&k. HofbibliotbelT Wien V Gorici, 30. maja 1884. „Srtfia" »-baja vsak petek in veljft po. poiti prejsmana ali * Gorici na rtoni poSiljatic.: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta.....„ .i.20 Cetvrt tela . . . . „ l.io Pri o-uanilib in tako tudi pri ,,jm>. tlanicah" 30 pMuje za pavadno tristop-no vrato: $ kr. *e se tiaka I krat 7 » „ « » 2 „ • » » t. » 3 ., Za v«Lp crke po prostnru. Nad sosed. Tedaj XIV. Posamezixe 5fcvilke ne debivajo po 8 V- 'V tobaktriiliah V gosposki ulici Mitfu ,',tri'li krbii'*, na starem trgu in v nanski utici ier V Trstu, tia Ca-'se'rnfr' S. iJopisi ijaj se Idagcvoljno pofiitfajo jirediu'Stvu„Sbc5e" vGorki nar^awtfcu-16, J., naroeuiua pa opravaiJtTu „So8e" Via della Croce fit. 4. H. RokopiBi se ne vradajo; dopiai naj ae blagovoljno frankujojo. — Delalcem in drugim iiepramoiuim so it&ro&iina •iiiiu, akose oglaae pri opraYuigtvu. I luieli smo 2e vefikrat priliko, da smo govorili 0 | politiki, katera se snuje iu vzdr2uje v Ualiji nasproti Av.striji ter 0 potrebi, da se v Avstriji preinenijo raz-mere, ki dajejo povod in podlago taki politiki, ki je Avstnji, uevarua. Nikolijjpa nisrao odlocno povdarjali, kdo so molje, ki bi radi nasi drlavi odtrgali dva ie-pa kosa zemlje na suhcra in ob morji ter pridruiili ja Italiji, „zjedinjeni, a ne se dovrdeui." Imeuovali into sicer Fambrija, a le kot mo2a, ki ,|e odkril mis-Ijenje drugth in dodal svoje n&svete 0 tnimi poti, po kateri bi se doneg'o to, po Reiner vroCekrvi italijanski raladtfi dan oa dan 2eljno hrcpenijo. Navadno se go* vori, da irredenta steguje svoje roke po avstrijskih tleh in ne praSa se veliko, kdo je tista irredenta. Tudi le vrstice nimajo namena naStevati vsa italijan-ika druStva, liste, pisatslje, ustanove, maze m viso-kih mestib, ki pospcSujejo nopoaredno alt posredno prizadevauje irredenta, obaegajoce vse modi in v»e oaklepe, ki so se rodili proti Av.striji. Le to hccejo p vdati prieujoce vrate NSoLlnimM citateljem, da dun. ir red elite ne potnl samo glav nepreuilljene mlndine, atupak da tudi visoki gospoa>, ki Italijo nekako za-utopajo, se spomtojajo irredeute javno in s takitni besedami, ki kaz>jo v/ajt-mnosfc niisli. Fredsednik drlavnega zbora italijauskega v Rirau, K- Farini, imid je pied par tedni govor po raujkcm geoeralu Maraldiji. l)*ji^vtem govoru naiteval zbor-nici vehke zasluge, katere ima ta mol oa vojaskem polji italijanskem, ui nit posebnega, ker to jc spioSna uavada, da se omenjajo vsakovrstne zasluge uinrlega Dioia, ko se p Lastilci bkupno in ginetiega srca spo-minjajo. AH to je moralo jako neprijetuo dirnoti v-sakega Avutrijca, da je predseduik 0 tej priliki spo-minjal se tudi naSega Trsta in sicer razloiuo v smislu irredeate. pokier tnladiti 0 Trsta Civkajo kot 0 lta-tijanskem mcstu, ki ni Se reSeno, morebiti ni tako bud®, dast ni brez nevarnostt; ali ko se javno v zbor-nici pred zastopuiki itolijansk^ga naroda rabijo taki izrazi in izgovarjajo take mislt, katere smo sicer va-jeni sli&ati le \z ust manj premiSljene mladine, je huje. In res, predsedntkovt besede so se raznesle kot blisk po vs«j Evropi in dcbile so na merodajnih tm-stib — na borsah v Parizu, Londonu in Beroiinu •— odgovor, ki so ga zaslutile. Italijanska renta (drzavne obligacije, dolina piema) je prej raoCno rastla, malo da ni dosegla uomiaalue vrednosti; driavno dolzno pismo, ki se je glasilo na 1000 lir (po 46 kr.), so je :koro da tudi ? resnici za toliko prodajalo, med te« ko so prodajali nekdaj v drugih drzavah pod vod-stvom uCenih voditeljcv dol2na pisma, glaseCa se na 100 gld, po 67 gld. Ko se je raznese! glas 0 Fari-nijeveai govoru, bilo je borsnim politikom jasno, da mirne rtmwxv. med Italijo iu Avstrijo bi se mogle skaliti. Kaj je slediio na to? Italijanska renta je mo-Ciio pad hi. Par bened predsednikovih je zadostovalo, da se je razruiila ona visokost in stauovitnost itali-janske rente, katera se je prej dolgo driala, med tern ko avstrijska renta nt 11 ifi trpela. fiorsni politiki sodijo tedaj, da ako bi priSlo do vojske med Italijo in Avstrijo, bi prva ne mogla prlCako-vati lavorik, paL pa da bi Avstrija zmagovito potoikla svojega vojsknega sovralnika. Za Avatrijo je dokaj Lastno, da borsa 0 njent vojskni mofti in srefii dobro sodi; vendar menimo, da je uali diiavi potrebno, vzgojevati si na iugu ¦ V nekdanjih casih iiveli so ljudje od zellSC In korcninic, robidnic in jagod, poljskih (in lesnih pri* delkov; ali kiuaiu so opazili, da mesna jed je bolj «lastua in teLua, zato so zaceli jesti meso. Kdor se dandanes AtiX zemeljakth pridelkov, imenujejo ga ve-geterijanca in se mu kedaj celo smejejo. Prvt meso-jedci niso poznali klobas in krag, stlaCcnih ielodccv in Liebigovega izletka ali ekstrakta. Ko so bili laCci, gli so na lov; kar so ubiii, so odrli, spekli in po-vzili; skied in vilic niso poznali, zato mesne juhe nico kubali. Gospodarji mnogih ced zaklali ho, ko so hoteli gosta pocastiti, kozlica ali pitano tele, ovco ali koStruna. Ko so se ljudje namnoLili in nisomogli odreti za vsako kosiio teleta ali mladega praseta, zmislili so se na sol, dim in ogojevo moC ter so za-Celt meso kaditi, da se je dalje Lasa ohranilo. V no* vej§ih casih porazumeli so se ljudje v obljudeuih kra- LISTEK Ubila ga,vje vino. Hrvatski splsal Jenio Sinolsti; poslovenil Skitlnlko?. I. V jednem najlepSih kraje? tuine Istre stoji maj-bno mestice na pustih pectnab, ki se vzdigujcjo nad sinjem morjem. Recimo, da se to mestice zove Pred-grada. Pred nekaj leti sta iivela v tern mestu dva trgovca, kojih jeden se je jmenoval Lovro RuiiC. Ljubi! in gpoStoval ga je vsakdo v vsem onera kraji. 0 Djegovem poStenji, 0 dobroti njegovega srca ljudje mm nikdar dvomiii. Lovro se je rodil v Predgradi, kjer so po&valt tudi ostanki njegovih roditeljev in dedov. Drugi trgovec ni bil domaCin. Ljudstvo ga je iraenovalo Sior Aoselmo. Ta sior Aaseimo je pri-fiel nekega dne, ne zna se od kod v Frcdgrado, da prodaja igle, traka, cvirna in kar je se take drobne robe, za katcro so mu dajale zenice cunj. Sior An-tselmo naposled ostane v Predgradi ter priCne krCma-riti in kramariti. Pred ujegovim dobodom v Predgradi ni nikdo znal za tatvino in ljudje so se mo5no Cu-dili, ko je neko no6 bila okradena traflka (prodajal-cica tobaka), yt- katere je tat odnesel cesarski tobak in nekaj malo denarjev. V Predgradi gredd yudje navadno zgodaj spat, ker se po dnevu zadosti utrudijo po onih svojih pe-Ctnah} zato-se pa nikdo ne najde v krfimi siora An-wlwa ^(Joq uro fp -zdravi Mariji". Nekega veCera razlegalo se je po mirnem kraji necavadno petje. Vsi glasovi bili so nekako suhi, hripavi. in zaraolkli. KrC-ma siora Anselma ni dalefi od cesarske ceste in tarn se je bilo zamuddo nekaj mladeniCev, katere so iste-ga dne potrdtli v vojuke, Mladi novaki so priSli iz okrojnega mesta, a ker je njih dom oddaljen od Pred* grade, udpofiili so se v kxtmx Siora Anselma. da si grlo omocijo in srce razvesele. No, Clovek ni najvc-selejii takrat, kedar poje, kedar vliva v se vina, ker znamo, da oni dau tudi tern mladeniSem ni plavalo srce v radosti. Oni so piii in peli in navdudevali drug druzega sam6, da pozabijo na oni nesreCni „tauglihtt, a pri §ior Anselmu sosezamudili do pozne nofii, ker so zuali, da doma ne najdejo druzega, kakor polno solz in jokanja: -ah zakaj sem te rodila, dragi sinko!" Mladenfi pijo, vlivajo v se vino kakor za stavo, a Sior Anseimo dooasa vrC za vrcem ter jih navda-guje in tolazi in jim pravi, da so srecai, da bodo vi-deli mnogo sveta v cesarski siuShi, da se bodo nautili tega in onega. Sior Anseimo je majhen Clovekr rudetih, debelih lie; zavihane ima rokave do komol-ca, prsi odkrite, ziblje se na kratkih in debelih no* gah, roke drzT v 2epih, kjer prcmetuje srebrnjake. KrCmar se trudi, prikimuje mladeniiem in se pridu* Sava, da je njegovo vino najboljSe v vsej Istri ter da oni ne bodo tacega pokusiii niti na cesarskih brodo* vih. MladeniCi upijejo, vazsajajo, da mnogi bli^nji stariek v Predgradi ne more uili raoliti, niti zatisniti truduega o6esa radi nemira v Anselmovi kr5mi. Matej llijia, krasen mladeniS in cvrsl kakor hrast, vliva v ,se kozarec za kozarcem. NjegOVe 061 se svetijo, obraz m% mcW to rak, lasf raslm^ae, ako obja»e jed- jih, da iivino skupno zakiljajo, da dobijo vsak dan ali vsa) vsak teden sveso meso. Moaarji dobili bo na-rofiilo, da klavno zivino kupnjejo, derejo, razsekajo, prodajejo in tako celo okolico z mesom preskrbujejo za poSten denar. Ali v novejSih Casih, odkar se je vpeljala uata-va, zviSala se je plafia mfnistrom In mesarji bo me-nili, da tudi oni ne smojo zaostajati glede placa, ker tudi njih ime se zaCcuja s Crko ra kakor ministrovo. V zadnjih 10 ali 15 let ill so mesarji v ceni tako po-skoiili, da zahtevajo m teledjo nogo dvakrat toliko ko pred 20 leti. Ta razvada se jo tako tazlirila, da celo meaarico povisujejo ceno mesa, daBi so leuske uavadn: mehkejega srca od mo2. Se zadnje dni vz-rastla je cena mesa v Gorici po 2—4 kr. lift kilu. Ako bi goriSke obfiinike naklade na uiitnlnskl davok no iznaSale 180 0/0 drzavnega uiitnega davka, bilo bi meso gotovo boiji kup; ali mestni oCetje aidajo most a kamna iw Koran in ubogi GoriCani ga moramo pkfiovati s mesom in vinom. Meso je tako drago, da marsikdo, ki mu ja bil prej vajen, bo moral uareditL zauaprej Mi 6ez usta, ko pojdo k obedu. Kaj nam je storitl? Ker je meso predrago In p ne moremo placevati, poiskati