Celje - skladišče D-Per 214/1977 1119770896,24 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Srečno in uspehov polno novo leto ŽELIJO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA EMO IN VSEM DELOVNIM LJUDEM DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, ORGANI UPRAVLJANJA, VODSTVO PODJETJA IN NAŠE UREDNIŠTVO 7* * ★ ★ k ★ ★ ★ ★ ★ ★ k k k k k k ^^^^Jt********************************************************* ********* 80 let plodnega življenja tovariša Dne 5. decembra 1977 je bila v dvorani pod Golovcem slavnostna seja delavskega sveta EMO, v počastitev osemdesetletnice življenja in dela tovariša Franca Leskoška-Luke. Poleg tovariša Luke so se te slavnostne seje udeležili Peter Štante-Skala, Janez Barborič, predsednik sindikatov Slovenije ter številni drugi gostje ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine iz Celja. Tovariš Leskošek je bil rojen dne 9. 12. 1897 v Celju. Kot sin delavca se je že v rani mladosti zaposlil v naši tovarni, kjer se je Franc Leskošek-Luka pozdravlja navzoče ob prihodu na slavnostno sejo DS tudi izučil za strugarja. Bil je izredno ukaželjen mladenič ter marljiv delavec, prežet z globokim socialnim in nacionalnim čutom in se je kot tak že v mladih letih vključil v delavsko gibanje ter postal v njem pomembna in odločujoča osebnost. V povojni dobi se je tovariš Leskošek mnogokrat sestajal z našimi delavci in jim pomagal z nasveti zlasti pri razvoju samoupravljanja in gospodarjenja podjetja. Delavski svet EMO je na seji dne 20. 11. 1957 izvolil tovariša Leskoška za svojega častnega predsednika. Takratni sklep delavskega sveta o podelitvi tega častnega naslova tovarišu Leskošku je za nas pomemben, zlasti zato, ker je življenjska pot tovariša Leskoška tesno povezana z življenjem delovnih ljudi v našem kolektivu, zlasti pa na dogodke, ki se nanašajo na razvoj delavskega gibanja. Da je bilo delavsko gibanje mečno razvito, dokazuje že dejstvo, da sta iz našega kolektiva izšla dva narodna heroja: Franc Leskošek-Luka in Peter Stante-Skala. Stante Peter-Skala med svojimi nekdanjimi sodelavci Hilda Kaučič izroča tovarišu Leskošku spominsko priznanje Oba sta se kot že rečeno, udeležila slavnostnega zasedanja delavskega sveta, poleg njih pa so bili še prisotni njuni nekdanji sodelavci — delavski zaupniki, ki so že vsi dočakali častitljivo starost, kljub velikemu trpljenju, ki jih je spremljalo skozi življenje v njihovem boju za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. Na slavnostni seji delavskega sveta je predsednica tovarišica Pavla Bizjak pozdravila našega jubilanta z naslednjim nagovorom: »Naš kolektiv si šteje v posebno čast in zadovoljstvo, da nas je ponovno obiskal naš tovariš Franc LESKOŠEK-LUKA, prvi komandant partizanskih enot Slovenije, narodni heroj, junak socialističnega dela in častni predsednik delavskega sveta EMO in to ob njegovem življenjskem jubileju. Dovolite mi, dragi tovariš LUKA, da vam na današnjem slavnostnem zasedanju delavskega sveta EMO tako v imenu članov delavskega sveta, kot v imenu vseh naših delavcev in delavk ter v svojem imenu iskreno čestitam ob vašem življenjskem jubileju, z željo, da bi bili še dolga leta čili in zdravi in nas kot v preteklosti večkrat obiskali. Vaš življenjski jubilej sovpada s praznovanjem pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki jih s prireditvami in delovnimi uspehi obeležujejo delavci in delovni ljudje po vsej ožji in širši domovini. Vaše plodno in revolucionarno življenje in delo je tesno povezano z zgodovinskimi dogodki v delavskem gibanju v naši tovarni, katerega zarodki segajo v zadnja leta osemnajstega stoletja. V vaši rani mladosti ste se zaposlili v naši tovarni, kjer ste se izučili poklica, v katerem ste po- stali viden strokovnjak, prežet z globokim socialnim in nacionalnim čutom. Kot tak ste se že v mladih letih vključili v delavsko gibanje, prva svetovna vojna, boj, katerega ste se udeležili na raznih frontah, je utrdil v vas revolucionarno prepričanje o nesmiselnosti take vojne, ki koristi izključno le kapitalističnim ciljem, delavski razred pa peha vedno večjo neenakopravnost in bedo. Spoznali ste, da je edina pot rešitve izpod kapitalističnega jarma proletarska revolucija, ki naj postavi na oblast delavski razred in delovno ljudstvo. Danes naši delavci in naši delovni ljudje po vsej domovini poznajo vašo brezkompromisno revolucionarno dejavnost med prvo in drugo svetovno vojno, v času velikega boja za osvoboditev naših narodov izpod fašističnega jarma. Po brezmejni zaslugi naše KPJ in takih njenih članov kot ste vi, ki so brezkompromisno izvrševali sklepe Partije, so bili naši narodi povedeni v pravičen boj, iz katerega je zrastla nova domovina srečnih ljudi Socialistična federativna republika Jugoslavija. Našim delavcem so ostali globoko v spominu dogodki iz leta 1936, ko so se z veliko stavko borili za svoje pravice. Takrat in vse do današnjih dni ste jim stali zvesto ob strani in se brezkom- promisno borili za dosego njihovih ciljev. Danes lahko ugotovimo, kolikšnega pomena je bila takratna tri tedne trajajoča stav- Slavnostne seje so se udeležili nekdanji delavski zaupniki ka za proletarsko osveščanje našega delavstva, ki se je pod vodstvom Partije in tovariša TITA pripravljalo na veliki obračun z razrednim sovražnikom in kot so pokazali poznejši dogodki, z njim temeljito obračunalo za ceno mnogih življenj, iz katerih je zrastla naša sedanja svoboda. V dobi obnove naše porušene domovine, v dobi razvoja samoupravljanja in poznejšega vzpona našega gospodarstva ste s svojo dejavnostjo mnogo pripomogli, da je tovarna, v kateri ste preživeli svoja najlepša mlada leta. dajala družbi kolikor je zmogla in se povzpela do današnje stopnje njenega razvoja. Franca Leskoška - luke Med našimi delavci je mnogo takih, ki so po vaši spodbudi postali racionaliza tor ji in novatorji, katerih umsko delo se še danes odraža kot odločujoč faktor za povečanje delovne storilnosti. . Tako kot vsakokrat, ko ste se udeležili seje delavskega sveta ali gospodarskih in političnih razgovorov, smo tudi danes dolžni, da vas v kratkih stavkih obvestimo, kako je z našim gospodarjenjem in kaj nameravamo v bodoče storiti za razvoj tovarne. Glede gospodarske situacije lahko ugotovimo, da se je EMO v preteklosti soočila z ogromnimi e-konomskimi težavami, ki so nastale kot posledica naše prepočasne prilagoditve zapletenim in zaostrenim pogojem na mednarodnem tržišču, ki so se odražali negativno tudi v jugoslovanskem gospodarskem prostoru. . V taki gospodarsko izredno težki situaciji smo se morali smelo spopasti z nastajajočimi gospodarskimi težavami. toda ravno ob tem smo se šele dodobra zavedli, da je naš položaj še vedno zapleten in težak. Vpliv slabih rezultatov in odprtih problemov smo letos spomladi ob upoštevanju naših bodočih eksistenčnih gospodarskih vprašanj za daljše obdobje podrobneje obravnavali in obdelali sanacijske programe za vse TOZD, v katerih je upoštevna novo nastala tržna situacija. Izvršeni so bili popravki nekaterih postavk.v srednjeročnem planu do leta 1980, ki je bil izdelan v letu 1976. Pri tem je treba povedati, da pri naših gospodarskih ukrepih ne gre le za sanacijo nastalih izgub v nekaterih TOZD, ampak za razvojno perspektivo, saj hočemo in se moramo trajneje rešiti iz ekonomskih težav. Osnovni cilji vseh gospodarskih ukrepov so dvakratno povečanje proizvodnje, štirikratno povečanje izvoza in ustvarjanje zadostne a-kumulacije v povezavi s tujimi viri za enostavno in razširejno Tov. Leskošek v pogovoru s predsednico delavskega sveta Pavlo Bizjak Z vsestranskim prizadevanjem nam je uspelo doseči določene pomembne gospodarske uspehe kratkoročnega značaja, ki pa so dober kažipot, kaj je treba stori-ti v bodoče v kratkoročnem in dolgoročnem pogledu razvoja našega gospodarstva. S sanacijo iz leta 1973 smo sicer zacelili nekatere stare rane, reprodukcijo. Letošnji rezultati gospodarjenja potrjujejo našo pravilno usmeritev, saj smo povečali proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom za ca. 50 %, dohodek za dvakrat, povečali smo tudi čisti dohodek in izvoz. Gornji kvalitetni premiki v poslovanju nam že omogočajo realizacijo razvojnih programov, tako Prijateljski pogovor v razstavnem prostoru Tov. Leskošek si je v spremstvu naših delavcev ogledal razstavo izdelkov EMO smo že pristopili k programiranju investicije za tovarno kotlov, novo orodjarno, razširitev tovarne TOBI, prav tako pa intenzivno dopolnjujemo proizvodne programe za TOZD Emokontejner in TOZD Odpreskov in avtokoles. Ker imamo za to srednjeročno obdobje izdelane plane in razvojne usmeritve, ki jih tudi sedanja praksa potrjuje, smo čvrsto odločeni vložiti vse naše napore, sposobnosti in znanje v realizacijo postavljenih ciljev. Tudi v bodoče si bomo morali tako kot vedno po svojih najboljših močeh prizadevati, da uresničimo revolucionarne cilje, zlasti v krepitvi našega samoupravnega sistema v skladu z Ustavo ter Zakonom o združenem delu ter v skladu z revolucionarnimi napotki Zveze komunistov in tovariša TITA. Ob zaključku vam dragi tovariš LUKA še enkrat iskreno čestitam k vašemu zgodovinskemu, življenjskemu jubileju in vam želim, da bi se skupno z vašimi nekdanjimi zaupniki prijetno počutili med nami. Zavedamo se, da v tem kratkem govoru je malo dorečenega in naj mi bo dovoljeno, da ga zaključim z naslednjimi besedami: »Naj živi prvi komandant partizanskih enot Slovenije, narodni heroj in junak socialističnega dela, naš dragi tovariš Franc LE-SKOŠEK-LUKA!