ZKD-Občinska knjižnica Sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA
3 I O / B R E ZI C E
no 88,7 in »5,9 MHi
ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO
Številka 29
Leto 2
Cena 190 SIT
30. maj 2001
Krško - Ministrski predsednik	njegov razvoj budno spremljata	okolje Janez Kopač.” Ni
Republike Češke Miloš Zeman	vladi obeh držav. Brez mednarod-	pomembno, čigav je denar, po-
Se je z močno gospodarsko dele-	nega povezovanja znanja in kapi-	membni so ljudje in njihova vizi-
Sacijo svoje dežele in veleposla-	tala ni napredka, so se strinjali še	ja, ki daje kolektivu, regiji in
res razpadla?
sve” ^an° Hybaškovo udeležil cane otvoritve nove belilnice ■ PaPirnici Vipap. Podjetje je v asti češke banke in hkrati največ-a naložba te dežele na tujem, zato
drugi visoki gostje: slovaški veleposlanik Milan Tokar, švedski veleposlanik John Christer Ah-lander, ministrica za gospodarstvo Tea Petrin in minister za
državi”, so besede priznanja gospodarske ministrice direktorju uprave Vipapa Oldrihu Kett-nerju.
... na strani 2
Krško - Kmalu bo minilo deset let, odkar je ideja o razdelitvi občine Krško postala gibanje, vse doslej pa so ga politično uspešno zaustavljali ravno tisti, ki si danes očitno najbolj želijo njenega razbitja. Prvi, ki je pred dvema tednoma sporočil, da so članice in člani na seji Sveta krajevne skupnosti sprejeli pobudo za začetek postopka za razdelitev občine Kr-* ško na več občin, je bil Svet KS Krško. V obrazložitvi je med drugim navedeno, da pod pogoji, v katerih delujejo, ne morejo uresničevati svoje osnovne vloge, to je zagotavljanje primernih pogojev za kvalitetno življenje krajanov mesta. Le nekaj dni kasneje je pobudo, da se občina Krško razdeli na več občin, sprejel tudi Svet KS Kostanjevica na Krki, ki seje hkrati zavzel še za ustanovitev samostojne občine.
V razpravah na različnih nivojih je bilo izrečenega in povedanega marsikaj, predstavniki obeh predlagateljev pa na vprašanja, kakšni razlogi sojih vodili v spre-
jetje pobud za razdelitev občine, tega niso znali natanko povedati. Strateško pomembnih razlogov, da občina Krško tudi v prihodnje ostane takšna, kakršna je, je veli-
občinam prinesla razdelitev sedanje občine Krško.
Nekateri že namigujejo, da gre pri vsem le za neposrečeno obliko izsiljevanja oz. pritisk na občin-
ko, zato je najmanj čudno, če ne povsem neresno, da prav nihče izmed predstavnikov predlagateljev ni povedal niti tega, kakšne koristi ali prednosti bi novo nastalim
sko vodstvo, ki naj bi poslej iz proračunske pogače svojemu središčnemu mestu le namenilo nekoliko več sredstev ...
... na strani 3
Češki premier v Vipapu
Bo občina Krško
Iva Stiplovšek

8.4.1904 - 15.5. 2001
In memoriam
K° prjjg :afjnji vcni) poslednje dejanje v življenju vsakega slehernika, °stane nam, ki ostanemo, soočenje z nejevero, nepripravljenostjo in nvxoSimi zakaji.
Kljub spoštljivim letom so Jizično minljivost gospe Ive Stiplovškove sijali uporni zakaji - nas. njenih someščanov. Kar je kot povratna J?0 hienega življenja - ti vprašaji in zakaji. Ko sem iz najinih srečanj Sdnja/a kopreno s spominov, nisva nikoli vsega povedali; v njenih °yicljivih očeh je vedno ostajalo nekaj, karje zahtevalo še dorečenost, „ lkx)H pozabljenim povabilom ‘ ‘pa še pridi" v šolskih letih ter v zdajšnjih Pddite, pridite ”, Bila je živa enciklopedija iskrivega duha do poslednje-l' dejanja in čvrste vere, da si ho zadnjo stvar, ki ji jo je poklonila dr. lan,ca Kockarjeva, odlitek prašička iz čistega čebeljega voska, ^ančneje pogledala, ko ji bo bolje.
etdeset let je poklonila svojemu muzeju in vedno se je zanimala st nj'jVene8a mikavnega vodstva so si želeli vsi - vseh starosti in vseh lktur od blizu in daleč, ko je tudi nemško govorečim v tekoči nemščini ^^dovala bogastvo vedenja o umetnosti in preteklosti našega naro-Vrata muzeja je bila obiskovalcem pripravljena vedno odpreti. Ko , je odpirala, je vsako jutm pozdravila drage predmete, jih pobožala, Je odhajala, se je z njimi na isti način pozdravila. Pri srcu ji je bila bo 1°^° "birka, ki največ pove o ljudeh in o preteklosti ljudi. Ostala Z)n!e^enda muzeja, pri sodelavcih izjemna kot človek; edinstvena v ot fib’°sti pozornosti, ki jo je darovala sodelavcem ki so imeli mlajše ali' ^°ie zanie °b jutrih na svojem vrtu pobrala prve plodove jagod pj^ahn, jih dala aranžirane z listjem plodov v kozarček in to poklonila, &mam po pripovedi dr. Počkarjeve.
/Ve 'l'danost, disciplina, doslednost je bila volja močnega duha gospe Njen duh ostaja med njenimi predmeti v njenem muzeju, n testni, njenimi someščani, v duhu naših spominov in dušah, ki so mtnljive
Natja Jenko Simčič
Odprti za čezmejno sodelovanje
Brežice - Maloobmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je dogovorjeno na bilateralni ravni, Razvojni center Brežice in podobna samoborska organizacija Lobi sta s predstavniki obeh strani državne meje skušala dogovoriti tudi konkretna področja sodelovanja.
Anton Horžen, Riana Benko, Indira Konjhodzič in Ivana Kabaj
Skupni možni projekti bodo namreč podlaga za črpanje sredstev iz naslova Evropske unije, ki do sedaj na južni slovenski meji še ni bilo mogoče.
Po besedah predsednice Lobi Ivane Kabaj obmejna Hrvaška računa na pomoč Slovenije posebej pri področju pridelave zdrave hrane, kjer vidijo veliko možnost, odprta pa ostaja tudi do drugih področij sodelovanja.
... na strani 2
29.teden cvička v Kostanjevici na Krki
Začetek cvičkarije s tradicionalno povorko društev vinogradnikov
Dolenjske	. ,
... na strani o
TELSAT d.o.o.%
h
en 10, 9280 9HSTMKA, TEL (07) 49-73-500
F.-mail: teisat@siol.net. http:-'www.telsahsi MX (07) 49-73-501
Prodaja, montaža, servis
GSM: 041/625-406

...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
-4
POD LUPO
Maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško v skladu z ustavo
Bo življenje ob meji kmalu lažje?
Ljubljana, Brežice - Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v neskladju s slovensko ustavo. Odločitev so javnosti posredovali šele mesec dni kasneje, še istega dne je v Državnem zboru prvopodpisani za njegovo ustavno presojo Jože Avšič takoj podal predlog za takojšnjo uvrstitev omenjenega sporazuma na pričeto sejo. Na kolegiju predsednika DZ so se še isti dan dogovorili, da bo DZ sporazum obravnaval na redni seji 19. junija.
Ustavno sodišče RS je na seji 19. aprila, v postopku za oceno ustavnosti omenjene mednarodne pogodbe ugotovilo, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v neskladju s slovensko ustavo. Poslanec LDS Jože Avšič (na fotografiji), prvopodpisani pod predlogom skupine poslancev za izrek mnenja o skladnosti sporazuma z ustavo, je povedal, da so predlagatelji takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovali, čeprav morda že veliko prej. Ustavno presojo so pobudniki sporazuma namreč vložili, ker so želeli dokazati, da ni v nasprotju z ustavo. Po Avšičevem mnenju za ratifikacijo zdaj ne bi več smelo biti ovir, saj, kot opozarja, tudi koalicijska pogodba pravi, da bodo vladne stranke podprle sporazum “v primem pozitivnega mnenja ustavnega sodišča”. Sporazum o ratifikaciji v DZ za potr-
ditev sicer potrebuje navadno večino opredeljenih glasov.
Pridružuje se mnenju, da v Posavju nanj težko čakamo, saj bo ob predvidenem odprtju dodatnih maloobmejnih prehodov občutno pripomogel k lažjemu vsakodnevnemu
prehajanju državne meje in življenja na obeh straneh mejne Sotle. Prav tako pa tako pridobljene ugodnosti ostanejo ob vzpostavitvi zunanje meje EU. Kasneje sporazuma namreč ne moremo več naknadno uveljaviti. Obe strani sta ga že podpisali in Hrvaška tudi ratificirala že leta 1997, zdaj pa je ta korak še na našem DZ. Kot je povedal državni podsekretar notranjega ministrstva mag. Bojan Tmovšek v funkciji vodje Sektoija za registracijo prebivalstva in jayne listine, imajo na ministrstvu ob novi osebni izkaznici in novem potnem listu izdelano tudi že maloobmejno izkaznico, do katere bo po določilih maloobmejnega sporazuma upravičena večina prebivalcev brežiške občine v obmejnem pasu.
Suzana Vahtarič
Manj klora v postopku beljenja in v odpadni vodi
Rekonstrukcija belilnice - naložba v varnost
Krško - Po programu ekološke sanacije, sprejetem pred štirimi leti, je podjetje Vipap samo lani v posodobitev vložilo 19,5 milijona DEM, za letošnja vlaganja pa že imajo zagotovljenih 33 milijonov DEM lastnih sredstev. Direktor uprave Oldrih Kettner predvideva, da se bo lanska poslovna uspešnost (dobrih 22 milijonov DEM dobička) nadaljevala.
Ugledni tuji in domači gostje so pred dnevi prisostvovali slavnostnemu odprtju nove belilnice celuloze. Skoraj 14 milijonov DEM vredno rekonstrukcijo linije so dokončali lani v jeseni in oktobra pričeli s poskusnim obratovanjem.
Dobavitelj tehnologije je bila švedska družba Kvaemer Pulping, ta je izdelala večji del opreme za be-lilnico v Kelheimu v Nemčiji, ki jo je Vipap odkupil. Dobavitelj sistema za vodenje procesa je bila finska družba Metso Automation, projektno dokumentacijo pa sta izdelali družbi Pio Chempik iz Bratislave in Savaprojekt Krško. Zahtevno montažo je v večjem delu izvedlo krško podjetje NU-MIP, nad celotnim dogajanjem pa sta bdela Breda Ogorevc kot vodja investicije in Marko Sauta, direktor proizvodnje celuloze.
Miloš Zeman
Lanski transport in montaža dveh orjaških stolpov belilnice sta bila medijsko manj opazna kot prevoz uparjalnikov za krško nuklearko, sicer pa sta bila tovora kar sorodnih dimenzij in zahtevnost montaže prav tako.
Nova belilnica ima predvsem velik ekološki pomen, saj se je uporaba klora v postopku prepolovila. V Vi-papu sedaj govorijo o kisikovi delig-nifikaciji (izločanje temnega lig-nina), ki gaje potrebno iz celulozne suspenzije odstraniti za beli končni proizvod. S kisikom lahko pred procesom beljenja odstranijo še približno polovico lignina, ki ostane v celulozi po kuhanju.
Današnja rekonstrukcija belilnice je vmesna faza pri popolni odpravi klora v postopku priprave vlaloiin za izdelavo papirjev.
Letos pa bodo pričeli s projekti za biološko čistilno napravo in zbirno kanalizacijo. Predinvesticijska vrednost znaša 21 milijonov DEM, brez čistilne naprave pa podjetje po letu 2003 ne bi več smelo obratovati.
Branka Dernovšek
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe ( tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Posavske mušice -ugovor
V prejšnji številki SavaGlasa je avtor rubrike Posavske mušice komentiral tudi mojo neudeležbo na letošnji spominski prireditvi ob 27. aprilu, ki je bila v Viteški dvorani gradu v Brežicah. Avtorju rubrike se je dobesedno zapisalo: “ ... ni pa bilo Andreja Vizjaka, ki je verjetno pravočasno spoznal, da predstavniki starejše generacije niso njegova volilna baza". Sicer mi ni v navadi, da bi odgovarjal ali ugovarjal novinarjem še zlasti ne, če se pošalijo na moj
račun in v rubrikah, ki so temu namenjene. Proti navedeni trditvi pa moram ugovarjati in protestirati, saj me žalijo kot človeka.
Osnovni namen in vzrok za moj vstop v javno življenje, in s tem politiko, je moja želja in volja po ustvarjanju takšnih razmer v Sloveniji, še posebej pa v našem domačem okolju, ki bodo dvigovale raven kakovosti življenja vseh. Nikoli se nisem in se ne bom zavzemal za priviligiran status katerekoli generacije v naši družbi. Starejšo generacijo izredno cenim in spoštujem, še posebej zato, ker so mi mnogo prezgodaj umrli starši, ki bi jih pri vsakodnevnih izzivih še kako potreboval. Težko si predstavljam delovanje današnje družbe brez temel-
jev, ki jih je ustvarila starejša generacija in v celoti podpiram aktivno vlogo starejše generacije pri sooblikovanju aktualnih dogajanj, kjer s svojimi izkušnjami, modrostjo in zmerno previdnostjo znatno prispevajo h kvalitetnim odločitvam. Zavzemanje za dostojno in varno starost starejše generacije lahko dokažem tudi z zavzemanjem in glasovanjem v Državnem zboru ob noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer je vladajoča koalicija posegla v sistem usklajevanja pokojnin, da se le-te usklajujejo dosti počasneje kot doslej.
Želim tudi pojasniti, da je točno v času spominske prireditve v Viteški dvorani gradu Brežice, ki sem se jo nameraval udeležiti, obiskal obrtni sejem v Brežicah generalni direktor Krke g. Miloš Kovačič, zato sem kot podžupan Občine Brežice, skupaj s tem uglednim gospodarstvenikom, obiskal razstavni prostor Obrtne zbornice Brežice. Ker nihče ne more hiti na dveh mestih hkrati, menim da ni v redu, da se novinarju zapišejo takšni zaključki kot so citirani na začetku tega pisma.
S spoštovanjem!
mag. Andrej Vizjak poslanec DZ RS
posavske mušice
Vse skupaj je ena sama politika
Mnogo tega, kar seje minule dni prelivalo ob bregeh posavske pokrajine, je imelo politični predznak; očitno je, da brez politike in medstrankarskega usklajevanja ne gre nič več. Celo pri tistih projektih, ki so pomembni za blaginjo države, je potrebno kupčkanje. V minulih dveh tednih je takšno kupčkanje prineslo nekaj več vedrine in veselja tudi v Posavje.
In ni nepomembno, da je pretekli teden Krško obiskal celo predsednik češke vlade Miloš Zeman. Seveda, ogledal sije češko tovarno in skupaj z našo ministrico Petrinovo ter predsednikom uprave Oldrichom Kettnerjem prerezal trak nove belilnice celuloze. Vodstvo krške občine vendarle ni posebej zadovoljno, saj se češkemu pre- : mieru ni pridružil tudi Janez Drnovšek. Sploh naj bi se naš predsednik kar nekako izmikal Posavju; menda se je doslej odzval le povabilom radijskih postaj, enkrat ali dvakrat pa je med svoje članstvo prišel tudi kot strankarski prvak. In ne gre pozabiti, daje enkrat tudi osebno odprl brežiški festival stare glasbe, njegov pokrovitelj pa je bil tudi lani, ko je med festivalom vladala Bajukova vlada. Kakorkoli že, v Krškem menijo, da državni protokol, ki je minuli teden z nenehnimi popravki dodobra namučil župana Franca Bogoviča, ni naklonjen Posavju. Tako meni tudi županov “glasnogovomik” Matej Drobnič, ki med sejami občinskega sveta najraje sede v novinarske klopi. Je pa tovarno Vipap Videm prvič po desetih letih obiskal njen nekdanji generalni direktor Silvo Gorenc, kar je dovolj pomenljiv podatek. Sicer pa v Krškem kljub vsemu upajo, da Čehi resno računajo na obstoj papirnice, o čemer po svoje priča tudi vedno bolj priljubljeni Oldrich Kettner. Posebej dopadljivo je, da se je pri nas dobro udomačil in lepo obvlada slovenski jezik. Spomnimo še, daje nova belilnica, ki pravzaprav res ni čisto nova, le začetek ekološke sanacije tovarne, ki reže kruh skoraj tisoč delavcem iz krške, brežiške in sevniške občine. To hkrati pomeni preživljanje približno toliko družin in nekajkrat več ljudi. Prebivalci Krškega in tisti z najbolj občutljivimi nosovi južneje od tod že menda ugotavljajo, da se iz tovarne širijo manj nadležne vonjave. Še najmanj naj bi jih bilo v dneh okrog obiska predsednika Zemana. Politika?
Zato pa je bila pretekli teden kar močno nadležna razprava v klopeh krškega občinskega sveta. Iz mestne krške in kostanjeviške krajevne skupnosti sta namreč prišli pobudi o razdružitvi sedanje občine Krško. Podobna razprava kot na predvečer sestanek na medstrankarskem usklajevanju, je bila dan za tem tudi na sami seji. Večina svetnikov je udarila kar naravnost, prepričana, da pobudi nista prišli ob pravem času in da neposredno ogrožata obstoj Posavja oziroma ustanovitev posavske pokrajine. Razpadu občine Krško bi se nedvomno kmalu pridružili podobni apetiti v Brežicah in Sevnici, saj v Dobovi, pa na Bizeljskem, v Boštanju in še kje niso pozabili na osamosvojitvene težnje. Skratka, krški občinski svetniki so, morda tudi s figo pod mizo, izpričali posavsko pripadnost in javnosti v brk povedali, da se Raka ne more priključiti k škocjanski ali Kostanjevica h kakšni drugi dolenjskfobčini ter Sevnica ne k Celju. No, brežiška občina ad libitum že tako dolgo sodi bolj k sosednji Hrvaški oziroma predstavlja predmestje Zagreba. Je pa četrtkova izredna seja bila tudi poučna in koristna; občinski uradniki bodo morali prevetriti razdeljevanje denarja krajevnim skupnostim za poldrago desetletje nazaj, zlasti tistih osem milijonov DEM, ki jih podaija jedrska elektrarna. Izdelali naj bi tudi analizo stanja ter razvojni program občine. V siceršnji humorni in večkrat tudi žolčni razpravi pa sta izstopala Branimir Vodopivc in Danilo Koritnik. Medtem ko se je dolenjevaški svetnik razvnel zaradi samo njemu slišane delitve med več in manjvredne svetnike, pa je bil Koritnik povsem določen. Medtem ko je njegov brat Primož na dolgo tvezil z razpravo, ki je ni razumel niti župan niti novinarji, je Danilo ponudil mestni krajevni skupnosti novo rešitev - namesto njihove pobude o samostojni občini je predlagal delitev na dve KS. Tista na desnem bregu bi bila KS Krško, na nasprotnem, levem bregu, pa KS Videm. Tako se krepi in smeši politika!
Politika pa je bila minuli teden tudi v ozadju izredne seje občinskega sveta Brežice. Svetniki so se morah izreči okrog naložbe pri osnovni šoli Pišece. Kajti domačini niso zadovoljni zgolj z novo osnovno šolo, ampak hočejo še novo telovadnico, pa ne navadno, ampak nadstandardno. O tem in bodočih zadolžitvah občine Brežice so zelo pretanjeno in s političnim posluhom razpravljali brežiški svetniki. Nikomur ni prišlo na pamet, da bi podvomil v upravičenost take naložbe in se vprašal, če Pišece res ne morejo brez nove osnovne šole za osem ah devetletko in če ob večnamenskem domu potrebujejo tudi nadstandardno telovadnico. Politično modro so sklenili, naj vse to Pišece tudi dobijo. Kajti glas o njihovi šoh je prodrl že vse do Unesca in OZN v New Yorku, menda se število \ rojstev v Pišecah tudi povečuje, zatorej srečno na pot novi šoh v Pišecah. In odmislimo, da mora sedanja generacija zgraditi vse avtomobilske ceste, vse osnovne, srednje in višje šole ter vse telovadnice in športne dvorane. Tudi na račun nižjih osebnih prejemkov in pokojnin!
Seveda pa ne gre pozabiti še enega dogodka iz zadnjih dni! Ustavno sodišče je namreč prižgalo zeleno luč za Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Posebej bo pomemben za brežiško občino, ki bo skoraj v celoti sodila v maloobmejno območje. K temu je nemalo prispeval brežiški poslanec LDS Jože Avšič, ki pa gaje zato na nekaterih dragih področjih prehitel Andrej Vizjak iz SDS. Posebej še z izveskom iz kovanega železa, ki ga je veijetno prispeval njegov strankarski tovariš Jernej Zorko. Mojster kovaštva iz Župeče vasi seje pred tem že izkazal marsikje, tudi s plaketo generala Maistra na bližnjem letališču. Tam je doslej vsem enotam poveljeval Stane Zlobko, ki pa z reorganizacijo Slovenske vojske izgublja nekaj dosedanjih pristojnosti.. Veliko reorganizacij in menjav številnih ministrov je Stane medtem preživel, pa bo tudi prihod novih kadrov. Na cerkljanskem letališču, ki za našo vojsko dobiva poglavitni pomen, bo namreč poslej imel prvo besedo major in triintridesetletni letalec Blaž Pavlin, Stane Zlobko pa bo vodil učni center. Politika pač!
Da pa bi bila v ozadju zahtevka Vina Brežice o ustavni presoji vinskega zakona politika, je le težko veljeti. Prav tako v tem, da imamo Brežičani zdaj kar dva pomembna objekta, povezana z vodo. Terme Čatež so na obali v Žustemi odprle Aquapark, v občinskem središču pa smo dobili Aquarius. Če v Žustemi prodajajo toplo moije, v brežiškem vodovodnem stolpu, ki je na zgražanje mnogih ljudi postal Aquarius, prodajajo hladne pijače. Mnogi pa menijo, da prodajajo tudi toplo vodo, ker so notranjost mestnega simbola menda opremili po nikogaršnjem okusu. Če je bilo v ozadju kaj politike, je umazana.
Vlado Podgoršek
Kako pritegniti denar EU na slovensko-
hrvaško mejo
Brežice - Razvojni center Brežice in samoborsko združenje za organiziranje in razvoj lok^' ne skupnosti sta ob dosedanjem dobrem sodelovanju pripravila neformalno srečanje 6 možnostih čezmejnega sodelovanja.
Oba podjetniška centra sta v Terme Čatež privabila tako občinske predstavnike kot predstavnike različnih organizacij z obeh strani državne meje, ki so na neformalnem srečanju spregovorili o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Skupni možni projekti bodo namreč podlaga za črpanje sredstev z naslova Evropske unije (EU), ki do sedaj na južni slovenski meji še ni bilo mogoče. Predstavnica Veleposlaništva R Slovenije v Zagrebu dr. Riana Benko (na fotografiji), ki sicer dela na projektu evropskega približevanja, je ob tem povedala, da v prihodnjem letu naša država računa na sredstva EU tudi za slovensko hrvaško mejo, saj so s tega naslova v zadnjih 8 letih pridobili za čezmejno sodelovanje z vsemi ostalimi sosedami okoli 42 milijonov SIT.
Med državama je sodelovanje na bilateralni ravnini, kako bi
izdelali večletni program, že dogovorjeno in tudi dorečeno. Kot pravi Benkova, naj bi v njem
opredelili tako obsege kot področje sodelovanja predvidoma leta 2006 in začeli z malimi projekti.
Že v roku 10 dni pa bo Ag^ cija za regionalni razvoj objavi1 razpis za male projekte za obme) ( ne občine. Na sredstva v skup11 vrednosti 90 milijonov SIT, ^ lahko konkuriralo vseh 29 obm6 jnih občin od Pirana do Lenda'^ Projekti so vezani na razvoju programe s področja podjetništ'3' drobnega gospodarstva, turi®11?’ naravne in kulturne dediščine drugih področij.	__ ,
Dr. Indira Konjhodzie hrvaškega ministrstva za evroP ske integracije je kot pozitiv^ ocenila uvrstitev maloobmejne? sporazuma na poslanske kloP£ kar, pravi, da hrvaško zunaeJ ministrstvo ocenjuje kot doda1 .
motiv za dobro sodelovanje,
suj
je hrvaška stran omenjeni d°h ment že ratificirala. Na srečaj1-^ so imenovali delovno skup1’ predstavnikov obeh strani, hi v prihodnje dorekla sodelovaflč Suzana VahDf
TEMA
Pobuda za razdelitev občine Krško
Z razumevanjem po poti prave odločitve
Krško - Največja občina v Posavju je v zadnjih tednih ponovno pod drobnogledom tistih, ki so prepričani, da na njenem sedanjem teritoriju lahko ustanovijo več novih manjših občin, ter tistih, Id zagovarjajo enotno občino Krško in trdijo, da gre pri razbijanju občine Krško za ne dovolj premišljeno in nestrokovno ravnanje. Sveta dveh krških krajevnih skupnosti - Krško in Kostanjevica na Krki - sta namreč sprejela sklep o delitvi občine Krško na dve ali več manjših občin ter predlog podala Občinskemu svetu. Ob tem pa se ne pojavljajo samo vprašanja o usodi občine, ampak tudi posavske regije.
Občino Krško v sedanjem .obsegu poznamo komaj dobrih trideset let, njeni sestavni deli pa so v Preteklosti večkrat pripadali najrazličnejšim centrom politične in gospodarske moči na Dolenjskem in Štajerskem. Menjaje in skupaj sta sv°je interese na tem prostoru uveljavljala predvsem Celje in Novo tttesto, le deloma in največkrat neuspešno tudi revirsko Trbovlje.
Ideja o ustanovitvi posavske re-§>je ali pokrajine je bila na tem Prostoru latentno prisotna vsa desetletja. Po mnenju nekaterih bi bilo Prav zaradi ugotovitev, daje bilo v obdobju zadnjih petih let, v smislu Povezovanja in prepoznavanja posavskih občin, opravljenega veliko Pomembnega dela, saj so te ostale v okviru dosedanjih meja in se niso Prepustile drobljenju ter izgubi svoje moči in vpliva, tako navznot-er> kakor tudi navzven, še kako smotrno vztrajati na poti ustano-yitve regije Posavje.