si moramo drugo hrauo, ki nam meso po mogocosti namestl. Najbltfoja na-mestnica mesa je riba, ker tudi ona ima rudeCo krv, ko koStrun, samo da je mrzlo. Do rib, do morja se moramo obrniti, ako hocemo dobiti teCno hrano, ki nam bo u»me»tovaJa doaedaiye meso. Dr. 8cherzer, avstdjski ioflM'v^p^ea na NeraSkem, tmelje, n& davno od tega, govor, V katerent je pojasnjeval, koli-ko dobiCka in dohodka imajo razne dr2avo od ribStva. Iz tistega govora lahko sklepamo, kaj jeitreba storit I, da se rib§tvo ob jadranskem morji povzdigne in da cena mesa vsaj nedoliko pade. Na AngleSkem imajo za ribarenje 37.000 Cohov iu ladij na katerih ribari 120.000 oseb. Letnih do* hodkov imajo nad 300 railijoncv gold.; vsako leto na-lovijo nad 600.000 ton (ali nad 6 milijonov kvintalov) rib. V Loudonu prodajo vsak dan 8000 cehtov sve-i\h rib, kar izda toliko, kolikor 1000 pitanih volov. Na Dunaji se v2ye pa v vsemletu komaj 28.300 cen-tov rib, kar bi zadostovalo v Londonu komaj aa 3 dni in pol. Na Francoskem imajo 22.000 colnov in ladij za lovljenjo morskih rib ter imajo letnib dohod-kov cez 40 milijonov gld. Rusija ima .dohodkov 35 nega prijateljev, prepeva na vse grlo. Tudi v njfgo-vem iepu zveni srebro. Matej, pravijo ljudje^ da je doner mladenic, le Skoda je, da se je preveC zaljubil v sladko kapljico, vsaj zoano je, da je^ta kapljica pravi strup, fie nisi pameten in zmeren. Sior Anseimo iiajveC mesa okoli Mateja, vsako toliko ga potepe po ramenu, smehlja se mu rekoC: „Ti se nisi rodil, da 2iviS med temi peclnami." Okolo jednajste ure razidejo se veseli prijateljj. Sior Anseimo smijal se je v pest in gledal za njimi. NoL je bila jasna in tiha. Polna luna sije; med bli-SCeCimi zvezdami. Morje, bregovi in otoci, vse se je blesketalo v mesecni svitlobi, ki se je razlivala po morskem povrsji. Z gore je pihljal prijeten vetrifi k morju ter se igral z vejicami oljkinih in smokvinih dreves. Matej ni Sel naravnost po cesarski cesU, ki se mu je beliia predocini, ampak zapletal se je zjedne sttani na drugo. Dolgo je mabal z rokama in mrmral sam seboj, a naposled zacne peti. Glaa njegov razlc-gal se je od gcica dogrica in se zgubljal v mraCnih dolinicah nad morjem. Vse je bilo tiho v tej toplej poletnej uoCi, vse je 2e bil zazibal siadkl sen, samo mlada Tonka zdi-hovala je te^ko in 2alostno, ko je posluSala zamolkli glas svojega drazega Mateja. Pod strmo gor6, med vejnatimi kostanji, med oljkarai in smokvami (figami) se je beliia sprednja atran Tonkine hise, razsvitljene se sreberno luniuo svitlobo. Le od.daleS se je zapa-zila temna odprtina na sprednji bisini strani in to je bilo odprto ukno, kjer jo sloaela Tonka, da docaka .vojega Mateja. tM (0^# #p*$te \i ms^ milijonov, Italija 20., NorveSko (ki Steje samo 2 miiijona ljudij) 35 milijonov goldinarjev za morske ribe. ..... Tako druge drfcve; kako pa Avstnja, ki meji ob jadransko morje, katero je jakobog&to rib? NaSa drzava ima okolo 2000 iolnov in 7400 moi, ki se pecajo z ribarstvora, ter preirae iz morja Tsako leto blaga za komaj 2 miiijona goldinarjev. Te Stevilke govorijo proti nam in kazejo, da v jadranskem morji na§i riWi ne razvijajo one moci in delavnosti, ki bi jim bila potrebna in ki bi donesla Avstriji lepe do-bifike. Kaj torej storiti ? Avstrya meji ob bogato morje, ali zakladov ne zna vzdigovati it njega. Kdor hoco boriti se z morjem in odjemati mezaktade, mora imeti moc in denar. Nasi pomorSteki to krepki junaci, a navadno uianjka jim denar za vecja pod-vzetja. Drzava bi roorala skrbeti za to, da si odgoji ivrste in trdne ribce. V ta name* aaj &ci prebival-ce morskih bregov, da se bodo zdruzevali v svojem posln, in naj jim pomaga iz za&tka tudi z denarno podporo. Vse okoli&cine bogatega ribarstva nabajejo se ob jadranskem morji, le izurjenih ribtev iiim&mo dovolj. Teh si mora Avstrija pridobiti, ako note, da pojde dobicek od rib v druge kraje, ako hoce, da se nekoliko olajsa zivljenje onih drzavljanov, katerim *a-rad rastofic draginje mesa je nemogoce priskrbeti si mesuo hrano. Poduk in zafasna podpora ribcem je stalna podpora drzavljanom in drzavi. Morki zakladi naj pridejo na dan, da bo drzava od njih korist inula. Zivljenje vettne primorskega prebivalstva je rev-no ; ako bi se z ribami hrana zboljSala, povzdignila bi se tudi telesna mod in dasna krepost cilega naro-da na obalih jadranskega morja. Mala drzavna podpora iz zacetka prinesla bi mogocni drzavi stotere obresti. Zato se nadejamo, da drzava obrne svojo skrb na vzgojo krepkega ribarstva in da stori vsaj toliko za ribarstvo, kolikor za kmetijstvo, ker eno in drugo podpira drzavo. Do zdaj nam ribStvo ne pomaga veliko, ker pogosto so ribe veliko drazje ko meao, tako da le fzvoljeni si jih morejo privosciti. Naj bi bila riba zraven mesa sploSna hrana vsaj ob-morskemu prebivalstvo, ce ne more segati dalec v dezelo, kar pa bi se lahko zgodilo, ako bi se ribStvo uredilo na trdni pudlagi. U6iteljaka konferenca v Solkanu. Te dni (28. in 29. t. m.) je v Solkanu bib ne-kaj novega, posebnega. Imeli smo a&iteljsko konfe-renco goriakega okrnja, h kateri so pe^Sli todi slo-vensk: utiteljt spadajaci pod gradiSCansMi okraj. Pri-SIo }"¦ toliko gospodov uciteljev in uciteljic (teh je bilo 11), kolikor je bilo izraelskih starasin ali na pri-liko toliko skoro kolikor Gospodovih jogrov. Pa so todi kakor se kristjaaom spodobi zaeeli svoje posve-tovanje, narore5 s poklicanjem sv. Dnha in se sv. maSo, ki jo je domaci L. g. gttpnik slnzil. Peli so gg. ucitelji in uciteiijce pri sv*. opravilu maso, ki so jo ucitelji mej seboj imeaovali ?konferenzmessett; drzno nekoliko bi bilo tirjati o tacih prilikah precizno, po-polnem vzgledoo pefcje, saj so, da drugih okolnostij ue omenjam, glasovi zneseni od vseh vetrov, katerih ni tak6 lahko zliti v vzorno hatmonijo. Po sv. maSi se je koj pricelo zborovanje. Ko so se resile pri tacih slucajih navadne in potrebne formalnosti, kakor imenovanje podpredsednika — pred-sedoval je g. okr. s. nadzornik Fr. Vodopivec — za je nemirao, ker zna, da Matej je zopet prevec* pil ter da je sramota, da se tak mladenic uda pijaCi. Petje potihae. Malo na to zasliSi Tonka nestalne Matejeve korake po kameuitej Skoki poti, po katerej je drla voda v case velikih jesenskih dezevij. 8Matej!tt — Sepece Tonka z okna, ko opaziclo-veka v senci visoke oljke. BDa> jaz sera, dusa, jaz*, odgovori jej Matej. BTiho, tihot da ne zbndiS ofieta,* — posvari ga dekle. BEr J5e bi ga tudi zbndill* — refie Matej in pre-viie suknjo z ramena na drugo. „Matej, Matej" — Tzdahne toino dekle". BKaj je?" — vprasa jo Matej in se ziblje na omahijivih nogah. „Matej, tudi danes si preve5 ptt* — pokregag.i dekI6 z Ijubeznivim in ^alostnim glasom. flTonka, pili so tudi dragi! Kaj ne ve§, da so me vzeli k mornarici ?* BZnam; pravili so ljudje. A kje si bit dozdaj?*-— vpraSa ga tiho in bojece. SE, kje, kje?— Pilismo ga po poti!" reLe Matej in ploskoe z rokaraa. wDa, da, pili ste ^ ali ti ne ve§, da me je tudi danes oce krcgal radi tebe. Oa pravi, da te noce za aeta, ker preveC pijanSujeS. Matej, ves veCer sem jo-&a!a* — refie Tonka zalostno in si bri§e solze z ros-aega lica, »A, kaj jocei !«• - - zajezi se Matej in zavrti ka-jpo na glavi. aKer Bog v«, ako te bom Se kedaj videla* — |eo^a Tonka na okoti. tem volitev dvek zapisoikarjev, poroLal je g. nadzornik ,o stana Sol in ufienja, paooradnih spis»h\ Ve6 o tem je brad vglasilu gor;§kih aCiteljev,v .Soli" od 28. maja t. I. zv. 3. str. 71 do 75. Povedal je prav odkrito, karkoli je skasil pri svojih obiskovanjih. Hvalil je, kar je zapazil hvalevrednega, a tudi grcje ni zamoKal, da, grajal je tudi a molfctojem. Zanimalo bode ixvedeti, da je v goriskem okraij, Ce smo prav razameli, stara iola stala okolo 8 tisoft forintov, a nova Sola potrebaje nic manj nego 50 tisod, da naj torej uCitelji sile svoje u»pn6, da bo moS tej svoti primerno korist Soli izcrpiti. Za tem tital je poroievalec g. Aaton Bajc, v tem m keliko je spremenjena Solska postava (oziroma udit Klodiiev na^rt za Primorje) po znani solski no-veli od 3. maja laaskega lata. Po naaih mistih ni v tem praianji ai5 posebnega, aaj brati is primerjatt staro in novo in narobe vsakdo zna. To nas tedaj ni posebno zanimalo. Pal pa nas ye. zanimalo, kar se je temu prasanjo priklopilo. Solska novela realtje nekoliko omejuje, odkazajoft ve6 casa potrebnej^im pred-metom. PraSalo se je torej, ali bi ne bilo dobro, ko bi se .quantum* reatij doloCtl v posebnt kujiiici, ki bi naj ttcttelju sluiila v vodilo, ali pa naj bi ulitelji ta ikoliko" sami doloievali na podlagi sotskth berii. Zdi se, da u&telji ne hrepen6 po realijah toliko, kakor izraelski puscavniki po egipfanskih loncih mt*-a, saj je nek g. ufiitelj navajal izrck svojega Koprskega uCiteija-voditelja: „lesen, lesen und lesen*. Do »klepa v tej stvari ni prisio, kajti zdi se, da stoji na prvi strani ufinih nacrtov za Primorje nevidno zapi^ano: .Noli me tangere". .Pojdimo dalje k uaiteduji totkt", in debate je bilo konec. „Kako naj vzbuja in krepci ucttelj nravuos; v mladini in kterih stedstev naj se posluzoje?" Lcpo prasanje, se bolj pa potrebno. In reCi morauio, An *o je gg. ucitelji dobro, da ne recem izvrstno restlJ. Prvi referent o tej tocki Standrezki g. Bajt na.itel je skrivne Skodljive uircese, Ki tej ne2nej cvetici nezue koreoinice izpodjedajo, a tudi recept je napisal,v po katerem naj u&telj zivalice —• skodljivke