« Društvo LT EMO kolektivu Rezervni sklad podjetja iz katerega bi dali denar za nekatere potrebe je prazen. Tako ni denarja za nakup novega avtobusa, za prispevek za novoletno jelko in za pogostitev upokojenih sodelavcev v letošnjem letu. V taki situaciji je sklenilo društvo LT EMO, da pomaga kolektivu in je na 2. izredni seji upravnega odbora društva LT EMO bilo sklenjeno, da dodeli potrebna sredstva v sklad skupne porabe EMO. Sklep upravnega odbora društva se glasi: Upravni odbor društva odobri kot društveni prispevek delovni organizaciji EMO 1,022.027,00 din namensko za nakup avtobusa 753.327,00 din, za novoletno jelko 233.700,00 din in za upokojence 35.000,000 din. Naše društvo ljudske tehnike se je torej, odločilo, da pomaga kolektivu iz težav s tem, da mu je dodelilo svoje večletne prihranke, ki jih samo uporablja, da lahko izvede svoj letni program dela. Z nakazanim denarjem je društvo res mnogo pomagalo kolektivu, vendar so člani upravnega odbora mnenja, da bodo kljub temu izvršili predvideni program društva, ki obsega tehnično in kulturno vzgojo članov društva LT in članov kolektiva EMO. Program dela društva LT pa je za leto 1978 zelo zahteven in bogat, saj predvideva številne strokovne tečaje na katerih naj bi se člani društva in člani kolektiva nasploh usposabljali za strokovno opravljanje dela na določenih de- lovnih mestih v proizvodnji. Cilj takih tečajev je dvig produktivnosti dela. V programu, ki ga bomo objavili v eni izmed številk Emajlirca v začetku prihodnjega leta je zaznati veliko prizadevanje društva LT, da pomaga članom kolektiva do strokovne izobrazbe kakor tudi do kulturne razgledanosti, ki je v samoupravljanju potrebna delovnemu človeku, saj je v našem samoupravnem sistemu kultura last delovnih ljudi. Na seji društva LT so obravnavali tudi načrtovano akcijo prostovoljnega dela za zgraditev menze v letu 1978, za kar je že pripravljena vsa dokumentacija. Društvo LT podpira tako akcijo in se bo vftnjo tudi vključilo. S tem, da je društvo LT dalo na razpolago denar za nakup avtobusa, me zahteva pri uporabi avtobusa za svoje člane nobene prednosti. Zahteva le to, da mora biti v avtobusu na vidnem mestu pritrjena tablica, ki bo nosila ime darovalca avtobusa kolektivu. Društvo Ljudske tehnike EMO želi vsem članom kolektiva srečno in uspehov polno novo leto 1978 ter srečno vožnjo z novim avtobusom, a Pogledi Kot smo že v prejšnji številki Emajlirca objavili, je delavski svet EMO na seji dne 25. 11. 1977 odločil, da imenuje za individualnega poslovnega organa — glavnega direktorja Francija Gazvodo, dipl. oec., ki je nastopil kot glavni direktor dne 1. 12. 1977. Ob njegovem nastopu se moramo zavedati, da je postal naš pomemben sodelavec, prežet z veliko volje do dela in gospodarskega napredka in da lahko uspemo v skupnih prizadevanjih, če izvršujemo dobro svoje naloge na delovnih mestih. Poleg tega ne smemo pozabiti na velika prizadevanja za izboljšanje našega gospodarjenja in velik trud dosedanjega glavnega direktorja dipl. inž. Mira Jančigaja, za kar mu gre priznanje in zahvala kolektiva. Vsak direktor, ko je postavljen, sporoči članom kolektiva svoje osebne poglede na organizacijo dela, vodstveno delo in razvojno orientacijo podjetja. Da bi bili vsi naši člani kolektiva seznanjeni z mišljenjem tovariša Frančka Gazvode, objavljamo njegove poglede na naše gospodarjenje in organizacijo dela, tako kot jih je predložil delavskemu svetu. Prevzem odgovornosti Ob mojem kandidiranju za glavnega direktorja EMO Celje bi rad uvodoma poudaril, da želim s svojo kandidaturo za prevzem najodgovornejšega delovnega mesta v EMO samo prevzeti odgovornost za učinkovito realizacijo, dograjevanj© in dopolnjevanje že sprejetih usmeritev razvoja v EMO Celje. S prevzemom odgovornosti postajam lahko le nosilec dela širokega kroga sode- Franci Gazvoda lavcev znotraj celotnega kolektiva. Torej se zavedam, da lahko predstavljam le vodjo širokega kroga raznovrstnih kreativnih teamov. Pravi vodja bom postal, ko bom v konkretnem delu svoje sposobnosti sodelavcem in celotnemu kolektivu dokazal. To poudarjam uvodoma zaradi tega, ker si EMO ne more in ne sme predstavljati, da je lahko rešljiv z e-nim ali nekaj ljudmi. Hkrati pa seveda poudarjam, da to ne pomeni umikanju odgovornosti ali kakršnokoli opravičevanje v naprej, prej nasprotno! Dobro se zavedam, da realizacije zahtevnih nalog, ki so pred kolektivom, terja od individualnega poslovodnega organa ključno odgovornost, predvsem pri vplivu na mobilizacijo in kreativno delovanje širokega kroga sodelavcev. V nasprotnem primeru je vsaka akcija obsojena na neuspeh. Menim, da je trenutna situacija celotnega kolektiva dovolj proučena in opredeljena. Sam sem pri tem sodeloval kot predsednik komisije pri IS skupščine občine Celje za pomoč pri sanaciji EMO Celje. Zaradi tega se tudi strinjam s celo vrsto ocen, ki so bile v tem času izdelane tako v EMO, kot tudi v komisiji, katero vodim. Mislim, da so iz teh ocen razvidne tudi globalne usmeritve nadaljnjega razvoja EMO. Pri tem mislim predvsem na izdelane sanacijske programe z oceno izvajanja sanacijskih programov iz leta 1973 na skupnih zasedanjih Občinskega komiteja ZKS Celje in Sveta ZKS EMO (tovarniškega komiteja), dalje mislim, na letos izdelane ukrepe za realizacijo sanacijskih programov in predvsem sklepe panelne razprave o sanaciji EMO z dne 14. 7. 1977. Vse ocene in usmeritve so dobile najbolj zaokroženo podobo v gradivu za volilne konference OO ZK oziroma volilno konferenco ZK EMO v mesecu oktobru, ki predstavlja osnovo za mobilizacijo komunistov, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, strokovnih dejavnikov pri preobrazbi EMO. Ključno vprašanje sedanjega trenutka je toi;ej zagotavljanje realizacije sprejetih usmeritev, konkretizacija le-teh, spremljanje, vrednotenje in predlaganje sankcioniranja z dodatnim zaostrovanjem odgovornosti. Skrb za razvoj Najpomembnejša je skrb delovne organizacije na razvojnih vprašanjih. Le stalna preokupa- cija z razvojem in nujnostjo po hitrejšem napredku je lahko o-snova za lažje in bolj učinkovito usklajeno obravnavanje in reševanje tekočih problemov. Le razvojna sanacija EMO je lahko odgovor vsem tistim, ki ne zaupajo v lastne sile, ki ne vidijo izhoda iz trenutnih težav. Taka usmeritev pa seveda ne pomeni, da o razvojnih orientacijah samo razpravljamo in ugotavljamo potrebo po njih uveljavljanju, prav nasprotno, taka usmeritev zahteva ogromno konkretnega eksaktnega dela in še več, zahteva, da naši možgani ne dajejo samo ideje, ampak da še celo predvsem razmišljajo o realizaciji teh idej v smislu doseganja rezultatov. Rezultatov na dolgi rok, ki so e-dina garancija, da bomo kos težavam, ki se bodo itak prerade same pojavljale. Vse to skupaj zahteva zelo konkretno in dostikrat tudi nehvaležno delo, ki ga v urah ali normah ni lahko meriti, rezultati ga pa lahko in ga morajo potrjevati. Organizacija dela Pri opredeljevanju organizacije dela je treba izhajati iz ugotovitev, da je EMO delovna organizacija kombinatskega tipa z zelo raznolikimi proizvodnimi programi, od katerih vsak za sebe predstavlja zaokroženo poslovno celoto. Oživitev vseh teh celot in njihova optimalna kombinacija znotraj celotne delovne organizacije mora biti osnova za kreacijo take ali drugačne organizacije. Nobena organizacija pa ne more in ne sme biti sama sebi namen. Organizacija mora biti podrejena interesom delavcev po ustvarjanju čim višjega dohodka danes in jutri. _Ce je temu tako, mora organizacija zasledovati, kot enega od temeljnih ciljev, da se vsi delavci, ki neposredno ali posredno vplivajo na dohodek določenega TOZD, na primeren način identificirajo z dohodkom ali usodo tega TOZD. Zaradi tega je potrebno, da je delitev dohodka podrejena vplivom na ustvarjenje dohodka TOZD. Od tod tudi ugotovitev, da morajo biti delavci tudi v skupnih službah in TOZD skupnega pomena neposredno materialno odvisni od usode TOZD, za katerega delajo. Ob vsem tem je potrebno poudariti, da je organizacija sama sebi namen tudi takrat, kadar nosilci znotraj te organizacije niso z njo identificirani, oziroma vanjo vključeni kreativno. Sem sokreator in soavtor organizacijskih sprememb, ki jih je predlagal kolegij direktorjev sektorjev in direktorjev TOZD in ki so bile potrjene na volilni konferenci ZK EMO. Zaradi tega k temu tudi nimam kaj dosti dodajati, razen naslednje pripombe: — predlagan koncept organizacije je le okviren, za dograditev tega sistema so pa odgovorni nosilci ključnih funkcij na posameznih področjih s svojimi sodelavci. Ce bi jaz ali kdorkoli drug izven teh nosilcev izdelal organizacijo vse do posameznih detajlov, bi sigurno ne bila tako učinkovita kot