.
V Tomacevici dne 29. oktobra 1884.
A. F. stareSina.
RAZGLAS.
Na slovenskem oddelkn deMne kmetijske Sole v Gorici dobiva se po navadni trioi ceni za seme posebno priporocljivo blago:
Korun (krompir) Champion po 3 kr. kilo, koruza plgnolcta po 9 kr. kilo, razne sorte awc-rikanskc kornze po 9 kr. kilo, japon^ka ajda po 8 kr. kilo.
Narocifa sprejema
into sMegi cMi itix bsttijdce »!e.
Prodaja gnoja.
Najboljsi gnoj poSilja se iz Trsta po zelcznici pod ugodniwi pogoji. Vec o tern zve se pri g. A. Ederie»tu v Gorici, Corso Francesco Giuseppe, 39.
IP
Cudovite tapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodejna pomofi in ni trebu ratio-gih toaedi, da so dokazo njiliova Cudovita mofi. 6e so lo rabij(» nekoliko dni, olajsnjo in prezpncjo prav kmalu najtrdovnvtnisoze-lodine bolfisti. I*ruv izvrHtno vstrezajo /.«-per hemorojde, prott boleznim na jetrift in na vranici, proti crovesnim bdloznitn in proti gliatam, pri zenskih mesccnih nadleznostih, zoper beli tofc, bojast, zoper bitjo sreater cistijo pokvarjeno kri. Ono ne pregznjajo samo omonjenik bolezni, arapak nas obvarnjojo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se t T3eh glavnili Iekarnrcah na «?eta; _ za naroCbe in poSil'atve  pa edino "t !&karnici Criatofoletti V Gorici, v "ErLtu v lekami C. Zanetti ia Q. B. Rovis  in T lokarni All* Madonna   v Korminu. Ena steklenica stane 30 norceir.
svecar v Gorici, na Travniku prodaja       j
voSceno platno za altarje,
ki je prevleSeno s pravim bufielnim voskom, kakor zahtevajo cerkvene dolocbe. Blago pri-stno in dobro; cena prav nizka.
0
iMoiia ollaia pi 2H5.
ZALOQA
in
c=J)l       po posteni ceni za vsak stan
gdduhovski,  vojaski, civiliii.
SI    Zvt g§ wM% 8i pri? hitro \Mi
\       V LASTNI KROJACNICI.
'gljObrazci se poSiljajo zastonj na ogled. ~| Ma Travniku nasprod kosarnl.
M. POBERAJ.
o i mm m m 3~ie.
R2L
!
O
Gotov pomodek.
Ysadko dobi placiio hitro nazaj,   ako bi ostal  moj gotofi ROBORANTIUM      (pomo&ek, da brada raste.)
brez UHpchn. Ima tudi gotov u^peh proti {> 1 c h i, i /. p a d a n j u 1 u a, 1 u a k i-n a h t i g I a - i in o h i v 1 j u n j u la». INpeh j<! gutt / po iH'katerem drgnunji. IDulujeliitru. Izvirne 8tt.'kleni<-e ruzposti-ja po 1 gl. 50 kr., Hteklcnico za posku-njo po I gl. I. (irolioh v Brnu. Za-og«:v (iurici: Criittofclotti, iwkar; v TrHtu; Pavel Roucu, lekar ˇ n»e«tni (liihici; v li j u l» 1 j a n i : Ed, Malvo; v _____ .' a d r u: N. Androvich. Kithurautiuni rabt bo pogosto /. uspebom tudi prod »I aboBti »pomi na in bolea ti v gl »t I, k»r so labko dokaJie ah gpriCovali in zahvalaiui.
Bii. V imonovanih zalogah dobi a© twdi »4»tna karpailka voda Oroliehovs, gotova pomoL zoper vsakorSno bolcnjo zob, noobhodno potrebn»t da m oltrani njih lepota, izvrstno arodntvo, da so ohmnijo in di-stijo zobjo, usta in \rnna, SQ^tavljomi u. /dravilruh koronik raoravakih Karpat; pravo HtokUnico po 60 kr.
Xiijboljsa obramba proti koleri,
katera bi ne sinela v nobeni  hi§i manjkati, je obfie dokaznoa ia izvrstuo prizoana
\ll\UU GItENCICA
(Bohmerwaldbitter)
iz  Iekarnice  „k Cernemti orlu"  iraenovane v Plaa-u na Ceskem.
Ta sluzi posebno dobro pri slabetia preb«?ljaoji, pri studu jedi, slabem ^elodci, pri napenjaji ia ri-a gaoji, bljuvanji itd., po zavzitih mastnih aHimapeoja-joCih jedi, na potovanji, na suheto in rao krem, n lovu in na polji, za torej se sme bolnim na ielodci, pomorSCakonj, potovalceni, gozdarjera, gospodarjem ail-no priporocati. Dobiva se v stekleoicah po 50 kr. ia f po 1 gld. v giavni zalogi za Gorico pri g. Cristofo-lettiju, Iekarnk\uja.
0^O
ODPRT JE BESTADRAKT DREHER
®& *imww$kmt i. it. I —---------~*^**^*~—»_
Da bi zadostil ielji, katero so mnogi izrekli, odlofiil sem se odpreti
NOV RESTAVRANT,
|||                                    v katerem se bo prodajaio izkijucljivo le moje
JJMarcno pivo iz Klem-Schwechat-a.
Izrodii sem toeenje spretnemu krdmarja, gospoda Antonu Zindler-jut ki bo znal ' pridobiti si naklonjenost slavnega obCinstva z dobrimi vini, z izvrstno kubiujo in z vestno -, postre^bo po prav nizkib cenab.
V  nadi, da se dobrohotno pozdravi tudi to moje podjetje, podpisiijem se
z odliCnim spostovanjem
A. DREHER. V Gorici, 22. oktobra 1884.
V  imenovauem Eestaurantu bo vsako nedeljo in sredo glasben koncert tukajsnje vo- i jaske godbe.                                                                                                                            '
_________<^&-                         _________________
fc*9<«?fl !» 9<%«T?rw W«d8ik; % KOI^Ip. — »»; .Hibnjansisa tiskaraa" V Gorici.
0
ii^i*3Ei3E^?^^i:KL?c^IJL^