Odločitev Sveta KS Krško o razdelitvi
Na seji sredi meseca maja je Vet KS Krško sprejel odločitev, da se občina Krško razdeli na dve ali več manjših občin. Med razlogi za lakšno odločitev so našteti pred-vsem nerazrešeni infrastrukturni, komunalni in ureditveni problemi mesta Krško ter neprimeren in Ponižujoč status vodstvenega orga-središčne krajevne skupnosti v n°su d0 vodstvenih organov bcine Krško. Na skupni seji čla-Sveta KS Krško, članov finskega sveta iz te krajevne sk-Pnosti in predsednikov političnih . rank sta predstavnika predlagatel-Ja Predsednik Miran Resnik in Podpredsednik Niko Žibret pred-|/lvda okoliščine, ki sojih vodile odločitvi, da predlagajo razdelitev sedanje občine Krško. Mesto Krško Predvsem njegovi prebivalci si sf K°®no zaslužijo več pozomo-’1(01 jim je bila vsa leta namenje-p,® Toda, kot so opozarjali župan anc Bogovič, poslanec Branko
Janc, občinski svetnik Peter Ži-gante in nekateri drugi, gre v sistemu funkcioniranja v občini za kompromisni program, ki je zasnovan na sodelovanju in solidarnosti ter terminsko opredeljuje vlaganja v posamezne krajevne skupnosti. Takega je na eni izmed svojih sej potrdil in sprejel tudi občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini.
Zadeva je resna in ima lahko katastrofalne posledice
Poslanec Branko Janc je na skupni seji podvomil, da gre pri vsem morda le za nekoliko preveliko užaljenost nekaterih članov Sveta KS Krško in opozoril na nevarne posledice, ki bi ob razdelitvi sedanje občine Krško ogrozile kakovost življenja vseh njenih prebivalcev.
“V trenutku, ko si vsi prizadevamo zagotoviti ustanovitev regije Posavje, lahko vaša odločitev privede ne le do razpada občine, pač pa do ponovne razdelitve tega prostora na štajerski in dolenjski del. O posledicah, ki bi po mojem bile katastrofalne, verjetno niste razmišljali. Kaj se bo zgodilo z institucijami v Posavju, ki že imajo regijski značaj? Koliko delovnih mest bomo izgubili, s tem pa tudi mlade in izobražene ljudi? Tako neenotni in nemočni ne bomo mogli nastopati v trdih pogajanjih z državo, ki nas kaj kmalu čakajo,” je med drugim povedal poslanec Janc. Predsednik Sveta KS Krško Miran Resnik je po zaključeni razpravi poslanca vprašal, kakšne koristi in prednosti lahko ohranitev prinese.
Večina prisotnih je pričakovala, da bodo predstavniki predlagatelja postregli s strokovnimi podlagami in izračuni, ki bi dokazovali smotrnost razdelitve občine na več manjših. Toda, pričakovanja niso bila uresničena.
Tudi Kostanjevica na Krki
Dokaj kmalu so “zgodovinski”
odločitvi v Krškem sledili tudi v Kostanjevici na Krki. Člani tamkajšnjega Sveta Krajevne skupnosti so z večino prisotnih izglasovali pobudo za ustanovitev samostojne občine Kostanjevica na Krki. Če so nekateri vsaj deloma priznavali nujnost opozarjanja na probleme in težave v mestu Krško ter izrazili pogojno razumevanje za izbran način, pa je večini povsem nerazumljivo, kaj je vodilo k taki odločitvi člane Sveta KS Kostanjevica na Krki. “Dolenjske Benetke” so začele po več kot treh desetletjih, šele pred desetimi leti spreminjati svojo žalostno podobo.	)
Mesto na otoku postaja urejena in prijazna des-tinacija, v pro-jekt obnove pa "5SSS? je bilo iz sred- f štev občinskega proračuna v tem obdobju vloženih več sto milijonov tolarjev. Zakaj bi ravno v času, ko Občina Krško vlaga velika sredstva v obnovo in praznovanje 750. letnice priznanja mestnih pravic, Kostanjevica na Krki želela postati samostojna občina?
Veliko poznavalcev razmer meni, da pobudniki razdelitve občine Krško ne mislijo resno, saj k temu niso resno pristopili. O delitveni bilanci, nikdar dokončani zgodbi med seboj razdeljenih slovenskih občin, ne želi govoriti nihče.
Občina zahtevala dopolnjeno pobudo
Občina je KS mesta Krško pozvala, naj pobudo za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij na območju sedanje občine Krško dopolnijo. Svet KS mesta Krško je podal razširjeno obrazložitev, v kateri pravijo: “KS mesta Krško pod pogoji, v katerih deluje,
ne more uresničevati svoje osnovne vloge, to je zagotavljanje primernih pogojev za kvalitetno življenje krajanov v naj večji naselbini v administrativni regiji Posavja.” V Svetu KS mesta Krško ugotavljajo, da postaja
mesto vedno bolj
marjeno, neurejeno in v svoji funkcionalnosti in izgledu vedno manj primerljivo s podobnimi mesti v Sloveniji. Občini Krško očitajo, da je njihov program za štiriletno mandatno obdobje realiziran le v desetih odstotkih, kljub temu da so vsakoletne programe Občini redno pošiljali in konstruktivno oblikovali pripombe, ki pa so, kot trdijo, ostale brez odziva. Pri tem izpostavljajo izvajanje nalog na področju infrastrukture, predvsem javno razsvetljavo, ureditev ulic in pločnikov, parkirišča, mestni park, kulturne spomenike, problematiko pokopališča, področje varstva okolja in tako naprej.
Med razlogi za pobudo za ustanovitev več manjših občin so poudarili, da je občina Krško teritorialno prevelika, zato naj ne bi bilo možno kvalitetno uveljavljati lokalne samouprave, proračunska
sredstva za investicije naj bi se po njihovem razdeljevale neenakomerno, Občinski svet, kot trdi Svet KS mesta Krško, pa nima objektivnih pogledov in kriterijev za razumevanje po ureditvi in razvoju mesta ter njegovih funkcij. Ob koncu predloga so še zapisali, da želijo v občini ustvariti novo podobo, izboljšati kvaliteto življenja krajanom, mesto urediti v lep in čist kraj ter zgraditi optimalno infrastrukturo, skratka “ustvariti pogoje za takšno življenje, ki ga bodo brez sramu nadaljevale naslednje generacije”.
Nujna analiza stanja v občini
Na podlagi pobud Sveta KS mesta Krško za začetek postopka za razdelitev občine Krško na več občin in KS Kostanjevica na Krki za razdelitev občine Krško na več občin in ustanovitev samostojne občine Kostanjevica na Krki se je na 8. izredni seji sestal tudi krški Občinski svet.
Razprava je pokazala, da gre za pomembno in resno vprašanje ter da je nujna analiza stanja v občini Krško, ki naj bi jo opravila občinska uprava, hkrati pa bo potrebno tudi pretehtati o prioritetah v občini in razmisliti o tem, koliko več bo potrebno vlagati v samo mesto Krško kot center občine. Če se občina Krško prestrukturira v nove občine, bi to pomenilo katastrofo ne samo za krško občino, ampak tudi za regijo Posavje, so trdili nekateri svetniki, ter tako izpostavili nujnost ohranitve občine, kakršna je. Različne institucije, ki jih mesto Krško ima, ne potrebuje samo Krško, ampak cela občina in Posavje celo, so poudarjali. Nekateri svetniki obrobnih krajevnih skupnosti so krški krajevni skupnosti očitali, da jim ni mar za ostale oziroma da ne morejo drugi odločati o njihovi usodi in poudarili pomen poseljenosti in razvoja podeželja.
Po mnenju župana Občine Krško Francija Bogoviča je pobuda o razdelitvi občine prišla ob neprimernem času. Odnosi med
posameznimi deli občine, ki so že tako včasih napeti, naj bi bili po njegovem zdaj še slabši. “Sami moramo skrbeti za razvoj naše občine”, je dodal in poudaril, da preveč pozabljamo, da kvaliteta življenja v krški občini ni tako slaba ter da ne bi smelo biti nikomur vseeno, v kateri regiji živi. Ob končuje še dodal, da provinca rabi center, prav tako kot center rabi provinco, sicer ni center.
Pobuda mora biti v skladu z zakonom
Predlog Sveta KS mesta Krško kot tudi Sveta KS Kostanjevica na Krki nista bila v skladu z Zakonom o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, zato so svetniki sprejeli sklep, naj pobudnika za razdelitev občine Krško na več občin pripravita predlog za začetek postopka za razdelitev občine Krško na več občin v skladu z 9. členom zakona. Kar pomeni, da naj vsebuje razloge, ki utemeljujejo razdelitev občine na nove občine, podatke, iz katerih je razvidno, da območja, na katerih naj bi se ustanovile nove občine, izpolnjujejo z ustavo in zakonom določene pogoje za občino, ki so predpisani v 13. in 13.a členu Zakona o lokalni samoupravi, imena in sedeže novih občin, če pa se predlaga ustanovitev občine na območju z manj kot pet tisoč prebivalci, morajo biti v predlogu navedeni razlogi, ki utemeljujejo ustanovitev občine na takem območju (geografski, obmejni, narodnostni, zgodovinski, gospodarski). Svetniki so sprejeli tudi sklep, da občinska uprava pripravi analizo stanja v občini Krško in po sprejetju predloga analizira posledice morebitne razdružitve.
Pobudnika morata pripraviti predlog, o katerem bo Občinski svet lahko glasoval in ga posredoval v nadaljnji postopek Državnemu zboru. Letos je rok za vložitev predloga za spremembo občin v Državni zbor 30. junij 2001.
Lidija Petrišič, Danilo Koritnik
Simon Novak, ekonomski teh-Krškega: Mislim, da bi bilo . Sevanje in cepljenje občine dru ° na ve^ manjših občin nič pl fe8a kot le razmetavanje davko-Cevalskega denarja. Že tako osi-
r°maš,
len občinski proračun bi radi
način še dodatno obremenili.
3a ta
ju	občin P« mojem mnen-
0b n°benem primeru ne bo rešilo Pak Problemov in težav, am-Obv.ravno nasprotno. Večja kot bo jp j®'3’ močnejša bo in tako bo lažje ip ,treJe uveljavljala svoje interese j P°trebe v °dnosu do države ter bjjp Pokrajin in regij. Potrebno bi cilj ^reL,čiti in sestaviti prioritetne st°p>e Krško ter jih začeti pose Sv 1113 s^uPn° reševati, ne pa da be|e'vln’k kregajo, kdo bo vihtel de-
Suzana Vranetič, študentka iz
Brežic: Po mojem razdruževanje že tako majhnih občin na še manjše dele ne bi bilo v redu, saj to ne prinaša nobenih koristi. Mislim, da bi v takem primeru te majhne občine imele še manj denaija, kot ga imajo zdaj. Trenutna ureditev je kar dobra in ne vem, zakaj bi se še morali dodatno deliti. Različne pobude krajevnih skupnosti, da gredo na svoje in ustanovijo svoje občine, se mi sploh ne zdijo primerne, saj so premajhne. Nenazadnje pa bi bilo tudi za brežiško občino slabo, če bi izgubili na primer Čatež. Na ta način bi samo slabo vplivali drug na drugega. Zato mislim, da nadaljnje razdruževanje občin ni smiselno in ga v nobenem primem ne podpiram.
Štefan Krajnc, upokojenec iz Brestanice: Z razdružitvijo občine Krško se sploh ne strinjam, saj sem prepričan, da večja, kot je občina, boljša je, uspešnejša in več lahko na ta način dosežemo. Če bi se katera izmed krajevnih skupnosti odcepila, kot je zdaj dala pobudo Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki, ne veijamem, če bi sami preživeli.
Brestanica in Senovo smo bili pred leti, nekje leta 1956, 1957 na svojem, pa smo tako zdržali le dve leti ih pol, ker nam preprosto ni šlo. Mislim, da tudi zdaj ne bi tako šlo, če bi se, recimo, na ta način občina razdelila, saj je premalo industrije. Vse, kar imamo, so samo trgovine, kar pa nas v nobenem primeru ne bi rešilo. Tako ne bi mogli živeti sami.
Mag. Vinko Volčanjk, predsednik Nadzornega odbora Občine Krško: Mislim, daje zelo neprimeren čas, da bi občino Krško razdelili na več manjših občin. V zadnjem desetletju je bilo vloženih veliko naporov, da tri posavske občine, in morda še katera skupaj, ustanovimo svojo regijo ali pokrajino. Ta postopek v zadnjem času poteka zelo intenzivno, na novo regionalizacijo pa se pripravljajo po vsej Sloveniji. Moje mnenje je, da bi bile posledice razdelitve sedanje občine katastrofalne. Če izpostavim samo problem delitvene bilance, ki ga ne bi uspeli razrešiti, kot ga menda še nobeni občini v državi ni, potem se moramo zavedati, da bi vse nove občine še dolga leta izkazovale finančno invalidnost.
Jožef Zupančič, občinski svetnik z Rake: Ce bi prišlo do razdelitve občine Krško, bi se zavzel, da ustanovimo samostojno občino Raka. Postopek za njeno ustanovitev sem pomagal voditi že leta 1994, ko smo k projektu pritegnili tudi Studenec. Tako bi lahko imeli občino od Save do Krke z zadostnim številom prebivalstva. Cilja nismo dosegli predvsem zaradi ljudi, ki takrat razdelitve občine niso podpirali, sedaj pa bi jo isti želeli dobesedno razbiti in nas poriniti v naročja sosedov. Če bi se sedanja občina razdelila po poti konsenza, to podpiram, nikakor pa ne podpiram načina, da bodo drugi odločali o naši usodi. Sicer pa mislim, da predlagatelji razdelitve občine nimajo dobrih oz. prijaznih namenov.
Marko Sorčan, samostojni podjetnik iz Sevnice: Pobuda za razdelitev občine Krško na več manjših občin me je presenetila, kljub temu da sem zasledil več podobnih pobud tudi drugod po Sloveniji. Menim, da načrtovalci drobljenja sedanjih občin, to velja tudi za primer Krškega, v posledici povzročajo le razraščanje birokratskega aparata. Korektno bi bilo, da se pred takimi odločitvami preverijo vsa dejstva in predstavijo vse podlage, ki bi nastanek in boljše življenje v neki novi občini tudi dejansko omogočale. V kolikor bi tudi v občini Sevnica prišlo do pobud za njeno razdelitev, tega ne bi nikoli podprl. Prepričan sem, da se z dogovaijan-jem lahko razrešujejo vsi, tudi še tako težki in zapleteni problemi.
POD LUPO
Sl
Za čimprejšnji začetek izgradnje
V Pišecah zadovoljni
HE Boštanj
Krško - V mali dvorani Kulturnega doma Krško so se na 12. seji sestali člani Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju ter skupaj z zunanjimi člani in gosti poročevalci obravnavali novelirano predinvesticijsko zasnovo za celotno verigo HE na spodnji Savi. Člani sveta so se seznanili tudi s sprejetimi sklepi vlade o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z izgradnjo elektrarn, direktor Savskih elektrarn Ljubljana Borut Miklavčič in glavni direktor IBE Ljubljana pa sta prisotnim predstavila trenutno situacijo in dinamiko prihodnjih faz projekta.
Pišece - Svetniki so upoštevali tako predlog matičnega odbora za družbene dejavnosti kot želje krajanov Pišec in tamkajšnjega gradbenega odbora in se odločili za izgradnjo nove Os Pišece v enofazni izvedbi z nadstandardno telovadnico.
Študije, vezane na optimalno energetsko izrabo spodnje Save, segajo vsaj nekaj desetletij v preteklost in so predstavljale obsežno osnovo za izdelavo predinves-ticijske zasnove. Njeni cilji so bili preveriti, ali so v novo podjetje združeni “hidraši” - Dravske, Savske in Soške elektrarne -sposobni financirati izgradnjo verige elektrarn na spodnji Savi brez sredstev državnega proračuna, prikazati, ali je cena kWh električne energije iz verige lahko konkurenčna na prostem trgu električne energije in prikazati možnost uresničevanja ciljev koncesionarja in koncendenta.
Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor za področje energetike Franjo Curanovič je prisotnim pojasnil, da je vlada v začetku tega meseca sprejela pet pomembnih sklepov, s katerimi bodo lahko pospešili aktivnosti za dejanski pričetek izgradnje prve v nizu elektrarn, to je HE Boštanj. Z ekonomskega in organizacijskega vidika bi bilo nujno potrebno, da se “hidraši” kapitalsko povežejo v Holding Slovenske hidroelektrarne, preko katerega se bo realiziral projekt izgradnje hi-
droelektrarn na spodnji Savi, zato je Vlada RS vsa tri podjetja zavezala, da v tridesetih dneh pripravijo ustanovitveni akt.
O problematiki so razpravljali župana Franc Bogovič in Kristijan Janc ter poslanci Jože Avšič, Branko Janc in Branko Kelemina ter opozorili prisotne, da z regijskega vidika nikakor ne more biti vseeno, kje bo sedež Holdinga in ali bo ta isti Holding ustanovil hčerinsko podjetje, ki
bo v nadaljevanju vodilo izgradnjo spodnjesavskih hidroelektrarn.
Člani SPPU so ob koncu razprave sprejeli več sklepov, s katerimi pozivajo vse pristojne institucije, da se z izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi ne odlaša več in da do izgradnje prve v nizu - HE Boštanj, pride še v letošnjem letu.
Izbrana varianta izgradnje nove OŠ Pišece v enofazni izvedbi z nadstandardno telovadnico pomeni dobrih 260 m2 več prostora v telovadnici. Predvidena vrednost celotne investicije skupaj znaša 441 milijonov SIT, od tega 53 milijonov za nadstandard, ki ga bo po posebnem dogovoru z občino v 80 odstotkih krila krajevna skupnost.
Na predlog svetnikov Staneta Štefaniča in Andreja Vizjaka pa so sprejeli še dodaten sklep, da se ob razpisih pri izboru izvajalcev da
Pogodba, sklenjena pred tridesetimi leti, leta 1971, namreč ob prenosu pravice uporabe nepremičnin vsebuje varovalo, da mora podjetje ob morebitni prekinitvi proizvodnje na področju Brežic nepremičnine vrniti občini.
Ob lanskoletnih znanih dogodkih v brežiškem obratu Jutranjke, ki jim je oktobra lani botroval stečajni postopek na Jutranjko Konfekcijo Orlica Bre-
domačim izvajalcem pod enakimi pogoji prednostna pravica.
Ob izboru variante gradnje so formalno potrdili še dokument identifikacije investicijskega programa, s katerim je delegacija občinskih predstavnikov, po besedah vodje družbenega oddelka Božene Devčič, dan po seji potrebne idejne projekte že predala na šolsko ministrstvo.
Predsednik gradbenega odbora za omenjeno šolo Miran Levak je povedal, da so z odločitvijo svetnikov v Pišecah zadovoljni,
žice, je občina v pričakovanju ugašanja proizvodnje v Brežicah na izredni seji podjetju v okviru sanacijskega programa onemogočila načrtovano prodajo nepremičnin pri starem mostu, zanimivo pa je, da seje podjetje v tem času že lastninsko preoblikovalo brez upoštevanja te občinske varovalke.
Tako je brežiški občinski svet lani najprej na izredni seji v juniju in nato še v novembru sprejel
prav tako pa so sočasno pri notarju tudi uredili kupoprodajne pogodbe za odkup zemljišča, tako | da upa, da bodo vsi papirni postopki urejeni pravočasno, saj naj! bi oktobra odprli gradbišče. Država je letos za šolo namenila 40 milijonov državnih sredstev, zdaj pa Čakajo še na odobritev finančne konstrukcije celotne izgradnje, ki bo, kot je v navadi, financirana večletno. Nova šola pa naj bi bila, po opredeljenih rokih j gradnje, zgrajena do pričetka no- | vega šolskega leta. S.V.
sklep, s katerim Občina Brežice zahteva vrnitev vseh nepremič- [ nin v skladu z omenjeno pogod- 1 bo.
Že ob koncu leta pa je vložila še tožbo za zavarovanje svojih j pravic, vendar je bila glavna obravnava odpovedana, o razlogih tudi na brežiški občini ne vedo povedati, je pa nov narok napovedan čez približno mesec dni.
Niko Galeša, Alojzij Slavko Sušin, Franc Bogovič in Kristijan Janc - .	-
Neodvisni mediji - fatamorgana excellentia
Danilo Koritnik
Suzana Vahtarič 1
Čigave so nepremičnine Jutranjke v Brežicah?
Posavje - Na Okrožnem sodišču v Krškem je bila za minuli teden sklicana javna obravnava, v kateri Občina Brežice toži Konfekcijo Jutranjka Sevnica zaradi ugotovitve lastninske pravice. Gre za lastništvo nepremičnin Jutranjkinega obrata v Brežicah, za katere je Občina Brežice izbrskala pogodbo, v kateri podjetju podarja nepremičnine v uporabo do prekinitve proizvodnje.
Pisati o neodvisnosti medijev danes, se mi prej ko slej zdi jalovo početje. Neodvisnih medijev ni bilo in jih nikoli ne bo. Če je moč tiskane besede presenetila začetnika “masmedijevske” evforij£ protestantskega duhovnika Martina Luthra, nas ne bi smela več. Že od rojstva namreč živimo kot atomsko jedro, ki ga z vseh strani bombardirajo bolj ali manj agresivni medijski nevtroni. Poleg tiskani!1 medijev nas vse bolj v položaj popolne medijske odvisnosti v zadnjih desetletjih potiskajo tudi tako imenovani elektronski mediji. Sam ne poznam nikogar, ki bi se temu medijskemu prodiranju uprl
V zadnjih desetih letih pa so vse bolj pogoste tudi razprave o neodvisnosti medijev, tudi naših. Medtem ko eni trdijo, da so naši mediji neodvisni in skorajda vzor demokratičnega tiska, drugi trdijo ravno nasprotno, tretji pa, da so naši mediji nekje na sredi. Utopično bi bilo pričakovati, da se bomo glede ocene o neodvisnosti medijev lahko poenotili. Zanimiva so, denimo, stališča Petra Jančiča, izrečena na posvetovanju Mediji in oblast Sklada Josipa Jurčiča. Trdi namreč, da “imajo politične stranke, oba politična pola, podobno velja tudi za centre ekonomske moči, v zadnjem desetletju podoben interes, da bi si z mediji zagotovili politično in ekonomsko prevlado. Ob tem jim je za usodo profesionalnega novinarstva ali pa verodostojnih medijev na levi in desni približno enako malo mar.” Ugovarjali bi delitvi na leve in desne, ki se mi zdi preveč “naftalinska”. Danes namreč ne vidim ne levih ne desnih, vidim samo pripadnike različnih političnih opcij in ekonomskih centrov, ki si na vse pre-tege želijo zagotoviti ustrezno medijsko podporo za kakršnokoli svoje početje. Če si pri obstoječih medijih ustrezne podpore ne morejo zagotoviti, medije preprosto odkupijo ali pa ustanovijo nove. Tako se prostor polni z mediji, takšnimi in drugačnimi, ter novinarji, znova takšnimi in drugačnimi.
Peter Jančič tudi opozarja, da so edini, ki si lahko izborijo moč in verodostojnost, mediji sami. So pa v slabem položaju. Zakaj? Zato ker so posredni ali neposredni lastniki medijev politične stranke ali globoko v svoje profitne
cilje zastrti centri ekonomske moči. Pri analizi novega slovenskega zakona o medijih ugotavlja, da v svojem bistvu omejuje svobodo tiska. To se kaže predvsem pri členih, ki določajo pravico do popravka in odgovora v primerjavi s členi, ki določajo pravico medijev in javnosti do informacij. Prvi sklop pravic daje velikanske pravice drugim proti medijem in jih sodno varuje z zelo natančnimi postopki. Jančič je prepričan, da ti členi v resnici varujejo centre politične in finančne moči, ne pa navadnih bralcev. Opozarja tudi na člene, ki zagotavljajo vsakokratni oblasti lastninski nadzor nad mediji. Navaja primer Radiotelevizije Slovenija, ko gre za ukinjanje soglasja novinarjev k imenovanju najpomembnejših urednikov. To kaže na razširjeno in dosledno uveljavljeno filozofijo, da so novinarji zaposlena delovna sila, ki mora delati le tisto, kar ji naročajo lastniki, pa še hvaležni jim morajo biti, da so delo sploh dobili. Tej liberalistični filo-' zofiji ne gre oporekati, če imamo opravka s stanjem, v katerem so lastniki medijev zainteresirani za dobre novinarje (ob predpostavki, da vedo, kaj pomeni dober novinar) in si želijo s pomočjo njihovega dobrega, torej strokovnega dela povečati naklado. Povsem drugače pa deluje ta filozofija v okolju, v katerem se politične opcije in centri ekonomske moči “cufajo” za prevladujoči medijski vpliv in poslušne novinarje. Vse to veliko bolj spominja na čase, ki naj bi bili že na smetišču zgodovine, manj pa na čase prihodnjega slovenskega neodvisnega novinarstva.
Zvezde danice torej še ni. Ja-
nez Markeš je pri preučevanju razmerja med mediji in oblastjo (kakršnokoli) med drugim ugotovil, da medijski problem v Sloveniji ni le problem sam zase, ampak je pokazatelj globljega in širšega družbenega problema, hkrati pa tudi njegova posledica. Trdi namreč, da mediji, lokalni in nacionalni, niso dovolj oddaljeni od centrov politične ali ekonomske moči. Pravi, da položaj v slovenski družbi ni ne idealen ne manj slab, ampak sistemsko zavožen. Zanj sta slovenska demokracija in družba z mediji vred vzorec neliberalne demokracije s sorazmerno nizko stopnjo samorefleksije. V poročilu ameriškega State De-partmenta takšno stanje pripisujejo novinarski samocenzuri in posrednim političnim vplivom na novinarje. Markeš tudi pravi, da avtomatizirana slovenska novinarska stroka ne želi prevzeti vrednostnih izhodišč verodostojnosti, demokratičnega uvida, resnicoljubnosti v izrekanju in predvsem kritičnosti z razdalje od centrov moči. Zanj je licemerstvo v politiki analogno licemerstvu v medijih in licemerstvu v akademski obdelavi medijske stroke. Markeš sklene, da je bistvo slovenskega problema bolj razmerje med družbo in civilizacijo kakor med mediji in oblastjo.
V tej luči je zanimivo tudi branje pisanja dr. Iztoka Simonitija o Civilni družbi za današnjo rabo. Med drugim piše, da je demokracija zapletena tehnologija organiziranja svobodne družbe. Te pa brez civilne družbe preprosto ni. V novih državah je želja političnih elit vladati zaradi delitve plena - želja po moči in privilegijih prevladuje. Za civilno
družbo niso zainteresirani niti tisti, ki so bili v prejšnjem režimu civilna družba in so danes na oblasti. Demokracija ni dobra sama po sebi, piše dr. Simoniti, ampak je samo okvir, v katerem se živi svobodno, če se pri tem neizmerno pehamo. Civilna družba si mora sama izboriti tisti status, ki je zapisan v teorijah o svobodnih družbah. Njen manevrski prostorje omejen, se pa neizmerno poveča, kadar njeni člani združijo preskus osebne, stanovske in državljanske poštenosti in hrabrosti. To je tudi njeno glavno orožje proti državi in vsem vrstam oblasti. Marko Milosavljevič v svojem razmišljanju o medijih in oblasti svari pred poenostavitvami, ki bi lahko dale zelo črno in pesimistično podobo slovenskega novinarstva in medijev. Poudarja predvsem vlogo, ki stajo slovensko novinarstvo in mediji odigrali v osemdesetih letih, ko so pomagali rušiti star politični sistem in vzpostavljali nova pravila, tudi za civilno družbo. Ko je bil sistem porušen, je bilo tudi konec medijske enotnosti, ki seje razpršila v različne politične smeri tako kot v obdobju po propadu fevdalizma. Enako se je zgodilo tudi s civilno družbo, pravi Marko Milosavljevič.