zatira. Cud-no nekoliko pa se nam je zdeto, da je poroCevatec opustil, kar bi nioralo po uaScj m\dl m prvem nicstti stati. Ufiitelj a am bodi nraven, to je veodar prvo, conditio sine qua noo, alfa in omega! A kar resni misloc ne stakne, to zasledi vLaith uelno ^;n-sko srce. Pobo2nost, poStenost, znaCajnost, zaupanje v Boga povdarjala je pod^orska gpdfina uciteljca ter se postavila na strogo versko staliSCe. In za njo je krepko pritiskal drag g. ucitelj v dolgi razpravi, Le Skoda, da ni biia z vzvi§eno besedo ptsana razprava stvarna. Versko znacajen bodi ufttelj, Bfreigewteret* ne bodi na§e gore list, ogni se mrtvega realizma, ki o nadzemakem nifi vedeti noee, ki nasprotaje kr^fian-stvu g. kateheta, takd je povdarjal g. uCiteij; — v resnici lepe besedel Mej drugirai sredstvi za vzbuja-nje in krepCanje nravnostt priparoCalo se je tudi bra-nje dobrih knjig. Naravno priilo se je do praSaoja: Kakft oskrbeti vsem §olam knjige drustva sv. M->hora, ljubljanski BVrteca in Matiene knjige. Veliko se je s tem razpravljalo in sopet se je prazna slama mlatila, kajti tudi tn je roka g. nadzornika vmes poscgla in sliSal se je z odta glas: „4. Upljiv §. vrtov oa gospodar-stvo in na odgojo otrok," kar nam je netazumljtvo osta'o. Pa bi se bili kmalu skregali,—kedo? praSas. — I, no kakor je pri nas obicajno: mladi in start. Pa g. nadzornik je oboje z rahlo roko poboial in z lepo „Tonka, kaj ti koristijo solze? Potolazi se, vrnil se bom; ne, rfe, ue bom popival t Ah vino, prokleta krcma, dd, ne bom vee pil! Tonka o-s jofii, veruj mi, nikoli ve6 ne pojdera v krctno" — obetal in tolaiit je Matej, a jezik mu je pi el, noge so se mu klecale. Matej se nasloni ob deblo. V glavo mu je silno Somelo, v griu ga je zgalo, a v srci nekaj peklo. Skozi oljkine veje prihajali so lunini trakovi ia raz-svitljevali njegov od vina potrt obraz. Razkustrani crni lasje padali so mu po 5clu. Tonka ga je gledala se solznimi ofimi in cutila je v srci veliko Most. V^ kedaj pojdes v Pulj na cesarske brodove ?* -*• vpraSa dekle. „Za kak mesec,* — odgovori jej Matej in spusti glavo oa prsi. „Matej, pojdi domov* — zaprosi ga Tonka, ker je videla, kak§en je. BAh, prokleta krfima!8 — zaskripne Matej z zobmi, pa pogleda v okno in koj odide po onej gr-dej poti. Tonka je tndi zdaj poslu§ala njegove korake in brisala debele solze, ki so padale po lici. Prekrasna je bila Tonka; ni imela para na dalec. Vzrastena, obla, fivrsta kakor kremen. Grne in solzne ofii gle* dale so zalostno po bregu, na morje, na meglene o* toke. Tudi njeui lasje so se svetili od lunine svitlobe kakor vranove peroti. 02arele ustntce so se gibale od joka in jecanja; deviSke njene prsi vzdigovale in pa-dale so hitro. Tonka zapre okno se le pozno v noct, |e2e v svojo postelj, izjode se tiho in nemirno zaspi. ^Dalje pride.) besedo pomiril in nastala je velika tihota. A na§e src6 noce tiho biti, v Koper sili, kjer ni vse, kakor bi moralo biti, kakor pravijo oni, ki se od tarn vra-<5ajo domov. BVideant consules !tt Pri peti tocki vrgli so v reto, tisto veliko, Sol -ska berila; a za resetarja izbrali so si senpeterskega g. u&telja. Malo zrnja ostato je v retu, pa §e to shranili so v kot za sre&ne prihodnje case; za Solsko leto 1884-85 o^tanejo Se pleve v svojej veljavi, da-si pri njih cloveku sape zmanjka, kakor je pokazal sol-kanski g. nadu&telj Toma2 Jug. Ta referat zdel se nam je nekoliko presplosgn; mor.imo pa sopet ta po-bvilno priznati, da je g. poroCevalec z retom krepko tolkel ob koleno zaradi brezmejnega kopicenja reatij v berilih. To grajo pohvalno omenjarao. Pristavlja-mo pa, da bo tu nekoliko teSko najti zlato namreC sredojo pot. Po porocilu o okrajni u&teljgki biblijoteki sle-dilt so samostalni predlogi. Tu vmes vpletel je Sem-paski g. ucitelj nekaj nanvetov, fie smemo tako re6i, o poducevanji zgodovine v IjuiUki 6oli. Troppot Pre-veC in predalec, mislili smo si ze takrat, kar sopet ponavlj:imo. Non multa. sed multum. Qospod Benko iz Sovodeoj razkazoval je svoje neki prav praktiLoe zabiljezke o suhkih zamudah, ki pa niso ugajali, eel, da bi prizadejali pr^vec nepotrebnih pisarij. Obcno pohvalo nasel je predlog g, sotkanskega uadufitelja, da naj se medlctne pocitaice na ljudski Soli ujemap z onimi srednjih M. Sledile so volitve v razne zastope. Otnenjamo le dveh bolj imenitnth. V c. kr. okr, s, svet volilo s; je uftteljstvo kot zastopnika g. reoskega aaduci-telja Aritoua Bajca, v de2elno konferenco pa g. Fra-na Bajta. Oestitauio ua tej izvolitvi I Vsaka volitev ima svoje tezave, tudi ta brez njih »i bila, kajti vsa-ka glava svojo pamct. Pa kar je za kulisami ni za javnost. In s tem sklepam svoje porocilo o tej lepi uci-teljski konfereaci. Omenjam le, da so gg. uSitelji a potrebnitu lepo zdruzili prijetuo. V sredo zvecer po-dali so se in pleuo k l«pi veselict, ki jo je goriSka citalnica napravila svojima fiastnima udoraa, knezo« nadSkofu Alojziju in slaviuunu §kofu Strossmajerju. Drugi dan se je zborovanje nadaljevalo ter okolo H. ure dokoutolo. Konec to bile hvate inzahvale iuobli-gatoi livioklid. Ne suit'ino pa zautolcati, da nn gg, uSitelji na* §11 pri g. zupauu krcm.uju tzboruo postiezbrt. Koniereaeo so gg. uditelji za^eli h poklicanjem §v. Duha, niso je pa kouc&ti se zahvalno pesr.ij), pafi pa s cvsarsko billing. Nimamo r.'6 soper to, saj se v tej htmoi prelepo glasi: „Dtaro navado, da telctom, kaJar jih odstavijajf.i m tu ii pozneje. dajejo pitt poinije. Sprav* Ijajo nanittc oa, predno si zopet opomorejo, pogosto pa tudi poginejo. V tacih in enakih sluCajih ne suae se taka pijaca mladi in telotom nikdar podajati, aka hoce kmetovalec dosect svej glavni namen, da se mu bode namieC mla-dic dobro i edit in da mu zraste enkrat v lepo krep-ko-kravo ati vo!a, na kar ra>ra biti vsak pravi kmetovalec pozoren, ker po lepej iiviui ze pozuamo kme* tovalca, kaklen gospodar je. Mladi m teletom naj bolj ugaja za pravilno rejo jecmenova moka; fista voda se zavre in potem stavi se po potiebi jecmenove moke v njo, vse skupaj se dobro premesa in se podaje tako vse mlaeoo piti. Najbulj- se stori, da se vsak krat posebe pripravt ta ziaes, ker to delo ni teiavuo, am-pak treba je le 12 litra vode razgreti. Mladateletadobe tudi pogosto otekline na popku, ktere imajo pogosto slabe nasledke. Ta bo'ezen se najla2e odpravi, ee se otekliua okolo popka ma^e z beljakom od jajca vsak dan 2-3 krat, v 3-5 dneh tele popolnoma ozdravt. To sredstvo rabijo kravarice v Gornjej^ Avstriji vedno s prav dobrim uspehom, kakoc piSe aKmet. list" iz Goroje Avstrije. To zdravilp lahko vsakdo rabi, ker jajca niso draga; poraba js tudi iehka; a kure (kokosi) ima ze tako vsak kmetovalec na svojem dome. _________ {B^e v prilogi.) Priloga k 22. štev. "Soče" Dopisi. V GoriCi, 29. maja. — VderajSnji veCer ostaue goriskiin Slovencera nepozabljiv. Slavoostua beseda, katero je priredila goriSka cltalnica 0 priliki, ko biva tladika Strossmayer v Gorki, izvrsila se je sijajno, Citalnica ni mogla dovrSiti letoSnjih vuselic Jep§e ne-go jih je siriocT Nenavaden prizor kazalm ti.je.ta Vecer v cTtalnifini dvorani. Na celu navzofiih poslusal-cev imela eta svoje sedeze milostljivi knezonadskof gori&ki A10 j z i j d r. Zorn in preCastui ftkof dija-kovarhki Josip Jurij Strossmayer, castna ada goriSke titalnice. Nu njih straneh sedeli so pol-kovnik Adrovsky tukaj&njega peSpolka, sorodhik skbfa dijakovarskega, ter mnogi cerkveni dostojanstveniki, med kutcrimi so nam znani precastui gospodje kano* ntki: Mercies, Deusu, Kofol, Maruiic. Ni uam dostav-Jjali, da mestna slovenska duhovlcina je bila zbrana rekel bi polnostevilno pri t«-j priliki, a navzoSega je bilo premnogo duhovstva tudi z delete, ne samo iz bltznje okolice, ampak tadi iz daljnih krajev. Iz vest'lib ebrazov bila je videti, da castitim gospodom ui bib zal ui za Uud ni za eas, ki jih je stala beseda. Meatus gospode (otkijcluih vabil ni bila) uabralo se je bilo veliko Itevilo, Gospodi, ki so se sicer redko pofcazatt k citalnifcnim veseticam, bili so sinofii nav-»oci in so se prav dobro imeli. Mnogi drufitveiiiki 6italniLoi in vabljenci priili so bili z vso druzuio, tako da krasni spol je bit prav dobro zastopan. Iz mesta in 1 del«le bilo je navzo&ib mnogo Jjudskih ticiteljev, ki so iineli tisti in drugi dan uciteljsko konfereuco v bliltijetu Solkanu. Iz Vipave, AjdovSfiine, €emiL in sploh iz vse vipavske doline, iz Cepovana, Kanala in kanalskih hnbov, iz Brd, s Krasa, od ja* dranskcga niorja (Devina in Trsta) ter iz bli^uje go-ri&ke okolice bili so navzoti rojaki, zupani, posestniki, pevci in obftnski mozje. Ni se dudtti, da v krasuo razsvetljeui in lepo ozaljSani dvorani bilo je vsled tega vkljub pridnemu zratenju skoro vroce. Odpreti je bilo treba vsa vrata v stransko sobo, da so navzo* ] 4i dobili pruators, ui» da bi ball prevec ua trsm'in. Ktaalu po osut uri, kosta bila dusla precastna vladiki, kaU'ta je odbor prifiakoval ua spodujih Mop* uicab, zaSfl se je vrSiti program med sploSno jiazlji-fostjo na vieb stran^b, l^va toCka bila je flKora6ui-4a," katero je spel v slav6 prevzvileuemu gospodu ikofa Jo»ipu Jurju Stroasmaycrju Peter pi, Prerado-%\t% uglasbtl Frane K«. Kuhafi. Pel joje meSani zbor 80 sptenjlje^anjem ua glaaoviru (puvovodja g. M.) Ko se je peaeu natanSuo in prijetuo izpela, zadoneli so iiviia in skvaklict priCujoCima vladikama in pevcem. Viadika Strossmayer b;l je vidoo vescl prijaznega pozdrava na zahodui avstnjski meji med stovensktm narodom ter se je prijaznim in imlim obrazom za-hvaljeval na vte strini; a koezou&dskof goriikt se je vidao radovat ne sa^io udaoosti, katero mil je Cital-nica izkazovala, koiikor lepega sprejema svojega vi-tokega gosta. Fevci so pesen ponovili in siedila je obLn& pohvala in mogoOao ploskanje. Siedila je diuga toCka: „Kitica jugoslovanskih narodftib pesni8 za troglasni lenski zbor in glasovir if Kuhateve zbirke. Ha glasovir je igral pevovodja g, M.: a ptla je Hestorica fiuluicidb pevkioj lepo itevilo uart'dnih pesoij tako obcutljivu in iudo, da po kou-iani toiki ni bilo ploskaoju ni konca ni kraja. Zagri-njalo si je iopet vzdigmlo in gospodtLue pevkinje so pofioviie Dtkatere pesni v sploino zadovoljuoat po-liuSajott'ga obimfetva. Prilla jt na trsto Haydnota .Simfonija,* kateri slnztjo v podlago hvaske uarodne pesni. Igrali stifjo na glasovir ^feteroro€no gospa Lucila Pod^oroik-To-iomej in gyspodit&a Ambroszy. 