organizacija, kakršno bodo dogradili na osnovi sprejetih izhodišč nosilci nalog na posameznih področjih. — Sprejete organizacijske osno-v#*sledijo temeljnemu cilju, tj., da se zaokrožijo proizvodno poslovne celote na nivoju posameznih TOZD, kar mislim, da je nujno, ker skoraj vse TOZD v EMO lahko predstavljajo zametek delovnih organizacij. — Neglede na uveljavljanje težnje po decentralizaciji nekaterih poslovnih funkcij na nivoju današnjih TOZD je nujno zagotavljati tudi usklajenost, koordinacijo in enotnost celotne delovne organizacije EMO. — Sprejete organizacijske u-smeritve je treba dograditi do konca tega leta in skušati pri tem poiskati čim več odgovorov na vprašanja, tj. odprta vprašanja, da ne bomo ostajali nedorečeni. Neglede na to, pa zahteva organizacija stalno negovanje in izpopolnjevanje, paziti je samo treba, da se tako dograjevanje ne izrodi v improvizacijo prevelikih dimenzij. Improvizacija je v določeni meri prav zaradi nenehnega razvoja nujna in logična, vendar mora biti vedno le samo kot dopolnilo določenega uveljavljenega sistema, ne pa da tak sistem tudi nadomešča. EMO v izjemno odgovornem položaju Kot kandidat za individualnega poslovodnega organa delovne organizacije EMO bi rad poudaril, da svojo vlogo vidim predvsem pri zagotavljanju kvalitetnih osnov za samoupravne odločitve delavcev in realizacijo teh odločitev vse do rezultata v delovni organizaciji kot celoti. Danes je EMO v izjemno odgovornem položaju. Stalno dokazuje, da ima razvojne možnosti, toda rezultati, ki jih dosegamo, so še odločno preskromni. Predstavljajo osnovo za dejansko uveljavitev stanja vsesplošne akcijske pripravljenosti, kjer mislim, da ima glavni direktor DO še posebej zahtevno vlogo in odgovornost. Situacija terja izjemne napore ob zaostreni odgovornosti v celotnem kolektivu, ker vse skupaj predstavlja še večjo odgovornost individualnega poslovodnega organa. Taki napori in odgovornost, da bo to res, pa terja od glavnega direktorja, da ima vsa pooblastila. Pooblastila morajo izvirati iz nujnosti doseganja rezultatov kakršne lahko in moramo doseči. Vsa odgovornost glavnega direktorja mora izhajati po kriteriju doseganja rezultatov, izraženih v dohodku pri poglabljanju samoupravnih odnosov, vse seveda na »dolgo stezo«. Enako odgovornost današnja situacija terja tudi od vseh vodilnih in vodstvenih delavcev tako v TOŽD, kot v skupnih službah. Pri tem izpostavljam nujnost samostojnega in kreativnega dela vseh vodilnih in vodstvenih delavcev. Le v to smer zahtevam, da imajo pomoč, vzpodbudo, motivacijo in pooblastila od samoupravnih in političnih dejavnikov. Pri tem ^postavljam še naslednje: — direktorji TOZD morajo biti neposredno odgovorni za zagotavljanje uveljavljanja dobrih raz- gospodarjenje bodoče vojnih usmeritev in doseganja dobrih poslovnih rezultatov, ob dograjevanju samoupravnih odnosov. Vsake okoliščine, v katerih to delajo (dediščine preteklosti, kadri, stroji itd.) so lahko samo osnova za večje napore, morebitno pomoč ali večanje pooblastil, nikakor pa ne izgovor ali opravičilo za nedoseganje rezultatov. — Vodilni in vodstveni delavci v TOZD in tudi v skupnih službah morajo nositi neposredno odgovornost za kreativno sodelovanje njihovih teamov v bitki, za boljši dohodek danes in jutri. Posebej poudarjam, da predvsem vodilni in vodstveni delavci v skupnih službah ne morejo in ne smejo pristajati na poenostavljeno logiko, da so samo izvajalci nalog, ki se kreirajo v nekih TOZD izven njih. Njihova odgovornost ostaja vse dotlej, dokler njihovo delo ni izraženo v boljšem rezultatu v TOZD, za katerega delajo. V tem smislu seveda morajo imeti tudi ustrezna strokovna pooblatila. — Vodilni in vodstveni delavci v TOZD skupnega pomena so v še posebej odgovornem položaju. Boriti se morajo za dohodek TOZD katerega vodijo, ki pa mora biti neposredno odvisen od dohodka TOZD za katerega delajo (npr. TOZD vzdrževanje in energetika bo v svojem dohodku odvisen od dohodkov vseh TOZD v EMO). — Ob izpostavljanju neposredne odgovornosti vseh vodilnih in vodstvenih delavcev, ki morajo biti sposobni v celoti obvladati strokovna področja na katerih delujejo, predstavlja vodstvo delovne organizacije koordinatorja in vzpodbujevalca aktivnosti v celem EMU, ki se še posebej ukvarja z razvojem EMO kot celote in z usposabljanjem vseh TOZD in skupnih služb na učinkovito obvladovanje posameznih strokovnih področij in poslovnih procesov. V tem je tudi najpomembnejša vloga direktorja delovne organizacije, poleg seveda ostalih pooblastil, predvsem zastopanje navzven, ki so opisane v samoupravnih aktih. V vodstvu podjetja predlagam, da se namestnik glavnega direktorja, poleg splošnega nadomeščanja, v naj večji možni meri ukvarja s koordinacijo razvonjih aktivnosti vseh TOZD, vključno z bodočim TOZD RAZVOJ. Tovrstna dejavnost terja na nivoju delovne cr-ganizaciej še posebno pozornost. Glede na potrebe po posameznih področjih, naj bodo še v naprej pomočniki glavnega direktorja. V sedanji fazi predvsem pomočnik glavnega direktorja za razvoj toplotne tehnike, kot enega najbolj propulzivnih področij razvoja v delovni organizaciji. Drugo področje, kjer je na nivoju delovne organizacije potrebno kakovostneje usklajevati aktivnosti je, področje izvajanja razvojnih usmeritev, ali konkretneje, investicijska aktivnost. Zaradi tega predlagam novega pomočnika direktorja za investicije. V smislu zagotavljanja poslovne kompleksnosti in prisotnosti delovne organizacije EMO v poslovnih dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji, predlagam za tovrstna opravila zaposlitev novega sodelavca z delovnim nazivom »poslovni sekretar«. Za kvalitetno delovanje vodstva podjetja je v tajništvu nujno pridobiti sodelavca, ki je že samoupravno verificiran, t. j. »tajnik«, ki naj bi skupaj z referatom samoupravnih organov in pisarno družbenopolitičnih organizacij zagotovil koordinirano delovanje samoupravnih organov in organizmov v EMO. Učinkovitost strokovnega kadra Za učinkovito delovanje vodilnih in vodstvenih delavcev, v bitki za poglabljanje samoupravljanja in večje učinkovitosti, moramo prečistiti nekatere uveljavljene nepravilnosti v dosedanjem delovanju pri ločitvi kreativnega izvajanja strokovnih opravil od samoupravnih odločitev. Izhodišče mora biti naslednje: — strokovne službe, ali v TOZD, ali v skupnih službah, morajo biti nosilec vsebinskih priprav na samoupravne odločitve, z vgrajeno odgovornostjo, ki si jo predstavljam tako, da morajo vedno priti pred samoupravne in politične organizacije s strokovno opredeljenimi predlogi. Praviloma mora biti vsaka samoupravna odločitev predhodno strokovno preverjena in kot taka konkretno predlagana. Samoupravni organi se potem z določenim predlogom, na osnovi utemeljitve, ali strinjajo ali ne strinjajo. Ko samoupravni organ določene strokovne predloge sprejme, so strokovni in vodstveni delavci v celoti odgovorni za realizacijo samoupravnih odločitev. Torej, ne moremo prihajati pred samoupravne organe brez ustreznih predhodnih priprav in ne moremo se izgovarjati na samoupravne organe pri realizaciji samoupravnih odločitev, razen, če ob njihovem sprejemanju izrecno ne opozorimo na nepravilnost teh odločitev. Individualni poslovodni organi so dolžni zagotavljati dinacijo takega pristopa k samoupravnim odločitvam in njihovemu uresničevanju. — Zgornjih ugotovitev doslej v EMO v delu nismo dovolj upoštevali. Strokovne službe dostikrat niso dovolj jasno opredeljevale svojih predlogov. Taka situacija je imela celo vrsto negativnih učinkov. Premalo je bila opredeljena samoupravna, politična in strokovna odgovornost. Idealne razmejitve seveda nikoli ne moremo doseči, toda težiti moramo k temu. Pogosto so se mešale politične in strokovne razprave, ki so tu in tam postajale neracionalne, premalo učinkovite in vnašale med delavce namesto obveščenosti, celo zmedo. Od tod so se tudi iskale rešitve po posplošeni mobilizaciji delavcev na osnovi apelov in fraz, ne pa po konkretnem opredeljevanju njihove vloge pri preosnovi celega EMO. Iz gornjih ugotovitev izhajajo kot logični naslednji predlogi sprememb: — samoupravni organi naj ne obravnavajo posamezne proble- matike, če ni dovolj pripravljena in ni v zvezi z njo predlaganih ukrepov. — Samoupravni organi se polno odgovorno opredeljujejo do predlaganih ukrepov in jih sprejemajo ali ne. — Samoupravni organi na predlog individualnih poslovodnih organov ob preverjanju, tudi sankcionirajo realizacijo predlaganih sklepov v obliki priznanj, nagrad, graj ali kazni. — Samoupravni organi ne smejo dopuščati kopičenja sklepov na sklepe, ampak stalno vztrajati na realizaciji že sprejetih sklepov, ali nijhovemu dopolnjevanju. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij Družbenopolitične organizacije, sindikat, ZSMS, ZB s komunisti in ZK na čelu moraju vseskozi konkretno spremljati in politično ocenjevati uresničevanje sprejetih nalog in na tej osnovi tudi politično ukrepati. Pri tem morajo v ospredje izpostavljati spreminjanje miselnosti ob poglabljanju samoupravnih odnosov. Politično je treba obračunati z nosilci zastarele miselnosti, katere osnova je premajhna odgovornost, premajhna identifikacija z rezultati dela z iskanjem opravičil, zakaj nekdo nekaj ni naredil, namesto vzpodbujanja sodelavcev, da rezultat moramo doseči. Preseči moramo skrivanje odgo- rnosti posameznikov s sklicevanj em na višje avtoritete, ki dostikrat ne predstavlja nič drugega kot ščitenje lastne nesposobnosti ali nepripravljenosti za samostojno kreativno in odgovorno delo. V ta sklop sodi tudi pretirano poudarjanje preteklih zaslug za razvoj EMA, ki seveda nima kake posebne osnove. Vse te slabosti moramo nadomeščati s samo eno preprosto formulo, da mora k razvoju tega kolektiva prispevati vsak po svojih zmožnostih in sposobnostih. Ne nazadnje, morajo subjektivne sile obračunati s pojavi grupaštva, primeri nezdrave familijarnosti in pretiranim poudarjanjem »lastnih« interesov, grup, TOZD, skupin itd. Vse te slabosti porajajo konflitne situacije, ki jih je sicer v kolektivu čedalej manj, toda še vedno preveč in kar je zelo slabo, zaenkrat še nismo dovolj usposobljeni, da bi večino teh konfliktov reševali v okviru posameznih samoupravnih delovnih skupin, TOZD ali vsaj v delovni organizaciji, kar vse skupaj krha moč, učinkovitost in razvoj kolektiva, njegovo enotnost in usklajenost ter ugled, kar je v težki situaciji v kakršni kolektiv je, izredno pomembno. Izboljšanje pogojev dela V ospredju vseh samoupravnih odločitev morajo biti boljši pogoji dela, osebni in družbeni standard delavcev in resnično osvobajanje delavca kot samouprav-ljalca. Ob bitki za večji dohodek delavca danes in jutri, za njegovo boljše počutje v kolektivu, za boljše stanovanjske in druge pogoje, pa ne smemo pristajati na pretirano poudarjanje vsesplošne zaščitenosti tega delavca, ki izvira iz naše nesposobnosti za resnično neposredno dogovarjanje z delavci, tako o pravicah, kot o dolžnostih. Liberalistično popuščanje skupinam delavcev, ki je v EMO preveč uveljavljeno, ne vodi k izboljšanju samoupravnih odnosov, niti k izboljševanju pogojev dela, v katerih delavci delajo. Kvečjemu vnaša tak pristop nepravilnosti in nezadovoljstvo delavcev, ki so se v nekaterih TOZD, predvsem v TOZD POSODA in skupnih službah že kar preveč privadili na negodovanje, pritožbe in uveljavljanje lastnih posebnih poti za reševanje svojih problemov, kar vse skupaj ne vodi nikamor. Razvojna smer Tudi razvojna orientacija je zadostno predstavljena v gradivih, ki sem jih navedel v uvodu, predvsem v gradivu za volilno konferenco ZK EMO. Ker tudi na to razvojno orientacijo pristajam, je ne bi ponavljal, ampak bi samo izpostavil nekatere ključne ugotovitve: — Izhod iz sedanjih težav EMA vidim samo v razvojni sanaciji EMA, kar pomeni realizacijo sklepov panelne razprave z dne 14. 7. 1977. Predlagam, da gremo v smislu realizacije citiranih sklepov smelo v realizacijo ideje, da mora biti EMO v petih letih ali nov, ali prenovljen. Nov ali prenovljen EMO predstavlja za mene dodatno uveljavitev in zaokrožitev proizvodnih programov v TOZD EMOKONTEJNER, novi obrati in bistvena razširitev dejavnosti TOPLOTNE TEHNIKE, predvsem kotlov večjih dimenzij, s prehodom na energetska postrojenja in uporabo novih virov energije (plin, sončna energija), definitivna uveljavitev klimatizacije in prečistitev starega programa, vključno z novimi naložbami v TOZD TOBI, dopolnitev programa s predstavitvijo TOZD ODPRESKI, ali pripojitev tega TOZD kaki drugi dejavnosti, prenovitev proizvodnega postopka v TOZD FRITE, realizacija zahtevnega projekta TOZD ORODJARNE kot osrednje orodjarne kovinske industrije v Sloveniji. Vse to zagotavlja velike možnosti za sprostitev in optimalizacijo proizvodnega procesa znotraj TOZD POSODA. ZK tudi zadostno opredeljene u-smeritve. — Razvonja sanacija EMO mora biti in je lahko vključena v razvojne usmeritve Slovenije, na osnovi katere mora dobiti konkretno podporo pri realizaciji, sicer je ne bomo sposobni realizirati. — Razvojna sanacija omogoča v petih letih potrojitev sedanjega dohodka. — Na področju izvoza ima EMO že dokazane možnosti, ki jih mora še bistveno boljše izkoristiti. (Nadaljevanje na 6. strani) Pogledi na naše bodoče gospodarjenje (Nadaljevanje s 5. strani) Enako moramo težiti tudi k nadomeščanju jugoslovanskega uvoza na področjih, katerih delujemo. — Edina alternativa za resnično preosnovo EMO je uveljavljanje kombiniranih znanj, sposobnosti izvajanja kompletnih poslov z inženiringom in prodaja kompletov, kjer imamo prve pomembne premike že tu. — Predvsem toplotna tehnika, TOZD Emokontejner in morda TOZD ODPRESKI imajo razvojne možnosti pri uvrstitvi kompletne opreme. — Ključnega pomena za uveljavljanje naših sposobnosti je sodelovanje s celo vrsto poslovnih partnerjev glede na značaj posameznih proizvodnih programov. Ob takem pristopu k uveljavljanju razvojne orientacije, bodo dosti lažje obvladovali tista področja, ki so v sodelavi z našimi poslovnimi partnerji naša domena. Zavedam se, da predstavljena razvojna usmeritev za marsikoga izgleda preoptimistična. Res je optimistična, res je ambiciozna. Toda, ali imamo drugo alternativo za izhod iz sedanjih težav? Odgovor je jasen, nimamo je. Zato si raje odgovorimo na vprašanje, od kod hrabrost meni in tistim nosilcem razvoja EMO, ki na tako usmeritev pristajamo? Tudi tu odgovor ni težak. Razvojne možnosti so definitivno dokazane in prisotne. Dosti premikov je tudi že tu. Torej gre za to, da z večjo poslovno agresivnostjo in stalnim razvojnim usposabljanjem definirane usmeritve uveljavljamo in poslovno obvladujemo, da bodo dajale dohodek. Ali je to res nemogoče? Je mogoče in mora biti mogoče! Dokazano je, da je bilo pomanjkanje sredstev večkrat izgovor za premalo hrabrost pri uveljavljanju novih usmeritev', kot pa dejanski zaviralec tega uveljavljanja. To je dejstvo. Tudi sklep panelne razpravi pravi, da bo tržno dokazane razvojne usmeritve- družba tudi primerno materialno podprla (Ljubljanska banka). Če je torej temu tako, dajmo raje namesto razmišljanja ali je optimizem, ambicioznost in hrabrost upravičena ali ne, nadomestiti z zaostrenim obravnavanjem konkretnih aktivnosti pri uveljavljanju razvojne sanacije in seveda z uveljavljanjem te razvojne sanacije same. Če bomo tako pristopili k delu in pri tem dosegali rezultate, bomo lahko računali tudi na širšo družbeno pomoč. Še v letošnjem letu moramo tržno dokazati in ovrednotiti uresničitev projekta novega in prenovljenega EMO v dobi petih let. To moremo in smo sposobni narediti, zato se moramo primerno organizirati. Na osnovi tega predloga upravičeno pričakujemo že opredeljeno pomoč družbenih dejavnikov v Celju in Sloveniji. Ta pomoč seveda ne more biti samo načelna, tako kot tudi poziv na pomoč morajo biti dobri programi, konkretna pomoč dejavnikov v Celju in Sloveniji pa pri ustvarjanju pogojev za realizacijo teh progromov. Konkretna pomoč teh dejavnikov mora biti tudi v tem, da vseskozi kritično preverjajo uresničevanje sanacijskih prizadevanj v EMO, vendar ne s ciljem dokazovanja nesposobnosti, kar se je doslej tu in tam dogajalo, ampak s ciljem zaostrovanja potrebe po preseganju sedanjih razmer. Pri tem izpostavljamo predvsem vlogo Gospodarske zbornice, Bank in Republiških rezerv ter Izvršnega sveta Skupščine občine Celje in republike. Uveljavitev pogledov Za uveljavitev mojih pogledov na organizacijo dela, vodstveno delovanej in razvojno dejavnost EMO je potrebno pristopiti takoj k realizaciji nekaterih nalog, ki predstavljajo hitrejše uveljavljanje usmeritev. Želim, da delavski svet delovne organizacije takoj ob mojem imenovanju opredeli odnos predvsem do naslednjega: a) moje ugotovitve je potrebno strokovno proučiti ter samoupravno in politično verificirati in morajo tako postati osnova našemu skupnemu delovanju; b) predložena reorganizacija skupnih služb mora biti dograjena in uveljavljena do 1. 1. 