Kakšni so torej slovenski mediji in slovenski novinarji in kakšna so njihova razmerja do oblasti - takšne ali drugačne? Za premislek vzemimo še oceno ameriškega inštituta Freedom House, ki sicer že več kot 20 let preučuje pluralnost, odprtost in svobodo medijskih prostorov v več kot 200 državah sveta. Med tolikim številom držav je Slovenija uvrščena na 27. mesto. Raziskovalci ugo-
tavljajo, da svobode medijev ne ovira vlada, ampak da ta izhaja iz samocenzure novinarjev. V prostoru sicer obstaja posreden politični pritisk, nesvoboda medijev pa je tudi posledica neizkušenosti novinarjev po 40 letih avtoritarnega sistema. Ameriški State Department pa je zapisal takole: “V teoriji in praksi mediji uživajo polno novinarsko svobodo. Vendar je bila Slovenija 40 let pod avtoritarnim komunističnim sistemom in na poročanje o notranji politiki lahko vpliva do neke mere samocenzura in indirektni politični pritiski.”
Postavimo si še enkrat vprašanje, kakšni so slovenski mediji in njihovi novinaiji? Ali slednji poznajo in ali imajo dovolj moči, da uveljavijo nekaj, kar se imenuje avtonomno novinarstvo? Janez Janša, kije na zadnjem kongresu “počistil” z edinim, ki sije upal kritizirati delovanje stranke, nekdanjim podpredsednikom in prav tako nekdanjim poslancem Ivom Hvalico, trdi, da večina medijev služi nasprotni politični opciji in jim očita da “sesuvajo” njegovo stranko, prav tako kot so pred meseci “se-suvali” Bajukovo vlado. Zanimivo, saj seje Janša v minulih desetih letih pokazal kot politik, ki je znal najbolj spretno izrabiti “neizkušenost novinarjev” in si z rednimi vsakotedenskimi tiskovnimi konferencami zagotovil permanentno predvolilno kampanjo, zase in za svojo stranko. Zanimiva pa je tudi ugotovitev skupine slovenskih raziskovalcev, ki so preučevali ravnanje medijev v zvezi s prejšnjo parlamentarno predvolilno bitko. Ugotovili so naslednje: “Mediji (s tem pa tudi novinaiji, ki delajo v teh medijih) so se skorajda parano-
ično bali objaviti karkoli, kar b* kazalo na odsotnost neopredelje" nosti ali morebiti “nezlizanosti" s kakšno politično opcijo. Zato so d° skrajnosti suhoparno poročali 0 tem, kaj je kdo kje rekel in pri tej11 spregledali predvsem tisto, kar je za državljane pomembno, pa o ted1 ni nihče nič rekel”.
Sicer pa naj nam bo v tolažb0; da na področju bulevarskega m1 rumenega tiska vse lepo cvete. vij in “cajtungov”, ki se ukvarjaj0 z življenjem in nakladanjem taks' nih in drugačnih zvezd, imamo 110 tone, vse večje tistih, ki nam dop°' vedujejo, kako naj bi bili shirani m lepi, pa lepo in za povprečne žep0 predrago oblečeni, ki nas pošiljaJ° na takšna in drugačna potovanja. k si jih ne moremo privoščiti, ki nat3 svetujejo, kako naj vzgajamo svoj otroke in jim tako zagotovim svetlejšo prihodnost, da o revijam ki se ukvarjajo z našim seksualni3 življenjem, ki je, če sodimo P° medijski kampanji, “za boljši se . v slovenskih spalnicah in zun J njih”, pod vsako kritiko. Na d mladosti pa nas je razveselil s slovenski Playboy, ki so ga Pre°. stavili v nekdanji Titovi reziden na Brdu pri Kranju. Ljubljanske^ Zvona pa zagotovo ne bo več. . si torej ne upamo v roke prlJ.. nobenega izmed tako imenovan . resnih časnikov, ali poglej
kakšne resne nekomercialne postaje ali poslušati resne rad!)s^ postaje, vzemimo v roke, ali se mo pred, ali prisluhnimo dosezk
slovenske bulevaristike. Taje dan
vodilna, nekateri trdijo tudi. da ^ TOŠ3’
dobičkonosna. Šteje pa profit, drugo ni vredno počenega g1 mar ne!
Jurij W
.m
GOSPODARSTVO, TURIZEM
O novih davkih
Čatež ob Savi - V Termah Čatež so v organizaciji Društva davčnih svetovalcev Slovenije potekali 8. dnevi slovenskih davčnih svetovalcev pod naslovom Novi davki - toliko bolj nujna ureditev poklica davčnega svetovalca, ki se jih je udeležil tudi finančni minister mag. Anton Rop.
Dnevi davčnih svetovalcev so bili namenjeni zasnovi nove davčne ureditve. Finančni minister mag. Anton Rop je predstavil Proračunsko politiko RS in poudaril, da davki niso tisto, na kar bi posebej računali pri reševanju Proračunskih problemov v naslednjih letih. “Reforme, ki jih moramo izvesti na področju neposrednih davkov, pravzaprav pov-sročajo javnofinančne probleme v tem smislu, da bo nedvomno Prišlo do nekaterih izpadov prihodkov in da bo potrebno dodatne rešitve iskati znotraj ostalih v>rov pa tudi znotraj izdatkov, ‘dodaja minister.
Državni sekretar za davčno Področje na Ministrstvu za finan-Ce Darko Končan je predstavil zasnovo davčne reforme. Predvidevajo, da bodo delovni predlog Za medresorsko usklajevanje Za-
kona o dohodnini in Zakona o revizijo Zakona o davku na do-davku od dohodkov pravnih oseb dano vrednost za parlamentarno pripravili v juniju, po sklepu DZ obravnavo do konca junija, pa bodo morali pripraviti prvo	Lidija Petrišič
Minister za finance mag. Anton Rop in državni sekretar za davčno področje na Ministrstvu za finance Darko Končan
Nekoč brigadirji, danes Občinarji: “Mi gradimo ceste, proge ..."
Sevnica - Sevniška občina je med največjimi v državi z obsežno cestno mrežo, ki jo je zaradi Faznolikosti terena in redke poseljenosti težko oziroma drago vzdrževati.Večino investicijskih sredstev občinskega proračuna se več let namenja zgolj v posodabljanje lokalnih in občinskih Cest, omeniti pa je treba tudi velike prispevke občanov v delu in denarju.
Na tak način so pred dnevi as-pltirali 2,5 km javne poti na Če-‘°Vnik, ki je pomembna poveza-Va za tamkajšnje hribovske zasel-he.Vrednost investicije je 35 milijonov SIT, občina je prispevala 3 milijone, ostalo pa KS Loka in krajani.
Lani je občina Sevnica samo za vzdrževanje javnih poti in lokal-m cest namenila 110 milijonov L za rekonstrukcije občinskih Cest pa je v letošnjem in lanskem Proračunu skupaj namenjenih pre-
ko 380 milijonov SIT.
Vsako leto se občina trudi doseči, da bi na direkciji za ceste prišli v program vsaj s kakšno državno cesto, spisek najnujnejših prioritet pa je tako direkciji kot občanom znan že več let. Gre za rekonstrukcijo regionalne ceste Zavratec -Škocjan, odsek Zavratec - Dolenje Radulje. Preplastitve je potrebna cesta skozi Sevnico in skozi Blanco do Krajnih Brd. V Račiči pri Loki je nujna razširitev vozišča in gradnja pločnika. Projekti za
pločnike ob državnih cestah so že dolgo narejeni tudi za Log in Blanco. Lani je prišla občina še do potrebnih metrov zemlje za gradnjo pločnika na Planinski cesti v Sevnici, to je v Šmarju, kjer bi priključek Planinske na glavno cesto radi uredili z rondojem.
Naštete potrebe bodo predmet pogovora župana Kristijana Janca z ministrom za promet Jakobom Presečnikom, ki bo 1. junija obiskal občino.
Branka Demovšek
Remont v JEK v skladu z načrti
j^ško - Jedrska elektrarna , rŠko (JEK) je bila 8. maja zkl jučena iz omrežja. Začetek ^nionta poteka v skladu z Očrtanim planom in kot zasujejo v JEK brez posebnosti.
, M Jedrski elektrarni Krški na an izida časopisa beležijo 22. yar! remonta. V minulih dneh so tj °kviru rednih vsakoletnih ak-a°sti prestavili gorivo iz reak-vJja v bazen za izrabljeno gori-> kjer trenutno poteka pregled riva in priprava sredice za nov 8oriim ciklus.
Med že opravljenimi aktiv-s, strni so izvlekli vzorec reaktor-e Posode iz reaktorja ter opra-
so še
Pregled kontrolnih palic. Kot
zatrdili, potekajo priprave
tr .2arr|enjavo zatičev vodil kon-nih palic. V teku je tudi de-ontažu in pregled reaktorske Talke, med posebnosti letošnje-remonta pa sodi še vrsta drugih Ijv ifikadj na sistemih in raz-; ,ne kontrolne meritve. Izklop ža rske iz omrežja je omogočil menjavo enega izmed dveh je Vri*h izhodnih transformator-na' *Zvajajo še vzdrževalna dela večjih komponentah; turbini, f0 eratorju ter energetskih trans-rmatorjih in črpalkah glavne Lojalne vode.
tr..- | ni°nt 2001 bo predvidoma h,,	18. junija, njegovo izved-
ra °k organizac>j> JEK podpi-$0 .r°g 800 domačih in tujih
c'aliziranih delavcev. S.V.
Odprli Inter Šafar Metro
Slovenska vas - V Poslovno trgovskem centru Slovenska vas so slavnostno odprli nov trgovski objekt Inter Šafar Metro, ki s preko 6000 m2 prodajne površine v dveh etažah, menda velja za največjo tovrstno vele trgovino v Posavju.
Direktor Dušan Sečen, župan Vladislav Deržič in župnik Marko Burger
Otvoritve se je poleg večjega števila prvih kupcev udeležil tudi brežiški župan Vladislav Deržič, ki je ob tej priložnosti poudaril pomembnost nove pridobitve v Slovenski vasi. “Tu so svojo zaposlitev in tako tudi sredstva za preživljanje svojih družin dobili mnoge trgovke in trgovci, kar je v tem času, ki nam vsem ni najbolj naklonjen, važnejše od česar koli drugega”, je med drugim dejal župan, ki mu je pripadla tudi čast prereza slavnostnega traku, objekt in njegovo notranjost pa je blagoslovil župnik Marko Burger iz župnije Velika Dolina. D.K.
Elektrika iz Krškega na Hrvaškem
Zagreb - Hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulič je izrazil upanje, da bo električna energija iz Nuklearne elektrarne Krško kmalu v hrvaškem elektroenergetskem sistemu. Po pisanju časnika Vjesnik je Fižulič na novinarski konferenc^ na kateri sta skupaj z direktorjem Hrvatske elektroprivrede Ivom Čovičem spregovorila o pričakovanih posledicah odprtja energetskega trga na Hrvaškem, še ocenil, da bo zanimanje za gradnjo novih energetskih objektov na Hrvaškem odvisno predvsem od cene električne energije, ki je pod državnim nadzorom. STA
Prenovljena
banka,
zadovoljna
stranka
Krško- Nova Ljubljanska banka (NLB) kot vodilna banka v Sloveniji ponuja celovite storitve preko široke poslovne mreže. Ta obsega petnajst podružnic s 84 klasičnimi poslovalnicami, petnajst poslovalnic za gospodarske družbe, med drugim pa posluje tudi preko bank bančne skupine NLB, ki imajo prevladujočo vlogo v svojih regijah.
Ena od podružnic NLB Posavje-Krško, ki jo vodi dr. Dejan Avsec, je odprla prenovljeno poslovalnico v Krškem. Prenovo je narekoval povečan obseg storitev in želja po sodobni in funkcionalni poslovalnici, v kateri se bodo dobro počutili tako zaposleni kot stranke.
Prenovljena poslovalnica se nahaja na dveh lokacijah, v medetaži in v 1. nadstropju. Je univerzalnega tipa, saj opravlja vse bančne in vrsto obbančnih storitev. Pri urejanju sodobnih in funkcionalno opremljenih prostorov so posebno pozornost namenili osebnemu pristopu do strank, ki na svetovalnih mestih lahko prejemajo celovito informacijo o bančnih storitvah in tudi sklepajo pogodbe. Pravne osebe, samostojni podjetniki in obrtniki lahko opravljajo storitve domačega in mednarodnega prometa ter najamejo dnevno nočne trezorje in najemne predale. N.Č.C.
Nova podoba vodovodnega stolpa *
Brežice - V obnovljenem brežiškem vodovodnem stolpu so odprli vrata kavarne Aquarius gostinstva Peteline, ki v notranjih prostorih, opremljenih z različnimi fotografi-
Lastnik kavarne Darko Peteline
jami in razglednicami Brežic, v treh etažah nudi prostor za sedemdeset gostov, na letni terasi pa jih sprejme okrog sto. Predvidevajo, da bodo uredili tudi razgledno točko na vrhu stolpa in panoramsko dvigalo na zunanji strani.L.P.
Terme Čatež na Hvaru
Čatež ob Savi - Terme Čatež bodo morda odkupile večinski delež hrvaškega sklada za privatizacijo v hotelsko-turističnem podjetju Sončni Hvar. Direktor za finance in marketing v čateškem turističnem podjetju Matjaž Tavčarje povedal, da je hrvaška vlada dovolila njihovim strokovnjakom pregledati poslovanje Sončnega Hvara ter da bodo ponudbo za nakup posredovali do konca tega meseca.
Koliko naj bi v Termah Čatež odšteli za večinski delež hotelsko-turističnega podjetja Sončni Hvar, je po besedah Tavčarja še prezgodaj govoriti, vendar pa bo ponujena cena izdatno manjša od trenutne tržne vrednosti delnic Sončnega Hvara. STA
Začetek brežiške plinifikacije
Brežice - Brežiška občina je že lani podpisala koncesijsko pogodbo z Adriaplinom Ljubljana za napeljavo zemeljskega plina. Pripravljalna dela že potekajo, trenutno pa je v izdelavi lokacijski načrt, ki predvideva napeljavo od priključnega mesta na Drnovem v občini Krško do Brežic.
Po besedah vodje oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice Branka Blaževiča naj bi napeljava zemeljskega plina potekala od priključnega mesta na Drnovem po trasi Čreš-njice, Cerklje ob Krki, Zupeča vas, Račja vas, Boršt, Krška vas do Brežic. V vseh navedenih naseljih bodo lahko prebivalci uporabljali nov energetski vir.
Zaenkrat se še usklajujejo z Ministrstvom za obrambo in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto o pogojih za gradnjo. Kot pravi vodja oddelka za gospodarske zadeve pri Občini Brežice Bojan Tičar, pa se gradbena dela ne morejo začeti brez enega pomembnih pogojev, to so soglasja lastnikov zemljišč v obliki pogodbe. Pri razpisu za izvajalca in podizvajalca gradbenih del bodo pod enakimi pogoji za vse dali prednost predvsem domačim podjetjem. Zadali so si načrt, da bi z magistralnim vodom prišli v Brežice še pred zimo, upajo pa, da bo to zaradi različnih ovir možno vsaj spomladi oziroma pred poletjem.
Koncesionar Adriaplin Ljubljana bo kmalu začel s kampanjo, da bi pridobil kar največ interesentov, saj zagotavlja, da bo cena zemeljskega plina vedno nižja od ekstra lahkega kurilnega olja.
Lidija Petrišič
Čistili so Krko
Krška vas - V organizaciji Turističnega društva Krška vas in sodelovanju Ribiške družine Brežice ter Društva potapljačev Vidra Krško je pred dnevi potekala velika čistilna akcija, v kateri so čistili reko Krko, njene bregove in otoke. Tako so potapljači iz reke izvlekli kar za dve veliki traktorski prikolici smeti, tudi velikega kosovnega odpada, od starih avtomobilskih gum do avtomobilskih školjk in starih sodov.
Takšna je bila “bera ” po prvem potopu potapljačev.
Udeležba je organizatorje navdušila, še posebno pa so bili ponosni na goste, potapljače - naravovarstvenike iz Nizozemske, ki so se akcije udeležili na povabilo svojih prijateljev potapljačev iz Krškega. Le-ti pa imajo namen reko Krko že 2. junija čistiti tudi v Kostanjevici na Krki. K.M.
investiranje
i
V prejšnji številki SavaGlasa smo pisali o pokojninskih bonih, katerih vrednost je v tem času še nekoliko padla, tako je sedaj možnost nakupa še ugodnejša. Sicer pa je padla vrednost večini vrednostnih papiijev, tako je na borzi ugoden čas predvsem za kupce. Stranke pogosto zanima, če je prav, da sedaj prodajajo delnice ali naj še malo počakajo. In odgovor? Kadar tečaji vrednostnih papirjev padajo, tisti, ki se odločijo za nakup, domnevajo, da se bo trend obrnil in bodo vrednosti začele rasti. Zakaj bi se sicer odločili za nakup? Tisti, ki prodajajo, so pač drugačnega mnenja in se želijo zaščiti pred še večjim padcem vrednosti. Seveda pa nihče zagotovo ne ve, kaj se bo dogajalo na borzi v prihodnosti.
Preden se odločite za naložbo v vrednostne papirje na borzi, je prav, da poznate nekaj dejstev.
Prvič, na borzo investirajte samo toliko denarja, brez katerega bi lahko normalno živeli tudi, če bi ga izgubili. To seveda ne pomeni, da je ta denar že vnaprej izgubljen, vendar vrednosti vrednostnih papiijev rastejo in padajo, in če bi vi potrebovali ta denar v obdobju padanja, bi določen del denarnega vložka izgubili.
Drugič, če se odločite za investiranje v vrednostne papiije, vam vsekakor priporočamo, da tega ne storite z denarjem, ki ga boste zelo kmalu potrebovali. Če že sedaj veste, da boste denar potrebovali čez nekaj tednov, potem vam odsvetujemo nakup delnic. Lahko se vam zgodi, da kupite delnice, ki nekaj časa pridobivajo na vrednosti, ko pa* vi potrebujete denar, padejo in jih boste morali prodati v zelo neugodnem trenutku. Posledica tega je seveda kapitalska izguba.
Tretjič, ob vsakem nakupu in prodaji vrednostnih papiijev borzna hiša zaračuna provizijo, če pa dosežete dobiček pri prodaji, tudi država vzame svoj delež - 25 odstotkov od doseženega dobička. Torej mora biti rast tečaja res dobra, da vam ostane nekaj čistega dobička. To pomeni, da se vam bolj splača investirati na dolgi rok, to je za najmanj tri leta, saj po preteku tega obdobja dobiček ni več obdavčen. Poleg tega je dosežen donos na dolgi rok praviloma višji. Zanimiv je primer stranke, ki je leta 1996 investirala določen znesek v točke vzajemnega sklada. Medtem je pozabila na to svojo naložbo, letos je pa našla dokumente o teh nakupih in ugotovila, da se ji je vrednost naložbe podvojila.
Nadaljevanje prihodnjič...
Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78
KGZ nezadovoljna s predlogi nekaterih zakonov
Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZ) Slovenije meni, da predlog zakona o živinoreji ni primeren za parlamentarno obravnavo, saj ima ta nevladna organizacija kmetov nanj še vrsto pripomb, enako imajo pripombe tudi na osnutke uredbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Predlog zakona o živinoreji vsebuje več določb, ki se nanašajo na sonaravno kmetovanje, tako daje po mnenju KGZ veliko bolj okoljevarstveni kot živinorejski. Še posebej so v zbornici nezadovoljni, ker zakon predvideva uvedbo novih nepotrebnih institucij, ki bodo veliko stale, zaposlovale nove ljudi, njihove funkcije pa se bodo podvajale z že obstoječimi. Trdijo, daje osnutek zakona slabo pripravljen, preobširen in neusklajen z drugimi zakoni, ki urejajo to področje, saj ne upošteva določb iz Zakona o veterinarstvu, Zakona o varstvu živali in Zakona o KGZ.
V KGZ Slovenije imajo pripombe tudi na osnutke uredb za
opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Te se nanašajo predvsem na pravilnik o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo. Predsednica odbora KGZ Slovenije za dopolnilne dejavnosti Slavica Grobelnik iz Kmetijske svetovalne službe Sevnica je na zadnji novinarski konferenci izpostavila primer kmetije, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo in ji je osnovni cilj prodati svoje lastno vino neposrednemu potrošniku. Če pa želi ob vinu gostu ponuditi še domač prigrizek, omenjeni pravilnik zahteva urejene prostore za predelavo živil živalskega izvora, čeprav ta kmetija
letno proda morda le pet narezkov. Nesprejemljiva in sporna pa so po besedah Grobelnikove tudi uporabna dovoljenja za pridobitev gradbeno tehnične dokumentacije za objekt, v katerem se opravlja dopolnilna dejavnost. Kmetije, ki se odločajo za opravljanje dopolnilne dejavnosti so namreč praviloma manjše in v tej dejavnosti vidijo priložnost za dodatni zaslužek.
Če bodo takšna stroga merila sprejeta, je opozorila, bo dopolnilna dejavnost onemogočena že na samem začetku, saj bodo finančni izdatki za dokumentacijo preveliki.
Jelica Koršič
Dan “D” - l.junij
Ljubljana, Posavje - V petek, 1. junija, začne teči rok za oddajo zahtevkov za pridobitev sredstev z naslova Subvencij 2001. Upravičenci, ki so v preteklem letu uveljavljali zahtevke za ukrepe kmetijske politike (subvencije), so po pošti že prejeli delno predtiskane vloge (obrazce). Tisti, ki bodo za sredstva letos zaprosili prvič, pa prazne vloge lahko dvignejo na enotah kmetijske svetovalne službe v svoji občini.
Kmetijski svetovalci bodo še do konca tega tedna opravljali svetovanja upravičencem po posameznih krajih. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja še enkrat poudaija, da so omenjena izobraževanja zelo pomembna, zato pričakujejo, da so se jih upravičenci udeležili.
Agencija tudi opozarja upravičence, da si pravočasno pridobijo vsa zahtevana potrdila in da si vzamejo čas ter dobro preučijo vlogo, da bo ta pravilno in čitljivo izpolnjena. Upravičenec sam odgovaija za pravilnost posredovanih podatkov, popolnost vloge pa mora preveriti tudi kmetijski svetovalec. Prav tako agencija priporoča, da upravičenci vloge oddajo že v začetku meseca junija.
5.finale slovenskih salamiad
Sevnica - Najstarejše Društvo salamarjev v Sloveniji je s pomočjo pokroviteljev (Občina Sevnica, Kmečka zadruga Krško, Vipap) nadvse uspešno izpeljalo finalni izbor najboljših salamarjev, ki so svoje izdelke dali v pokušino na 9 področnih salamiad. Med 58 vzorci je bila za najboljšo izbrana salama, ki jo je naredil Janez Tršinar iz Šentjerneja, drugo oceno je dobil Andrej Šuštaršič iz Šmarjeških Toplic, tretje mesto pa Peter Ivančič iz Novega mesta (po rodu Sevničan). Nagrajenci se z izdelovanjem salam ukvarjajo ljubiteljsko.

Oldrich Kettner, Kristijan Janc in zmagovalec salamiade Janez Tršinar
Predsednik ocenjevalne komisije Bogomir Vidic je povedal, da z vsako salamiado kvaliteta izdelkov raste, zato bi bilo smiselno društva salamarjev po Sloveniji povezati v zvezo.Tako bi se organizirano dogovarjali o pravilih sodelovanja, sistemsko izobraževali ocenjevalce in članstvo, lahko bi načrtovali blagovno znamko. B.D.
Ohranjen življenjski utrip
Kozje - V Bistrem Grabnu je odprt obnovljen kulturni spomenik Kroflnov mlin. Objekt je v zgodovini pisan od prve polovice 19. stoletja, mlin pa je deloval do leta 1961. Obnovo so omogočili Ministrstvo za kulturo, Občina Kozje, prof. dr. Slavko Kremenšek in lastnik mlina Edvard Krofi.
Muzejska ureditev mlina predstavlja način življenja trške obrtniške družine iz druge polovice 20. stoletja, ki se sklene z letom 1996, ko je umrla njegova zadnja stanovalka. V mlinu so razstavljena slikarska dela domačina Marjana Prsičkega. Ogledi so možni ob najavi na številko 03 800 14 00. S.V.
Cviček postaja vse bolj kakovostno deželno vino
Kostanjevica na Krki - Z okroglo mizo na temo ustanovitve pooblaščenega enološkega laboratorija v Novem mestu in slavnostno povorko konjskih vpreg skozi Kostanjevico se je začel letošnji tradicionalni, že 29. teden cvička. Tridnevni program prireditev je na otok pritegnil več tisoč obiskovalcev, kar nedvomno potrjuje vse večjo prepoznavnost in priljubljenost “kostanjeviške cvičkarije” v širši posavski in slovenski javnosti.
Ob letošnjem prazniku cvička so organizatorji pripravili pester program prireditev, sestavljen pa je bil, kot ponavadi, iz strokovnega in zabavnega dela. Znana je želja vinogradnikov vinorodne dežele Posavje, da bi tudi v tem delu Slovenije dobili svoj pooblaščeni eniški laboratorij. Gre za institucijo, ki je v verigi prizadevanj za
Okrogle mize se je udeležil tudi poslanec Tone Anderlič
dvig kvalitete pridelanega vina, pretežno cvička, po mnenju večine strokovnjakov v tem prostoru nujno potrebna. Taki oceni so se pridružili vsi udeleženci okrogle mize, med drugimi tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darko Simončič, poslanec v DZ RS Tone Anderlič, ki je bil tudi predsednik organizacijskega odbora letošnje cvičkove prireditve, kakor tudi prisotni župani dolenjskih in posavskih občin. Pooblaščen enološki laboratorij naj bi zgradili v Novem mestu, njegovo ustanovitev pa podpirajo tako rekoč vse pristojne institucije, kot so Kmetijski zavod Novo
Lanska kralj in princesa Toni Jarkovič in Urša Zalar ter aktualna princesa Saša Jerele in kralj Alojz Pirc
mesto, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Od petka do nedelje pa je na kostanjeviškem otoku potekal tudi zabavnejši del programa - prireditev ob 29. tednu cvička, ko so se v povorki s konjskimi vpregami predstavila vsa vinogradniška društva dolenjskega vinorodnega okoliša. Najzanimivejši pa je bil sobotni večer, ko so Sašo Jerele izbrali za letošnjo cvičkovo princeso, Alojza Pirca pa okronali za letošnjega kralja cvička. D.K.