0 tej tocki je nei-ZTedencu tezko pbati; all to nioramo reci, da navzoci 60 bili odaraui, ko so sMali in videli, kako sti igral-ki g nmetniSko spietnostjo izbavljali raznovrstne fela-Bote rartvetnu orodjn. Kdor ne vidi, tezko veruje, da store tlovek a tako lahkoto, gotovostjo in razmernostjo oriklicavati najraznejse gtasote iz godbenega orodja. JJavzofii so umttoici obcndovah in ntso jenjali plos-kati, ko sti jenjali gosti, dokler se nisli zopet pri* kazati na odm hvaleziiema obcinstvn. Na to je siedila pesen „Jadransko morje*, katero je zloiil Simon Jenko, a uglasbil jo je Anton tiajdrib. Mofki zbor, ki jo je pel, M je splosno hvalo in moral jo je ponoviti. Skladba sama po sebi je veliCastna, a toliko velicastnejc^, ko jo poje zbor <>kolo 40 pevcer, kakor je bilo siaoci v feitalnici. Go-riakim pevcem pridruzili so se bili mnogi gg. u&telji in drugi pevci i/ okolice in ceio iz Yipave. Ta pesen je naredila mogo^en, blagodejen utis na vse poslu-Salee in je obiluo zasiuzila prejeto pohvalo 0 igri RSrce je odkrila* govorili smo pri drugi piiliki. Povedaii nam je le to, da so bili isti igralci ko zadujiC in da so vsi gospodje iu gospodicne svoje naloge se boije reSili nego zadajiC. Na, tako igraoje eme ^italn;ca v resnici ponosaa bill in dragega jej lie moremo ieleti ko to, da si ohiani doseuanje moCi pa naj si pridobi se uovih take vrste. Tedaj se zaLne v jeseni zopet veselo drustveno 2hljeuje v na§i Li-talnici, ki bo sluftlo v spodbudo in iazvedrenje go-riSkih Slovencev in njih gostov. Po dovdenem programu eta se visoka gospoda odpeljala domov in 2, njima je §lo tudi drugega ob-Cinstva; a mnogo ddeznikov ostalo je v' fiita'lniSoih prostorih, kjer je trpela domaia zabava se pozno v no5. Cestitamo goriski citalnici na sijajnem uspahu ter izrekamo srHno zahvalo odboru, ki je slavnost omislil, ter gospodom in gospodiCnam, Bodelovalcem iz mesta in z dciak. Na svidenje pri drugi priliki, V GoriCI, 25, maja. — Pisala si 2e, draga „SoCau, 0 Solski konferenci, ki je bila v Gorici 14. t. in. Dovoli, da tudi jaz spregovoHm par bcacdic 0 tej zadevi, — Neumljivo se mi zdi, zakaj je nekdo zahteval, da bi se pri konferenci govorilo in zapisui-kovalo v nemskem jeziku. Fo uojeni mnenji naj se govori in zapisuje v tistih jezicih, katera ljudski uCi-telji rabijo v §olab, to je v de^elnib jezicih sloveu-skem in italijanskem. — Gudco se mi zdi, zakaj ni nCorr.,u ki je popisoval omanjeno konferenco, niC omouil 0 tern, da se je govorilo pri nji vefiinom uem-ski in da je kouferenea skoro jednoglasao sprejcla predlog, da se sme vsak dolc^nik poslulevati svojega materiuega ali drugega jezika. Ali je moiebiti »Corr,u menil, da sta ta dogodek in ta sklep proti narod-nosti mesta, in jih je zato zamol^al ? „Gorr.u govori namrec vedno le 0 nnostra naziouulita", CeS da Go-rica je v jezikovnem oziru kos italijauskega Cevlja. Ne, gospoda, ne ; Gorica je toliko italijanska koiikor sloveuska; §e „Coirierovu urednik je Sloveuec, kakor tudi vecma njcgovih somiSljenikov. — Studilo se mi je, ko scm zvedel, da se BCorrieru* ko2a jell, ker se Je v konferenci govorilo tudi 0 stovenHemi in je nekdo predlngal, naj se da Italijanom prilika, da se slo» veniciue i\mW. Najbr2e to so bile „idee slavodle" (slovauoljubne misli), ki so sle na dan. Ako ttGorr.* ta predlog ni po voiji, zakaj mol€i 0 onakem predlo-gu me»tiitiga starogorskoga ufitclja, Lei naj se priredi slovensko^talijaitska kujiga, po kateri uaj bi se slo* veuski otroci italijan§6ine ufiili ? Ali je to prvi sad novo ustauovlj'.'ue Sole v Starigori, da zahteva uCitclj italijausko (zraven slovenske) knjigo za slovenske otroke'? — Predlog zarad slovenskcga jezika zdel se je nekemu gospodu preobsezen in tezko izpeljiv, s pn'dlogom zarad italijanskega jezika bil je pa popol-numa zatlovoljen. Gospodinel kadar bo razpisaua de-zilna hlu/.ba, takrat pa ne bo ve6 slovenski jezik sla-voiilna ideja, takrat bodo skusali prosUci iz vase sre-de dokazati, da znajo slovenski. Po „QorrieruM jo je bi poteguil tudi neki mla-dokljuni dopisnik nEcov", ki je tozil 0 slavofilnib idejab ter priporocai uciteljskema delegatu, naj va-ruje narodnost goriSkega mesta. Gospod dopisnik! fiegavo naroduost uaj branijo delegati: Vaso ali Va-§ega ofieta? Co daste dopis v kouservativen list, Vas bo nnel deiegat za konservativca, bo misli), da ste zvesti ocetovemu in materiuemu jeziku, iu tedaj bi moral zagovarjati narodnost — slovensko. Mladsmu dopisniku, ki je botel prenesti aCorrierovegatt duha v „Kcou, je posvctil g. solski uadzoruik Culot, ki je v jposianem4' pojasoil, da se je vrSila konferenca mirno, dostojao, brez neprilik in da predlog 0 slo-venskem jeziku je bil provecirau po drugem ua-sprotnem predlogu. Taki so na§t prijatelji: prej prou-zrofiijo predlog, potera se hudujejo. Da.bise Brda zjedinila, potrebno bi bilo v vsaki vasi voliti zaupnibe, kateri bi napravili en odbor iz vseli Brd. V^krat v letu naj bi skupej priSli in sklepali, kako. bi boljSe bilo, da bi ljudstvo napredo-valo, da bi se za vsako raaleukost ne tozito in da bi ne klicalo komisij. Tako bi bilo tudi prav, da bi gupani vsega glavarstva vsaj enkrat v letu vkup priSli k posvetovanju, Enako naj bi se ravnali po postavab, posebno v policijskih obzirib, ostro naj bi gledali na policijske ure kr6qaarjem in zga-Djaiijam, ker od ondot prihajejo vse hudobije: klet-stvo, tepe^eq, tatviqa, uraori ia kar je slabega, V neki tukajSnji zupaniji lahko vsakdo krCmari vse no$i brez strahu. Kakor se je Citato, v Vipolzah ge je osnovala popolna godba. To ni ni& slabega, samo da bi ne sko-dovalo 2epu. Menim pa, da so druge prilo^uosti, zarad katerili finance hirajo. Godba je lepa reL; po-glejmo v Kojsko kako slovepno so praznujejo qesarski prazniki od uekaj <5aaa iqqi» Ako bi bila edinost med duhovs&no, staresinstvom, i^ndarnjerijo in vsem po-sestvom, bi so dalo vse napravti. Poglejmo po Ipavi, po Gorah iu na KranjBko, Citalnicam predpedujejo tudi dubovni, in kazejo da taka druStva ljubijo, da pod-piiajo godbo in kar jo prav. Iz B»*d, 25. maja. — Itedko kedaj se berejo dopisi iz Brd po Casuikili, in ie kadar se berejo, se dopisniki veCjidel le zbadajo eden drugega. Kaj je temu krivo? neslofnost. Vsaka macka hvali svoj rep, nobeden note drugemu pokoren biti, pomaujktije po-duk v 6italnicah iu braluih drustvjb, kjer bi se ljudje shajali in med sabo posvetovali. Leta 1873. ustanovila se je v Kojskem slo-ve^a c i t a 1 n i c a, ker pa se ni nobedeu duhovnih gospodov vpisal, da bi jo podpiral, so tudi drugi od-stop'li. Dolenji Brici pa so rekli: Zakaj botno drzali Kojscencem roko, saj so sami Gevljaiji udje: kaj je Kojsko? mi smo Bcapo Gomuu". Provzettiez, ali ne veS, da Cevljarji lahko podpirajo druStvo in se laze ko kmet ? Refii se mora, da v Kojskeia je prav pri-praven kraj, kjer naj bi se zbudila in podpirala di-talnica. Tu je po§ta, ^endarmerija, godba i.t.d., tarn se labko z malimi stroaki napt-avi kaka veselica. Ustanovilo se je tudi V dolenjih Brdth katoliSko po-iiiHmo druStvo BSilovenski Jez," Pri prvi volitvi od-bora in predseduika kazalo se j|e, da bo to druStvo rastlo kakor kvasj ali datt danes uie hira, ker gore-nji Brici se umikajo; zakaj, pride drugi krat na dan. Labko bi bill hneu tudi slovensko sodniijo; kedo je kriv, da je nimamo? nesloinost. Eni trdijo, tukaj jo srediSce, drugi tukaj, tretji tukaj; jaz pa bi hodil tudi na Vrhovjje, le da bi aoduija bila, da I bi nam v uaiem jeziku uradovala, IZ Batllj, dne 29. maja. — Obfiini Batuje-Selo sti se zjediuili, da si osnovati z zdruMmi moCmi bralno druStvo. Na posebno prizadevaoje g. u5ite|ja|v Batujab je stvar ze tako dozorela, da so se pravila odpoblala viSji oblasti v potrjeDje. Do sedaj so jo zo oglasilo blizu 60 udov, kateri teiko priCakujojo tre-nutka, ko se druitvo zaCnc. V primeni okoliSfiinain no bode druitvo osnovano ua Siroki podlagi, temvefi trudilo so bo s skromnimi sredstvi Siriti in gladiti pot do oraike in do politick zrclosti. Da bo druStvu tudi prva skrb gojiti potj«, ki v tuiponisljivi mori blaii clovesko sree, ja imravno. Z vuseljoiu po/drav-Ijamo to izvrstno mtsel in se nadejamo za staloo. da bodo mozjo zupnije bttujsko-selska za to skrboUtj da se bo druitvo lepo razcvitalo, mnozllo in dasoutrdi. Bog duj v to svoj blftgoilov! Idrsko pri Koboridu, dne 26. maja. — VCeraj smo izroCili krilu mature zc ml jo truplo blazega inla-deiuCa Ivana Beiginpa. Eanj^i