1978; organizacijske spremembe zahtevata prerazporeditev vodilnih in vodstvenih delavcev, ob realizaciji tozadevnih sanacijskih ukrepov. Razmišljati je treba in iskati konkretne možnosti za nekatere dopolnitve. Predlagam realizacijo tega tako, da ob uveljavitvi nove organizacije pridem na o-snovi zagovorov z dosedanjim direktorjem in vsemi vodilnimi delavci do konca tega leta s konkretnimi predlogi kadrovskih rešitev za vodilna delovna mesta v skupnih službah in predlogi za direktorje TOZD. Te predloge naj po predhodni politični verifikaciji obravnavajo in sprejmejo samoupravni organi; č) enako oceno in predloge, kakršne bi napravil na ravni delovne organizacije, zahtevam, da napravijo tudi vodilni delavci za vodstvene delavce v sredinah, za katere odgovarjajo. Tudi to seveda po enakem postopku, kot v prejšnjem primeru; d) pri realizaciji nove vsebine dohodka, v skladu z Zakonom o združenem delu, je nujno do konca leta opraviti naslednje: — uvesti financiranje skupnih služb v skladu s principi svobodne menjave dela, na osnovi programov dejavnosti za posamezne TOZD, kar morajo TOZD samoupravno verificirati. — TOZD skupnega pomena morajo uvesti neposredno dohodkovno odvisnost do proizvodnih TOZD v EMO, s konkretizacijo in ovrednotenjem programov dejavnosti. — Dograditi moramo sedanji sistem nagrajevanja. Še večja mora biti odvisnost nagrajevanja od ustvarjenega dohodka. Vodilni delavci morajo biti nagrajevani v neposredni odvisnosti od rezultatov gospodarjenja TOZD, za katere delajo (uvesti potrebne formule). Sedanja razmerja v delitvi OD so preveč uravnilovska, predvsem ključni strokovni, vo- dilni in vodstveni kadri bodo morali biti bolje nagrajevani, seveda samo pod pogojem, da bodo dosegali pozitivne rezultate. V primerih negativnih rezultatov morajo le-ti najkonkretneje občutiti negativne posledice. e) Družbenopolitične organizacije naj še bolj konkretno postanejo politični mobilizator delavcev za doseganje naših skupnih ciljev, ob stalnem kritičnem preverjanju doseganja planiranih rezultatov; f) prekiniti moramo politiko ekstenzivnega zaposlovanja z nestrokovnim kadrovanjem, ko zaposlujemo vsakogar in za vsako ceno (predvsem za TOZD POSODA); g) tako kot predlagam, da je kontroliranje izvajanja dogovorjenih nalog s predlogom sankcioniranja moja temeljna naloga, v kolikor bom izbran za glavnega direktorja EMO, ravno tako želim in predlagam, da družbenopolitične organizacije in samoupravni organi stalno preverjajo moj prispevek in prispevek odgovornih sodelavcev k preobrazbi EMO. Prva ocena premikov naj se izdela po prvi polovici leta 1978, čeprav pričakujem, da lahko o večjih konkretnejših rezultatih razvojne sanacije EMO govorimo čez dve leti. INFORMACIJE RAZISKOVALNIH SKUPNOSTI Delegati samoupravnih interesnih skupnosti in drugi občani Celja so slabo informirani o delu raziskovalnih skupnosti. Mnogo ljudi meni, da je raziskovalno delo stvar le znanstvenih inštitucij in da je to dejavnost, s katero se v naši občini skoraj ne moremo ukvarjati. To ni prav, saj Zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti pravi, da »... raziskovalna dejavnost obsega temeljno aplikativno in razvojno raziskovalno delo ...«. Cilj raziskovalne dejavnosti je iskanje in ustvarjanje novih dosežkov in novih rešitev, ki jih potrebuje proizvodnja in druga področja dejavnosti. V najširšem pomenu besede so dosežki naših inovatorjev pravzaprav tudi raziskovalni dosežki. Iskanje in prizadevanje za uvajanje novega mora biti stvar vsakega zavestnega samouprav-ljalca, ker je le to pot k hitrejšemu napredku in le na ta način bomo vzdržali korak z razvitimi narodi. V Ustavi SFRJ je med petimi dejavnostmi tudi raziskovalna skupnost sestavni del skupščinskega sistema in morajo skupščine raziskovalnih skupnosti enakopravno sklepati z drugimi zbori skupščin o- problematiki svojega interesnega področja. V SR Sloveniji imamo poleg Raziskovalne skupnosti Slovenije (kraj-šano RSS) še »področne raziskovalne skupnosti« (PRS), ki obravnavajo problematiko strokovnih področij (npr.: energetika, strojništvo, metalurgija itd., po številu jih je 17) ter »občinske raziskovalne skupnosti« (ORS), ki so organizirane po občinah kot del občinskega skupščinskega sistema. Raziskovalna skupnost Slovenije je opredelila svoje cilje in programe v »samoupravnem sporazumu o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti SRS za obdobje 1976—80«. Po tem sporazumu so dolžne organizacije združenega dela vlagati v svojo razvojno in raziskovalno dejavnost v srednjeročnem obdobju povprečno 1,59 % od svojega družbenega proizvoda. Od tega se združuje za raziskovalni program Slovenije 0,37 % od družbenega proizvoda (ali 2,96% od korigirane davčne osnove). Združena sredstva se uporabljajo za skupni raziskovalni program, v katerega se vključujejo vsi programi področnih raziskovalnih skupnosti in programi občinskih raziskovalnih skupnosti. Iz občine Celje smo za skupni raziskovalni program (za RSS) v. letošnjem letu prispevali v devetih mesecih 12,695.000 din in pričakujemo, da bedo do konca leta ta sredstva znašala približno 17 milijonov din ali, približno 0,35 % od predvidenega družbenega proizvoda. V skupni raziskovalni program raziskovalne skupnosti Slovenije se vključujejo tudi organizacije iz naše občine. Zelo skromno udeležbo v skupnem raziskovalnem programu v letu 1976 (dve raziskovalni nalogi) smo v letošnjem letu uspeli povečati na 14 prijavljenih raziskovalnih nalog in upamo, da jih bo raziskovalna skupnost Slovenije sofinancirala vsaj osem. V skupni raziskovalni program se iz naše občine vključujejo nekatere kulturne ustanove (muzej, knjižnica), Razvojni center, Aero, Železarna Štore, Cinkarna in Zlatarna. Kljub velikemu porastu raziskovalnih del v letošnjem letu pa menimo, da je naša udeležba v skupnem raziskovalnem programu še vedno zelo skromna. V občini Celje smo opredelili cilje in program občinske raziskovalne skupnosti v »samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti za obdobje 1976—80«, ki ga je podpisala pretežna večina organizacij združenega dela v občini (okrog 90 %). Po tem sporazumu združujejo podpisniki na ravni občine minimalna sredstva v višini 0,007 % od narodnega proizvoda in so namenjena pospeševanju inovacijske dejavnosti v občini. V letošnjem letu so obveznosti iz tega sporazuma poravnali zelo malo, okrog 22 % podpisnikov, vendar računamo, da bodo do konca leta poravnali tudi ostali, tako da bi skupaj zbrana vsota znašala nekaj čez 200.000 din. Iz teh sredstev smo financirali akcijo »Inovator Celje«, sodelovali pri razstavi ob 30-letnici ZOTK, pripravljamo akcijo »Mladi za razvoj Celja«, posvetovanje inovatorjev in druge akcije. Spoštovani sodelavci Konferenca OOS EMO Celje je dne 20. 10. 1977 prejela od UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA GRADNJO IN OPREMO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA LJUBLJANA, Lipičeva 2 naslednje obvestilo: Že desetletja tare človeštvo kruti in zahrbtni sovražnik - RAK. Vse zdravstvene inštitucije po svetu, ki delajo na tem področju, si prizadevajo na različne načine, kako preprečevati, pravočasno odkrivati in zdraviti rakasta obolenja. V ta namen zbirajo finančna sredstva tudi najbolj razvite države sveta, kar lahko zasledimo v dnevnem časopisju. Prav zaradi tega je pravilno, da naše delovne kolektive in posameznike seznanimo tudi z našimi prizadevanji. Nedvomno vam je znano, da si kot osrednja slovenska zdravstvena ustanova za rak, že vrsto let prizadev ' za dobrobit naših bolnikov. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki delovnih organizacij in posameznikov, smo že uspeli delno sanirati prostore v eni naših starih stavb in s tem izboljšati udobje našim bolnikom. Poleg tega pa smo nabavili nekaj dragocenih diagnostičnih aparatov in obsevalnih aparatur. Vendar pa s tem še zdaleč niso krite vse potrebe. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev si ne moremo nabaviti vseh nu£no potrebnih, tehnično dovršenih aparatov in pripomočkov, ki so neobhodno potrebni za operativno diagnostiko in zdravljenje. Prav tako nimamo dovolj sredstev, da bi do konca izvedli gradbeno-sanacijska dela. Menimo, da nas zgoraj navedeni vzroki opravičujejo, ker se ponovno obračamo na vas z vljudno prošnjo, da prek vaših samoupravnih organov posredujete delovnim ljudem vaše delovne organizacije, naj v dobrobit Onkološkega inštituta, ODSTOPIJO OBVEZNICE POSOJILA ZA CESTE! Ob tej priliki vas moramo seznaniti, da Sklad za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta posluje dolgoročno, z ozirom na načrte in plane, ki jih ima predvidene. Zato mora imeti zagaranti-rano kritje za dolgoročna plačila, ker so tudi obveznice posojila za ceste na daljši vračilni rok in bi s temi sredstvi lahko delno pokrili naše dolgoročne obveznosti. Pripominjamo pa, da bi prva sredstva, ki bi jih dobili od odstopljenih obveznic, porabili za sanacijo in modernizacijo kirurške službe. V upanju, da boste našo prošnjo z razumevanjem sprejeli in upoštevali, se vam in vaši organizaciji vnaprej iskreno zahvaljujemo! Darovalcem obveznic in vaši delovni organizaciji se bomo za razume^ -* e in pomoč javno zahvalili v dnevnem časopisu DELO! V PRIMERU, DA SE ODLOČITE ZA TO HUMANO AKCIJO, VAS PROSIMO, DA OBVEZNICE ODDATE V SINDIKATU. Predsednik Jože Oštir Novoletna jelka O tein kako bo letos s praznovanjem dedka Mraza so bila obveščena po krajevnih skupnostih vsa gospodinjstva. Kljub temu dajemo o tem še nekaj informacij. Središče novoletnega praznovanja otrok je krajevna skupnost. Otroci morajo čutiti novoletno praznovanje kot praznik, ki se dogaja v okviru njihovega bivalnega območja. Družbena aktivnost za našega otroka se mora vedno bolj razvijati v krajevni skupnosti. Na posvetu z odgovornimi predstavniki za ^novoletno praznovanje otrok v KS, ravnateljicam VVZ in ravnatelji šol smo se dogovorili: Vzgojno-varstvene ustanove ali šole so nosilci in izvajalci kulturnih prireditev za najmlajše v KS, za izbor najbolj primerne osebe za dedka Mraza. Popis otrok o-pravi in vabilo dedka Mraza razpošlje odbor za novoletno praznovanje otrok KS. Popis otrok bo na sedežu krajevne skupnosti, kjer imajo starši stalno bivališče v dneh od 22. do vključno 25. novembra od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure. Starši predšolskih otrok, ki niso vključeni v redno varstvo v vrtcih, prijavijo otroke rojene v