"1
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Oh ui o cli«
>ta Kri
Evropohod 2001
V	letošnjem letu Evropska popotniška zveza, organizacija, ki združuje popotnike po pešpoteh v več kot 20 evropskih državah, organizira Evropohod 2001. Potekal bo po večini evropskih držav in tudi po Sloveniji. Namen Evropohoda je združiti tisoče popotnikov na pešpoteh proti Strasbourgu kot simbolno dejanje za mir in združevanje v Evropi. Pohodniki nosijo evrofon - magnetofon v obliki popotne palice, na katerega bodo v vsaki sodelujoči državi posneli zvočni zapis kulturne ali naravne značilnosti svoje dežele. Zaključno srečanje pohodnikov bo jeseni v Strasbourgu, na katerem bodo države predstavili na CD-romu. Ena od desetih smeri je začela pot v Grčiji in je v Slovenijo vstopila 27. maja, ko so madžarski pohodniki na mejnem prehodu v Hodošu izročili evrofon slovenskim pohodnikom. Slovenski del Evropohoda bo potekal po evropskih pešpoteh E-6 in E-7 do 21. junija. Takrat bomo Evrofon predali avstrijskim pohodnikom na mejnem prehodu pri Radljah.
V	Sloveniji Evropohod organizira Komisija za evropske pešpoti, ki so jo ustanovili Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije. Vodi jo Zavod za gozdove Slovenije, saj evropski pešpoti E-6 in E-7 v Sloveniji večinoma potekata skozi gozdove. Celotna pot Evropohoda po Sloveniji bo dolga 400 kilometrov, od tega poteka 58 kilometrov poti v območju Zavoda za gozdove Območne enote Brežice in vodi skozi gozdove, vinograde preko travnikov in krajev v občinah Bistrica ob Sotli, Kozje, Krško in Šentjernej. V teh krajih se bo Evrofon zadrževal v času med 5. in 8. junijem, spremljale ga bodo številne lokalne prireditve, pri katerih bodo sodelovale lokalne skupnosti ter šolske, planinske in kulturne skupine. Gozdarji bomo spremljali pohodnike na poteh skozi bukove gozdove Orlice, preko Krškega polja skozi nižinski Krakovski gozd mimo mogočnih hrastov. Ker bo Evropohod v našem okolju v času vsakoletnih aktivnosti, vezanih na Teden gozdov, so vabljeni vsi ljubitelji gozdov, hoje in družbe, da se pridružijo na predvidenih lokacijah in spoznajo lepote, kijih ponuja še vedno neokrnjena narava. Pohod po območju ZGS OE Brežice bo potekal po naslednjem umiku:
torek, 5.junija
Bistrica ob Sotli - Osnovna šola (ob 14.uri), Sv.Gore (15.45), Vrhovnice (16.uri) in prihod na Grad Podsreda ob 17.30;
četrtek, 7.junija
Grad Podsreda (ob 8.uri), Pečice (8.45), Križe - cesta proti Šapo-lam (9.30), Zdole ( obli.uri) , Krško - Trg M.Gubca (obl3 uri) , Leskovec - cerkev (14.30), Velika Vas (15.45) in prihod na trg v Kostanjevico na Krki ob 19. uri.
petek, 8.junija
Kostanjevica na Krki (ob 8.uri), Velike Vodenice (9.15) in pri Kartuziji Pleterje ob 10.15, pri kateri se bomo poslovili od Evrofo-na in ga predali novomeškim pohodnikom.
Posamezniki ali skupine se lahko na katerikoli točki Evropohoda 2001 priključijo ali odstopijo. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu OE ZGS Brežice , Bratov Milavcev 61, Brežice ali po telefonu 07 49 91 600
Slobodan Sokolič, univ. dipl. inž. gozd.
Jogurtova torta
Potrebujemo: za testo: 2 jajci, 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke; za strnjenko: 1 l sadnega jogurta, 5 del stepene smetane, 2 žlici želatine.
Rumenjake ločimo od beljakov. Segrejemo pečico na 180°C. Stepemo sneg iz beljakov, dodamo sladkor in stepamo, dokler ni sneg trd. Počasi primešamo rumenjake in na koncu moko. Model za torto obložimo s papirjem peki in vanj zlijemo testo za podlago. Pečemo največ 10 minut. Pečeni torti odstranimo papir in jo damo nazaj v model. Želatino namočimo v 6 žlicah mrzle vode in pustimo vsaj 5 minut, da nabrekne. Nato posodo postavimo na drugo posodo, v kateri vre voda. Želatina se raztopi. Tako pripravljeno želatino prilijemo jogurtu in dodamo še stepeno smetano. Zmes prilijemo po pripravljenem biskvitu. Lahko tudi potresemo s koščki sadja. Torta naj bo v hladilniku vsaj 3 ure. Na koncu odstranimo model in torto okrasimo s stepeno smetano.
Jurčkov mlin kulturni spomenik
Bizeljsko - Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine in Statuta Občine Brežice je brežiški župan Vladislav Deržic sprejel sklep o začasni razglasitvi Jurčkovega mlina na Bizeljskem za kulturni spomenik. Namen je predvsem ohranitev kulturnih, etnoloških, zgodovinskih in drugih lastnosti ter zagotovitev nadaljnjega obstoja mlina.
Jurčkov mlin je bil zgrajen kot dvoprostoma stavba v 19. stoletju in priča o nekdanji gospodarski dejavnosti in načinu življenja. L.P.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 14.5. do 28.5.2001
Dečke so rodile: Tanja Ajster iz Brežic, Darja Kalin iz Brežic, Andreja Cerjak iz Dečnega sela in Nevenka Bizjak z Artega.
• ;
Deklice so rodile: Alenka Češnjevar iz Krškega, Darja Sever z Zdol, Jožica Habinc iz Sevnice, Anica Brglez iz Srebrnika, Nevenka Jankovič s Senovega, Sanja Dvoršek iz Krškega in Tatjana Volčanšek z Dolenje Pirošice.
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Vrtec za ograjo
Brežice - Dobrodelna prireditev Vrtca Mavrica Brežice “Povezani med seboj smo tudi šibki tnočni” je v vseh pogledih uspela. Ne le, da je bila dvorana premajhna za množico gledalcev, ki so se odzvali klicu na pomoč brežiškemu vrtcu, navdušili so tudi vsi nastopajoči, od Jana Plestenjaka, Nuše Derenda in ostalih znanih glasbenikov pa vse do najmlajših nastopajočih, ki so se izkazali s svojimi nastopi.
Prireditev je bila uspešna tudi zato, kot je poudarila podžupanja občine Brežice Milena Jesenko, ker se je zgodilo čudo prečudno, a tudi občinska malha se je nenadoma razvezala in iz nje prihaja Hilijon prepotrebnih tolarjev za Postavitev ograje, ki bo varovala vrtec in igrišče pred nepovabljenimi obiskovalci. Na sami priredi-tvi so od vstopnic zbrali 373.000 SIT, podžupan občine Brežice in Poslanec v DZ mag. Andrej Vizjak pa je vrtcu podaril 50.000 SIT.
Tako skupni znesek darovanih sredstev znaša 1.423.000 SIT.
Akcija poteka dalje, vse dokler ne kodo zbrali potrebnih sredstev za začrtane cilje, kajti v Vrtcu Mavrica so ob spoznanju, da pomoči Še lep čas ne bo, odločeni, da si Pomagajo sami, tudi z dobrodel-
Utrinek s prireditve
nimi akcijami. Tudi prodaja izdelkov otrok še vedno poteka, za vse informacije so na voljo v vrtcu
Mavrica Brežice, o zbranih sredstvih pa bodo javnost obveščali.
Karmen Molan
Dan mladih
Pomlad je čudež
Sevnica - Srednja šola Sevnica vsako pomlad organizira prireditev Pomlad je čudež. Na njej mladi manekeni in manekenke tekstilnih oddelkov predstavljajo modna oblačila, ki so jih sešili sami, dijaki frizerskih razredov pa modelom oblikujejo modne pričeske.
Na Srednji šoli Sevnica namreč izobražujejo konfekcionaije, šivilje, frizerje in lesarje. V letošnjem letu imajo vpisanih rekordnih 240 dijakov in tudi obeti za novo šolsko leto so ugodni. Se bo pa po letu 1972 prvič zgodilo, da ne bodo imeli vpisa v prvi letnik tekstilne stroke, saj zanimanja za ta poklic ni.
Še zadnji popravki pred modno revijo
Modna revija, ki je bila tokrat razširjena še z ustvarjalnimi delavnicami, je na sevniški grad tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, ki so občudovali brhke mladenke in tudi mladeniče, ki so se predstavili v kar trinajstih izhodih. Gledalci so bili navdušeni nad oblačili za vsak dan in za posebne priložnosti, nad intimnim perilom in kopalkami Lisce pa nad zapeljivimi kreacijami, ki so se v zadnjem izhodu zaključile s poročnimi oblekami.
Na sami prireditvi je sodelovalo kar 80 dijakov in dijakinj in ves učiteljski zbor, v priprave na predstavo pa je bilo vključenih še enkrat toliko ljudi.
Dokaz, da se je trud izplačal, so bili zadovoljni in navdušeni gledalci, ki so potrdili, da ob toliki lepoti pomlad res ne more biti drugega kot čudež.
Nada Černič Cvetanovski
V.d. direktorja MC Krško Robert Ostrelič
Krško - Svetniki Občinskega sveta Krško so na zadnji redni seji za v.d. direktorja javnega zavoda Mladinski center Krško imenovali Roberta Ostreliča, zaposlenega v oddelku za družbene dejavnosti občinske uprave, ki ga je predlagal župan občine Krško Franci Bogovič.
Njegova protikandidatka je bila Dženi Rostohar, po začetnih težavah z glasovanjem pa so se svetniki odločili za Roberta Ostreliča, ki o imenovanju pravi: “Nalogo, ki mi je bila naložena, sprejemam z vso resnostjo in odgovornostjo, saj se zavedam velike potrebe med mladimi po čimprejšnjem zagonu Mladinskega centra v Krškem. Svoje delo bom v samem začetku usmeril v aktivnosti pravne legalizacije javnega zavoda, ker pa se zavedam potrebe po prostorskem in vsebinskem delovanju Mladinskega centra, sem začel z aktivnostmi tudi na teh dveh področjih.”
Dženi Rostohar je izvoljenemu čestitala in dodala: “Upam, da bo Mladinski center Krško uspešno zaživel. Ob dogodkih v Občinskem svetu Krško, ki so spremljali konstituiranje Mladinskega centra, pa bi rada izrazila svoje nestrinjanje in globoko razočaranje nad tem, s kakšno lahkoto je odločanje o tej zadevi postalo “politična igrica”, kot se je po izvolitvi izrazil eden od svetnikov.
V kratkem bo po besedah Roberta Ostreliča (na fotografiji) organiziran sestanek z vsemi društvi, organizacijami in posamezniki, ki delujejo ali bi želeli delovati na področju mladinskega dela in dela z mladimi, na katerem bodo obravnavali vse aktivnosti in možnosti vsebinskega delovanja Mladinskega centra v Krškem.
Upam, da bodo namenili tolikšno pozornost in zanimanje za mlade tudi pri sprejemanju proračuna in drugih za mladino pomembnih vprašanj.”
Lidija Petrišič
Krško - Zveza prijateljev mladine Krško vsako leto 25. maja organizira prireditev. Letos so jo namenili projektu Evropa v šoli - lepše okolje, lepša Evropa in v Kulturnem domu Krško nagradili najboljše udeležence projekta, ki so sodelovali z literarnimi in likovnimi deli, ter njihove mentorje iz posavskih osnovnih in srednjih šol.
Predsednik Zveze prijateljev mla- ustvarjanje v različnih delavnicah dine Krško (ZPM) Damjan Lah v avli in na ploščadi pred Kultur-je poudaril, da danes učenci in di- nim domom, ki jih je ZPM Krško
Priznanja sta podelila poslanec Branko Janc in predsednik ZPM Krško Damjan Lah.
jaki prihodnost krojijo s čopičem, organizirala v sodelovanju z Dru-jutrijo bodo lahko z voljo in znan- štvom zaveznikov mehkega prijem. Slavnostnemu delu, ki so se Stanka. Mladi so ustvarjali v li-ga udeležili tudi župan Občine Kr-	kovnih delavnicah, risali grafite,
ško Franci Bogovič, poslanec DZ v večernih urah pa je sledil kon-Branko Janc ter predsednica na- cert različnih glasbenih skupin, na cionalnega odbora natečaja Evro- ogled pa je bil tudi dokumentarni pa v šoli Liana Kalčina.je sledilo film o Josipu Brozu Titu. L.P.
Novi prostori za fizioterapijo
Sevnica - Direktor zdravstvenega doma dr. Željko Halapija Je fizioterapevtki z najdaljšim stažem Aleksandri Kerec dodelil ^st, da prereže vrvico na otvoritvi novih prostorov fiziološke terapije (oba na fotografiji).
. Za ureditev 300 kvadratnih metrov površin s potrebno opremo za !Zvajanje fizioterapije je Zdravstveni dom Sevnica odštel 40 milijonov SIT. Gostje, ki so si ogledali nove prostore, so menili, daje v Sloveniji malo zdravstvenih domov, ki nudijo v tej stroki pacientom Ustrezno zasebnost v kabinah.
^ zadnjih petih letih je zdravstveni dom v prostorsko in medicinsko jTtemo, ki omogoča pacientom dodatne storitve (kirurška, pljučna ambu-Utlla • •.), vložil 150 milijonov SIT (pretežno lastnih) sredstev. Nove am-Uante zasedajo nekdanjo stavbo blagovnih rezerv, ki je povezana s sta-111 objektom in njen dobršni del je že izkoriščen. Prazno pa je ostalo še eno nadstropje in direktor dr. Halapija ima tudi zanj že načrte. B.D.
Univerza JV Slovenije naj bi imela sedež nekje v Posavju
Krško - Predstavitve projekta Univerze JV Slovenije so se poleg ecjega števila direktorjev posavskih podjetij in zavodov udeležili tu-državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Her-an Tomažič, predstavnik Ministrstva za gospodarstvo - agencije R °venije za regionalni razvoj Leon Devjak, posavska poslanca Bran-jj° Kelemina in mag. Andrej Vizjak, župana občine Krško Franc agovič in občine Sevnica Kristijan Janc, podžupanja občine Brežice hena Jesenko ter strokovni vodja Valvasorjevega raziskovalnega entra prof. dr. Janez Usenik. Valvasorjev raziskovalni center, ki ga P°dpirajo vse tri posavske občine, je na podlagi dejstva, da imajo Zvite evropske države v povprečju eno univerzo na 500.000 prebi-a Cev ali celo manj, vzpodbudil aktivnosti za ustanovitev četrte uni-erze v Sloveniji, ki ima po besedah direktorja Martina Brataniča °je logično in naravno mesto v JV Sloveniji. D.K.
s ar,fn Bratanič, Milena Jesenko, Franc Bogovič in Kristijan Janc v Jn‘ dvorani Občine Krško
Mobitelova akcija “8netk”
'fržišče - Družba Mobitel je v akciji “računalnik in miška za vse osnovnošolce” obdarila Osnovno šolo Tržišče s štirimi novimi računalniki. Prišli so kot naročeni, ravno v času, ko jim je stare “sesula” strela, se veseli ravnateljica Breda Rman in učenci.
Svetovalec direktorja uprave Mobitela Stanislav Smolnikar, ki je osebno predal dragoceni tovor, pravi, da so k akciji zbiranja računalnikov za osnovne šole vabljeni vsi državljani: poklonijo lahko rabljeno opremo ali pa nakažejo denar v sklad Ivana Krambergerja pri RK Slovenije. B.D.
Akcija RK Sevnica za šolarje
Sevnica - Standard pada in vse več družin živi na robu revščine. To najtežje prenašajo otroci, ki ne razumejo, zakaj imajo njihovi vrstniki več kot oni. Težave se pokažejo zlasti ob začetku šolskega leta, ko je treba nakupiti šolske potrebščine. Te težave je zaznal tudi območni odbor Rdečega križa Sevnica, ki je včeraj zvečer na sevniškem gradu pripravil dobrodelni koncert.
Nuša Derenda, Čili Patrol, učenci sevniške glasbene šole in čarovnik Niko so se odzvali povabilu, a je kljub temu na koncert prišlo malo ljudi. Organizatorji so bili z izkupičkom zadovoljni, zbrali so 17 tisoč SIT in veliko šolskih potrebščin, ki jih bodo razdelili otrokom. Prireditve se je udeležil tudi sevniški župan Kristijan Janc, kije prinesel dva šolska nahrbtnika potrebščin. N.Č.C.
KULTURA
napovedi
31. maj
Brežice - zaključni koncert mladinskega in otroškega zbora OŠ Dobova, ob 19., Posavski muzej
2. junij
Boštanj - tradicionalna prireditev PGD Boštanj z ansamblom Štajerskih 7, ob 18.
Krško - opereta J. Offenbacha v izvedbi Orkestra Slovenske vojske s solisti Operne šole na Akademiji za glasbo Ljubljana, ob 20. uri, Kulturni dom
Podsreda - celovečerni koncert Arsena Dediča s kla-po Nostalgija, ob 20., atrij gradu Podsreda
6. junij
Brežice - razstava likovnih del Ex-tempore Amarcord 2001, ob 20., kavama Amarcord
12. junij
Krško - skupinska razstava Likovnega društva Oko Krško v spomin na akad. Vladimirja Štovička, ob 20., Galerija Krško
Medobmočna revija folklornih skupin
Brežice - V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - OI Brežice je prijetno razvedrilo na grajskem dvorišču Posavskega muzeja Brežice pripravilo šest folklornih skupin z Dolenjske, Bele krajine in Posavja: FS KUD Oton Župančič Artiče s Prekmurskimi pustnimi plesi, FS Dragatuš s spletom Belokranjskih pesmi in plesov, FS Duplo Pišece s plesi in igrami zadnjega dela Kmečke ohceti v Pišecah, FS Ivan Navratil Metlika z Metliškim obredjem, FS DKD Svoboda Brestanica s Kozjanskimi plesi in FS Kres Novo mesto z metvijo prosa. Povezovanje programa je prevzela Gledališka skupina KUD Oton Župančič Artiče na besedilo Danice Avšič z interpretoma Jano Kovačič in Mitjem Molanom, ki sta se tudi tokrat kot Miče in Frence odlično izkazala. Zasluge za sceno pa gre pripisati Meti Grahek Kinčič. N.J.S.

Ljubiteljski fotografi Brežic
Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ol Brežice je v galeriji Dolenjske banke pripravil I. območno pregledno razstavo ljubiteljskih fotografov. Po besedah vodje sklada Simone Rožman Strnad gre za netematsko razstavo, ki je namenjena predstavitvi ljubiteljskih fotografov, ki delujejo na območju občine Brežice in so uveljavljeni v domačem okolju pa tudi širše.
Razstavljajo Marko Adamič,
Bojana Balon, Mihaela Balon, Oskar Gerjevič, Janko Kene, Milena Vranetič, Gregor Sečen, Urška Sla-konja, Vinko Stanič ter avtorji, ki so pomagali postaviti razstavo,
Ivan Tomše, Tine Vimpolšek in Hr-voje Oršanič.
' Mihaela Balon
Z razstavo so želeli pritegniti tu- man strnad di mlade, ki si pot šele utirajo. Razstavo je odprl selektor, mojster fotografije FZS, AFIAP Oskar Karel Dolenc, ki je povedal, da ob izbiri dobrih fotografij ni imel lahkega dela in je predvsem pohvalil intuitivne ženske fotografije. Marko Predanič je z igranjem na harmoniko popestril otvoritev razstave. N.J.S.
in Simona Rož-
Prepevali so pomladi
Brežice - Pomladi so v cerkvi sv. Roka prepevali gostiteljski MePZ Viva z zborovodkinjo Simono Rožman Strnad ter MePZ Akademik iz Trbovelj pod taktirko Blaža Rojka, ki od leta 1997 združuje mlade pevce iz vseh treh zasavskih občin, ter MePZ Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu pod taktirko Marjetke Kozmus, ki deluje neprekinjeno že enaindvajseto leto. Kot domača Viva se tudi gostujoča pohvalita z rednimi nastopi na območnih in medobmočnih revijah, s koncerti po domovini in tujini, vse tri zbore druži prijateljstvo, veselje do prepevanja in skupni interes do kvalitetnih dosežkov v tej ljubiteljski dejavnosti. To so pevci z zborovodji dokazali, ko so ob zaključku skupaj zapeli tri pesmi, kar jim je občinstvo navdušeno vrnilo s silnim ploskanjem. NJJS.
Koncert študentov GA Zagreb
Brežice - Glasbena šola Brežice je bila gostiteljica koncerta študentov Glasbene akademije iz Zagreba - mezzosopranistke Nere Gojanovič, sopranistke Ivane Garaj (na fotografiji desno) in baritonista Berislava Jerkoviča, ob klavirski spremljavi Lane Zadru (na fotografiji levo), ki so peli dela tujih in domačih avtoijev klasične glasbe. Mentorica je profesorica Snježana Bujan-ovič-Stanislav.
Maloštevilno občinstvo se je izkazalo kot izredno hvaležna publika. NJ.S.
“Lepo je v naši domovini biti mlad, v deželi, kjer so si ljudje kot brat in brat, in toplo sonce, ki nas greje in morje, ki poživlja kri, lepo je v naši domovini biti mlad..
Tako smo peli takrat enkrat. Ob 25. maju za Dneve mladosti, na izletih in v prijateljskih krogih. In smo pripravljali prireditve, deklice v nabranih kratkih krilcih smo plesale, telovadile z obroči in trakci in zastavicami in smo tekli štafeto. Za Titov rojstni dan. Postrani slišim “Titoisti-čna Natja”. Bilo je vzkipljivo lepo, mi pa prekipevajoče mladi. Z nami so bili mladi vsi najbližji, ki so nam tleskali in se z nami veselili. In je bil maj. In smo imeli “jutri”.
In je bilo golo naključje, da sem prve besede tega stolpiča začela pisati ravno na dan pred letošnjim 25. majem. Ko je pod menoj v naši medijski stavbi žuborel mavrični brežiški vrtec z glasbenimi gosti. Podprli so prireditev, da bi z izkupičkom pomagali do nove in malce višje ograje. Da ne bi tja vdirali nepoklicani nekaj let starejši z “manirami” časa, ki ga živimo in soustvarjamo. 25-maj sta dan potem pred krškim Kulturnim domom obudila še ZPM Krško in DZMP z bogatim kulturnim programom. Na zavzet način, predane svojemu poslanstvu pomagati otrokom, Vide Banove. Sicer pa je Slovenija te majske dni gostila vse jugo glasbenike. Jugonostalgija? Ne veijamem.
Morda pa so v tem maju s kulturo in mladostjo v srcih nastali zametki tiste globalizacije, o kateri se samo govori. Kar se v politiki “zmeŠ-tra”, ljudje poravnajo.
Najprej tam, kjer se prelivajo nianse barv, kjer se z negovano pisno in izgovorjeno igro besed brišejo pregrade in tam, kjer zvoki vokalov in instrumentov sežejo preko visokih vrhov. Svet razkošja umetnosti in kulture, ki ne pozna vselej le uglajenosti. Uglajenost in uvidevnost sta značajski potezi redkih posameznikov, ki ju gre pripisati Darku Šimu-niču, ko kulturno oživlja prizorišče brežiške kavarne Amarkord in v svojem kavarniškem svetu gosti ljubiteljsko in profesionalno umetniško ustvarjanje.
Vsako obdobje ima svoje zakoni' tosti in zahteve. In vsak sistem svoje privržence in nasprotnike. Vedno h1 povsod rase cvetje in plevel. Hud° je, ko plevel prerase cvetje in prenehamo ceniti svojo zgodovino, za' puščino, spomenike.
Poleg mestnega šotorišča in drugih grdavžev smo v Brežicah boga' tejši še za eno pridobitev pod “vasef-tumom”. Nekatere stvari je potrebno predihati, da si vsaj za dušo ai' pravi. Za zdaj.
Danes je Svetovni dan boja pr°° kajenju. Okolje računalnika je v megli Bossovega dima. Če ne b* vsak dan “zdimila” 240 SIT, bi ji*1 maja prihranila vsaj 7.840. P® zdravje je denar, kulturi kajenja b bila nek zgled, če zbrišem misli, da nekdo od tega tudi živi...
Še je maj. Opojen od vonjav španskega bezga, jasmina, pokošenih trav, belega bezga..-
Nntin Jpnkn Štifti
stran 8
Pesem ljudskih pevcev in godcev
Prva razstava Ines Zgonc
Sevnica - Do 17.junijabo v galeriji na sevniškem gradu na ogled razstava akvarelov in oljnih slik mlade slikarke Ines Zgonc iz Krmelja. Ines končuje 4. letnik šole za oblikovanje, njen mentor pa je Blaž de Gleria.
To je njena prva razstava, ki so jo pred časom sicer že postavili v Dijaškem domu Ivan Cankar v Ljubljanica tem pa prenesli v Sevnico. N.Č.C.
Prijatelji v Lutrovski kleti
Sevnica - Mešani pevski zbor Lisca pod vodstvom mlade zborovodkinje Katje Krnc je v goste povabil pevske prijatelje iz Cerknega. Tamkajšnji mešani zbor Peter Jereb se je z veseljem pridružil domačim pevcem na koncertu v Lutrovski kleti. N.Č.C.
Brestanica - V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško je na gradu Rajhenburg potekalo 2. srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Krško, na katerem so zapeli Raški pevci z Rake (na fotografiji zgoraj), Ženski pevski zbor Aktiva kmečkih Žena Pod Gorjanci iz Kostanjevice na Krki, Ljudski pevci Ajda iz Dolenje vasi, Ljudski pevci Roženkravt iz Krškega, Koledniki iz Bušeče vasi in Jožica Vogrinc iz Dolenje vasi.L.P.
Boštanj - V tamkajšnji farni cerkvi so se Ljudski pevci Boštanj predstavili s koncertom med ljudmi že pozabljenih pesmi naših dedov, ki so nastajale priložnostno: za poroke, za čaščenje patronov, ob kmečkih opravilih... B.D.
Jubilejne Solzice s šopkom solzic za vsakega
Brežice - Solzice so vokalna skupina Glasbene šole Brežice, ki že deset let pojejo z globoko čutnostjo in visoko stopnjo znanja po domačih logih in na tujem. “Naj” Solzica je njihova zborovodkinja, pedagoginja in solistka z diplomo ljubljanske akademije za glasbo Marjetka Podgoršek Horžen, ki je mnogo več, saj je večer pred koncertom s svojimi pevkami zapela z ljubeznijo za ljubezen pred domom najzvestejše sprem-
Solzice z zborovodkinjo Marjetko Podgoršek Horžen
Ijevalke njihovega petja Marije Uršič. Posameznice so prejele Gallusova priznanja, zborovodkinja častno srebrno priznanje, urad župana pa je Solzicam podelil občinsko plaketo. Ob jubileju so izdale zgoščenko ‘Tebi”, torej nam, ki bomo čakali na njihov maj.