je bil sin kmcCkih starisev in, dasi Se le 24 let star, nadomestovsl je le veL let rano umrlega mu oceta, Kakor je bil iz-gleden kmetovalec, tako bil jo tndi izgleden sin ki svoje matc.ro ni nikoli razzalil. Njcgovo sree, ki je bilo za vse dobro navduSeno, 2arelo je tudi ljubezni do naroda. Svoj piCH prosti Cas porabil je v Citanje, tako da mu je bilo znano vse na§e novejSe slovstvo, kakor so mu bile znane tudi uase sooijalne in politique, razmere. Slovstvo podpiral je z nakupovaojem knjig> casopisje pa z narocevanjem sebi ia drugim, Raajki bil je veC let ud in v poslednjem 6a^ tudi j odbd^aik koboridske fiitaluice. Sploh bil je izgleden mlade-uic v vseh obzirib. V ujega smo stavili upanjc, da se. sVdjim izgledom, s$ svojirn upljivom, se svojim delo-vanjf.m naSej vasi pomore do blagostanja in Casti, ob katero so jo skoro pripravili nekateri rogovi!ezi in igaojepivci; a nemila suirt nam je pobrala to upaij(! V najlep&ein cvetji. Kako je bil raujki Janez piiljubljon, pojkazal nam je aijajui pogreb. Koborideka citainica spremila je svojega odboiuika polno5tevi|uo se zastavo in godbo; Ijndstva pa je bile toliko, da ga stari toliko ne pomnijo. Ko so CitaliuCni pevci railo zapeli nagrob-nico, ui ostalo suho nobeno oko. Sploh se govori, da tacega pogreba ni Se videl Koborid. S tern je na§e \judstvo pokazalo, kako v6 ceaiti in spo§tovati blage anaiaje, in blag znagaj bil je v polni rneri ranjki Janez; v mira naj pomva in. aem-ljica naj mu bo lehka. 1 Bolskega, 21. maja. — Tu gori k nam v Bole priklatil se je neki prodajalec (rodoin Stajerec) se svojo kramo od ccrkve prepovedanih kujig, izda-nih od angleske svetopisemske drazbe. Ta kramar nodi od vasi do vasi in usiljuje Ijndem prepovedano blago. Ker so knji^ice lepe zunanje oblike in prav po eeni (po 12 kr. ens), posreiSi jsesnui, da jib! ljudstvu, ako ne v6, da so prepovedftfle, tudi kaj proda. Pre-tekle dni bil je naPcedelu in vLogu, kjer je precej dobro kup(ijo napravil, ker ni tarn dusnega pastirja, ki bi ljudstvo svaril pred torai knjigarai. Od tarn je bil sei posku§at se k Trentarjem; ali ti so bili na to prepovedano kramo le opozorjeni. Tu je bilo ljudstvo na tega razprodajalca tako razsrjeno, da je g. u5itelja izSoCe, ki je slueajoo v Trento priSel, hotelo kar napasti in mu iz Trente posvetiti, mislece, da je ort tisti razprodajalec. Le tampsojemu 2upanuY kteci je ljudstvo opozoril, da ta ni razprodajalec, ampak so-fiki ucUelj, se ima g, u<5itelj zahvaUti, da se mu ni od razsrjenega Ijndstva kaj pripetilo. Danes mi je kazal nefedo iz Cez-Soeo troje ten knjig z opazko, da ni vedel, da so prepovedane, ter i§ce aedaj razpro-dajalca, da bi svoj denar nazaj dobil, ker takih knjig nikakor noce imeti, ko je zvedel, da so prepovedaoe. Kako ma gre kupclja v bolskem trga, ne vera, mislim pa da veliko ne proda, ker bilo je Ijndstvo 5c prvi dan svarjeno pred kupovanjem. AH je svetna o t blast v tern kaj storila za varnost katoli3kega Jjud- 'stva, ne vem. 8 Cerkljanskega, 28. majs. — imwsitoi w vaini doptoi iz cerkljanske okolice se crtajo v teke-cem Ma t „S©c1% it katcrih je razvidno, kako lepo se tukaj Mprednje v kntetijstvo in ©miki, posebao dvt ndnji leti (I?) in v izdelovanji ceat Dobro zraer* jena in izilelaua cesta je kine it. ponos okraja in ne.se narboljse obresti ? vsakem obziru ondotnim pre-bivalcpm. Zakaj Orehovci in Bukovci te dob rote i;i koristi Se ne uiivajo, jim je dopisnik iz cerkljanske okolkt 26. aprila Hi 18. it, ,Soce« dosti jasno povcdal. Kfer porazuuiljcnja ni, gre vse rakovo pot; zato naj cerkljanski cesini odbor vestno na to dela, da st ?eLina lelj Orehovcem in Bokovcem enkrat iz-polni, da dobijo tudi oni svojo cestu po trdem in stanovitnem in ne po mocvirnatem in usadnem svetu, saj pla&tjejo ie zadosti let visoke doklade za ceste tega okraja, ne da bi imeli sami le euo posteno in vara© ateio. Pa dobro napravljene ceste obcioarjem so ne zadostujejo, obemarjt so so bolj ponosni na svoj cer-kfeni zvonik, in kjer ta svoje jabolko in krii visok© nosi, m obiiuarji na vse svoje moci prizadevajo in zahtevajo, da bi dobili v svojo sredo duhovna; dubo-ven je neizogibljiva potreba in velika dobrota v ohcint. To zivo priznava dopisnik v zgore oinenjeuem dopisu glede Folic. Omilovati pa se mora, da dopisnik ni tudi poved&l, ali so obcinarji Poiiskega vika-rijata, za katere njegovo isrce tako gorece bije, po-razumljeui ali ne glet.J na to, da bi svojega duhovna dobili. Da se tedaj izvo v javnosti o tej stvari resnica, povem, da ni edinosti in porazumljenja med njimi. — Evo ti dokaz 1 Vikarijat Police je razdeljen v vee sol, narvecji vas je Keka, ta pa noce za Police nic vedeti, ampak hofie kakor poprcj tako tudi sedaj pri stari fari v Cerknem ostati. Zato se ni podpisal nobedeu Becau Policaoom na yrosujo do knezouadskonjskega urada za svojega duhovna v Police. Drugi selani pra* vijo, da se bodo raji v duuovpijo Orehek vpisali, kakor da bi v Police hodili. — Uzroki so riaravni. Ko se je vikarijat r Policah ustanovil, so bile vse druge razmere. Pot iz Meke v Cerkno je bila piimttivna, sedaj je lepa cesta; Becani imajo konje in koSije, se v Cerkno k sluzbi bozji iehko peljejo in nazaj pnpe-Ijejo; v duSnih potrebab gredo z vozom v Cerkuo po duhovna in ga zopi-t naznj peljejo; zaradi cesarske poste je ta cesta po zimi in po leti odprta. Iz tega sledi, da je zveza med Beko in Cerknom najkrajSa in najbolj gotova v vsakem obziru; za tega del noLejo oni od Policauov, to jo od njib duhovna nic vedeti, ampak hoCejo pri stari fari v Cerknem ostati. Policani! da se ne bote veC v tej zadevi prito-zevali, kakor v dopisu 6. jannarja v st. 4. BSo5e,tt ne verujte vsakemu, ki vam bo hotel z euakiini ob-Jjubami stredi. ___________ Gorjaa. IzpOd Cavna, dne 22. maja. — Pri nas raz-saja burja ze tretji dan. Pri Utah dela veliko Skode, ker lomi mladije in vse mandra. Tukaj pri nas se opominja v cerkvah, naj Iovimo trtijone po trtah in naj osvaljke poberemo ter na ogenj vrieaio. Dobro. Tudi morain opomniti §kodo, ki nam jo dela lisica. Dan za dnevom se slisi tod pti nasih sose-dih, da lisica je odnesla kokosi: meni tri, drugemu Stiri, tretjemu purana z vsemi mladi^i itd. Ali bi ne bilo prav, tej posasti v okom priti 2 Prav zdaj, ko mladim jesti nosi, naj bi na strati staii po ukazu zupana is cakalt, dokler ne pride, in pokoncaii jo se strelom. Saj v gozdu so tako pridni, da ce le ena macka pride noter, tecejo po ukazu vodnika cele vasi Ijadstva vkup in na lov. Pri nas se pa tako malo Luje. Ali niso dobra jajca in o sv. Martina debeli purani? Oprezni bodimo todi v tem pod vodstvom oaSili ^upanov. Da bi se res poprijeii tega nasveta. Na delo cvrsto biidi nas, K svetiSCu vabi tudi nas, Preteel znani nam polar, Odganjaj divji nam vibar. Zivljenje na§e vse spreniljaj, Izraz dogodbam raznim daj. Ha mnoga kta. V ponedeijek 26. t m. vriila se je ˇ blilojem §t Tomali izredna svecanost. FoUadali so temeijni karaen novej ccrkvi. Ob 8. uri se§la se je sedmerica okolnih duhovnov, njej na gelti njib starosta prefi. g. Josip Soudat, ki je pied vsera dnigim poupisala li-stino, If se vfoii v tonie«j. Vsebina listini se glasi nokako tako: V leta nasega odrescaja 1884., due 26. maja — za papelevanja Leona XIII. — cesarjevanja Franja Iosipa I — nadbisknpovanja Alojzija, — inpnikovanja Josipa Soudata in vikarovaoja Janeza Crva — posta-vili so verm v it. Tomali temelj tej eerkvi. K ttj listini pridjali so v cementno in nepredoroo zabtto sbrarabo po jeden izlis vsed sedaj izhajajoiih sfcmn* skih listov, — Na to je bila sv. ma§a in po sv. ma§» primeren govor. — Govornik L g. A. F., kaplait Ka-mcnski, je m DavH»o?lb besed: aGospod» kaj Ti povrnem za vse, kar si mi podelil,* kaj sprftrio in jako gin-Ijivo izpeljal 8s!ovo* od stare cerkve, od sten, ki se imajo v kratkem posoti. Zajedno je tudi veritim 6a-stital k njib vzvi§enemu podjetju. Po govoru zaielo se je sv. opravilo, blagoslovljenje temeljnega kamna, katero je vodil s prisostvovanjem vse dnbov§6me io brezStevilne mnoiice sam visC. g.vJosip Soudat, v ko-jega iapnysko podro5j« prtpada St. TomaSki vikarjat. §toma2enjeI z govornikom kli^em vam tudi jaz; Bog vam daj, da bi — kakor ste sreftno delo zafieli, tudi kwalu srefino Uokoncaii. IzpOd Cavna, 28. maja. - Pfelit je zvon in prepeljan, S trakovi, venci ves obdan, Povsod Iepo, sreno vzprijet Od mot, mladeniSev, deklet. Te divue besede pesaikove smile so mi v spo-min, ko sem v soboto 24 t. m. na ffCestitt zagledai mnogobrojen narod, ki je foil okrozll in je zrl 3 Lo-kavske novo vlite zvonove. Delo se je zvonarjn Poli-Ju posredilo; izvedenci je hv'alijo. Slavamuf Vam Lokav-canom pa destitam, da ste si v tako krpt'iem Lasa omisiili lepe zvonove. Ko I Kedar glava dela, tudi •ostaii ndje ne spijo. Veliko se je za to tradii vzlasti g. iupan Franjo Hmeljak ia ves obCinski odbor. Hvala Yftmt Ubrauemu zvonilu s pesuikouj nadal^ujem; S St. ViSke flOre, due ia maja. — Kdor je prehodil na§o faro Qii Sfapa do Tituika, mora globoko vzdihniti,^da so v tako slabem star.u nase poti in ko-lovozi. Ce tudi bi rabili en lep kolovoz, kakor ra-bimo svojo desno roko, vendar ga ni Cloveka, da bi se za to potegaval. Pr^d dvema letoma je brio sklenilo nav^e^upan-stvo cesto skozi Tilnik; a naenkrat jib je bila vefiirta zoper to. Poglejmo, kakSne so na§e postranske poti* Kdor jib pozna, poreio z menojr da tukaj ni eiovd-kega sledu. Morda