letu 1975, letnike 1974, 1973, 1972 in 1971 pa samo v primeru spremembe med letom (preselitev, odselitev in drugo). Kadrovske službe delovnih organizacij in drugih delovnih skupnosti pa dostavijo občinski Zvezi prijateljev mladine Celje popis otrok zaposlenih staršev, ki imajo stalno bivališče v bratskih republikah. Njihovi otroci so u-pravičeni do enakih daril dedka Mraza kot naši. Darila za te otro- ke dvignejo OOS ali kadrovske službe med 20. in 21. decembrom 1977 nad 10 kom. pri »Tehnomer-catorju«, Gubčeva ulica, izpod 10 kom. pa pri Občinski Zvezi prijateljev mladine Celje, Gledališka 2. Osrednja prireditev — dedek Mraz bo pozdravljal cicibane in ostale ob kratkem kulturnem programu v dvorani SRC Golovec od 26. do 29. decembra 1977 ob 17. uri. objava Nekdo izmed naših sodelavcev ali sodelavk je izgubil jubilejno uro, ki jo je prejel kot darilo EMO. Uro so našli v Zidanškovi ulici pri trgovini Slovenijales. Ura je ročna, znamke »Rodania«. Kot darilo je bila dodeljena lastniku leta 1970. Kdor je izgubil to uro naj pride ponjo. Nahaja se pri vodji zavarovanja EMO — Celje tovarišu Kosec Antonu. Za praznike na sveži zrak v planine I Seja delavskega sveta EMO Na dvanajsti redni seji je delavski svet EMO obravnaval poročilo o poslovanju v zadnjih devetih mesecih ter oceno uresničevanja sanacijskih programov, katero smo objavili v 23. številki Emajlirca. Poleg tega je delavski svet sprejel sklep o imenovanju glavnega direktorja. Da bi bili vsi člani naše delovne organizacije seznanjeni s sklepi, ki jih je delavski svet na tej spreji sprejel, objavljamo njegove sklepe. Sklepi 12. redne seje delavskega sveta EMO z dne 25. 11. 1977: 1. Delavski svet DO potrjuje poročilo o izvršitvi sklepov delavskega sveta. 2. DS DO potrjuje delo in sklepe poslovnega odbora delovne organizacije med 10. in 12. redno sejo delavskega sveta, to je sklepe od 38. do 54. redne seje PO DO, zlasti naslednje sklepe: 52. redna seja, 10. in 11. sklep: 10. Službi izvoza se dovoli pripis pozitivne razlike 175,66 ameriških dolarjev, ki predstavlja razliko med predvidenimi in dejanskimi stroški prevoza, plačanimi po izvoznem zaključku št. 10741. 11. Službi izvoza se dovoli pripis (pozitivne razlike 215,35 ameriških dolarjev, ki predstavlja razliko med predvidenimi in dejanskimi stroški prevoza plačevanja po izvoznem zaključku št. 10733. 53. redna seja, 11. in 12. sklep: 11. Poslovni odbor vzame na znanje poročilo o dosedanjem reguliranju kriterijev v zvezi z izplačevanjem jubilejnih nagrad oziroma drugih jubilejnih priznanj. Ob tem ugotavlja, da za letošnje leto ta problematika ni ustrezno samoupravno regulirana in zahteva, da se takoj pristopi k samoupravnem reguliranju te problematike, v povezavi s predlogom kadrovske službe, ki je podprt s stališči konference OOS. 12. Zaradi tega, ker zaradi izgube v letu 1976 ter potreb v letu 1977 nismo formirali sklada skupne porabe, od koder bi edino lahko izplačali ustrezna sredstva za jubilejne nagrade, poslovni odbor predlaga DS DO, da se jubilejne nagrade za leto 1977 izplačajo ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1977 iz sredstev sklada skupne porabe, ki bo formiran po zaključnem računu za Ipto 1977. 54. redna seja: — Na predlog sektorja marketing — zunanja trgovina se dovoli odpis negativne razlike DM 3.866,56 (22.663,85 din) po izvoznem zaključku št. 10694. Negativna razlika je nastala zaradi reklamacije kupca na kvaliteti posode pri ročajih. — Na predlog FRS — kontrola poslovanja se potrjujejo inventurne razlike in odpisi za obdobje maj—september 1977: viški 348.480 din manjki 285.641 din odpisi 144.831 din Viški se knjižijo kot izredni dohodki, manjki kot izredni izdatki TOZD, v kateri so nastali. — Na prošnjo hišnih svetov Kersnikova 4. 6 in 8 predlaga SPK — splošna služba se odobri 50.000 din iz sredstev amortizacije stanovanjskih hiš, ki se zbirajo pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje za DO EMO, za obnovitev spodnjega dela fasade na omenjenih hišah. — Na predlog SPK, ki je usklajen z direktorji TOZD in sektorjev ter občinskim sindikalnim svetom se potrjuje terminski koledar za leto 1978. 3. Delavski svet DO potrdi poročilo o poslovanju delovne organizacije za obdobje od 1. do 9. meseca 1977. 4. Potrdi se poročilo za uresničevanje ukrepov za realizacijo sanacijskih programov DO EMO, z naslednjimi zaključki: Nekje na dvorišču je razmetan ta material, ki rjavi in propada. Ali kdo ve, zakaj je tako?! a) lahko smo zadovoljni z ugotovitvami in napori, da bomo obvladovali tekoče gospodarske probleme. Razvojna sanacija pa je še vedno odprta, zato je položaj še vedno kritičen; b) zaostreno moramo obravnavati izdelavo projektov razvojnih orientacij, investicijskih programov kotlov in orodjarne. V najkrajšem času pa zagotoviti perspektivo TOZD Odpreski in avto-koles; c) plan za leto 1978 je potrebno temeljito obdelati iz vidika razvoja novih izdelkov, tehnologije in kvalitete in pravočasnega izvajanja vzdrževanja in investicij; d) uresničitev ukrepov za realizacijo sanacijskih programov zahteva zaostreno izvajanje sklepov za izvedbo sanacije, ki so jih sprejeli samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. 5. Delavski svet delovne organizacije EMO je v skladu z določili 35. člena Statuta DO po opravljenem razpisnem postopku na predlog razpisne komisije na svoji seji dne 25. 11. 1977 odločil: 1. Tov. Franci GAZVODA, dipl. oec., rojen 16. 5. 1945 v Novem mestu, se imenuje za individualnega poslovodnega organa — glavnega direktorja delovne or- ganizacije EMO Celje s 1. 12. 1977. 2. Tov. GAZVODA sklene delovno razmerje dne 1. 12. 1977. 3. Tov. Francu GAZVODI pripada osebni dohodek po rangirni vrednosti DM »glavni direktor« 5,5. 4. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja tov. Franci GAZVODA izvršuje v okviru delovne skupnosti skupnih služb. 5. Pravice in obveznosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije tov. Franci GAZVODA nastopi po opravljeni primopredaji poslov z dosedanjim glavnim direktorjem tov. Mirom JANČIGAJEM, dipl. ing. stroj. 6. DS imenuje v komisijo za sestavo primopredajnega zapisnika naslednje člane: tov. Antona Roječa, Draga Mravlaka ter Hermana Kovačiča. 6. Na predlog vodstva DO DS DO potrjuje podpis samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev pri kupcu STOTEKS Novi Sad za izgradnjo blagovnice v Sremski Mitroviči z deležem 400.000 din. Za podpisnika tega samoupravnega sporazuma DS imenuje glavnega direktorja ali namestnika, za delegata v skupni svet pa se izvoli tov. Slobodan KNEŽEVIČ. Razpis internega tekmovanja fotografov-amaterjev FOTOKINO KLUB DRUŠTVA LT EMO CELJE razpisuje nagradno interno tekmovanje za serijo 5 komadov črno-belih fotografij POGOJI TEKMOVANJA: 1. Pravico do sodelovanja imajo vsi člani društva LT »EMO« Celje, do vključno fotoamaterjev I. klase. Minimalno število udeležencev je 10 avtorjev. 2. Tematika je predpisana, in sicer: a) Ptfrtret b) Šport c) Delo č) Pokrajina d) Prosta tema 3. Vse fotografije morajo biti izdelane na gladkem papirju F = 9 X 14. 4. Rok za oddajo fotografij je 29. 12. 1977. 5. Vse do predpisanega roka prispele fotografije ocenjuje tričlanska komisija v sestavi: — tov. Jože Vajdetič — predsednik žirije — tov. Jože Korent — član — tov. Polde Alitik — član Ocenjevanje bo 6. 1. 1978, objava rezultatov 10. 1. 1978. 6. Žirija pri ocenjevanju ne bo upoštevala vseh tistih predloženih fotografij, ki ne ustrezajo pogojem razpisa. 7. Prve tri najboljše iserije fotografij se nagradijo s praktičnimi nagradami: 1. nagrada fotomaterial v vrednosti 500 din 2. nagrada fotomaterial v vrednosti 300 din 3. nagrada fotomaterial v vrednosti 200 din 8. Udeleženci tekmovanja dostavijo fotografije v foto-kino klub DLT »EMO« (tov. K. Končan) v zapečateni ovojnici, označeni z geslom. V posebni ovojnici pa je potrebno navesti ime in priimek avtorja za odgovarjajoče geslo. Odbor Fotokino klub LT EMO SEJA POSLOVNEGA ODBORA Na 54. redni seji je poslovni odbor razpravljal o raznih gospodarskih vprašanjih zlasti o poslovanju v TOZD TOBI, tovarna posode in kontejnerji. Na dnevnem redu so bila še razna druga vprašanja s področja gospodarjenja, kadrovske problematike in trgovine. Da bi bili naši delavci in delavke čimbolj seznanjeni z ugotovitvami in sklepi poslovnega odbora objavljamo nekatere sklepe, ki jih je ta na omenjeni seji sprejel. 1. Poslovni odbor- delovne organizacije ugotavlja, da ni bil izvršen 9. sklep 49. redne seje, ki se glasi: Direktorji TOZD. skupno z glavnim direktorjem v roku 14 dni izdelajo poročila, kako so seznanjeni s finančnim planiranjem, kako vplivajo na finančno planiranje, ter kako komentirajo povečanje zalog materiala, v primerjavi s postavljenimi sanacijskimi elaborati. Poročilo mora vsebovati, kaj se predvideva v okviru poslovanja TOZD in DO kot celote, kako mislimo izvesti kakršnekoli investicije v prihodnje z ozirom na povečanje potreb po zagotovljenih lastnih trajnih obratnih sredstvih. Poslovni odbor' zahteva poročilo, kaj se je premaknilo od 27. 