N. Jenko S.
Razstava Jožefa Muhoviča “0 minljivosti”
Kostanjevica na Krki - V
cerkvi cistercijanskega samostana svoja likovna dela razstavlja akademski slikar in filozof z doktoratom Jožef Muhovič. Gre za umetnika srednje generacije, ki kot redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani predava likovno teorijo.
Akademski slikar Jožef Muhovič
Sicer pa se umetnik ukvarja pretežno s slikarstvom in grafiko, objavlja pa tudi članke s področja teorije in estetike. Doslej je pripravil 24 samostojnih razstav v Ljubljani, Gradcu, Celju, Dunaju in Berlinu, sodeloval pa je na kar 98 skupinskih razstavah doma in v tujini. D.K.
Majska pesem
Brežice - “Majska pesem” je bila poklon Posavskemu muzeju Brežice ob Svetovnem dnevu muzejev in je rezultat dobrega sodelovanja med muzejem in Gimnazijo Brežice. Nenazadnje je bila poklon preminuli gospe Ivi Stiplovšek, kije brežiškemu muzeju darovala vse svoje življenje, njenemu spominu pa se je z minuto molka poklonila polna dvorana obiskovalcev.
“Majska pesem” je potekala v dveh delih in sestavljena iz dveh delavnic - ankete, ki jo je med še živečimi izgnanci (1941-45) opravilo 10 dijakov 2.e in 2.f razreda ekonomske gimnazije, ki zanimanje za zgodovino kažejo že pri pouku, pod mentorstvom profesorice zgodovine in zemljepisa Marjane Makarovič ter univ. dipl. novinarja in kustusa pedagoga Ivana Kastelica. S tem se je dijakom ponudila priložnost, da so lahko primerjali svojo mladost z njihovo, prvič so se srečali z raziskovalno metodo anketiranja, na ta način so odprli skoraj tabuizirano temo - kaj se je z izgnanci dogajalo ob vrnitvi domov in ali jim je preživetje vojne v taboriščih lahko tudi škodovalo - raziskovalna naloga pa je bila tudi krepko vzgojne narave.
Druga delavnica med dijaki je bila stara japonska pesniška oblika haiku (preprosta pesmica z likovnim dopolnilom haigo) in je na svoj način dopolnila ohranjanje slovenskega narodnega izročila. Letos je potekala že drugič pod mentorstvom profesoric gimnazije in posavskega umetnika Rudija Stoparja (naredil izbor) in je prav tako plod sodelovanja z muzejem. Pesniški del prireditve je oblikovala prisotna pesnica Meta Kušar. N.J.S.
GLASBA
intervju
Sebastian - fant, ki povzroča evforijo
Mlad, ambiciozen, trmast, delaven, (samo)kritičen, perfekcionist. To so značilnosti mladega, v tem trenutku najuspešnejšega pevca pri nas, ki si mirnega sprehoda po ulici ne more več privoščiti, ker je to enostavno nemogoče. Na sebe ne gleda kot na nekaj posebnega. Je samo nekdo, ki lahko v življenju počne tisto, kar ga najbolj veseli in to je našel v glasbi.
Prišel si na glasbeno sceno kot komet in postal eden najbolj priljubljenih in iskanih pevcev pri nas. Kje si bil prej oziroma “kako se to naredi”?
Prej sem se skrival, pa ne po lastni želji. V bistvu gre pri tem predvsem za srečo, da te vidijo pravi ljudje in da si ob pravem času na pravem mestu. Mene sta odkrila Nadka iz skupine Power dancers in Zvone iz skupine Kingston in mi omogočila, da mojega talenta ne vidijo samo moji domači, ampak veliko več ljudi.
Kariero si torej vnaprej načrtoval, a»ipak kljub temu nam zaupaj, kako je sploh prišlo do tako pomembne odločitve v tvojem življenju, da si Izbral glasbeno kariero?
Enostavno vedno sem sanjal o tem in si to želel. Veijetno je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo vse skupaj Pri meni udarilo na piano. Postal sem dobesedno obseden z glasbo; poslušal sem jo noč in dan, ob njej spal, se °b njej zbujal, fanatično poslušal vokale. .. Kar hudo je bilo, ja. Pa se je sedaj malo normaliziralo, ker je glasba ves čas z mano.
Torej je možno, da vse skupaj Vnaprej načrtuješ in nato postaneš velika zvezda?
Seveda! Ogromno načrtovanja je Potrebnega, da uspeš, kar se zadeva komercialno delo. Tu je en cel kup strategij, načrtov, razmišljanja, tehnik itd., kdaj katero pesem izdati, kdaj je pravi čas za album, v katerih revijah se pojavljati, kaj povedati... In vse to skupaj da za rezultat to, da te ima-
ljudje radi in da si ravno toliko 'reklamiran, da te vsi poznajo, da pa Se te ne naveličajo.
Kaj tebi predstavlja zvezdništvo Pri nas? Zate, menim, bi že lahko re-
kla, da si zvezda v smislu zvezdnikov, kot so po svetu, saj te oboževalci in oboževalke dobesedno nadlegujejo?
Zvezdništvo je po moje tisto, ko stopiš na cesto in se začne evforija. O slavnih ljudeh se govori in jih poznamo, zvezde pa sprožijo neke večje reakcije. Tega je sploh v svetu ogromno, v Sloveniji mogoče ne v
tolikšni meri, a se tudi tukaj začenja premikati. Nedvomno tudi to potrebujemo, saj je slovenska publika enaka svetovni... Stanje pri meni je takšno, da si mirnega sprehoda po ulici ne morem več privoščiti, ker je to enostavno nemogoče. Reklama je torej uspela in niti približno se ne pritožujem, saj je vse skupaj izredno zanimivo in enkratna izkušnja.
Baje boste morali doma zamenjati telefonske številke, saj tvoja mama tega dobesedno ne zmore več!
Tako je in tudi meni vso nadlegovanje po domačem in zadnje čase tudi mobilnem telefonu že najeda živce. Ko si v tem položaju, ugotoviš,
da ljudje enostavno ne vedo, kdaj je treba nehati in da ne poznajo meje.
Kaj pa tvoji prijatelji, kako te gledajo zdaj, ko si se postavil nad tisto običajno povprečje na zemlji stoječih smrtnikov?
Na sebe ne gledam kot na nekaj posebnega ampak sem samo nekdo, ki lahko v življenju počne tisto, kar ga najbolj veseli. Vprašanja ne čutim tako, kot je mišljeno, sicer pa moji prijatelji - kljub pozornosti, ki so je deležni, kadar gredo z mano ven -niso spremenili pogleda name in še vedno ostajajo tisti ta pravi.
Kaj vidiš, oziroma čutiš v glasbi, oziroma ob glasbi? Je to klic narave v tebi, čutiš, da moraš narediti nekaj več kot le živeti življenje običajnega Slovenca?
Glasba je zame preprosto zdravilo za vse; oder in luči mi predstavljajo neko gonilno silo, ki me žene naprej. Ne morem opisati občutka. Oder je - če mi kdo veijame ali ne -edino mesto, kjer se popolnoma sprostim in kjer uživam kot nikjer drugje. To je nekaj, kar se je po mojem mnenju moralo zgoditi in za kar sem rojen. Zato temu klicu, če lahko temu tako rečem, enostavno sledim.
Ti tvoj uspeh kdo zavida, tako kot se za Slovence spodobi?
Nikoli ne moreš vsem ugajati, nikoli niso vsi zadovoljni s tem, kar počneš. Nekako me polena pod nogami ne prizadenejo, čeprav so nekatera takšna, da jih je težko preskočiti in se te kljub temu dotaknejo - nenazadnje sem tudi samo človek. Zavidanja je ogromno, kritik cel kup, žal pa malo tistih konstruktivnih in ust-vaijalnih, na katerih bi lahko delal. In ko bereš kakšno revijo, v kateri mladi izražajo svoje mnenje o kakš-
slovenska narodna glasba
Lahko noč, moj mornar
Pomladni čas prinaša marsikaj lepega in svežega. Prinaša ljube-''en. Prinaša pesem in spomin ... /tekaj, kar čutiš v srcu, in nekaj, *ar govori ti srce. Odkriva življenj6 mladostnih nam dni, ko iz dal-jave pesem doni ...
Štrk. Beseda, ki pomeni pti-ki se vsako pomlad vrača iz aaljnih krajev in obnovi fY°j dom, ali pa ansambel, kt se že nekaj let trudi opo-2°riti nase. Tako kot ptica !' ustvarja svoje gnezdo,
Želijo člani ansambla ust-vuriti prijeten vtis, pred-Vsern pa kakovosten, na Poslušalce, ki so njihova najboljša komisija. Člani ansambla so skupaj, v se-te,nji sestavi, štiri leta. Us-,an°vitelj ansambla Štrk je b Milan Lebar, ki je v°dja še danes. Igra klari-aet, saksofon in ritem ki-ar°. Prav dobro se spomi-
ki jih odpoje pevka Vika Kolarič s Ptuja. Sama zase pravi, da poje že od mladih dni ter da je sodelovala že z mnogimi glasbenimi skupinami. Ko sem že pisal o nagradah, naj dodam še, da je Vika kot članica ansambla Štrk ponosna na nagrado, ki jo podeljujejo na Ptujskem festivalu najboljši
nastopov na Ptujskem
,estivalu in prav ponosen je na skladbo, ki je preje-a Prvo nagrado za besedi-,° Opomin na Prlekijo eta 1996 S Ptujskega fes-1Va|a so odšli tudi z na-Smdami strokovne komisije, ob-'nstva in s tremi zlatimi orfejevi-! Značkami. Vsaka nagrada, praho, ima svoj pomen in po vsaki -1 želijo biti še boljši, pa čeprav ,..to mogoče včasih tudi nedoseg-jJlvo. Skladba, ki pomeni celoto i.J0 Predstavijo glasbeniki, mora ’b dobra, vsak član ji da sebe in vrav tuje čar Štrkov. Posebno bar-0 naredijo tudi vokalne skladbe,
pevki ali pevcu festivala, Korenovo plaketo. Poleg vodje in pevke pa so v ansamblu še: Zmago Sebih, igra trobento, Damjan Marič, igra harmoniko, Stefan Maje, ki igra kitaro, ter Dani Zemljič, ki igra bariton in bas kitaro.
Nastopili so na raznih festivalih narodno zabavne glasbe s preizkušenimi avtorji. Največ bese-
dil za njihove skladbe so napisali Marko Kočar, Barbara Kolarič in Metka Ravnjak Jauk. Edvin Flis-er, Damijan Kolarič in Milan Lebar pa so največkrat podpisani pod avtorje melodij. Največ uspeha so dosegli prav s skladbami Edvina Fliserja, ki si vzame tudi čas, da z njimi na odru zapoje. Sodelovanje z domačinom, Vinkom Štruclom, s katerim zadnje čase sodelujejo, pa jim je v velik ponos. Letos so se uvrstili tudi v finale slovenskega festivala Slovenska polka in valček. In čeprav jim je marsikdo očital, da so se spustili na raven obmorskih ansamblov, so to zanikali. V svoji pesmi Lahko noč, moj mornar so želeli prikazati del Prlekije in poudariti njihovo “morje”. Posebno visoko se niso uvrstili, je pa njihova pesem dokazala, da lahko v kratkem pričakujemo visoko uvrščene Štrke.
Doslej so Štrki izdali tri kasete. Prvo so naslovili Zapoj z menoj. Izšla je leta 1996. Dve leti zatem so izdali kaseto z naslovom Darilo srca. Pred kratkim pa sta izšli kaseta in zgoščenka z naslovom Ne zanima me. Ko bo štrk jeseni odletel, si bomo želeli nove pomladi. Z glasbo v srcu pa jo bomo čutili vse dni. V srcu z vami bodo ostali, saj bi Štrki radi bili vaša obala in vi bodite njihov otok želja.
Srečko Pavkovič
nih glasbenikih ali zvrsteh glasbe, vidiš, koliko sovraštva, jeze, besa je v tako mladih ljudeh. Žalostno, zato je moj nasvet vedno tudi ta, da naj vsak najprej pomete pred svojim pragom, preden se spravi nad sosedovega.
Kako bi opisal sebe, svoj značaj?
Mlad, ambiciozen, trmast, delaven, (samo)kritičen, perfekcionist.
Meniš, da imajo za tvojo kariero zaslugo tudi starši, ker so te prav in lepo vzgajali?
Za kariero po moje ne toliko, ker so za to “krivi” drugi ljudje in pa jaz sam, drugače pa gre njim zahvala predvsem za moj značaj in za to, kakršen sem, da se lahko s komerkoli normalno pogovaijam, da sem vljuden in podobno. Glede tega so opravili res dobro delo, se mi zdi, sicer pa neposredno za kariero niso zadolženi.
Kdo so ljudje, ki ti pomagajo delati kariero - nastope, koreografije plesa, glasbo, styling, image. In kdo odloča, katera dekleta bodo plesala ob tebi?
Pomagajo mi Nadka (Power Dancers), zadolžena je za stike z javnostjo, Zvone (Kingston), avtor vse moje glasbe, Damjana Kenda-Hussu, Primož Pogelšek (Nude) in spet Nadka, ki so pisali besedila, Toš (Nude), ki je zaigral kitare, Maximarket, zadolžen za obleke, Inside Hair Studi MB za frizure, založba Menart... Plesalke sem si po posvetovanju z Nadko na avdiciji izbiral sam, sicer pa so koreografije moje delo.
Imaš težave z oboževalkami? Ko si bil gost na Radiu Brežice, je bila v studiu cela gruča deklet. Od najmlajših do tistih malo večjih.
Težav niti ni toliko, razen pretiranega nadlegovanja po telefonu. Na splošno pa so pri osebnem stiku kar vljudne in zadržane (seveda izjeme potrjujejo pravilo) in s takimi se tudi najraje pogovaijam. Najhuje je, ko se začne evforija, ker ne vem, kako odre-agirati - nenazadnje sem čisto navaden fant, ki uživa v glasbi kot toliko mojih vrstnikov.
Veliko sreče v tvoji nadaljnji karieri, za konec pa še nekaj malega o tvojih bližnjih načrtih?
Veliko promocij, veliko nastopov, veliko intervjujev, pa še več kot to. Torej čimveč vsega, da se bom predstavil čimvečjemu krogu poslušalcev in da me bo spoznalo čimveč ljudi. Pa seveda da bi s čimveč ljudmi lahko delil svoje navdušenje nad glasbo. Sicer pa se vam najlepše zahvaljujem za lepe želje.
Majda Arh-Sevšek
Nuša Derenda in Shyam med zlatimi petelini
Koper - Zaključna prireditev s podelitvijo zlatih petelinov -slovenskih glasbenih nagrad - bo v koprski dvorani Bonifika v sredo, 13. junija, ob 20. uri. Med nominiranci so tudi Posavci oz. Posavka. Nuša Derenda je nominirana kar v treh kategorijah. S pesmijo Ni mi žal za skladbo leta, prav tako je z albumom Ni mi žal nominirana v kategoriji za najboljši album, morda pa si lahko prisluži še naziv izvajalke leta. Poleg Nuše pa je za nagrado zlatega petelina v kategoriji za najboljši album rocka nominirana tudi skupina Shyam z albumom Zeljo daleč stran.
lestvice
c
1
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	RECI DA SI ZA - SEBASTIAN
2.	TI SI VSE - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
3.	DA SI NE BI KEJ NAREDU - SUNNY ORCHESTRA
4.	NE NI RES - NUŠA DERENDA
5.	ŽIVLJENJE JE - ANDRAŽ HRIBAR
6.	PRIHAJAM DOMOV - POP DESIGN
7.	DRUGAČNE BARVE - DADI DAZ
8.	DOBRA VILA - TABU
9.	OSTANI TU Z MENOJ - KARMEN STAVEC
10.	MA NE OKOL GOVORT - TV DOBER DAN
TUJA LESTVICA
1.	WHOLE AGAIN - ATOMIC KITTEN
2.	I AIN’T GONNA STAND FOR IT - ERIČ CLAPTON
3.	IT WASN’T ME - SHAGGY
4.	CINDERELLA - LIONEL RICHIE
5.	GENTLEMAN - LOU BEGA
6.	LIKE FLAMES - ALANNAH MYLES
7.	CRAZY TOWN - BUTTERFLY
8.	SAVE ME - HANSON
9.	JADED - AEROSMITH
10.	THANK YOU - DIDO
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	OSTALA SVA SKUPAJ - Vitezi celjski
2.	ZAKAJ SE LASTOVKE SELIJO - Štajerski baroni
3.	ŽIVLJENJE SMISEL LE TAKRAT IMA - Kranjski muzikanti
4.	ROKOVNJAČ DIMEŽ - ans. Obzorje
5.	SREBRNI JUBILEJ - ans. Jevšek
F KUPON ZA GLASOVANJE
,	Glasujem	za slovensko pop skladbo:_________________________ i
Glasujem	za tujo skladbo:__________________________________ ■
Glasujem	za narodno zabavno	skladbo:______________________ ,
Moj naslov:________________________________________________ I
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
I________________________________________________________________1
Čakajoč na tretji videospot Vesolc
Krško - Shyam so nov glasbeni oblak na domači glasbeni sceni, ki so od izida albuma Željo daleč stran, predstavili že dva videospota. Prva pesem, Željo daleč stran, je bila nekaj časa tudi na vrhu lestvice Stop Pops 20, druga, Križišče, je pred dvema tednoma postala hit tedna na Valu 202. Reakcije na album so dobre, skupina je aprila pričela z nastopi po Sloveniji, glavnina nastopov bo v poletnih mesecih. Sedemčlanska zasedba sije za vizualno spremljavo omislila projekcijo animacije, katere avtorja sta Miloš in Marko Radosavljevič. Kvaliteta skupine je tudi izredna izvedba v živo, v kar se lahko sami prepričate na Rock Otočcu, Festivalu Lent, Šrot festivalu, Koupi 2001, Vrhniški noči in še marsikje. Še pred glavnimi nastopi naj bi na TV zaslonih ugledali tretji videospot za ritmično, diskoidno in letnemu času primemo veselo pesem Vesolc. Videospot naj bi v maju posneli s preverjenim režiserjem Venom Jemeršičem. Shyam bo 31. maja na dobrodelnem koncertu na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Na spletu: www.shvam-groove.com. STA
formula 3000
Mobikrog in Formula
Hrastje, Crešnjice - Na Mobikrogu so predstavili tekmovalno moštvo formule 3000 Benetton Telekom. Solastnik moštva je Matjaž Tomlje. Na predstavitvi, ki je požela veliko zanimanja med gosti, je bil prisoten tudi direktor tekmovalnega moštva Ivone Pinton, sicer pa je moštvo pretežno italijansko, le eden od voznikov Jaime Melo prihaja iz Brazilije. Drugi voznik je Italijan Gabriele Lancieri. Oba voznika sta svoja dirkalnika predstavila tudi na stezi in požela veliko navdušenja, saj sta formuli drveli po stezi pošteno preko 200 km/h.
Moštvo Benetton Telekom Slovenija ob obeh dirkačih sestavlja še številna ekipa.
Matjaž Tomlje je ob tem pojasnil tudi načrte moštva, izpostavil pa je, da Slovenija ne bo imela svojega dirkača vsaj še tri leta, kar je cilj moštva. Sicer pa je formula 3000 odskočna deska dirkačem, ki se v nadaljevanju kariere udeležujejo dirk formule 1. K.M.
judo
Uspešen zaključek sezone
Krmelj - Kljub temu, da se Judo klub Olimpija Krmelj šele štiri sezone uveljavlja v slovenskem športnem prostoru, že doživlja uspehe.
Čudno naključje je pripeljalo trenerki te borilne veščine Ino in Olgo iz Belorusije v Slovenijo. Prav tako je tudi naključje, da seje uspešni podjetnik Mihael Vidmar, poznan kot judoist in nekoč državni prvak v judu, odločil razvijati podjetniško dejavnost prav v Krmelju. Dvoje naključij je rodilo tretje in rezultat tega srečanja in kasneje sodelovanja je Judo klub Olimpija Krmelj. V imenu skriva status, ki ga ima, saj mu delovanja kot samostojnemu klubu ne omogočajo predvsem materialni pogoji in visoke kotizacije ter stroški štartnin na tekmovanjih. Pa vendar ga visoko v sam državni vrh uvrščajo uspehi in visoki rezultati, kijih tekmovalci dosegajo. To izpričujejo tudi rezultati letošnjega državnega prvenstva za mlajše deklice in dečke, ki se je odvijalo v Luciji pri Portorožu.
Skupni iztržek štirih medalj govori o kvaliteti mladih tekmovalcev. Državni prvak v kategoriji do 60 kg je postal Gašper Kostrevc, med mlajšimi dečki pa je osvojil bronasto medaljo Mitja Vidmar. Med deklicamije osvojila drugo mesto Pika Mirt, Jessica Metelko tretje mesto in Spela Zupan peto mesto. Končni seštevek štirih medalj od petih tekmovalcev postavlja piko na i trditvi, da je letošnje državno prvenstvo v judu pripadlo krmeljskim judoistom.
gimnastika
Gimnastika s tradicijo
Sevnica - V Sevnici je poleg rokometa tradicionalni šport gimnastika. Že pred več kot petdesetimi leti so sevniški telovadci sodelovali na številnih tekmovanjih. Tako so že leta 1959 sevniške telovadke osvojile prvo mesto na državnem prvenstvu v Beogradu, omeniti pa velja tudi ekipno tretje mesto starejših deklic leta 1984 na republiškem prvenstvu v Ljubljani, Darja Repše pa je bila članica mladinske jugoslovanske reprezentance.
Mladi sevniški gimnastičarji, ki sedaj delujejo pod okriljem Gimnastičnega kluba Sevnica pa se že več let uvrščajo med pet najboljših ekip množičnega programa športne gimnastike v Sloveniji. Letos pa je telovadcem uspel svojevrsten podvig. Ekipa mlajših dečkov je na državnem prvenstvu v' Novem mestu osvojila drugo mesto, Tadej Krajnc je zmagal na preskoku, Miha Košmerl in Blaž Pečnik pa sta osvojila drugi mesti na bradlji. B.Č.C.
atletika
Uspehi AK Fit Brežice
Brežice - Brežiški atleti so uspešno začeli novo atletsko sezono na prostem. AK Fit Brežice pa je bil organizator Občinskega posamičnega prvenstva za osnovne šole. Med množico odličnih rezultatov izpostavljajo nov slovenski rekord Roka Držaniča iz OŠ Artiče v kategoriji mlajših dečkov, ki je v skoku v višino preskočil 180 cm.
Brežiški člani pa so sodelovali tudi na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije. V metu kladiva sta zmagala Primož in Simona Kozmus (66,87 cm in 56,35 cm). Lidija Novak je bila v metu kladiva z rezulatom 47,30 cm druga, prav tako drugi je bil v isti disciplini z rezultatom 49,02 cm Kruno Herakovič, z osebnim rekordom pa se je izkazal Iztok Drobnič, ki je bil z metom 46,77 cm četrti.
V skoku s palico je prepričljivo zmagal Jure Rovan (531 cm), Mateja Drobnič je bila v tej disciplini peta (300 cm). Željko Kolman je postavil klubski rekord v teku na 1500 m za mlajše mladince (4:04,80).
ŠPORT
konjeništvo
Cadyk je drvel
Maribor - Na veliki mednarodni galopski dirki se je ponovno izjemno odrezal Cadyk, last Toneta Zevnika s Čateža. V dirki desetih konj na 1200 metrov, z mednarodno udeležbo konj iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije, je Cadyk z jockejem Bojanom Račičem prepričljivo zmagal s časom 1:06,09. Ko so čas pretvorili v kilometre, so ugotovili, daje Cadyk dobesedno drvel, saj je tekel dobrih 66 km/h, kar je izjemen tempo.
V derbi dirki triletnikov pa je bil najhitrejši Negro iz Dunaja, ki je le za las prehitel slovenskega konja Auf Biksa iz Kočevja, tretji pa je bil Banana Republik iz Torina. Zevnikov On Call je bil v tej dirki šesti. Sicer pa se tudi letos v Posavju obeta velika mednarodna galopska dirka, le-ta bo 10. junija na hipodromu Brege pri Krškem. K.M.
Blestijo in se veselijo
Ljutomer, Bled, Kamnica, Šentjernej - Za člane Konjeniškega kluba Posavje Krško se je letošnja sezona začela več kot uspešno. Še posebno se je izkazala družina Cetin, oče Franc in njegova hči Ana Marija. Tako je na prvem letošnjem nastopu v Ljutomeru Dorč Tornado z Ana Marijo Cetin zasedel četrto mesto. Ta dan je bil uspešen še za enega člana KK Posavje Krško, izkušeni voznik Martin Mars je s Safirjem, sicer kasaškim veteranom, v zahtevni konkurenci osvojil drugo mesto.
Kasaška karavana se je ustavila tudi na Bledu, tam je slavil konj Dagas pod vajetmi Janka Šepetavca, v Kamnici pa je bil tandem Dagas - Šepetave četrti. Atjua s Francem Cetinom je bila tretja. Kasači pa so se zbrali tudi v Šentjerneju. Tam sta blestela oče in hči. Ana Marija Cetin je z Dorč Tornadom zmagala, za njo pa sta bila kot druga v cilju oče Franc z Aquo, tako je bilo zmagoslavje ne le družinsko ampak tudi popolno klubsko.
Zadnja dirka pred posavsko je bila v Ljutomeru. Safirje z Martinom Marsom popravil svoj lastni rekord in se uvrstil na drugo mesto. Kasači se torej selijo v Posavje; v nedeljo, 3. junija, se obeta praznik za ljubitelje kasaškega športa na Bregah pri Krškem.
kolesarstvo
Vzpon na Planino
Kostanjevica - Drugega vzpona na Planino pod Gorjanci, v organizaciji Športnega društva Krka Kostanjevica na Krki, se je letos udeležilo šestdeset kolesarjev, ki so uspešno opravili z zelo težkim 18 km dolgim vzponom. Prireditev, ki je bila tudi tekmovalnega značaja je bila razdeljena na devet kategorij, od najmlajših do najstarejših.
Kolesarji so bili na startu odlično razpoloženi.
Absolutni zmagovalec vzpona je bil Miran Cvet iz Hrastnika, ki je progo osvojil v času 45,03 minute, seveda je zmagal tudi v svoji kategoriji, moški od 31 do 40 let. V ostalih kategorijah pa so zmagali: Klemen Smrekar iz Novega mesta, Jernej Uhan, Trebnje, Andrej Marovt Helešič, Ljubno, Milan C^kuta iz Kostanjevice, Jože Nagode iz Šentjerneja, Jelka Repar, Kostanjevica in Irena Furst iz Krškega. K.M.