nimajo Gorjaui C.isa, da bijib po-pravili. Poglejmo, kaj delajo gorski raladenifit po zim'. Nekateri zuajo dobro nogovice plcstl; nekaturt pn 5t? tega ne, ampak pomikavati se naz eno pe6 na drugo ter kvante uganjati. Zime smo imeli ie tri prav lepr*. Lahko bi se bilo veliko popravilo, ako bi bil kdo, da bi k temu silil. Omeniti moram tudi, da imamo na Gori dobre-ga organista, gospoda Jaaeza Labaruarja, in tudi mo-Ski zbor, katerega pa le nudo krat v cerkvi s!i§imo. Ne moreni vedeti, kdo je toga kriv. Zdi se mi, da fautje sami, ker imajo pretnalo veselja do lepega ce-cilijauskega petja in niso zdtuieni med seboj. Ako bi imeli ved* veselja in bi bill zedinjeni, bi bilo na Gori lahko veliko napredka. Zakaj ? Ker imajo gorski fantje zelo lepe glasove in jim tudi priloznosti za nCeojene manjka. C. g. Franc llovar, zupnik, je zmerom pri-pravljen- u«3iti, potem g. u&teJj in organist. Toraj le veselja manjka. Izvzeti moram ednega na§ih pevcev, namrefi g. Ivaoa Pirha. On poje ze mnogo let in z veseljem in dobtim srcera. Bodi ran cast; cerkveni pevci posnemajte ga. Zdaj so se zaceli pri nas uclti petja drugi fantje, 0 katerib upamo, da bodo dobro napredovali. _„_____ Ignac. PolitidM pregled. V soboto po konSani debati 0 §esteui po-glavji obrfcnijske postave koncal je drzavni zbor svoje Ietosnje zasedanje ter se zbere na jesen zopet in sicer zadnjikrat v tej sestavi. Listi preresetujejo sedaj delovanje driavnega zbora iu dospevajo pri tem po barvi lista do rozlidnih rezaltator- Ustavoverskim Hstom ni zadostoval, bil jim je premalo plodonosen, doeim so listi drngih strank z uspehom zadovoljni. Stalno jef da bi se bilo dalo ve6 in hitreje dose&i, da niso levidarji Vsake prilike porabilir da bi vecino pri delu motili. Pred sklepora zbora vr§ile so se volitve v delegacije. Cehi so ponujali Nemcem nekatere sede^e v primeru ujihovim poslancem^ a zadnji so ponudbo odbili Za Gorisko sta voljena grof Coronini kot delegat in proit Valussi kot na-mestaik. Sedaj posluje se gosposka zbornica, katera se fcavi s pretresovanjem nacrtov, katere jepo^ sledoje ctoi re|ila zbornica poslancev. V ponedeijek 26. t. in. bili sti dopolnilni vplitvi v prvem ia sestem okraji dunajskega mesta, kateri sti podudljivi, ker s?edo5iti, da eelo ta 2idovska trdnjava priSela se je ru§iti. V prvem okraji voljen je dr. Kopp, kaudidafc u-stavovercev, z veliko vecino glasov, a volitve udelezllo se je le kakih 42 od sto volilcev,' ker niso postavili d.ru Koppu nobenega protikandi-data. VeLja je bila udelezba v Sestem volilnem okraji, kjer je kandidiral levicar Nenber in pro-tiiidovec ali antisemit Pattai. Tu je bilo odda-m*» 2180 glasov, zmagal je Nenber, a le z ve-6ino 224 glasov. Skoro gotovo smemo prifiako-vati, da pade ustavoverni kandidat pri prihodnji volitri, ko bodo prvid tudi petakarji volili. Porofiali smo, da se odpre brvaski sabor dne 20. maja, a zaradi binko§tnih praxnikov sklical se bo se le 5. junija. 0 vnatiji politiki nam je omeniti srbske skapMine, katera je sklentla adreso na kraija, v kateri izra^a svojo zadovoljnost zaradi dobrib razmer z evropejskimi vdrLavami in izreka ne-voljo 0 zadnji ustaji. Ta adresa je odgovor na govor kraljev, s katerim je odpri skupsdino. V vzhodnji Rumelijt iraenovan je za ge-neralnega governerja Gavril Krestovic, ker se je Eusija zopetnemu iraenovanju prej§njega gave> nerja astavljala. ___________ Domade in razne vest! Po ranjkt cesarici Mariji Ani bila je pre-tekli torek ob 10, uri slovcsna firna nmh v goriskt stolni cerkvi. Svetega opra\ila, katero je slu^it mi* lostljivi knezoiiudSkof, udeleiih; so se razne goriSke oblasti iu mnoiica ljudstva. Solska mladez irnela je §e posebej zadusnicc po blagi dobrotnici ubogih, katere spomin bo uemiuljiv v hvale^nib srcib avstrij* skih driavljanov. Duliovske premembe. Pree\ g, Franc Se-(t c j, zafiasni profesur ttvetopisemakih ved stare zave-ze v osrednjem semeiu^i .v Gorici, imenovan je stal-tri profesor recenih ved na iroenovanein uciliSCi. — NovomaSnika goriske nadskofije bota puavcfiena pri-hodnjo soboto 66. g%. F a i d u 11 i Alojzij iz Sumpe* tra pri Cedadu in K 0 a o v « 1 JoJJef iz Sel, Cnrniske 2upnije, v vipavski dolini. — Iztriaske S k o fi-j e bodo posveceni v duhovne prihoduji teden 66. gg. K 0111 p a r e Jozef iz Krepelj pri Dutovtjah, M i k 1 a-v 6 i c Karol iu M 1 a k a r Januz. — Prefi, g. Anton Bodigoi, vikar v Rut.usu, dobil je 2apoijo v Mu-scobh. MUostljivi gospod Josip Jurij Strossma-yer, Skof dijakovar-ski, doSel je v Gorico pretekli ponedeijek zveCer ter ostane tu kot gost prevzvi§ene-ga knezoiiudSkofa goriSkega do prihodujega torka.j V sredo je spreje! deputaciji tukaj§nje cualnice in slo» veuskega pudporoega druStva. O poludue je obiskal vzviSeoega go.spoda Frauca grofa Coromuija, deMaega glavarja, v Sempetra. Ob 1% bil je pri preca&Dem knezoiirtdSkofti obtul, katerega seje udeleiilo vkup 18 oseb. ZveCer tiatfga dne udelezlia sta se oba vladiki besede, katero je bila prtredila gortdka citaluica. V Cetrtek predpoludue ogiedai si je visokt gost tukajlnje duhovsko in malo scmeniSce. Povsod hvalijo plemeni* tost njegovcga srca, prijaznost, zgovomost, jasnost uma in navduSenost za vse dobro in blago. TBtkaj&aji pegpolk, vojvoda Ludovik bavarski St. 62, bo iinel IS. juuija t. 1. (v sredo) blagoslovljenje nove zastave ob 9. uri zajutra na Travoiku. Ob l*/t bodo imeli oficirji banket v gestilni pri po§ti. Popoludue bo veseiica za vojake v kosarai na dvoriScu Zviiet bo sijajen oflcirski ple^ v dvorani druSt^a ^Concordia,* ki je v ta namea svoje pru^tore popra-vila. Pricakujejo se visoki gosti, med drugimi tudi vojvoda Ludovik z Bavarskega. Tudi H. primorsko vefceransko druStvo poslalo je Njt'govetuu VfeJiCaustvu prosvitlemu cesarju 0 priliki smrti cesarice Marije Aue izjavo zalostuega sufiutja, katero je Nj. Vel. milobtljivo ua znanje vze-lo ter ukazalo, uaj se imenovanemu druStvu izreCe uajvisja zabvala. V2vi§eni gospod baron Depretis, c k. na-mestnik v Trstu, obiskal je preteklo soboto pleteui-Larsko Solo, marmorno delavaico g. Calltgatisa ia ljud« sko Solo v Fogliaua pri Zagraji. V Marianu si je ogle-da! nuzarsko iu obrtuo §olo za pobiStvo in ljudsko goto. V Zdravsini je ,obiskal prejuico g. Hammela; zvecer se je vrnil v Trst. Premembe pri uditeljs^vn. G. Gaspar I, i-kar je postavljeu od okrajuega glavarstva v ToJminti »a Grahovo; g. Anton M i k 1 a v i c iz Qtale^a v Drelnico; g. J. Ban del iz Dreinice v Koborid; g JoM & e s d a iz Tylmiaa v ^^ Novo streliL6e napravilo je goriSko strelsko druStvo onkraj mosta, ki pelje prij Pevmi eez S060. 1. juuija odpre seta streliSce, na katerem se bo streljalo od 9, (oziroma 7.) are zajutra do 0. zveLer s kratkira preucjiaujem od 1, do 2 popoludne, ko bo-do imeli strelci na prostera skupni obed. TJdele^iti se bodo smeli tudi vabljeui gosti, a gled6 dobitkov bodo imeli nekoiiko m.inj pravic ko udje strelskega drustva. ZdravniSko dru§tvo za GoriSko in GradiSko imelo je preteklo nedeljo obfini zbor, katerega se je udeleiilo tudi nekaj zdravnikov z dezele. Glavni pred-met, o katerem so se razgovarjali, bila je pelagra, katere v prejSnjih letih uiso toliko opazovali, ko dan-danes. Ni dolgo od tega, da so se pelagrozni bclniki stavljali v eno vrsto z novci in da so se kot taki hraoili in zdravili. Ako smo prav poduceni, je tukajS-oja bolniSnica Se le pred dvema letoma uvcdia zazna-rack bolezci kot pelagra. Deielna vlada flo/.veduje razSirjenje te te bolezni in je zahtevala od okrajnib zdravnikov poroCil v tem ozirn. Obcni zbor zdravniske-ga drustva je sklenil spomenico na \isoko vlado in na dezeloi odbor v zadcvi pelagre, ki je bolezen rev-stine. Hraailaica gorHka (viaAscoli, h. St. l)spre-jerna denar vsake svote v brambo in plafiuje obresti po 4% od sto na leto. Vodstvo slov. dezelne kmetijske Sole od-daje tudi letos vcliko tisoe scenic prav krepkihkme-tovalcem brczplaCuo, le da se razliri po defceli gajeoje t@ prekoristne kimske rastline, Naj se krae-tovalcf pozarijo po nje. Peti izkaz radodaruih doneskov za trak za-stavi „bralnemu in podpornemu druStvu v Gorici" Gogpa Ana Bolko 5 gld.; g.fina P. 1 gl,; gospa Dral-eek I gl.; Vr. gospa Jolifa grofinja Obizzi 2 gl.; go-spa Karolina pi. Kleinmayr 5 gl. Vkup 14 gl. S prej-Snjtmi razkazi vred U gl. 60 kr. Ker se blagoslovljetije zastave bliza, prosijo se prav uljudno slovftnske gospe in gospodicue, ki na* mcravajo darovati za trak nalej druitveiii zastavi, naj blagovol€ prej ko inogoto odboru poslati name** njeni dar. JuSt Vuga. Goap, Karl fitrekelj iz Gorjanskega na Kra-8ii, pri'bil \v 26. t. :n. na dunajaki univerat glavni rigorozumiz slovanskega in primerjaj oce-gajczikoznanstva z izvrstuim vspehom. Iz-praSevatelji so bili profesorji Miklodifi, Frid. Muller in Hoffmann,—-Ravno iati dan je g. Jos. P a g I i a-ruzzt iz Koborida z izmtnim vspehom nawdil ri* gorozum iz pravoalovja. Ceatitamo iz vsega srca vr-hma rojakomat Banka .Slav^ja* je izbrala za svojega pover-jenika na GoriSkem gospoda Antoua Fabijau i-ja za Ov-deiek; mvarovanje flvljenja in pokojninske za-druge. Itneaovani gospod je pri nas dobro znan; zato m nadejamo, da ga bo slavno obfiinstvo zaupljivo spre-jemalo. Vabilo k.besedi, ktero napravi Bkatoli§ko bral-no drulltvo" v St. Frjano due 8. junija 1.1. ob 7, uri zveCer na prostem na dvoriSfii visokorod. g. bar. For-meotina. Po besedi bode tombola. Program pride