športno plezanje
Tekmi DP
Kranj - Na tamkajšnji umetni steni, kjer se vsako leto pomerijo tudi najboljši plezalci sveta, sta potekali prvi dve tekmi za letošnje državno prvenstvo. Tekem so se udeležili tudi mladi tekmovalci Posavskega alpinističnega kluba, ki so zopet dokazali, da pri mlajših in srednjih kategorijah sodijo v sam državni vrh.
Na prvi tekmi se je v kategoriji cicibanov najbolj izkazal Matic Trebušak, kije zasedel odlično 2. mesto. Najvišjo stopničko je zgrešil le za las, saj se je dotaknil vrha smeri, njegov nasprotnik pa je zadnji oprimek zadržal. V isti kategoriji je prvič na tako velikem tekmovanju nastopil Ambrož Novak, kije tudi najmlajši tekmovalec te kategorije, zasedel je 27. mesto.
Odlično sta se^z osvojenima četrtima mestoma izkazala Tjaša Zakšek pri kadetinjah in Nejc Pozvek pri starejših dečkih. Jaka Ber-nardič, ki se je prav tako prvič udeležil tekme za državno prvenstvo, pa je bil 23.
Tudi druga tekma je bila v Kranju, in tudi tokrat so se mladi posavski alpinisti dobro držali. Tjaša Zakšek je bila med kadetinjami četrta, mlajši deček Nejc Pozvek je bil šesti, Jaka Bernardič pa enaindvajseti. Naslednja preizkušnja bo v soboto, 2. junija 2001, v Radovljici.
st
motokros
Nik prvič na EP
Lemberg, Rakek - Dvanajstletni član Fun športovega Bence MX teama Nik Rovan je prvič v svoji štiriletni karieri nastopil na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo razreda 85 kubičnih centimetrov. Med starejšimi vrstniki - vseh je bilo 67 - seje dobro znašel, saj jebil med osmimi Slovenci na četrtem mestu. Na kvalifikacijski vožnji, kije seveda štela za uvrstitev, pa je bil petindvajseti in je le za 72 stotink sekunde zgrešil dvajseto mesto, ki je še vodilo na glavno dirko. Istega dne pa so na Rakeku izvedli tudi drugo dirko Poletne lige, na kateri sta nastopila dva Funovca. Tomaž Salobir je med podmladkarji v obeh vožnjah najbolje štartal, na koncu pa je bil dragi, zbral je 34 točk. Dragi s 66 točkami pa je še vedno tudi na lestvici.
napovedi
konjeništvo
3. junij 2001 - Velike kasaške dirke ob 15. uri na hipodromu Brege pri Krškem.
10. junij 2001 - Velika mednarodna galopska dirka ob 14. uri, hipodrom Brege pri Krškem
speedway
2. junij 2001 - Zlati znak občine Krško
gimnastika
2.	junij 2001-Gimnastična akademija GD Rain Krško ob 11. uri v telovadnici OŠ Jurij Dalmatin Krško.
avtomobilizem
3.	junij 2001 - Mobikrog, VN Ptuja, začetek ob 13. uri.
rokomet
Rekli so “NE”
Dobova - Komisija je namreč rekla svoj “NE”, RK Dobova pa svojega. Kljub temu da je RZS zadnjo tekmo 1. SRL med ekipama RK Dobova in RK Inles Riko Ribnica registrirala kot regularno - Dobova se je namreč na izid tekme, ki jih je pahnila v nižjo ligo, pritožila- so v Dobovi odločeni, da gredo do konca. Ob tem pa je bil klub še dodamo kaznovan s 60.000 SIT zaradi nešportnega obnašanja gledalcev. Dobova v tej sezoni res nima sreče, a kot poudarjajo, se ne dajo. Tako smo izvedeli, da naj bi se na sestanku Upravnega odbora kluba skušali dogovoriti za pritožbo na odločitev, sicer pa se tudi že intenzivno pripravljajo na nadaljevanje, nižja liga naj bi bila res le kratek sprehod. Uprava in direktor kluba Bogo Dobršek že intenzivno izvajajo pogovore z ekipo, dogovaijajo pa se tudi o novih okrepitvah.
plavanje
Pokal mesta Ljubljana
Ljubljana - Na 26. mednarodnem plavalnem mitingu so nastopili tudi plavalci PK Celulozar Krško. V kategoriji “A” je bil Jaro Kovačič drugi na 100 m delfin, tretji na 50 m prosto in četrti na 200 m delfin. V isti kategoriji je Nika Jevnik osvojila četro mesto na 200 m prosto in sedmo na 200 m delfin. V kategoriji “B” je bila Sara Hojski draga na 200 m delfin, tretja na 200 m hrbtno in šesta na 50 m prosto ter na 100 m delfin. Vedrana Sember pa je bila v tej kategoriji tretja na 200 m delfin in osma na 50 m prosto. V soboto, 2. junija, pa se na bazenu v Krškem obeta dragi krog predtekmovanj PZS, katerega se bodo udeležili plavalci iz osmih slovenskih klubov, medtem ko bo v soboto, 9. junija, prav tako na bazenu v Krškem potekal tradicionalni 30. Lilegov memorial.
Pomerili so se borci
Maribor - Na državnem prvenstvu v ju-jitsu borbah, ki je potekalo v Mariboru, so se posavski borci izkazali z veliko bero medalj. Ko govorimo o predstavnikih iz Posavja, povejmo, da so se prvenstva udeležili borci iz sevniškega Ippon Rucanorja in globoškega društva borilnih veščin Katana Ten team.
V kategoriji kadetov do 48 kg so na zmagovalnih stopničkah stali Matjaž Sušin, Jure Barbič (oba Katana), Aljaž Rak (Ippon) in Roman Predanič (Katana). Pri kadetih do 55 kg pa so prva tri mesta zasedli Sevničani Dejvid Šimunič, Andrej Češek in Gregor Ivačič. Kadetinja Vita Preskar (Katana) je zmagala v kategoriji nad 58 kg. V kategoriji mladincev do 55 kg je bil Janez Balon (Katana) drugi, Sandi Hotko (Katana) pa je bil drugi pri mladincih do 62 kg. V kategoriji mladinci do 76 kg so si prva tri mesta ponovno razdelili posavski borci, zmagal je Uroš Novak (Katana), drugi je bil Mirko Bauman, tretji pa Mirko Brce (oba Ippon). Pri mladincih do 85 kg sta bila Globočana Aleš Oštir in Aleš Šetinc prvi oz. drugi. Katanina mladinka Andreja Šetinc je zmagala v kategoriji do 58 kg, Maja Ferenčak (Katana) pa je bila prva med mladinkami nad 68 kg.
Ostanejo še člani: v kategoriji do 77 kg je Bogdan Žibert (Ippon) osvojil drugo, Peter Gregl (Katana) pa tretje mesto. Zvonko Ivačič (Ippon) je bil tretji med mladinci do 69 kg. Daniel Lipar (Katana) je zasedel tretje mesto pri članih do 85 kg, Zlatko Rizvič (Katana) pa je bil drugi v članski kategoriji do 94 kg, medtem ko je bil Aleksander Piškur (Katana) pri članih nad 94 kg tretji.
Rucanorjeva članica Katja Urek je bila v kategoriji do 55 kg drugre Barbara Mirt (Ippon) je bila druga pri članicah do 62 kg, Andrej® Fakin (Ippon) pa je bila pri članicah do 70 kg tretja. K.M.
KRONIKA
---------------------------------------------------------------------------------------------
Do leta 2005 mora biti vse nared
Ljubljana - Vlada je na minuli seji sprejela schengenski akcijski načrt, operativni program ukrepov, ki jih mora Slovenija uresničiti za popolno uveljavitev schengenskega pravnega reda in tehničnih standardov za nadzor bodoče zunanje meje Evropske unije, to je svoje južne meje. Kot je pojasnil notranji minister Rado Bohinc, bo načrt v celoti izveden do leta 2005, med drugim tudi zato, ker bodo nove članice k schengenskemu sporazumu lahko pristopile šele po letu 2004. V obdobju do leta 2005 bo za varovanje meje po schengenskih standardih, glede na trenutno stanje, potrebno zaposliti skoraj 2400 novih policistov.
Schengenski akcijski načrt je Po Bohinčevih besedah razdeljen na tri dele. V prvem se nanaša na Zakonodajo, to je schengenski Pravni red, ki zajema usklajevanje Predpisov za področje policijskega sodelovanja, vizne politike, varstva podatkov in informacij o orožju. “Zakonodaja je v velikem delu že usklajena. V letu 2002 bo sprejet še Zakon o nadzoru državne meje, potrebno bo tudi novelice nekaterih zakonov, med družim Zakona o azilu, o tujcih in o Policiji.”
Drugi del zajema ukrepe za doseganje schengenskih standardov. Med drugim bo tako do leta 2005 potrebna zaposlitev vrste Policistov - v letu 2000 je že bilo Zaposlenih 363 kandidatov za po-Lciste in 117 diplomantov srednje policijske šole, decembra le-tos je načrtovana zaposlitev 480 Policistov, ob tem pa bo potreb-
nih še nadaljnjih 1887 policistov, prenehanja zaposlitev v carinskih Ta številka upošteva nadomesti- upravah in policiji na severni ozi-tve tistih policistov, ki jim bo pre- roma zahodni meji. “Zato števil-nehalo delovno razmerje, kar je ka novih zaposlitev ne bo tako vi-okrog 400 policistov, ne pa tudi soka, ker bo veliko prerazporejan-
Obrežje bo moralo izgledati povsem drugače.
ja,” je menil minister.
V tretjem delu se program nanaša na materialno tehnična sredstva oziroma nakupe informacijske tehnologije, vozil, plovil in helikopterjev. Ti so po načrtu ovrednoteni z 10 milijardami SIT, pri čemer pa naj bi štiri milijarde prispevala EU prek programa Phare, je povedal minister. Opozoril je, daje s finančno sliko podprt samo ta del programa, ne pa tudi drugi - npr. za objekte in opremo, ki jih bo policija potrebovala, so narejeni izračuni le za “domačo” uporabo.
Ob tem minister tudi ni postregel s podatkom, koliko bo v celoti stala vzpostavitev schengenske meje, ob izvedbi programa tudi finančno izjemno zahtevna izgradnja mejnih kontrolnih točk. Izračuni so sicer narejeni, je še povedal.
STA/S. V.
Infomat na Upravni enoti Brežice
Ježice - Upravna enota Brežice (UE) aktivno sodeluje v vseslovenskem projektu elektronske uPrave in je pridobila tako imenovano točko infomata. Gre za računalniško okno v svet tudi za bste občane, ki doma nimajo internetne povezave. Na njem so pri vhodu v upravno zgradbo na v°ljo predstavitvene informacije; na splošno o UE Brežice, predstavitve vseh oddelkov in vseh njihovih postopkov in zaenkrat tudi samo vpogled v vse obrazce, ki jih potrebujejo občani.
Kot poudarja načelnik brežiške upravne enote Darko ^Ukovinski je zato, da bi infomat omogočal občanom tudi poslo-Vanje s klikom, kot ga poznamo Pri bančnem poslovanju, potreb-n° Poenotiti pisarniško poslovan-•le obrazce na vseh upravnih en°tah po državi. Te aktivnosti že Potekajo, trenutno pa na Centru ade za informatiko poteka tudi pr°jekt registracije elektronskega Podpisa, tega bo moral občan na Pravni enoti najprej registrirati, Potem pa bo dobil kartico, podob-
0	bančni, ki mu bo ob vzpostavi-
1	mreže omogočala usluge pre-0 interneta.
Po zagotovilih majskega po-etovanja načelnikov slovenskih Pravnih enot na pristojnem mini-rstvu za notranje zadeve, naj bi do konca leta občani preko in-rneta opravljali osnovne funk-Je. poskusno za tiste obrazce in °§e, kjer ni taks - pa že poleti. Upravna enota Brežice je in-°mat dobila pred tedni ob bre-


91
in eden še v Novi Gorici.
Njegov pomen je, kot poudarjajo zaposleni, v duhu odprtosti do občana in omogočanju čim lažje poti do potrebnih uslug, hkrati pa pričakujejo, da bodo s poenotenjem obrazcev za celo Slovenijo, še bolj odprti. Na Upravni enoti Brežice še pričakujejo, da bodo čez leto in pol že v novi zgradbi, za katero trenutno potekajo potrebni postopki.
Suzana Vahtarič
Smrt na cesti
Cerklje ob Krki, 28. - Na
cesti Zasap - Drnovo pred naseljem Drnovo seje okoli 8.30 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je voznica osebnega vozila 26-letna domačinka M.K. iz okolice Cerkelj iz neznanega razloga zapeljala s ceste.
Kljub temu daje bila pripeta z varnostnim pasom in da se je sprožila varnostna blazina, je ostala vkleščena v vozilu in je zaradi posledic nesreče poškodbam podlegla. Dokončen vzrok nesreče še ni znan, policija pa prosi morebitne očividce ali vse, ki bi kaj vedeli o prometni nesreči, da pokličejo na številko 113.
I 1
žiškem sejmu obrti in podjetništva, kjer gaje tudi predstavila javnosti. Takrat so svoje strani posodobili in samo v mesecu dni beležijo približno 360 obiskov svojih spletnih strani. Letno, odkar so štiri leta že na internetnih straneh, jih imajo povprečno 4.000. Brežiški infomat je eden od štirih slovenskih, dva sta v Ljubljani
Potovanje otrok do 15. leta v tujino
Posavje - Na PU Krško opozarjajo, da Zakon o potnih listinah državljanov RS določa, da potrebuje otrok do 15. leta za potovanje v tujino brez zakonitega zastopnika - dovoljenje zakonitega zastopnika. Tega potrdi pristojna upravna enota ali diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini.
Šole in druge ustanove, ki organizirajo potovanje otrok do 15. leta, izdelajo spisek otrok, spisek pa potrdi ravnatelj ali predstojnik in ga mora imeti vodja skupine pri sebi. Potrjena dovoljenja oz. spiski otrok veljajo pri prehodu državne meje samo skupaj z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico. S.V.
mm
pravni nasveti
mhmhI
,adaljevanje Prejšnje številke
^Več Posebne določbe za p0°blaščence pravnih oseb
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Varovanje roka ob pomoti o pristojnosti
Če je bila vloga, ki je vezana na rok (npr. rok za vložitev tožbe, pritožbe), izročena ali poslana pred iztekom roka, pa pristojnemu sodišču pride po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima profesionalnega pooblaščenca, ali če je razlog za zamudo v očitni pomoti samega vložnika, sicer ne. Doslej je bilo važno samo to, da je bila vloga oddana po priporočeni pošti znotraj postavljenega roka.
Novost, da ni več nujno, da se
Pre fei Je P'salo, da v pravdah o kje^^njskopravnih zahtevkih,
Preš Vredn°st spornega predmeta
biti n8a 25o.ooo.oo tolarjev, smejo zapisnik vodi v pisni obliki
tisti P0oblaščenci pravnih oseb le
vi irnai° pravosodni izpit. No- Predsednik senata lahko odre-b te določbe ne vsebuje več. di, da se zapisnik vodi s pomočjo
ustreznih tehničnih sredstev ali, da se stenografira. Stranke imajo pravico prebrati ali zahtevati, naj se jim prebere in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. To pravico imajo tudi druge osebe, katerih izjava je vpisana v zapisnik, vendar samo glede tistega dela zapisnika, v katerem je njihova izjava. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti, se vpiše na koncu zapisnika. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno. Če zapisnik ni bil voden v pismeni obliki, mora biti prepis zapisnika izdelan v treh dneh. Stranka ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v prepis zapisa in ugovaijati zoper morebitno nepravilnost prepisa. Zvočni zapis zapisnika se lahko izbriše po preteku roka za ugovor, če je stranka ugovarjala točnosti prepisa, pa po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari.
Pogodbeni vročevalec sodnih pisem
Sodišče po novem lahko na predlog stranke odredi, da se opravi vročitev sodnih pisem po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje, na podlagi posebnega dovoljenja ministra za pravosodje kot registrirano dejavnost. Stroške vročitve v tem primero založi predlagatelj take vročitve.
Vročanje ni več omejeno na delavnik
Za vročanje je predpisano, da se opravi podnevi med 6. in 20. uro. Ni več omejitve kot doslej, da se vroča le ob delavnikih. Če vročitev v stanovanju ali na delovnem mestu oz. pri pravnih osebah na naslovu vpisanem v sodnem registru, ni mogoča, odloči sodišče, da se vročitev opravi v drugem kraju ali ob drugem času. Zoper to odločbo ni pritožbe.
Nadaljevanje prihodnjič...
Zagorelo je v Dinosu
Šentlenart - Pred dnevi so ognjeni zublji zajeli zunanje prostore odpada Dinos v Šentlenartu pri Brežicah. Ob rezanju starega odpadnega železa je preskočila iskra, zaradi katere seje vnela večja količina starega železa, vendar pa škoda ni bila velika.
Gasilci so bili v nekaj minutah na kraju dogodka in ukrotili ognjene zublje.
Na pomoč so priskočili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Brežice, Brežice okolica, Dečno selo, Globoko in poklicna enota iz Krškega. K.M.
Tudi naši na republiškem tekmovanju
Izola - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije je ob koncu tedna pripravil 10. državno prvenstvo Kaj veš o prometu? Brežiški svet za preventivo je občinsko tekmovanje pripravil ob prelomu meseca in na njem sta se odlično odrezala tudi Uroš Ban iz Osnovne šole Artiče v kategoriji kolo in Aleš Baznik iz Osnovne šole Cerklje ob Krki na kolesu z motorjem.
Aleš Baznik in Uroš Ban
Oba sta odpotovala na državno prvenstvo v spremstvu predsednika brežiškega sveta Marjana Vučajnka in se tudi tam dobro uvrstila. Med 56 tekmovalci je Ban osvojil 21. mesto, Baznik pa je bil 20. od skupaj 27 motoristov. Njihov spremljevalec meni, da je rezultat odličen; morda bi bil še boljši, če bi organizacija tekla tako, kot bi bilo potrebno, in bi bila proga manj težavna. S.V.
113 - 113 - 113 - 113
Od 17. do 28. maja
Prometne nesreče
Na Policijski upravi Krško beležijo 38 prometnih nesreč, eno s smrtnim izidom in dve s hudimi telesnimi poškodbami. 18-letni voznik kolesa z motorjem iz okolice Krškega je napihal 2,62 g/kg alkohola. Prepovedi vožnje ni upošteval, zato so policisti odredili pridržanje.
Ilegalni prehodi in ponarejanje listin
Skupaj je bilo prijetih 67 ilegalnih prestopnikov državne meje. Na mejnih prehodih pa so odkrili tudi manjše število kršitev tujcev s ponarejenimi dokumenti.
Ostala kriminaliteta
Pri mejnih kontrolah so Ljubljančanu zasegli pištolo Crvena zastava M-57 in 17 nabojev zanjo. Pištolo enake znamke so našli še pri državljanu BiH, kije ob tem ilegalno prestopil državno mejo. 37-letnemu Z.N. iz Krškega so policisti zasegli samokres in 64 nabojev.
Iz gradbišča AMD v Krškem sta 18-letni S.J. in 20-letni D.B., oba iz okolice Krškega, odpeljala 24 opažnih elementov, vrednih 1,5 milijona SIT. Policisti so ukradeno blago zasegli.
Neznanec je iz skladiščnega zabojnika podjetja Gradis GP d.d. Ljubljana v Krškem odtujil dva koluta bakrene vrvi, podjetje je oškodovano za 1,6 milijona SIT.
Odklenjen Renault 5 Express s kontaktnimi ključi v vozilu je bil lahek plen za neznanega tatiča, ki je odpeljal vozilo z registrskimi označbami KK 41-53A.
RAZVEDRILO
stran 12
horoskop
OVEN (21.3.-20.4.)
Neveijetno, a začeli ste uživati v stvari, za katero si nikoli niste mislili, da bi v njej lahko našli zadovoljstvo. Svet se res vrti v najbolj nenavadne smeri. To je tudi dobro, ne?
BIK (21.4.-21.5.)
Kar vam bo očital znanec, bi lahko tudi vi njemu, in to celo v precej večji meri. A tega še ne nameravate storiti. Če pa bo postal še bolj zoprn, boste začeli kopati to jamo.
DVOJČKA (22.5.-21.6.)
Razdraženost vasje minila. Spet ste mirni, vsaka malenkost vam ne najeda živcev. Dobro bi bilo to boljše razpoloženje zdaj vsaj nekaj časa zadržati. Saj ga boste, zahotelo se vam je miru.
RAK (22.6.-21.7.)
Vsega ne nameravate zavoziti, kot pričakuje eden izmed vaših bližnjih. Nič novega, kot ponavadi vas podcenjuje. In kot običajno ga boste potem šokirali. Vajeni ste ponavljanja istega
LEV (22.7.-21.8.)
Zelo zadovoljni boste v prihodnjih dneh. Vzrok za to bo novica, povezana z vašo poslovno uspešnostjo. Ni kaj, področje, ki ste ga izbrali, vam resnično leži. Le tako naprej.
DEVICA (22.8.-21.9.)
Nič vam ne bo manjkalo, čeprav vas bo skrbelo, da bi vendarle našli nekaj, nad čemer bi se lahko pritoževali, nekaj, s čimer bi dokazovali, kako nepopoln je svet. Tokrat vam ne bo uspelo.
TEHTNICA (22.9.-22.10.)
Ob vas te dni ne bo manjkalo ljudi, ki vas bodo spravljali v odlično voljo. Pravzaprav bodo kar tekmovali, kdo bo bolj nagajiv, hudomušen, domiseln. Doma bo pravo gledališče.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.)
Zdelo vam se bo, da ste bili odločno prehladni do svojih bližnjih. Kot bi se nekoliko sramovali izraziti čustva kot bi vas notranja sila ustavljala. Premagajte jo, pokažite, kaj buči v vas.
STRELEC (22.11.-20.12)
Prepogosto ugotovimo, da drugi mislijo le nase. Še huje je, če opazimo, da enako velja za nas. Temu preprosto ne moremo ubežati. Majhno upanje je že, da se s tem sploh obremenjujemo.
KOZOROG (21.12-19.1.)
Te dni nimate prav veliko idej. To je povsem razumljivo, ni razloga da bi se zaradi tega slabo ali neumno počutili. Enkrat pride, enkrat odide. Nekega dne bo navdih prišel in spet odšel.
VODNAR (20.1.-18.2.)
Zbrali boste pogum in naredili tisto, česar si doslej niste upali. Uspelo vam bo. Veselja ne bo konca, najbolj vzhičen bo partner, ki vas je tolikokrat spodbujal, da to naredite, a si niste drznili.
RIBI (19.2.-20.3.)
Neka oseba se vam bo zdela odločno preveč osladna, da bi ji lahko zaupali. Na široko se ji boste ognili. Kdo ve, zakaj ste tako alergični na preveč čustev? Vsak ima svoj okus.
moda
Moda in stil. Dve sorodni duši. Moda je zelo širok pojem, velika beseda, predvsem močna beseda, ki ima svojo znanost in svoje veje. Ima svojo zgodovino, sedanjost in že napovedano prihodnost. Je močna, velika industrija, čudovita umetnost in enostavno zelo zanimiv pojem. Stil ji je v sorodu in je nekako odvisen od mode. Biti moderen, imeti svoj stil, modnim trendom vedno slediti: lahko pomeni tudi ukvarjati se s samim seboj. Spoznati samega sebe, vedeti, kaj želimo, vedeti, kdo smo in kaj nam pristaja. Se vnaprej pripraviti, ugotoviti, izbrati in vedeti, kje kaj dobiti, po katerih cenah,'kje je večja izbira ...Vse to je biti moderen, biti z modo v koraku, urediti svoj stil. Zveni komplicirano in časovno naporno, mogoče tudi tako je.
Včasih si ljudje vzamemo preveč časa za nekatere stvari, včasih pa premalo. Obleka je naš znak, naša podoba, naš karakter ... seveda moramo znati to tudi prikazati ter ustvariti. Obleka kaže naše razpoloženje, je lahko skrivnostna, erotična, žalostna, vesela, razigrana,
Čeprav so moški danes že skoraj lahko bolj modemi oz. imajo boljši okus kot ženske. Seveda ne vsi. Vsi smo lahko lepi, če smo urejeni. Če smo skladni s telesom in dušo. Če to znamo pokazati. Če pokažemo okus. Če imamo vsaj malo ljubezni do mode. Ljudje se premalo ukvarjajo sami s sabo. Zato je še vedno težava v tem, da ni pravega zanimanja za oblačila, za modo. Poiščite svoje vzorce, materiale, kroje, kose oblačil, ... z veliko volje se da vse. Tudi z manj denarja je možno. Čas pa si mora vzeti vsak, če ne, potem ne živi. Ugotovite, kdo ste in kaj želite, povejte vsem, brez besed, kdo ste in kaj želite! Vsaj malo se ukvarjajte sami s sabo. Poskušajte se enkrat posvetiti modi.
Lea Šinko Štraus
...vse to lahko pokažemo z oblačili. Še vedno je preveč ljudi, ki premalo dajo na oblačila, kijih to ne zanima.
.
Sava Glas, 30.5.2001
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada -
majica revije CICIBAN
Aljoša Deželak,
Pot na Zajčjo Goro 15, 8290 Sevnica
2.nagrada -
ura-budilka revije CICIDO Elica Kolar,
•Lapajnetova 2,
8270 Krško
3.nagrada -
družabna igra “Človek ne jezi se” Urška Macura,
Moškričeva 28,
1000 Ljubljana
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: DAVOR, EKIPA, KALAN, ODESA, ARE, TR, KOLEDAR, MM, APOTEKAR, LAP, REGENERACIJA, ARA-RA, ADEND, VAN, RUTIL, IA, ET, MIP, KIANG, LENAU, DANAJA, ARCUS, CLARA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 8.6.2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SAVAGiAS
UKRAJIN.
UUDSKi
PLES
MESTO OB IZIIVU VOLGE
VLADO
TAUZES
RIŽEVO
ŽGANJE
GRAPA
SOTESKA
DAN
VSTAJE
MAKEDOtt
NARODA
NARODNO
OSVOBO-
DILNI
BOJ
TURŠKI
VELIKAŠ
KRAJŠA PESEM V STARIH OPERAH
ZVEZDAR
24, In21. ČRKA
VLAHI
~ ZIDOV. UČENJAK Ben
GOROVJE V BURMI, MJANMAR
PLAČILO
ZA
ORANJE
KROŽNO
IZREZANA
PLOŠČA
MIK
OVRATNA]
RUTA
ŠiO UMET SKUPINA
NASILEN
VSTOP
MLINSKI
KAMEN
TOVARNA V CELJU
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
GRŠKA
GORATA
POKRA-
JINA
TROPSKI
KUŠČAR
TERME
PRI
PADOM
PREMAZ
NEUMNOST
REKA NA TAJSKEM
HRIB
PRI BEOGRADU
PRIPAD.
APAČEV
PEVKA
D6RENDA
MESTO V .KiUKUL .
LUKA
DOLINAR
BOJNI
BOBEN
AFRIŠKIH
ČRNCEV
BOLOGNA
NEMŠKI
TENISAČ
David
ITAL. TELEVIZIJA
DIVJE.
RASTLINE
ARABSKA
DRŽAVA
BOLEZEN NA VINU
EGIPČ.
DOLŽ.
MERA
DA
(češko)
ORGAN
VIDA
BESEDA
BREZ
PLEME,
POUDARKA
10
O
PASMA
RADIO
BREŽICE

mala šola računalništva


Novosti: Office XP
Najveijetneje se sedaj sprašujete: “Kaj, zopet nov pisarniški program?” Ja, Microsoft nas zadnje čase kar obsipava z novimi programi. Ne vem, ali ima Microsoft res toliko novih idej ali bi radi zopet samo dobro zaslužili. Čas bo pokazal svoje.
Minilo je komaj dve leti, odkar smo pričeli, vsaj nekateri uporabljati pisarniško zbirko Office 2000, ostali pa uporabljate najveijetneje še zbirko Office 97 ali starejšo. Kratica XP pomeni “Experience” ali po slovensko: izkušnja (karkoli bi to tudi res pomenilo). Seveda se veliki večini uporabnikov programa Office poraja vprašanje: Ali je res potrebno to različico tudi kupiti? Nekateri menijo, daje bolje kakšno različico ali dve kar preskočiti, saj potem, ko se odločijo za nakup, resnično uporabijo in opazijo vse novosti, ki so v najnovejši izdaji. Tudi sedaj se je potrebno odločiti kot vedno: če vse te novosti resnično potrebujemo, ali pa vedno želimo imeti najnovejši program, potem bomo Office XP kupili. Kaj pa ostali? Roko na srce, večino dopisov bi lahko čisto lepo napisal z Wordom 2.0, ki sem ga prvič uporabil, mislim, da leta 1992. Seveda pa
bi sedaj vsi, ki bi uporabljali tako staro izdajo, imeli kar precej problemov.
V tem času se uporablja v Sloveniji večinoma še Office iz leta 97, ki je predstavljal v tistem trenutku bistven preskok proti različici 95! Pri različici 97 je bilo možno kupiti program Word tudi ločeno od celotne zbirke (resda samo v angleški varianti), od zbirke 2000 naprej pa moramo kupili kar celotno, ki jo lahko dobimo kar v nekaj različnih kombinacijah posameznih programov med sabo. Vseeno pa mislim, da se bo Office XP v Sloveniji kar lepo prijel. Prvič bo sedaj prevedena celotna zbirka programov: tudi programa Pow-erPoint in Access. Prvič do sedaj pa bo Microsoft močno stopil piratom na prste. Pri t.i. “retail” ali varianti za končnega uporabnika (obstaja pa še t.i. “enterprise” ali varianta za večja podjetja), bo namestitev potekala tako, da bo po končani namestitvi potrebno Microsoftu sporočiti identifikacijsko številko programa, nakar bomo šele dobili “pravo” kodo, s katero bomo resnično lahko uporabljali program. V nasprotnem primem bo program prenehal delovati ali pa bo deloval v zelo okrnjeni različici: ne bo sc dalo shranjevali, tiskati, ipd., skratka, neuporabno.
Kako pa bo z združljivostjo programov med seboj? Tudi tu naj ne bi bilo večjih težav, saj bodo različice 97, 2000 in XP med sabo združljive, razen pri kakšnih specifičnih funkcijah posamezne različice. To pomeni, da torno lahko uporabniki vseh treh različic med sabo brez večjih problemov izmenjevali podatke: dokumente, preglednice, predstavitve, elektronsko pošto.
Kaj pa novosti? Teb je precej, kot vedno tudi sedaj Microsoft zagotavlja še večjo medsebojno povezanost (integriranost) programov med sabo. Še bolj kot do sedaj je vdelana spletna (internetna) tehnologija, ki to na zelo enostaven in hiter način omo-
gočala objavo dokumentov na spletu. Programi naj bi bili bistveno bolj zanesljivi, vami, vgrajena je možnost obnovitve podatkov, kadar že pride do težav s programom ali računalnikom. Naj se ne bi več dogajalo, da bi zaradi napak v programski opremi izgubljali podatke. Velike izboljšave v programih so namenjene predvsem uporabnikom v večjih podjetjih, ki bodo podatke zelo enostavno izmenjevali med sabo ali hkrati delali na istem dokumentu: npr. preglednice v Excelu. Zanimiv primer: a imate mogoče težave z izmenjavo VVbrdovega
dokumenta (npr. osnutek pogodbe) po elektronski pošti, ki si ga izmenjate večkrat na dan? Po nekaj izmenjavah je teh dokumentov toliko, da ne vemo več, kateri je pravi. Sedaj imamo možnost s pomočjo novega Outlooka ta isti dokument poslati samo v revizijo po omrežju. Na ta način bomo ves čas delali - popravljali samo en dokument. Pri vseh teh novost pa je samo ena omejitev: vsi moramo uporabljati Office XP. Novosti je še veliko, a o tem kdaj drugič.
In še zanimivost: 25. oktobra letos to izšel tudi nov operacijski sistem, ki se to imenoval Windows XP. Od tega datuma naprej pa tudi ne to več operacijskega sistema Windows (npr-95,98, ME), namenjenega domačim uporabnikom, ampak samo še XP, U je naslednik Windows NT in 2CXXJ-Pa še majhna tolažba: to bodo tudi prvi Windowsi, narejeni na temelj11 NT tehnologije, ki bodo prevedeniv slovenski jezik.
Branko Lavrenčič
mobilna telefonija
Sony MZ5
Melodije morja
in sonca
Novi japonski malček, ki veličastno prihaja na evropska tržišča, ima težko nalogo. Sony CMD-MZ5 to namreč odslej zaradi sklenitve strateškega zavezništva s švedskim Erics-sonom deležen večje pozornosti. No, naj povemo, da bodo prvi vroči terminali na skupni osnovi prišli šele proti koncu leta, vseeno pa je MZ5 dovolj zanimiv za marsikaterega up-
orabnika. Njegova poglavitna odlika je, zahvaljujoč priloženi Sonyjevi kartici MagicGate Mcmory Stick, predvajanje glasbe v dolžini 120 minut (64 MB). Spominsko kartico Memory Stick trenutno najdemo v številnih proizvodih, Sony pa ne bi bil Sony, če ne bi dodal tudi novosti, varovala za zaščito pred morebitnimi zlorabami avtorskih pravic, tehnologijo MagicGate. Sicer pa gre vse po starem. Tuje revolucionarni Jog Dial, gumb, ki omogoča pomikanje v petih smereh in zagotavlja otročje preprosto upravljanje z meniji. Pii novincu se je moč tudi z Microsoftovim brs-
kalnikom povzpeti do spletnih strani WAP in HTML ter si s podporo protokolov POP3 in SMTP zagotoviti pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte neposredno na telefon, MZ5 pa s svojim organizatorjem poskrbi, da na sestanke in ostale pomembne dogodke v prihodnosti ne bomo več pozabljali. Razkošje 96x72 pik velikega prikazovalnika, ki prikaže barvne skale štirih sivin, pride do izraza šele takrat, ko odpremo aktivni pokrovček, ki umetelno prekriva spodnji del zaslona. Omeniti velja tudi posebnost - vgrajeno telefonsko tajnico, ki se to oglasila bodisi ob vseh
prihajajočih klicih, klicih izbrane skupine, ali le pri posameznem, spregk’' dati pa ne gre tudi možnosti zaplSil govornih sporočil (voice memo)1,1 titanskega telefonskega imenika s 500 vnosi, pri katerih lahko k vsaka' mu dodamo tri telefonske številk6, elektronsko pošto in še domači naj' lov. Četudi je rdeča nit Sonyja zabava in razvedrilo, bodo ob p°*e žavanju na plaži počitniško razpČ
loženemu uporabniku vgrajene '■
igre prišle še hudo prav.
Gregor Žvipe^ I
a.f s
v
Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan				IZ ŠKRATOVE SKRINJICE	
stran 13					Sava Glas, 30.5.2001
	■		■		■■■■i
Bralci in talenti
Že dolgo velja, daje knjiga naša prijateljica. Razkriva nam številne zanimivosti, drobce iz življenja posameznikov, nas popelje v svet domišljije ali pa v svet, včasih prav krute resničnosti. Učenci poleg šolskih knjig pogosto vzamemo v roke knjižne novosti ali knjige, ki so jih poznale že generacije pred nami. Vsako leto se mnogi odločimo za branje za bralno značko oziroma za priznanje “S knjigo v svet”. Tudi letos je bilo tako. Ta priznanja smo dobili v petek, 18. maja. Gostja ob tej priložnosti je bila ga. Silva Golouh, upokojena učiteljica slovenskega jezika in pred mnogimi leti pobudnica bralnega gibanja na naši šoli. Spregovorila nam je o pomenu in bogastvu knjige in o lem, kako skromno knjižnico so imeli tedaj na šoli. Slišali smo tudi, katere knjige so brali. Drugi gostje bil g. Ernest Breznikar, amaterski igralec v gledališki skupini DKD Svoboda Senovo.
Ker je letos Jurčičevo leto, je odigral “Krjavljevo zgodbo”. Bil je tako prepričljiv, in kdo mu ne bi verjel, daje samega hudiča presekal na dva kosa.Na oder smo bili povabljeni vsi zvesti bralci, prejeli smo Priznanja in se za spomin še fotografirali s “Krjavljem” in gospo Golouhovo.Po malici smo se zopet zbrali v kulturni dvorani, saj je bil Pred nami še drugi del kulturnega dne. Predstavili so se nam mladi glasbeni talenti. Prisluhnili smo sedemnajstim glasbenim točkam, tri so bile zborovske, ostale pa solistične. Skozi ves program je bilo na °dru zelo živahno, še bolj pa v dvorani, saj smo s ploskanjem in prepesnjeni spremljali nastopajoče. Slišali smo živahne skladbice od “E yiva Espania” do “Ne, ni res”.
Takšen kulturni dan nam je bil všeč. Nagrajeni smo bili za zvestobo knjigi in se razvedrili ob glasbi. Res, lep zaključek delovnega tedna 'n sprostitev pred novimi nalogami ob zaključku šolskega leta.
Dopisniki OŠ XIV. Divizije Senovo
Tabor prve pomoči in gospodinjstva pri Bogolinovih
Z učenci sedmega razreda smo preživeli zanimiv in poučen teden na Turistični kmetiji Bogolin. Tu smo izvajali tečaj prve pomoči in gospodinjstva, saj v šoli nimamo gospodinjske učilnice.
Ze ob sprejemu smo bili presenečeni nad domačnostjo in gostoljubjem. Iz kuhinje Bogolinovih je ves čas prijetno dišalo, saj So učenci vsak dan sami pekli kruh različnih vrst moke za svoje po-tfebe, naučili so se delati tudi vlečeno in biskvitno testo. Pekli so Pizzo, piškote, delali rezance, zavitke, ... Vse, kar smo naredili, je služilo za dopoldansko in popoldansko malico. V vsakodnevno delo smo vključili tudi likanje, obešanje perila, pospravljanje in pomivanje posode.
Vsak dan so učenci imeli tudi štiri ure prve pomoči, kjer so se Poučili o laični prvi pomoči ob različnih nesrečah, ko je ogroženo človekovo življenje (na cesti, doma, v naravi ...). Vsi učenci vedo, ^o naj ravnajo v takšnih trenutkih, da bo ogroženi lažje in varneje Pričakal strokovno pomoč. Tako so se naučili obvezovanja, imobiliza-ClJe, oživljanja, transporta ...Vsi člani družine Bogolin so nam pomadi in obogatili bivanje pri njih. Tako nas je oče popeljal v star mlin v Spodnji Pohanci, kjer nam je mlinar razložil celoten postopek dela; Sln Marjan nam je pripravil in razložil pogrinjek ob praznični - slo-Vesni mizi; Rudi je povedal vse o pripravi morskih rib; mama in hči P9 sta sodelovali z nasveti pri praktičnem delu gospodinjstva.
Učenci in učitelji ta teden nismo pogrešali niti televizorja niti riUunalnika, saj smo bili obkroženi s čudovito naravo, z mirom in Pbčjirn petjem. Prav nič ni motilo našega dela in druženja. Spoznali SrPo se, ustvarjali in bogatili drug drugega.
Majda Teodorovič, Slavica Tomažin, Marjana Pavlovič, OŠ Raka
“Vse o meni”
Že od začetka šolskega leta smo se pripravljali na projekt “Vse o rilen' ’• Ko smo bili dovolj pripravljeni, smo se z učiteljico odločili, da P°vabimo starše in jim predstavimo naš projekt. Končno smo dočakali an’ ko so se v našem razredu začeli zbirati starši. Začeli smo s progra-rim. Z lepo besedo smo jim zaželeli dobrodošlico. Jaz sem vodila elotni program.
Najprej je sošolec Benjamin Hlebec (na fotografiji) zaigral na svojo arriioniko. Nato se je program nadaljeval z recitacijami, petjem in c es°m. Na koncu pesmi so starši navdušeni ploskali. Gospa ravnatelji-- Je Povedala nekaj lepih besed in nas tudi pohvalila. Moja učiteljica
je
*elo
staršem povedala, da smo se zelo lepo pripravljali in da nas ima rada. Praktikantka Andreja pa je dodala, da nas ima tudi ona
jv.,	i idMiNaiiiKa 11 vaiv_ja pa jl uvjuaia, ua nas ima iuui vma
ho fTer smo pridni in ubogljivi. Učiteljica je starše povabila na šolski (j ..nik, kjer smo z njo in Andrejo pripravili razstavo. Starši so si ogle-Pa ' na''° razstavo in bili z njo zelo zadovoljni. Od gospe ravnateljice sPio dobili tudi nagrado - čokolado.
Ines Špan, 3. razred, OŠ Blanca
Kaj vse smo počeli
Na OŠ Studenec smo bili zelo aktivni. V mesecu aprilu smo imeli tekmovanje za najlepši pirh. Učenci so se zelo potrudili, najboljših deset pa je dobilo praktične nagrade.
V aprilu smo izvedli tudi čistilno akcijo z lovci. Naše delo je bilo uspešno, čeprav smo si želeli, da bi bilo v vrečah manj smeti.
Takoj po počitnicah smo na šoli izvedli akcijo “Skupaj smo močnejši”. Povezali smo se s PGD Studenec in izvedli evakuacijo otrok iz šole. Najprej so gasilci prikazali vajo in med njimi smo pod čelado prepoznah tudi našo učiteljico Matejo. Gasilci so se povzpeli v šolo skozi okno in po stopnišču. Najbolj pa je bilo zanimivo, ko so gasilci na nosilih prinesli našo kuharico Majdo. Nato nam je poveljnik PGD Studenec razložil vse o delu gasilca, njegovi opremi in o gasilnih aparatih. Sledil je še praktičen prikaz gašenja in tu sta pomagala ogenj pogasiti učenka Katja in učenec Andrej.
Po predavanjih smo izvedli še kviz in bili smo zelo uspešni. Gasilci so se res potrudili in želimo si več takšnih srečanj.
V	maju pa so naši učenci odšli tudi na dvodnevni planinski izlet na Pohorje. Vsi so se vrnili lepo zagoreli, malo utrujeni, a polni lepih vtisov. Spremljala pa jih je učiteljica Andreja.
In kaj čaka učence tretjega in četrtega razreda konec meseca maja?
Šola v naravi! Hura! Učenci četrtega razreda gredo na morje, učenci tretjega razreda pa na Čatež na Dolenjskem.
Učenci in učiteljice OŠ Studenec
0 tekmovanju za Cankarjevo priznanje
V	šolskem letu 2000/2001 smo se vsi ljubitelji materinščine iz 7. in 8. razredov po vsej Sloveniji, pri dodatnem pouku slovenskega jezika, seznanili z novinarskimi vrstami in spoznali pisatelja Slavka Preglja. Najuspešnejše na tekmovanju in njihove mentorice je Društvo iz Posavja, za nagrado popeljalo na enodnevni izlet v Ljubljano.
Natančneje smo si ogledali najpopularnejši televizijski program v Sloveniji, POP TV, ki letos zabava gledalce že šesto leto. Prijazna novinarka nam je razkazala vsa studia in nam povedala veliko zanimivega, kot je na primer, kako nastajajo oddaje in prispevki, kakšno je delo novinarjev in ostalih delavcev, ki pripomorejo k boljšim oddajam, ter nam izdala marsikatero skrivnost starih novinarskih mačkov.
Zadnja postaja našega izleta je bila Narodna galerija. S prelepimi zvoki flavte je učenka OŠ Sava Kladnika Sevnica Ajda Senica odprla podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj in knjižnih nagrad. S kratkim govorom se je predstavila ga. Jelka Slukan, predsednica Društva slavistov Posavja, ki je razdelila priznanja in nagrade najboljšim ter z manjšim presenečenjem razveselila tudi mentorice.
Po lepo preživetem dnevu pa smo se z veseljem odpravili domov.
Franja Zagorc OŠ Sava Kladnika Sevnica
Bili smo na zaključni ekskurziji
Bliža se konec šolskega leta in odpravili smo se na zaključno ekskurzijo. Desetega maja smo se učenci tretjega, četrtega, petega, šestega in osmega razreda odpeljali z dvema avtobusoma v okolico Cerknice, da bi si ogledali znamenit kraški pojav - Cerkniško jezero. Potovali smo po zanimivi poti in si ogledovali okolico. Po dolgi poti smo prispeli v Cerknico.
Najprej smo se s “furmanom” odpeljali na lojtmiku in si pobliže ogledali jezero. Vse to smo videli tudi na živi maketi. Ogledali smo si muzej, v njem pa razstavljene splave, prve smuči, drsalke in drugo. Meni je bila zelo zanimiva coprnica Urša. Nato smo se z avtobusom odpeljali proti Slivnici. Polovico poti, 2 km do vrha, pa smo prehodili. Na vrhu smo videli s kamenjem zasuto Copmiško jamo. V njej naj bi v preteklosti prebivale coprnice, ki so delale točo in neurja, zato so jamo kmetje zasuli in po starem verovanju uničili coprnice. Ostal pa je vsakoletni pustni karneval, kjer imajo glavno besedo coprnice s Slivnice. Z vrha Slivnice je krasen razgled po celi pokrajini. Nato smo si v koči odpočili in malicali ter se odpravili proti avtobusu. Čas je hitro minil in odšli smo proti domu. Večkrat smo se ustavili. V Kočevju, pri znani gostilni Tušek smo videli tudi mini živalski vrt. V njem so; dva medveda, pavi, koze, osli, konji, golobi in domače živali.
Po vseh ogledih smo se odpravili resnično proti domu. Pripeljali smo se do šole. Ko sem videla rrtamo, sem hitro stekla proti njej in jo objela, saj sem bila vesela, da sem zdrava prišla ponovno domov.
Doma sem pripovedovala o vsem, kar sem napisala in nagovarjala starše, da se še kdaj odpravimo skupaj na tak zelo, zelo lep izlet, kot je bil ta.
Petra Bukovinski, 5. razred, OŠ Velika Dolina
8. regijske igre specialne olimpiade ljubljansko-dolenjske regije
Vrhnika - V petek, 18. maja, so se športniki in trenerji Varstveno-delovnega centra Krško - Leskovec, enote Sevnica ter Osnovne šole dr. Mihajla Rostohaija Krško udeležili 8. regijskih iger specialne olimpiade Slovenije na Vrhniki, na katerih je sodelovalo 19 ekip in skupno 180 tekmovalcev iz zavodov za usposabljanje ljubljansko-dolenjske regije. Organizatorja letošnjih regijskih iger sta bila VDC Podlipa - Vrhnika in OŠ Ivana Cankarja, OVI Podlipa Vrhnika.
Ekipi VDC Krško - Leskovec in enote Sevnica sta s skupno 15 športniki uspešno nastopili v različnih disciplinah in si priborili 3 zlate, 6 srebrnih in 1 bronasto medaljo. Ekipa OŠ dr. Mihajla Rostoharja pa je nastopila s šestimi športniki, vsi so nastopili v atletiki, domov so se vrnili s štirimi srebrnimi in eno bronasto medaljo. Od šestih športnikov OŠ dr. Mihajla Rostoharja se jih je kar pet domov vrnilo z medaljami, in sicer so srebrne medalje prejeli: Tina Božič, Martina Colarič. Rok Slabšak in Ervin Ogorevc, bronasto medaljo pa je osvojil Rok Stajnko, medtem ko je bil Gašper Umek nagrajen z medaljo za udeležbo.
Zlate medalje so v svojih skupinah osvojili: Mitja Cizel (VDC Krško - Leskovec) - elementi košarke, Boris Ban (VDC Krško -Leskovec) - suvanje krogle in Ivanka Povšič (enota VDC Sevnica) - elementi košarke.
OŠ Velika Dolina
Učenci OŠ Velika Dolina se vsako leto odpravimo na najvišjo vzpetino naše šolske okolice, Koričansko reber. Na tem gozdnatem hribu raziskujemo živo naravo živalskega in rastlinskega sveta in nenazadnje je to tudi prijeten pohod na nezahtevno vzpetino. Vendar nekaj je manjkalo: začutiti sam vrh, si nekje odpočiti in se okrepčati, medtem pa izvedeti še kaj zanimivega o vzpetini in si za spomin pritisniti žig ...
Vse našteto, kar smo pogrešali, smo uresničili v soboto, 5. maja. Pred šolo smo se zbrali učenci, učitelji, starši ter vodja pohoda gozdar Drago Munič. Vsak korak pa je v objektiv ujel naš kameiman Ivan Šval. Odpravili smo se Koričanski rebri naproti. V prijazni vasici Korit-no, ki leži v vznožju Koričanske rebri, smo imeli krajši postanek pri vinskem hramu predsednika vinogradniškega društva Mihe Kvartuha. Skupaj z gospodom Martinom Prahom sta v nekaj besedah predstavila svoj domači kraj, ki se ponaša z urejenimi vinogradi in dobro vinsko kapljico ter obdelanimi polji, ki se raztezajo po strmih pobočjih. Od tu naprej nas je gozdar Drago vodil po strmi, kamniti, a označeni poti, vse do vrha vzpetine. Po debeli uri hoda smo prilezli na naš zastavljeni cilj. Že od daleč smo zagledali težko pričakovano počivališče, lesene klopce in mize ob urejenem ognjišču.
Sledila je svečana otvoritev počivališča na vrhu rebri. Pozdrav gospoda ravnatelja Florijana Berganta ter zahvala vsem, ki so sprejeli pobudo in z motornimi žagami ukrojili koričanski kotiček. Zato se zahvaljujemo hišniku g. Francu Žrliču, g. Francu Škofljancu, g. Dušku Bukovinskemu, g. Jožetu Hostniku, g. Mihi Prahu, g. Dragu Muniču, g. Ivanu Švali in g. Milanu Jarkoviču.
Gospod Martin Prah je prerezal slovenski otvoritveni trak. Iz otroških grl šolskega pevskega zbora se je zaslišala prirejena himna turističnega podmladka. Sledili so vpisi prisotnih v knjigo ter razdelitev zloženk s kratko predstavitvijo Koričanske rebri, kjer je prostor tudi za žig. Vsi skupaj smo zaključili pri lovski koči Lovske družine Mokrice, kjer smo si lahko ogledali notranjost koče ... V ta namen se zahvaljujemo še lovcema Ljubu Ivanjšku in Mirku Bogovčiču. Čeravno smo pohod začeli pod dežniki, smo že med potjo pričakali vroč, sončen dan, saj smo upali in verjeli, daje “Koričanska reber ponos vseh nas na tem majhnem kotičku sredi sveta, kjer smo doma ...”.
Zvonka Jarkovič, OŠ Velika Dolina
Igre brez meja
Brestanica - OŠ Adama Bohoriča iz Brestanice je dan šole namenila zdravi prehrani. Šolarji so se skupaj s starši zbrali na igrišču in se pomerili v izvirnih Igrah brez meja. V različnih igrah so nastopili učenci od prvega do osmega razreda. Kot v pravih Igrah brez meja pa tudi na brestaniških ni manjkala t.i. rdeča nit.
Trud vseh je bil bogato poplačan, saj so po končanih igrah pripravili žrebanje z bogatimi nagradami, prav vsak učenec pa je dobil tudi darilce v stilu zdrave prehrane. Za pogostitev staršev in otrok so poskrbeli številni sponzorji, na katere računajo tudi v prihodnjem letu, ko se bo OŠ Adama Bohoriča iz Brestanice s prvim razredom vključila v program devetletke. N.Č.C.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
—' s


Pritličje
Vrstne hiše MARLES:
bruto
površina
134,20 m2
stanovanjska površina 107,60 m2
- površina garaže
21,60 m2
Ponudba obsega:
KOMUNALNO OPREMLJENO ZEMLJIŠČE - GRADBENA DELA -MONTAŽNE ELEMENTE IN MONTAŽO - KROVSKO KLEPARSKA DELA -FASADERSKA DELA - GARAŽO
INFORMATIVNI DNEVI: 7. 6. in 8. 6. ter odll. 6. do 15.6. 2001 med 10. in 17. uro na lokaciji: Spodnji grič II, Kovinarska ulica, Krško.
Telefon v času informativnih dnevov: 041/996 221 (ga. Anica Artiček).
8,04 m
V primeru sklenitve (pred)pogodbe o nakupu vrstne hiše v času informativnih dnevov, vam nudimo 5% popusta pod pogoji investitorja. Dodatnih 2% popusta pa vam nudimo na vrednost, ki jo poravnate v roku sedmih dni po podpisu pogodbe.
Ponudba velja do 31. 12. 2001 oziroma do prodaje objektov.


MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o.
Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš
Vodja projekta: ga. Anica Artiček, Telefon: 02/429-46-50, Teiefax: 02/429-46-40 e-mail: anica.articek@marles-hise.si, http://www.marles-hise.si/
/^VETUČA«^
Raeič-Leš Martina s.p.
ARANŽIRANJE ob vseh priložnostih tor velika Izbira priložnostnih daril
Ob pokopališču e Brežicah Delovni fes; 9-19 Tel: 07/ 4» 8* 104	sobota 8-12
V esiH: 041/60 33 e«_nadalja In prazniki zaprto
V	Brežice Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
RENAULT ponovno v Brežicah!	
Prodaja avtomobilov Renault:
osebna, gospodarska, lahka komercialna vozila
Rabljena vozila, nadomestni deli, servis Renault, ličarstvo, kfeparstvo, avtopralnica
Ugodni krediti, gotovinski popusti, leasing, staro za novo
TPVAVTO Brežice. tel:07/499 19 01
Danes skrbite zanj in nekoč bo on skrbel za vas.
Ali pa tudi ne.