pri-hodnjiC. ^Rokodelsko bralno druitvo v Tolminu" napravi pri vgodnem vremesv na binkoStni panedcljek dne % junija t. i. popoludoe na streli^e, izlet, pri katerem bo ^odcloval;\ donaia god ha. K obilni ude-leibi vabi nljudoo Odbor. V Solkanu se je ponesreeil pretekli teden se-demlotni otrok, ki se je kopal in je hotel prebroditi vodotok (rojo) m solkaoskini mlinom. Voda sicer oi globoka na ttstem mestu, ali ker je derofia, je spod-maknila abogfga oti oka ter ga je zanesla ua globoko, kjer je utonil. V Lofiniku se je obtsil pred nekaterimi dne-ti moi, ki je oCe Stirih otrok. Pravijo, da revScina je zapeljala moza k takerau dejanju; pa najbrle,' da razen premoienja je rno2u §e kaj drugega manjkalo, da je Sel segat v pravice do iivljenja, katere iroa le stvarnik, ki je cloveku iivljenje dai. Slaba znamenja. Bfi DivaSi nasli so. kakor senaro poroCa. novo podzemeljsko jama, ki itna mnogo velikih in lepfh kapoikov. Podzemeljske zaniraivostl kraskega sveta odkrivajo se vedno bolj. Ki dvomiti, da ko zve zu-nanji svet za nje, bo obiskoval bolj pogosto na§e kraje. Popravek. Dopisnik iz Tolmina v zadnji §te-vilki „So6ett nas je naprosil, naj objavimo, da je v naglici svoj dopis tako uapravil, kakor bi bil g. u6i-telj Kenda umrl. V resmci, pravi, je oni gospod §e iiv in zdrav, a prestavljea je iz Tolmiua v Otalei in zarad tega je za Tolmin mrtev. — Nrt, ljubSe nam je 2e, te moremo mrlicem ^ivljenje povracati, ko fie moramo zdrsve kot mrlice razglaJati, a najhubSe, Le moremo stvar porocati tako, kakor je. Se nekaj o g. Fajgeljevi enoglasai ma§i. r^ ObJjubil sem bil spregovoriti §e par be?edij o tej ma§i. PriaaSal jo je „Cerkveni Glasbenik;8 poklonil jo je g. skladatelj L g. Joahimu Jerebu. Spregovoril bi bcsedo 6* tem zares pridnem gospoclu, pa bojim se, da bi ugovarjal, kakor je 2e eukrat storil, zato pustimo ga pri miru. MaSa sama je kljub svoji enoglasnosti hvaleina; pevcem ne bo delala teiave in organism tudi ne, 6e je vsaj wsredoje sorte." Enolifinosti oguil se je skla-datelj prav lepo, kar je pa posebno v dolgik enogla-suih skladbab, teiavno. Kdor bi hotel iuieti se veC sprememb, naj izroCi j»stje vfiasih kakemu posame-znemu pevcu, pa m pravem kraji! V »GIorii" se posebno lepo podajejo one imita-cije pri „laudamus te* itd. Tempo se zadostt spre-minja. Pevci in oiguuisti naj pa gledajo, da bodo skladatelju sledili ter pazili na dinaraiCna iu druga zoamenja. Da se BQuouiam" ne glasi kakor zacetek, odobrujem popolnoma; Cemuncki? Posebno dobro je izdelan „Ciedou. Kako lepo se je g. Fajgelj oguil enolidiosti I ZaCetck ue vzeti prepoCasil „Lt resur-rcxit" tudi ni enak zaCetku, Popolnoma pravl AH je bila potrebna pri: Bsed 8.t ad dcxteram" tista eobar-mooiana zametia? Zakaj no koj gis? nQui exPatre" leps sekvenca. „Simul adoratur" naj se vzauie poniz-no in ritenuto, sicer bi bile basove figure k besedam malo Bpresirne.B Za Bremissionem peccatormu* 2elel bi daijsi oddibljej, fermata, da bi so potem „ct ex-specto" toliko lepie glasil; poje naj se pa od tukaj veduo bolj navduieno, da pride sekvenca do prave veljave. (Pri Amen prikradel se je „eB iz spremlje-vanja, profi I njim!). V drugi polovici BCredaB napravi „post v pedalu" dobcr in prijeten vtis. — Sprem-Ijava te mase je v strogem 4 glasnem slogu, da bi bilo treba le tekst dodati, pa bi imeli 4 glasuo, oziroma 5 glasno ma§o. Masa je pisana za srednje glasove; g all, Ce pojo ^enske, g' nabaja se v cell skladbi semo onkrat. — 6. Fajgelju destitam, da je avoje delo tako sreeno izvrSil. — Orgauisti, bodite pametni I Kolikokrat zboli (vfiasih se skuja) eden ali drug merodajui pevec ali pcvka, iu masa, katero ste za kako prilotat pri-pravili, mora izostatl. Ta Fajgeljeva masa vam bo vefikrat Iz zadrege pomagala; zadoslujo par pevcev, v fill tndl en sam, pa je dobro. Spravite jo na kor I — Opozorujcm ic, da se vlefie eu motiv skoz celo ma§o. Prepusthn pa p. u. organistom in pevovodjam, da nprestudirajo,H kolikokrat se nahaja ta motiv ne-spremenjen, kolikokrat spremenjen, in kako. ___________( Iz-----. Tr4ao porodilo V Gorici, 28. maja 1884. Kava: Moka kviutal 160 do 162 gl. — St. Jago 142 do 150 gl, — Ccjlou, plante 144 do 160 gl, — Cejlon perla (biser) 162 do 166 gl. — Porto Rico, srednje in nno 134 do 144 gl. — Malabar 11? do 121 gl. — 6t. Domingo 110 do 114 gl. — Java 114 do 120 gld. — Rio fino 109 do 111 gl. — Rio, srednje in pol flno 102 do 107 gl. — Santos, navadnoinfino 105 do 112gld. — Sladkor, ociScen domael 43 do 45 gl.— Melis 88 gl. kr. do 39 gl. — Pesto 36 gl.—kr. do 37 j-1. — 01 j e na k v i n t a 1: iz oljk najfineje 94 do 98 gl. — fino €0 do 84 gl. — pol flno 64 do 68 gl. — s Karfa (Corfu otok) 5J: do 59 gl. — iz Dubtovnika (Ragusa) 46—49 gl. — L Istrne 47 gl. iz pavole an-gleiko 38 do 41&1. — Petrolij v sodih 23 gl. — kr. do 23 gl. 50 kr. v zabojih 2>\ gl. do 24 gl. 50 kr. M a s t i, na k v i n t a 1. Kuharo maslo 82 do 98 gl. — MRst(salo) domrc\i —do— gl. ogerska 61 do 64 gl. — Spe'i domafi inogrski60 do 64 gl. — amerikaimki —.— Sir p^centinski ste: 140 do 150 gl. — prestar 170 gl. — ovcji (pekortn) 125 do 130 gl. — domaCi bolsk: -iv 114 do 116 gl. — nov. 82 do 84. gl. — Grojerjev 7r do 84 gl. Zita. nahektoliter. PSenica8gl. 30 kr. do —8 gl. 50 kr. — Tunica 5 J. SO kr. do 6 gl. 20 kr.— R& 6 gl. — kr. do 6 gl. 50 kr. JeC.uen ce! — gl. —kr. do gl. — k — peimn 9 gl. — kr. do 9 gl. 50. kr. Oves 3 gl. 40 kr. do 3 gl. 80 kr. Faznl 8 gl. do 10 gl. — Ajda4gl.80kr. doSgl. — kr, — Rajz\ na kvin-tal: fint 24 do 95 gl. —novarski naravni 21 do 23 gl. — mutisk 20 do 21 gl. — indijski 15 gl. — kr. do 16 gl. — kr. — Vina in Spiri ti, na hek to liter. Zga-oje domace — do—;spirit pre&SSeni 34gl. — kr. (io 35 gl. — kr. Vino irno 17 do 24 gl. — kr. — belo 14 do 18 gl. ^ Moka nakvintaL St. I. 18 gl. 60 kr.— St II. 16 gl. 60 kr. — &. III. 15 gl. 20 kr. — St. V. 14 gl. — kr. — St. V. 12 gl. 40 kr. — St. VI. 9 gl. — kr. — 01 ro b i drobni z 2akljera 5 gl. 30 kr. — debeli z zakljem 5 gl. 80 kr. — Krompir S gl. — kr. do 3 gl. 50 kr. kviutal, V Trstu, 25 maja 1884. Kava, na kvintal. Moka 98 do 112 gl. — • Cejlon, plante 75 do 120 gl. — perla 93 do 120 gl. 1 — Portoriqo 86 do 105 gl. — Malabar — do — gl. ." — §t» PomjBfO 6Q*4o 66 gW JUo 52 it 6? |l — Santos 52 do 67 gl. — Sladkor 24 gl. — kr. do 31 gl. — kr. OIj e, na k?i ntal. LaSko pol fino in fino v fn77 7?J°. 88 gl ~ J«^?sko in albansko v sodih 42 do 48 gl. — s Karfa (Corfu) v sodifi 41 do 48 gl.—dalmatinsko v sodih 44 gl. do 48 gl. v posodah 46 do — gl. — Olje iz pavole, angleSko 33 do 39 gl. — P«trolje v sodih 11 gld. 50 kr. do 14 gld. — kr — v zabojih 9 gl 50 kr. do 9 gl. 75 kr. — Mast, na k v i n t a 1. Mast (salo) angleSka 60 do — gl.—ogerska 65 do — gl. - gpeh 57 do 58 gl. Z11 a, na k v in t a 1. Psenica 9 gl. 25 kr. do 11gK—¦ kr. TufSica 6 gl. 50 kr.To 8 gl. —• kr.~" R2 7 gl. do7gl.50 kr. —Jefimen Oves 7 gl, 50 kr. do 8 gl. 50 Fizol 11 gl. - kr. do 12 -f - Grah 13 do 15 gl. - Raj2 laSki X8 gl. 75 kr. do 22 gl. — kr. — indijski 12 gl. do 18 gl. 75 kr. — Kjie. Podplati kvintal 125 do 160 gl. -Te- ienJ<5 k^eR kv.ltitftl m d0 6l6 81' - "0 jari«jfhko2 60 do 115 gl. — Volna kviutal 105 do 130 gl. V Ljubljani, 24, maja 1884* Plenica hektoliter 7 gl. 80 kr.; re2 5 gl. 53 kr.; je«men 4 gl. 87 kr.; oves 3 gl. 25 kr.; ajda p gl. 80 kr.; proso 5 gl. 53 kr.; koruza 5gl. 40 kr,; c6a«9 ,gl,LT gmU 9 gl> - m 10 «»• - Krompii! &'L& 32«kp." "" Ma8,° kll° u kr'5 mMt Wkw speh frilen 60 kr.; Speh povojen 74 kr,; surovo maslo 85 kr.; goveje meso 64 kr.; telecje m. 66 kr.; svlnj-sko tn. 74 kr.; koStrunovo m. 40 kr.—-Seno kvin-tal 2 gl. 05 kr.; slama I gl 78 kr. — Drva trda, 4itirjaSkimetri 7 gl. — kr.;drva mehka, 4gl, 50 kr. k. 117JE OznanUo. Kavnatcljstvo zastavljavnice (Monto dlpietft), vstanovyene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bodo dno 9. junija 1884. zafiela javua draiba (kant) nere§onlh zastav I. eetrtle^a 1883, t. j. tistih, ki so bilo zastuvljeno mosoca ju-nuarja, fobruarja in marca 1883. Ravnatclj: Lovisoni. V GORICI obilna in mnogovrstna zaloga isriehni, galiBisrij^i, nail m in igrte na debelo in na drolmo. "NajveCi izbor blaga za raznoS^eko (havzi- rarje), kramarje, crcvljarje in krojade, potem molkov, svetih podob itd. disav, mil itd. Posebnost: VRTNA SEMENA naJodllinejSih piemen. PRODAJALNICA: Gorica, via Rastello St. 7 na-sproti c. k. loterijoi kolektori. I nmoiM v Gorici v gosposkiulici „PRI CRNEM OBLUH in poddruinlca v Via fiiardino it. 24. Velika zaloga drog (diSov) in harv, su- hih in mletih na o|ji, — taki (firoezl) in dopki vsake vrste. — Barvarske potreb- S6ine najfinejSe. Prva iu inoCna zaloga portlandskega cemcnta, kakor tudi rimskega cemcnta iz Trebovelj, najboljih vrst, pohvaljenih in obdarovanih na raznih izstavah. Najbolja vrsta mlets^a ivejla za trte, skega in z ^icilije. Jj 'se po tako nizkih ceiu.ii, da se ni bati El renr? (pretekanja). i||| 68 Pounjamb po najnizjih daevoiit ceaah iz-vrstoo Szegedinsko papriko in Szesedlit- »ke> Tarh«nyo in izvrSujema narofila od 5 ki-lov naprej brzo In najskrbneje. Zauesijivi in delavni agcati z dobrimi spnde-vali se sprejemajo. dinner & Co. v Szegedinu. Precaititi goapod! Stejem si v dolznost, da Vara nacnanim izvanredno ugoden uspeh , dr. Roze iivljen-mkega balzama". Nadlegovala me je namreC dajje casa taka teiava v ielodci, da aem arael uzivatt le najlaije jedt, a na-jeati