Najbolje je, če za svojo prihodnost poskrbimo sami. Z rentnim varčevanjem Nove KBM lahko zagotovite sončna, varna in bogata leta sebi ali svojim bližnjim z dodatno pokojnino, štipendijo za prijaznejši in brezskrbnejši študij,... V Novi KBM vam namreč ponujamo rentno varčevanje z dobo od 3 do 30 let, z enkratnim ali obročnim vplačilom,
v tolarjih ali tujih valutah ter z enkratnim izplačilom ali izplačilom v obliki mesečnih rent. Oglasite se v eni od naših enot in bančni strokovnjaki bodo prav gotovo našli takšno obliko rentnega varčevanja, ki vam bo ustrezala. Več informacij z izračuni pa boste našli tudi na naši spletni strani www.nkbm.si.
Rentno varčevanje
J
"'S^vNova KBM<m

OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
; stran 15
Sava Glas, 30.5.2001
knjižnica brežice
Novosti v maju 2001
Vsak ima kdaj v življenju opravka s pravljico - otroci brez njih ne morejo zaspati, mladi se ob njih učijo brati in postajajo bralci, starejši jih prebirajo svojim malčkom. Na knjižnih policah najdete nove pravljice Mali klinček, Modra pošast, Štirje letni škratje. Prikupna slikanica Hej, to je moj popek! bo otrokom in staršem na igriv način razložila, zakaj sploh imamo popek in kakšna je njegova funkcija. Roman Povej! je pisan na kožo najstnikom, ki vstopajo v srednjo šolo, saj obširno in v prvi osebi predstavi težave, ki se takrat porajajo tako v šoli kot v družbenem življenju. Beremo ga skozi pripoved dijakinje prvega letnika, ki je bila na začetku šolskega leta posiljena, a tega ne more nikomur povedati. V zbirki Resnična mladost so opisane resnične izkušnje in razmišljanja osmih najstnikov, ki jih povezuje prijateljstvo, dogodivščine in misel na prihodnost. Knjiga Ivana Sivca Zadnji mega žur osvetljuje tista področja v mladostnikovem življenju, ki lahko pomenijo izziv ali tveganje na poti odraščanja.
Sheila Ellison v knjigi Razvezana mama pripoveduje zgodbo
0	svoji razvezi in zgodbe številnih razvezanih mam. Govori tudi o kompleksnosti razveze s praktične, čustvene in duhovne strani.
Stefan F. Gross v priročniku Umetnost inteligentnega sporazumevanja svetuje, kako postanete mojster v komuniciranju.
Silvo Kristan v knjižici Srečanja s klopi predstavlja klope in razlaga bolezni, ki jih le-ti prenašajo. Osrednjo pozornost posveča zaščiti pred klopi, kako jih lahko hitro in pravilno odstranimo s kože. Jerome Carcopino se je v knjigi Rim na vzponu cesarstva omejil na obdobje sredi prvega stoletja po Kristusu, v katerem je Rim doživel vrhunec strasti in razcveta.
Priročnik Elektronsko poslovanje na internetu predstavlja vse temeljne sestavine elektronskega poslovanja, ki jih mora poznati vsak v prihodnost usmerjen poslovne,.
Ameriška psihoterapevtka Susan Fonvard se v knjigi Čustveno izsiljevanje loteva čustvenega izsiljevanja, ki se pojavlja v partnerskih odnosih, družinah, na delovnem mestu in med prijatelji.
John Fuhrman v knjigi Zavrnite me - to imam rad v berljivem in spodbudnem slogu uči, kako lahko svojo osebnostno rast Pospešite z uporabo zavrnitve in dosežete nove ravni uspehov.
V romanu Ženska v rdečem skrivnostna stara dama razkriva svojo življenjsko zgodbo. Roman poudarja do zdaj zastrte strasti starosti, gre za nepričakovano hvalnico ljubezni.
Upamo, da vam bomo z novimi videokasetami Čarovnica iz Blaira, Dobre mrhe, Pobeg, Mirno jezero, Prihod 2, Vesoljski kavboji in Vaba polepšali kakšno urico v naslonjaču.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// Www.nm.sik.si/cwww_sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice
1	-junija ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
		Sabina Strmecki
/l/V	
SUu	44^	j**0*4>*
L f	
S'
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS
1116 in priimek
| ^°djetje( naziv in naslov) j Uavčna številka podjetja | Zavezanec za DDV_____________
j Kr£tj _______________________
| Člica
Poštna št.
Telefon
Jatum
Podpis
| levilo izvodov ____________
j j^ročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. ^Naročnina velja do pisnega preklica.
\
Gospa Alojzija z Malega Vrha je opozorila na slabo cesto na Malem Vrhu.
Odgovarja predsednik Sveta Krajevne skupnosti Globoko Anton Kmetič:
“KS Globoko vzdržuje 43 km krajevnih cest, od tega 15 km asfaltiranih. Cesta Mali Vrh Škofce - Zupančič, ki je predmet te bodice, je makadamska cesta, na katero KS vsakoletno navozi približno 20-30 kubičnih metrov gramoza. Tudi v letošnjem letu bomo do konca maja opravili ta navoz. Ogledali smo si tudi stanje te ceste in ugotovili, da je prevozna, na njej pa je nekaj manjših jam, ki so posledica zadnjega neurja, ker ni urejeno odvodnjavanje lokalne ceste Brežice - Dečno selo in ob nalivih ta voda teče na krajevno pot. KS Globoko je na ta problem pisno opozorila Občino Brežice in prosila, naj se uredi odvodnjavanje lokalne ceste 15. oktobra 1999 z dopisom številka 112/1-99. Že pred leti smo se z uporabniki te ceste in med drugim tudi z gospo Alojzijo poskusili dogovaijati, da se pristopi k modernizaciji tega cestnega odseka, vendar ni bilo razumevanja s strani uporabnikov v zvezi z lastno udeležbo pri financiranju modernizacije ceste. Uporabnike te ceste bomo ponovno poklicali na sestanek in z njimi poskusili doseči dogovor o realizaciji modernizacije. V preteklih referendumih so krajani KS Globoko plačevali samoprispevke (zadnji seje iztekel že pred desetimi leti) za določene programe, ki so bili v celoti uresničeni. V tem zadnjem programu je bilo tudi gramoziranje ceste Mali Vrh Škofce - Zupančič in je bilo takrat izvršeno.”
Stanko iz Brežic je svojo bodico namenil Mercatorjevi trgovini Brežičanka, ki ga kot soseda moti s klimatsko napravo.
Odgovarja direktor maloprodajnega območja Posavje Ivan Novoselič:
“Vse zadeve rešujemo preko Mercatorja Dolenjske iz Novega mesta, zato so postopki nekoliko
torkove bodice
daljši. Prišlo paje do napake pri tehnični izvedbi, saj dobavitelj ni opozoril na glasnost naprave in ni predlagal protihrupne ograje. Zdaj že iščemo rešitve, vendar imamo težave zaradi cestnih povezav in logistike, saj mora biti protihrupna ograja odmaknjena meter. To bomo tudi naredili. Stanovalci so nas opozarjali že po telefonu, vendar, ker se zadeve rešujejo preko Novega mesta, morajo stanovalci podati pisno obliko pripombe, dajo bomo lahko posredovali v Novo mesto.”
Boris iz Brežic je opozoril na slabo stanje otroške zobne ambulante in čakalnice Zdravstvenega doma Brežice.
Odgovarja direktor Zdravstvenega doma Brežice Slavko Sušin:
“Kar se tiče posodabljanja zobne šolske ordinacije, je v teku nabava novega aparata, kar pa se tiče ostalega, so prostori mnogo boljši kot drugje. Pred kratkim smo bili na strokovni ekskurziji v Španiji, kjer smo obiskali zdravstveno postajo v bolj kapitalističnem družbenem redu in smo ugotovili, da so naši prostori v celoti za zgled tudi marsikomu v Evropi. Torej, glede posodabljanja samih prostorov ni nobene potrebe. Glede opreme pa bomo nabavili zobni stroj, novo aparaturo. Kar pa se tiče vrst, te delajo pravzaprav ljudje, kajti včasih pridejo, ko niso naročeni. Če se človek naroči, pride takrat na vrsto. Vendar se morajo pri tem tudi kontrolirati, da se ne silijo. Nimamo zdravstveno-policijske službe, ki bi preganjala ljudi. Torej, nekateri ljudje so zelo simi in nikoli niso sposobni čakati ali priti k zdravniku, ko so naročeni. Veseli me, da se zanimate za šolsko zobno ambulanto, kajti otroci so naša skrb in tudi na ta način vidimo, da ta skrb obstaja, vendar mora biti ta skrb opredmetena. Moram reči, da nam Občina Brežice za potrebe nabave opreme daje najmanj v Posavju in dve leti nismo dobili niti tolaija. Ustanovitelj je namreč dolžan skrbeti tudi za nabavo. /.../Naš zdravstveni dom je najmanjši v Posavju, nekateri
STU
m
HM
I

3.0 MHZ

• Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 ■ Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 • Uredništvo: 07/ 373 1020
e-mail: studiod@studiod. si glasbene želje: glasbene. zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM 041900 800
drugi prostori so bolj neustrezni kot otroška zobna ambulanta in v programu za naslednje rodove je širitev Zdravstvenega doma Brežice.”
Jožico iz Brežic je zanimalo, kdo je odgovoren za košnjo trave ob cestah, konkretno ob cesti Zdole - Bizeljsko, in zakaj ta ni pokošena.
Odgovor je posredoval vodja sektorja za Posavje pri Cestnem podjetju Novo mesto Robert Salmič:
”S košnjo smo šele začeli, pri tem pa moramo postaviti določene prioritete, zato ne morejo biti vse ceste hkrati urejene. Predvidevamo, da bomo v zadnjem tednu maja že prišli do ceste Zdole - Bizeljsko.”
Veco iz Silovca je opozoril, da ni table za naselje Silovec niti iz smeri Pavlove vasi niti iz Sromelj.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarske zadeve Občine Brežice Bojan Tičar:
“Kar se tiče označbe naselja Silovec, lahko povem to, da je to v pristojnosti Družbe za državne ceste, saj je ta cesta državna. Seveda bomo mi kot lokalna skupnost po celotni trasi opravili pregled ter opozorili družbo in upamo, da bodo te označbe kmalu postavljene.”
Marija iz Brežic je bodico usmerila na Nuklearno elektrarno Krško glede radiacije in varnostnih naprav in smrtnega primera.
Iz NEK odgovarjajo, da ni umrl noben delavec elektrarne. Skrb za varno obratovanje, okolje in zdravje zaposlenih so stalne usmeritve NEK. Za vsa omenjena področja ima Slovenija sprejeto zakonodajo, ki je povsem primerljiva z Evropo in svetom. Nadzor opravlja Uprava RS za jedrsko varnost, Republiški sanitarni inšpektorat in drugi pristojni organi oziroma institucije. V vseh letih obratovanja NEK ni presegla nobene z zakonom določene omejitve.
mali oglasi
Prodam Škodo Favorit GLX, letnik 93, vinsko rdeče barve, garažirano in lepo ohranjeno.
Pokličite 041-853-406.
Prodam vinogradniško škropilnico Agromehanika Kranj, motokultivator s koso Gorenje Muta in cisterno za gnojnico Creina 2.300-litrsko.
Pokličite 041-634-026.
Prodam dvovretenskega pajka za obračanje sena znamke “Sipov”.
Pokličite 49-62-946.
Prodam nedokončano hišo na Čerini, v izmeri 9 krat 11 m z napeljanim vodovodom in elektriko, do hiše je asfalt. Obstaja možnost nakupa hiše z 900 m2 zemljišča za 78.000 DEM ali s 1.400 m2 zemljišča za 87.000 DEM.
Pokličite 040-329-032 v večernih urah.
Zelo ugodno prodam nedograjeno hišo na Raki. Obstaja možnost takojšnje vselitve.
Pokličite 01 -565-90-15,01-895-18-49 ali 01-72-13-304.
Prodam trisobno stanovanje, 80 m2, v prvem nadstropju, z vsemi priključki in garažo v bloku - 20 m2. Stanovanje je v Krškem na Cesti 4. julija.
Pokličite 07-49-26-189 ali 041-266-416.
Enosobno stanovanje oddam v najem od 1. junija dalje. Stanovanje je v bližini Hotela Sremič v Krškem.
Pokličite 031-841-844 po 17. uri.
Oddam apartma v Barba-rigi (hrvaška Istra) s pogledom na 150 m oddaljeno morje, od 1. junija dalje.
Pokličite 00385-1-23-30-592 ali 00385-1-23-03-893.
Prodam večjo količino koruze v zrnju ali v storžih. Pokličite 49-59-175.
Prodam dve toni koruze v zrnju.
Pokličite 040-345-693.
Prodam koruzo v storžih ter manjšo količino koruze v zrnju.
Pokličite 49-67-827.
V Brežicah brezplačno oddam v najem vrt, ki je že pripravljen za setev.
Pokličite 49-63-020 po 21. uri.
Kupim stare omare, raztegljive mize, stole, komode in skrinje stare okoli 100 let.
Pokličite 07-34-66-320 ali 041-696-263.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
«	Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijskicentar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Prof. dr. Tatjana Avšič-Županc -
Dan pred visokim obiskom češke in slovenske delegacije v tovarni Vipap Videm Krško je bilo zaposlenim razdeljeno nepodpisano pismo z naslednjo vsebino:
Inštitut je moj prvi dom
Je Brežičanka, rojena 11. julija 1957, ki goji spomine na postajo v Sentlenartu, kjer je odraščala ob mami Ani in pokojnemu očetu Leopoldu, gradbeniku. Ko ji je začela hoditi v šolo sestrična in je ostala brez družbe, je hotela od staršev izvedeti, “zakaj pa ne tudi jaz?”. Za ljubi mir sta jo vpisala v glasbeno šolo, kjer je hotela igrati bobne, ravnateljica Elizabeta de Gleria jo je uspela prepričati za klavir, osnovnošolski čas ji je potekal v stari osnovni šoli pri cerkvi in stavbi tedanje Trgovske šole, temu je sledilo še brežiško gimnazijsko obdobje, ki se ga spominja: ”Na ves ta čas imam lepe spomine, ko smo se s sošolci dobro razumeli in še danes prijateljujemo, se dobivamo ob obletnicah, kakšen vikend gremo tudi skupaj na morje ali na smučanje. Ko sem se vpisala na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, sem izpolnila ljubezen otroških let, tej pa sta v celoti botrovali učiteljica Angela Poček oz. profesorica Dušanka Lipej, ki sta me učili biologijo. Namreč zelo rada sem brala basni in pravljice, paralela tem pa so bile naravoslovne knjige o naravi in živalih - plazilcih, ptičih, sesalcih, dvoživkah, babica pa mi je poklonila knjigo o evoluciji prof. Jovana Hadžija. Spominjam se, kako sem po močvirju lovila paglavce in gledala, kdaj se bodo razvile žabe in
rada sem bila sama v naravi.”
Leta 1981 je postala diplomirani biolog z raziskovalno usmeritvijo, diplomsko nalogo je delala na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v
Ljubljani pri dr. Marjanu Vozlju, prvemu slovenskemu imunologu, kjer seje spoznala z delom v laboratoriju. Najprej je nadomeščala kolegico biologinjo na porodniški, in v Laboratoriju za diagnostiko virusnih okužb, kljub diplomi, tudi višjega laboratorijskega tehnika, kije šel v pdkoj. Na pobudo mentorja, prof. dr. Mihe Likarja, je vpisala magistrski študij na Medicinski fakulteti in ga končala z zagovorom leta 1988, ko je nato dobila stalno delovno mesto strokovnega delavca z visoko izobrazbo z raziskovalnim
delom. Prof. dr. Avšič - Župane: ”Naš inštitut je del Medicinske fakultete in je sestavljen iz katedre za mikrobiologijo in imunologijo ter iz ostalega dela, ki dela diagnostiko in preiskave, paralelno se ukvarjamo z raziskovalnim delom, ki me je vedno privlačilo. Ob magisteriju sem se prvič srečala z ožjim področjem virulogije, s katerim se še vedno ukvarjam. Začela sem raziskovati “hantaviruse” (mišja mrzlica), odkrila sem to bolezen in prve bolnike s to boleznijo v Sloveniji ter nadaljevala s širšimi epidemiološkimi in virološkimi raziskavami, kje se ta virus nahaja v naravi ter virološke, da sem raziskovala posamezne viruse. Rezultati teh prvotnih raziskav so bili predstavljeni v magistrski nalogi in v znanstveno raziskovalnih prispevkih doma in v tujini. To obdobje zaznamuje tudi povabilo Inštituta za tropsko medicino v Antverpnu v Belgiji. Obisk v njihovem laboratoriju pa je zame pomembna prelomnica v raziskovalnem delu, kar pomeni, da sem odkrila virus “dobrava” in sem podrobno določila njegovo strukturo. Ugotovila sem, da je drugačen, kot so bili do takrat poznani han-tavirusi, to pa sem predstavila v svoji doktorski disertaciji leta 1991, kar je nadgradnja mojega dela.”
Z rezultati teh raziskav se je povezala z raziskovalci Inštituta
ameriške vojske, ki so jo povabili k sebi na izpopolnjevanje v Frede-rick, država Maryland, kjer je leta 1993 dobila prestižno nagrado Ameriškega raziskovalnega sveta, ki ji je omogočil enoletno delo na njihovem inštitutu. Tu se je ukvarjala z genetskimi raziskavami priprave cepiva za mišjo mrzlico. Za ves ta sklop rezultatov raziskav petnajstletnega obdobja je prejela Zoisovo nagrado, najvišjo državno nagrado za vrhunske znanstvene dosežke. Sedaj se ukvarja z mikroorganizmi, ki jih prenašajo klopi in povzročajo bolezen pri ljudeh, npr. bolerioza, virus klopnega meningo-encefalitisa, predava na Medicinski fakulteti študentom medicine in stomatologije, na Biotehniški fakulteti študentom biologije in mikrobiologije in na Fakulteti za farmacijo dodiplomcem in podiplom-cem.
Družino prof.dr. Avšič-Županc sestavljajo tašča in tast v Krškem, mama, s katero se slišita vsak dan in vidita na deset dni, 23-letna hčerka Manca, študentka veterine, in mož Rajko, strojni inženir, ki viruse prenaša po dolgem in po čez. Ogledi filmov (političnih, CIE, FBI ), smučanje, hoja v hribe, fitness pozimi, obiski dobrih koncertov in poletnih festivalov, pa so verjetno rezultat njene dobre organizacije.
Natja Jenko Sunčič
Počkarjevi kot doktorici znanosti sprejem pripravila občina
Brežice - Etnologinja kustosinja Posavskega muzeja Brežice dr. Ivanka Počkar je bila sredi aprila promovirana v doktorico znanosti, ob tej priložnosti je Občina Brežice v minulem tednu v poročni dvorani gradu Brežice pripravila slavnostni sprejem.
Kot smo že pisali, je januarja dr. obrti v Brežicah. S ciljem pokazati Počkarjeva uspešno zagovarjala utrip mesta skozi najbolj zastopa-svojo doktorsko disertacijo z našlo- no skupino, v opomin nam, ki
vom Rokodelci in obrtniki v Brežicah od 2. polovice 19. stoletja do 2. svetovne vojne.
Kot je ob predstavitvi knjige povedala avtorica, je ob obsežnem pisnem gradivu zajela tudi okoli 160 enot slikovnega gradiva in poleg znanstvene plati predstavila 9 obrtniških družin in skoznje 11
gradimo na opisani družbi in njihovem znanju.
Dosežek in pomen naložbe v znanje sta poudarila župan Vladislav Deržič in podžupanja Milena Jesenko, za prijetno vzdušje pa so zaigrale učenke Glasbene šole Brežice.
Suzana Valitarič
108 mladih planincev
Pohorje, Brežice - Na Pohorju pri Treh kraljih je potekala tridnevna planinska šola za 108 učencev 4. razredov osnovne šole Brežice po programu PZ Slovenije z rekreativno dejavnostjo. Vsebina planinske šole je bila obsežna, od lika planinca, zgodovine in organizacije planinstva, spoznavanja hribov in gorniškega izrazja, planinske opreme, gibanja in nevarnosti v gorah, vremenoslovja, orientacije, planinskih poti, prehrane v gorah, prve pomoči do gorske reševalne službe. Dvoje predavanj o liku planinca in planinski opremi so pred odhodom opravili že v šoli. Otroci so si pridobili v šoli osnovno planinsko znanje, vsi so prejeli potrdilo, da so opravili planinsko šolo in so včlanjeni v Planinsko društvo, dobili pa so tudi značko in planinski dnevnik PZS. Pedagoški vodja je bila Nada Baškovič, planinski vodniki pa Marija in Ivan Veble ter Ivan Tomše. NJ.S.
Poročni jubilej v Anžah
S 65. obletnico poroke sta praznovala zakonca Frančiška in Avguštin
^ Resnik iz Ant Aprila in februarja pa sta dopolnila 90 oziroma 91 let.
S Čestitamo!
r---------------------------------------------------------------
o-!
| Pomagajmo raziskovati in ustvarjati
Sevnica - Po sedmih letih zatišja nekaj entuziastov zopet obuja Društvo prijateljev mladine (DPM) Sevnica- Boštanj. Ustanovili so ga aprila, na prvem občnem zboru pred dnevi pa so sprejeli okvirni program dela. To je pozornost mladim na vsakem koraku, da bodo spodbujeni za raziskovanje in ustvarjanje.
Predsednica društva Marjeta Pfajfar ugotavlja, da je za letošnje leto brez denarja nesmiselno delati velike načrte. Sprva nameravajo otrokom vrniti nekdaj utečene prireditve, kot so bile ob Tednu otroka pa pustno rajanje in obisk Dedka mraza ali Božička.
Sprejeli so ponujeno roko DPM iz Krškega, ki ima tudi za otroke iz sevniške občine na razpolago kapacitete za letovanje v Nerezinah. Sev-niško društvo bo pred počitnicami skušalo zbrati denar, da bi vsaj deset otrok iz revnih družin poslali na moije. (Če bi dobili dovolj sponzoijev, bi v Nerezinah sprejeli 100 sevniških otrok!)
Podžupan občine Sevnica Andrej Štricelj, ki se je tudi včlanil v društvo, je opozoril, da proračun na podlagi podanih programov sicer odmeri nekaj sredstev za društva, vendar še zdaleč ne zadoščajo za izvedbo večjih projektov. Predstavniku Salizijanskega centra Sevnica Matjažu Travnu se zato zdi smiselno, da društvi v programskem delu navežeta tesnejše stike in se potegujeta za republiška sredstva. Salezijanski tajnik bo rad pomagal, saj tekoče spremlja razpise Urada za mladino in drugih organizacij. Predsednik TVD Partizan Robert Perc pa je ponudil njihov program aktivnega preživljanja počitnic, člani društva bodo rade volje sodelovali.
Vsakdo lahko izkaže podporo za delo z mladimi tako, da se včlani v DPM Sevnica-Boštanj. Članarina je le 1000 SIT, dijaki in študenti so članarine oproščeni.
Branka Demovšek
VISOK OBISK
V pričakovanju visokega obiska se primemo pripravimo in tega dne zgledno uredimo.
Vsi zaposleni naj oblečejo čiste (nove) delavske obleke z znakom obstoječega podjetja. Oblačila naj bodo enostavna, brez pretiravanj z modnimi dodatki (enako velja za oba spola).
Izbira spodnjega perila je prepuščena osebni presoji - le dolge “gate” naj ne prekrivajo jeklenih kapic (zaščitnih čevljev). Tudi na osebni videz ne pozabite. Poravnajte zaležnine, obrite kocine, popravite prečke (razen izjem) in operite zobe, da se izognete alkoholnemu zadahu. V ta namen tudi bombice različnih vsebin izjemoma pustite doma. Prav tako ne prinašajte s sabo transparentov, raznih simbolov in slik, ker jih boste lahko kupili že cenzurirane pred tovarno!
Na delo pridite peš, ker ne bo parkirnih prostorov, in tešči, da ne bo vetrov in pretirane uporabe sanitarij. Za malico pa vas lepo prosimo, da ne kupujete cenenih salam (tirolka, jeger, itd.), ker puščajo zelo neprijeten vonj. Če pa ni denarja, naj bo v petek post.
Čemerne in zdolgočasene vsakodnevne obraze pustite doma, bodite vedri, prešerno nasmejani in pokažite gostom še preostanek vaših belih zob, da bodo videli, kako srečni smo ljudje na skrajnem jugu sončnih Alp!
Imejte se prijetno in, lepo prosim, NE BODITE V NAPOTO.
Govori se, da se v “avtrijskem” Tespacku ali, kot ga po novem že imenujejo, Duropacku v Brestanici pripravljajo na izdelavo kartonskih krst za Kitajce. Prototip naj bi že odpeljali na ogled in poskus na kitajsko veleposlaništvo v Zagreb. Upamo, da so zdržale. Morda pa se bodo lotili izdelave tudi za ljudi iz domačega okolja.
Da bi bili svetniki dobro informirani o dogajanju v brežiški in sosednjih občinah, jim je župan Deržič naročil SavaGlas. Vendar ugotavljamo, da njegova, vsekakor hvale vredna odločitev, pri nekaterih svetnikih ni padla na plodna tla, saj smo v uredništvu bili deležni kritike, da o nekem zelo pomembnem dogodku v eni od Krajevnih skupnosti nismo poročali.
Ko smo dokazali nasprotno, namreč da smo o tem poročali še istega dne v programu Radia Brežice pa tudi v časopisu SavaGlas, kjer je bil prispevek podkrepljen še s fotografijo, smo dobili odgovor, da pri njihovi hiši SavaGlas berejo samo stara mama in otroci. Hvala Bogu, da vsaj oni; kljub vsemu pa bi tudi svetniku priporočali, da SavaGlas vsaj prelista.
Nabor v Brežicah
Brežice - Pred dnevi je Uprava za obrambo Krško, izpostava Brežice izvedla prvi spomladanski nabor za bodoče slovenske voj a' ke. Ena od letošnjih novosti nabora je bila tudi nova naborna komisij®’ ki ji je predsedovala stotnica iz vojašnice Cerklje Melita Pirc, ko- [ misijo pa so sestavljali še direktor Zdravstvenega doma Brežice df-Slavko Sušin, predstavnik Uprave za obrambo in izpostave za obrani' bo, predstavnika Ministrstva za obrambo, sektor za vojaške zadev® Dušan Grof in Nika Aupic. K.M.
Slovesen trenutek, ko je mladi nabornik prejel svojo vojaško knjižic0'
Veselijo se slovenskih lovcev
Kraljevec na Sotli - V obmejnem mestecu z R Slovenijo, v Kraljevcu na Sotli, bo 9.junija mednarodno srečanje skupin lovskih rogistov in lovskih pevskih zborov iz Hrvaške, Slovenije, Avstrij6 in Italije. Kraljevški rogisti letos praznujejo 5-letnico delovanja-Ustanovljeni so bili na pobudo kraljevških lovcev in so druga skupina lovskih rogistov na Hrvaškem. V svojem bogatem delovanju so nastopili že na številnih lovskih prireditvah in srečanjih r°' gistov, tudi v Sloveniji. Na srečanju pričakujejo in se veselij0 udeležbe slovenskih lovcev, ki cenijo lovsko kulturo.
'	Nace Štrud \