se niaem smel nikoli. Le Horn kaj ve6 jedel alt kaj tolatega poatii, ob-Sutil sent nenavadco tozavo in alaboat. Zatekel aem ae k najra*liLnej5im zdravilora in aredatvom, no da bi mi bilo kaj poniagalo. Vaientu ia-vrttoorau vdr. Haze zivljenskemi* balzaniu" so mo nun pa iixbv Uiti za popolno ozdravljenje. Pot steklenic Va-sega „dr. Roze 2ivlj;'nakega balzama" sera porabil in mo rem zdaj po petmeaefini zelodcni bolozni zopet oprar-Ijati proj&nja opravila. - Kaznanjara Vam ob enem, da mnogi snanci so rabilt Vas „dr. Roze aivljenski balzam" pri ielodcnem krci, omotici, srdnem bitji itd. a najboljim uspehom, za kar so Vam vai presrcno zahvaljujemo. I'roaim, posljite mi zopet pot steklenic. Spostovanjens Joief llanamana, ikalec. Heinrichsdorfpri Frkdlanda (Cesko). Nagla in gotova pomorj za 2elod5ne bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja je odvisna zgoli od ohranitve in pospeSevanja dobrega preaavljania, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega ' J------- J--------cateaja. HajboU potrjeno DQMACE ZDRAVUO, preaavljaeje vrediti, dotedi primerno nesanje krvl, odprariti pokvarjene nezdrave ki uze vec lot aploh inani in priljubljeni nezdrave krvne dele, to je dr. ROSA mlieiski balsam. Napnivljen iz najboljiib, zdravnliko najkrepkejiih zdravllakib zelisd, potrjen je poaebno kakor gotova po-moc pri vscii alabostih prebavljanja, posebno pri prase-danju, pa kitten diieiin riaanju, napenjaniu, bluvanju, pri bole6inah v telesu in ielodou, ielodcnem krcu pre-RabasaRJu zalodca z Jedml, zaaliieaja, krvnem navalu, hemeroidah, leaakUi boleznih, bolcznib v grevlh, hipohon-driji in melanboliji tvaled alabega prebavljanja); on oziv-lja vso delarnoat prebavljanja, deia zdravo in cisto kri in bolao telo dobiva zopet poprejsno nod in zdravje. Vsled te izvrstne mofii je postal gotovo in potrjeno ljudsko donace zdravilo ter se sploh razSiril. I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl. Na tisoce pohralnib pisein lahko vsak pregleda. Posilja se na frankirana pisma proti povzetju zneaka ra vse airani. MT SVARJENJE! *«f Da se izognejo neljubiia napakam, zato prosim vso p. n. gg. narocnike, naj povsodi izreino dr. RozOT zivljenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja t Pragi zahtevajo, kajti opozil sem, da so narocniki na ret kra-jih. dobili neudpesno zmcs, ako so zahterali samo zlrljen-8ki balzam, in ne izreCno dr. Rozovega zidjenskegp balzama. Pravi t Rosov MM Wm dobi se 3arao v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, t lekarni „k drnemu orlu* t Pragi, Ecke der Spor-nergasse Nr. 205—3. — V GORICI: K. Cristofoletti, lekarntfar; 6. B. Fontoni, lekarniSar; R. Kiimer, lekarnifiar. A. de Gironcoli lekarn. Y OGLEJ1: Da-maso d'Elia.— V TRSTU; P. Frendini, lekamiiar; G. Forabosehi, lekamiear, J. Serravallo; Ld. de Leitenburg, lekarnicar. Ant Suttina — V ZAGRE-BU: C. Arazim, Iekarniaar. _ Vse lekarne in vecj e trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerslwj imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUD1 DOBI: Praiko doinace mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa rnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsake yrste, pri tnrib,gnojniIi tokih, pri crvo v prstu in pri nchtanji, pri izlezah, otekllnah, pri zmaScenji, pri morski [mrtvij kosti zoper revmaticne otekline in putiko, zoper kronicno vnetje * kolenih, rokah, v ledji ce sikdo nogo spahne, zoper kurja ocesa in potne no-ge, pri razkopauih rokah, zoper iisaje, zoper oteklino po piku mr6esoT, zoper tekoce rane, odprte noge, - zoper raka in vneto loz© ni boljiega zdravila; ko to muziio. Zaprte bnle {in otekline se Mtro ozdravijo; kjer pa ven tece, pottgne mazUo ˇ kratkem vso gno-JJ*P na-se, in rano ozdravi. -. To maziio je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaeeli, doMer ni vsa bolna gnojica. ven potc-gnena. Uudi zabrani rast divjegs mesa in obvaruje pred anetom (crnim prisadom);; tudi bolecine to Madil-no mazilo potegi. — Odprte in teko5e rane se morajo z mlacno vodo umiti po^em se le kratkej rabi oprostili maiafb boleLia. S popolnim prepricanjem pritnavam torej dr. fflaliceT protinskl evet kot liTWtno zdravilo in ga vaa-kemu bolnika ˇ jednakej bolezni priporo«aai. Vaiej blago-rodnoati pa ixrekam najprisrcnejso aahvalo. z tmb spoato-vanjem udani , Fran Jog, poaestnik v Smarji p. Celji. 3^" Planiuski zeli^ui sirup krajnski, "^| atboren zoper kalel], hripavost. vratobol, pr»ne in pljafibo bolefiine; 1 steklenica 5G kr. Kor»tnej4i nego rai r trgoriui ae nahajajodi aoki ia siropi. ____ MT Kri tistilne kroglice. c kr. priv., *^| ne amele' bi se r nijednem goapodinjstvu pogreaati in so se uze tinaLkrat aijajno oavedocile pri zabaaanji cloveSkega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, aka2enem zclodcu, jetruih in obUtnih boleznih, v akatuljah a 21 kr.; jeden zavoj * 6 »katu!jami 1 glavobolu, otrpnenih udih, akazenera zctaduu, jetruih in obUtnih boleznih, v akatuljah a 21 kr.; jeden a gold. 5 kr. Razposilja Be !o jeden zavoj. Narotila ae izvr§d: najhitreje s poHtnim povzetjem v lekarni pri „»amoroguu H pi. TSUgCCaT-ji m Mm tip t Ljabljiai Kar ne pristuje, radi zamenimo. SAMO pri Ignaeiji Steinerji v fioriei, nasproti nadskofijski palaLl» moieS si priskibelt po ccni trdno in lepo oble-ko narejeno ali po meri. Za pomladanski <5as dobiva se tara: 1000 celih obiek z volne po gl. 8 do 30 750 povrhnih sukenj z volne „ gl. 8 „ 22 2000 voluenih hrad „ gl. 2.15 # 8 1500 volnenih jop , gl. 5 n 15 800 oblek z volne za dtfkc in otroke 8 gl. 2.50 w 8 Ogrorana zaloga tkanin za obleko po meri. Blago na ogled dobi na deielo, kdor se oglaai, brezplafiuo ia po§tuine prosto. Imasvojokrojacnico. Kar ne pristuje, radi zamenimo. (kdovite kapljioe Sv. Antona Padovanskega. To priproato in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoi in ni treba mno-gib beaedi, da se dokaie njihova gadavita moc. ij& be le rabijo nekoliko dai, dlajsajo in prezenejo prav kmala najtrdorrataiie ie-loddne bolesti. Prar izrratno vatrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrik in na vraaicl, proti Srevesaim boleznrm in proti gliatam, pri ienskib. meaeLnih nadleznoatib, zoper beli tok, bojast, zoper bitje srcater &sttjo pokvarjeno kri. One ne preginjajo samo omeajenih bolezni, ampak naa ob?arujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za narocbe in _po8il"atve pa edino r lekaraici Cristofoletti v Gorici, v Trstu t lekarni C. Zanetti in Q. B. Boris in v lekarni AJla Madonna ˇ Eormhtu. Ena steklenica atane 30 novcev. V GORICI ida dei bagni St. 4 so se odprla Daje se poduk v plavanji. F„ A „ A «6isti Wtro ia gotovo.11 Jr\rr a -Fr\ xt ne Qsro^o nikakih teiav Gr r G H k I "delft bo^ u^elno, ko . druge greake vode.* Studenec Mm mmw n m Zahteva naj se vedno in razloCno: FRANC-JOlEFOV 6RENKI STUDENEC Zaloge povsod. V Gorici: lekarja gg. Cristofoletti in Pontoni ter A. Seppenhofer. RazpoSilja se iz BudapeSta. Razglas o Stipendijih, ki se pudele obiskovalcem uLnih te- Cajev za pripravljanjo svibdnega semena po celicaetu Histetnu iu rabo mikroskopa za dotitoe preiskave, Iz vtadttih podpor v pro^pch $vilor#je na Pri-morskeui podelt podpisano vodstvo 6 |t»pind»jev po 20 gl. hvil)rrjot'iu iz TizaSke okulice in iz Istro, (ftti-pi;iidije m g<*riSke d^elnue podrii c. kr. koietijsko druatro !- Gorici)* kateri bi ze'eli obiskati te&ija za prakttCeti poduk o tern, kako ae pripravlja ivibdno seme po celiCiiem sistemu in kako se ravna % mikro-skopom na c. kr. poskuialiSfi za svilorejo \\\ vinarstvo. Tefiiij za moike bo od 10. do 21. junija t. I. za z>nske pa od 23. do 28. istega racseca. Stipeodiji se podele samo takiia usebam raoikim alt zenskanit-katere dokazcjo z zupanstvenim spriCeva* lom, da so avstrijski dr^avljanr, da stanujejo v Tr-iaSki okotict ali v Istn, da so prestoptli 16. leto in da imajo praktiLne zoanosti o svitoreji. Proinje za Stipendije, previdenc z omenjeoim spriCevalom, naj se predloiijo podpisanerau vodtstvu Ysaj do 10. junija t. I. V Gorici dne M. maja 1884. Vodstvo e. kr. poskuSaliS^a za svtlort'jo ia vinarstvo. G. BOLLE. Tccaj za praktidrn poduk o prtpravljanji atilodnega semena pocdtfnetu sistetuu iu o rabi mikroskopa za ta naraeu. Mcseca junija tekoCega leta se bode na ces. kr. pG5k:j5ali^i za svilorejo in vinarstvo v Gorici v dveh tecajih dajal praktiCen poduk o vmm tem, e'eaaf treba za izgojo svibdnega semena po celicnem sistemu, in kaKo se z mikroskopom preiskujejo uetuljiali kako se odbira seme. Poduccvali se bodo v itaiijanskeui ia slovenakem jeztka molki posebe in ^enske posebe. Tecaj za moike bo od 16. do 21. junija, za lenske pa od 23. do 28. junija r. 1. Koncem tecjija ae izro6e obiskovalcem spri^evala o prejeteni poduku. C. kr. kmetijsko druitvo v Gorici podeli Sti-pendtje obiskovalcem-moikim in ieuskara-stanujofiim na GariSkeui, in tudi podpisano vodstvo podeli Stipen-dtje sfilorejcem-raozkim in ienskam-iz TriaSke oko-lice in iz Istre. Pogoji, po katerih se bodo podeljevali ti §ttpen« diji, razglasajo se s poaebninri ozuauili. Kdor bi hotel na svoje stroske obiskovati orae* ojena teeajat naj se oglasi vaaj do 15. junija 1.1. pri podpisanem vodstfu in vplaca 5 gld. na ime nine davsfiioe. V Gorki dne 16. maja 1884. Vodstvo c. kr. poskusalisca za svilorejo in vinarstvo. G. BOLLE. fedaja^j & odjovorpi juedaik; jp> #Qi$i$r-L ^^j fHiiariJMisStii tMtm* T Gvrt^