9. do današnjega dne na področju zmanjševanja nekurantnih in ostalih ¡zalog ¡materiala. Se pravi, kakšni so bili izvedeni ukrepi v tej zvezi in kakšne rezultate so doprinesli ti ukrepi. Zadolžena za izdelavo poročila je nabavna služba ¡skupno ¡s temeljnimi organizacijami. 2. Poslovni odbor ugotavlja, da ni izvršen 4. sklep 53. redne seje glede izvedbe cepljenja proti gripi. PO zahteva, da se zberejo na posebnem sestanku sindikalni funkcionarji ter direktorji TOZD in se dogovorijo ter izjasnijo ali bomo, šli v akcijo cepljenja ali ne. Istočasno se mora izdelati program osveščanja in prepričevanja delavcev o koristnosti cepljenja. 3. Poslovni odbor vzame na znanje poročilo o zaposlovanju za preteklo obdobje, ki ga je posredovala kadrovska služba na osnovi 2. ¡sklepa 55. redne seje poslovnega odbora DO. Na osnovi tega poročila, ki ne zadovoljuje citiranega sklepa, poslovni odbor zahteva od tov. Veninška, vodje kadrovske službe, da konkretno definira pogoje, pod katerimi misli, da bo kadrovska funkcija lahko v EMO normalno funkcionirala in kjer vidi tu vlogo kadrovske službe, da bo kreativno delovala na to, v nasprotnem ¡primeru pa da ostavko. Rok: 15. 12. 1977. 4. Poslovni odbor delovne organizacije vzame na znanje oceno sanacijskih programov za prvih devet mesecev letošnjega leta in predlaga delavskemu svetu DO, da to oceno bolj podrobno obravnava. 5. Poslovni odbor DO vzame na znanje poročilo o proizvodnji TOZD tovarne posode do vključno 18. 11. 1977 in ugotavlja, da je proizvodnja izvršena po količini 85 %, ¡po vrednosti pa 88 %. 6. Poslovni odbor ugotavlja, da je prognoza za november in decem-Irer nezadovoljiva. Poslovni odbor dobiva občutek, da ne obvladujemo pragnoziranja iz meseca v mesec boljše, temveč stojimo na mestu pri obvladovanju prognoz in izvajanja. Poslovni odibor zahteva od vodstva TOZD posoda, da poleg materialnih poročil poroča redno, kaj je v vsakem tednu praktično bilo narejeno, da se prognozira-nje obvladuje boljše. 7. ' Obravnava poslovnega poročila za TOZD je iz objektivnih razlogov preložena na prihodnjo sejo poslovnega odbora. 8. Poslovni odbor delovne organizacije vzame na znanje poročilo o gospodarjenju TOZD odpreski in avtokolesa za mesec oktober 1977. 9. Poslovni odbor vzame v vednost poročilo o izvajanju plana za TOZD tovarno frite za mesec oktober 1977. Glede prognoze izvršitve ¡proizvodnje za mesec november— december poslovni odbor zahteva, da se pri naslednjem poročilu doda, kaj se predvideva narediti pri saniranju pomanjkanja delovne sile. Poslovni odibor DO predlaga delavskemu svetu delovne organizacije EMO, da na ¡predlog FRS kontrola poslovanja, da se potrdijo inventurne razlike in odpisi za obdobje maj—september 1977: — viški 348.480,— din — manjki 285.641,— din — odpisi 144.831,— din Viški se knjižijo kot izredni dohodki, manjki pa kot izredni z-datki temeljnh organizacij, v katerih so nastali. Poslovni odbor podpira oba u-krepa. kot sledita: 1. V zvezi še vedno obstoječih odprtih skladišč materiala je nujno potrebno povzeti vse možne mere, da se posamezna skladišča preventivno ¡zaščitijo glede samih škodnih procesov na materialu in neodgovornega manipuliranja z njimi. 2. Odgovorne službe in vodstva skladišč naj poostrijo nadzor nad skladiščnim poslovanjem ter nudijo vso strokovno pomoč pri izvajanju obstoječih internih predpisov o materialnem poslovanju. 10. Poslovni odbor se strinja z nabavo investicijske opreme iz nerazdeljenih intervencijskih investicijskih sredstev za leto 1977 iz fonda SDS skupnih služb za o-premo investicijske prodajalne EMO. 1 kom. — hidravlični voziček 2 kom. — pisalne mize 2 kom. — vrtljiva stola 11. Poslovni odbor sprejme sklep, da se samoupravni sporazum o u-stanovitvi skupnosti za rekreacijo na Golteh ne sprejme, ker ne ustreza našim potrebam in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. 12. Poslovni odbor zadolžuje strokovno službo za rekreacijo, šport in družbeni standard, da skupno s komisijo izdela program aktivne rekreacije na Golteh, bolj razčiščenimi in dopolnjenimi podatki glede koriščenja brunarice in upravljanju le-te ter celotnega programa za leto 1978. 13. Na predlog sektorja marketing zunanja trgovina se dovoli odpis negativne razlike DM 3.886.56 (22.663,85 din) po izvoznem zaključku št. 10694. Negativna razlika je nastala zaradi reklamacije kupca na kvaliteto posode pri ročajih. Dne 12. decembra 1977 nas je obiskala delegacija Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine. Delegacijo je spremljal predsednik medobčinskega sindikalnega sveta Celje tovariš Ivan Kramer in predsednik Zveze sindikatov občine Celje. Delegacija se je po- lk Na prošnjo hišnih svetov Kersnikova 4, 6, in 8 in predloga SPK — splošna služba se odobri 50.000 din iz sredstev amortzacije stanovanjskih hiš, ki se zbirajo pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje "za DO EMO, za obnovitev ¡spodnjega dela fasade na omenjenih hišah. 15. Na predlog SPK, ki je usklajen z direktorji TOZD in sektorjev, ter občinskim sindikalnim svetom, poslovni odbor potrjuje terminski koledar za leto 1978 ter predlaga delavskemu svetu delovne organizacije, da ga osvo- Poslovni odbor zavrne vlogo ŠKIMC Štore za regresiranje malice učencem, ker ni jasno definirano od strokovne službe, za kakšna sredstva gre ter od kod bi se ta sredstva izplačala. Od strokovne službe se zahteva jasno definicijo glede plačevanja regresa za prehrano učencem na ŠKIMC Štore. 17. Poslovni odbor vzame na znanje predlog za delo na dan.proste sobote dne 10. 12. 1977, za nakup novega avtobusa, ki ga je podala konferenca OOS EMO. Poslovni odbor predlaga samoupravnim organom TOZD, da o tem predlogu čimprej razpravljajo in odločajo po predhodni razpravi na zborih delavcev. govarjala z našimi predstavniki sindikalne organizacije o organiziranosti naše delovne organizacije ter o organizaciji dela naše sindikalne organizacije. Po končanih razgovorih so si člani delegacije ogledali proizvodnjo v naših TOZD. Ze dolga leta vidimo vsak dan tak prizor v času odmora. Morda nam v letu 1978 ne bo treba več tako posedati. Kaže, da bomo le dobili lastno menzo, kjer bomo bolj kulturno uživali hrano Prijateljski obisk io LISTA PRISPEVKOV Družbenopolitične organizacije in občinska zdravstvena skupnost Celje sta objavila PREDLOG samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ter pozvala vse delegacije, samoupravne in druge organe ter družbenopolitične organizacije naj predlog prouče in dajo svoje pripombe. Ker je med našimi sodelavci zanimanje zlasti za listo prispevkov, jo objavljamo tako kot je predložena, če pa bodo nastale po razpravi kake spremembe, bomo take spremembe tudi objavili. LISTA PRISPEVKOV UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (73, člen sporazuma) Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za na- slednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: din 1. za prvi pregled v splošnih in obratnih ombulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 20 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na za- htevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela 60 3. za strokovno nego na bolnikovem domu, ki jo odreja zdravnik, pri neprekinjeni negi na največ 30 dni, pri večkratni negi pa za največ 60 dni v koledarskem letu — dnevno 10 4. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi, ponovni in konziliarni pregled pri stomatologu ali stomatologu-specialistu 10 — za vsak rentgenski posnetek zob 10 — za vsako zalivko 20 — za vsako zdravljenje zoba z izjemo indirektnega kritja 40 — za čiščenje zobnega kamna (po zobnem loku) 20 — za vsako ekstrakcijo zoba 20 — za polno kovinsko prevleko 210 — za ostale prevleke 230 — za inlay, nazidek 100 — za vsako krono 280 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 110 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare pre- vleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 35 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 45 — za gred, opornico ali jahač 120 — za vsako totalno protezo 400 — za totalno protezu po Meistu 450 — za vsako parcialno protezo 520 — za vsako začasno protezo 300 — za vsako kovinsko protezo 650 — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 500 — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podlo- žitev ali rekluzijo 50 5. za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napot- nico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 50 6. za vsak pregled pri zdravniku-specialistu rentgenologu 20 7. za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavo- dih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 30 E. za celokupne medicinske storitve med odobrenim zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način 150 9. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 60 10. za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 15 11. za dietetični preparat za dojenčka ob prevzemu v lekarni na recept 15 12. za kontracepcijska sredstva: — za kontracepcijske tablete (oralna sredstva) 15 — za druga kontracepcijska sredstva 100 13. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 150 14. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in na vleke za krn po amputaciji 150 15. za ortopedske čevlje 300 16. za kilni pas 150 17. za bergle 30 18. za očala, kadar so nujno potrebna predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti, šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti 40 19. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna šolski mla- dini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklica 90 20. za očesno protezo 100 21. za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti traumatskega izvora 90 22. za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potreben pred- šolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti, šolski mladini do 18. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklica 150 23. za aparat za omogočanje glasnega govora 200 24. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar je medicinsko indicirana 250 V smislu te liste se razume pod pojmom: 1. »dom« bolnikova-nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod; 2. »bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice ; • 3. »specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete osebe ipd.; 4. »pregled v zvezi s posameznim primerom zdravljenja«, je prvi pregled v obdobju 30 dni, zaradi iste diagnoze, razen kadar je uporabnik naročen na ponovni pregled v roku, daljšem od 30 dni; 5. »dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega nadaljnjega možnega trajanja prispevanja k stroškom. Ce je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom-speciali- stom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku-specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku- specialistu rentgenologu. Inštruktorskega seminarja fotografov Slovenije, ki je bil pri nas od 3. do 4. decembra 1977 se je udeležilo lepo število fotografov. Udeleženci seminarja si z zanimanjem ogledujejo posebne fotografske naprave Naša godba na pihala mnogokrat razveseljuje s svojim nastopom. Tako je bilo tudi na dan republike 29. novembra. Slika prikazuje nastop godbe v TOZD radiatorjev V sliki in besedi Člani aktiva ZB NOV so na občnem zboru razpravljali o svojem delu v letošnjem letu in ugotovili, da so izvršili vse naloge, ki so si jih zadali v začetku leta. Med drugim so ugotovili, da so borci aktivni na vseh področjih dejavnosti v tovarni in na terenu. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki Naš aktiv ZB NOV posveča posebno pozornost tovarišem, ki po dolgoletnem delu odhajajo v zasluženi pokoj. Tovarištvo med borci je ostalo, ostali so tudi spomini na bogato preteklost v naši zgodovini NOB. Danes najdemo naše borce, čeprav so že v letih, v raznih organih samoupravljanja, organih družbenopolitičnih organizacij in vodstvih društev Obe sliki p rikazujeta prijateljski stisk roke ob slovesu na občnem zboru. Oba tovariša, ki jih dobro poznamo odhajata v zasluženi pokoj. Aktiv ZB NOV jima je poklonil skromno darilo v znak priznanja za zvesto in nesebično delo v aktivu ZB. Tovariš Košenina in tovariš Grajžl sta bila dobra in požrtvovalna delavca Aktivnost naše mladine Iz dosedanjega dela vidimo, da naša mladina obstaja, da aktivno deluje na vsem področju. Po udarniškem delu na prosto soboto je mladina organizirala izlet na naslednje relacije: Celje— Rogaška Slatina—Trakoščani— Krapina—Kumrovec—Krapina — Rogaška Slatina—Celje. V Trako-ščanih smo si ogledali Stari grad in slišali znamenitosti iz zgodovine tega gradu. Bilo je govora o gradnji, razvoju in gospodarjih Starega gradu, vse od gradnje pa do danes, ko je postal kulturno mesto. V Krapini smo si ogledali nahajališče prazgodovinskega človeka, potem pa smo obiskali Kumrovec, rojstni kraj tovariša Tita. Tu smo si ogledali rojstno hišo tovariša TITA, spominski dom in druge znamenitosti tega kraja. Zvečer smo naš izlet okrasili z mladinskim plesom v Krapini. Vso pot se je po našem avtobusu razlegala pesem veselih mladincev. TURNIR V MALEM NOGOMETU V organizaciji mladincev »Surovinskega obrata« s finančno pomočjo sindikata, se je odvijal 11. 11. 1977 na igrišču hale Golovec v počastitev Dneva republike 29. novembra odprt turnir »Surovinskega obrata« v malem nogometu s prijavljenimi ekipami: Surovinski obrat I, Odpreski, Kontejner, Emajlirnica, Radiatorji, Skupne službe, Orodjarna in Surovinski obrat II. Kot se vidi iz seznama prijavljenih ekip, ter v pogrešanju organizirane rekreacije je bil velik interes vseh, zato smo pri predhodnem žrebanju morali igrati na izpadanje. Rezultati: Surovinski obrat I : Odpreski 4 :2 Kontejner : Emajlirnica 4 : 7 Radiatorij : Skupne službe 1 :5 Orodjarna : Surovinski II 13 :0 Polfinale: Surovinski obrat I : Emajlirnica 4 : 3 Skupne službe : Orodjarna (2 :2) 4 : 2 (po penalih) Za III. mesto: Orodjarna : Emajlirnica 5 : 3 Finale: Surovinski obrat I : Skupne službe 2 :0 Surovinski obrat I kot zmagovalec, ki je igral z naslednjimi i-gralci: Hanko, Mlinar P., Stifter, Furman F., Cimerlajt, Žvižej, Ma-lenčič in Dokler, je prejel diplomo in pokal ter II., III. in IV. u-vrščene ekipe diplome, a najboljši strelec je bil Jockovič iz ekipe Emajlirnica. Obisk na tekmah je bil precejšen, s tem pa je še en dokaz več, kako zelo pogrešamo vsi zaposleni organizirano rekreacijo v našem podjetju. Na koncu meseca novembra smo okrasili našo tovarno s transparenti, zastavicami in cvetjem za proslavo-29. novembra in 60. obletnico Oktobrske revolucije. K naši proslavi smo obenem dali tudi transparente za boljšo propagando in izvedbo referenduma. Glede našega izleta se zahvaljujemo društvu Ljudska tehnika za finančno pomoč pri plačevanju potnih stroškov in prosimo za nadaljnje sodelovanje. Mladinska organizacija TOZD POSODA želi vsem mladincem in sodelavcem OZD EMO srečno novo leto 1978. Jockovič Milovan Izkoristimo smotrno naš delovni čas Naši mladinci organizirajo večkrat množične izlete z namenom, da spoznajo našo ožjo in širšo domovino. S tovarniškim avtobusom so odšli na poučni izlet po Sloveniji in se ustavili tudi v Kumrovcu Za zaključek na partizanskih Dobrovljah Bila je zadnja nedelja v oktobru, nekaj dni pred dnevom mrtvih. Dneva, ko se spominjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Tudi mi, udeleženci izleta, smo se poklonili spominu tistih, ki so dali svoje življenje za našo svobodo, ki so darovali svoja življenja za vse to kar imamo in kar smo v svobodni domovini ustvarili. Dobrovlje se pahlačasto razrašča med Mozirsko in Celjsko kotlino. Nad konkavnimi kraškimi oblikami rastejo na robu planote in v osredju v višino slemena, vršički ter vzpetine v različne smeri. To so Brezovec (domačini pravijo Bezovec — 797 m), kopasta Grmada (897 m), Tolsti vrh (1077 metrov), Zakojski vth (996 m), Creta (1000 m) in Krešica (1055 metrov), katere so tudi izletniške točke s katerih je lep razgled na Zasavsko hribovje, Menino planino, Grintavec, Ojstrico, Smrekovec, Goro Oljko, Pohorje, Paški Kozjak, Boč in Donačko goro. Dostopi na Dobrovlje so iz Vranskega, Šmartnega ob Dreti, Kokarij, Braslovč, Letuša, Mozirja in Na-zarja. Kameninsko je grajeno v glavnem iz čistega belega dach-steinskega apnenca (propustnega za vodo). Zato se pojavljajo kra-ški pojavi. Dobrovlje je zibeljka partizanstva, v tem delu je nastala Savinjska četa, katera je zatem prerasla v Štajerski bataljon. Naj omenim še katere poti vodijo po tem pobočju: 6E (Evropska pešpot), Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Savinjska pot, Trimčkova pot. To so bile le na kratko opisane značilnosti Dobrovelj. Naša hoja se je začela v Letušu. Do Letuša pa smo se pripeljali z našim avtobusom, ki se je ustavil še v Petrovčah in Žalcu, ker so vstopili še ostali prijavljeni udeleženci. Po kratkotrajni in udobni vožnji smo izstopili pri mostu v Letušu in se pozdravili z voznikom avtobusa: »Nasvidenje ob 17. uri na Vranskem«. Pa še enkrat »Srečno«. Stopili smo v sivo zamegleno nedeljsko jutro v strahu, da se ne ponovi Korošica z dežjem in Smrekovec s snegom. Vendar smo se korajžno začeli vzpenjati na nizko strmo vzpeti-nico mimo šole in cerkve do gozda. Gozdna steza nas je vodila po Dobravi, katera ima mlade nasade in laze. Prečkali smo pot, ki nas je popeljala na partizansko cesto. Šli smo mimo rezervoarja do gozda in po strmi stezi navkreber. Steza je bila pokrita z debelo plastjo razno raznega odpadlega listja bukev, hrastov, največ pa je bilo kostanjevega listja. Zgornja plast listja je bila še mokra ca jutranje megle in od sobotnega kratkotrajnega dežja. Tako da smo morali previdno prestavljati še okornele noge. Ta ste- za je trikrat prečila gozdno cesto iz Letuša. Na enem od takih prečkanj se je Andreju odpela popotna torbica in mu zdrsela po strmem pobočju. Po nekaj trenutkih je stekel za torbico in jo na sredini strmine le ujel. Ta dogodek je nam udeležencem ustrezal, saj smo na tem delu malo več počivali. Markirana pot nas je vodila po senožetih na rob gozda, kjer je na macesnu večja markacija, ki nas je napotila skozi gozd na vrh Bezovca (872 m), kjer je nekaj večjih bukev. Od tu smo videli Jugovo domačijo in streho lovske koče, ki smo jo dosegli po pašniku in gozdu. Pri lovski koči smo se ustavili za daljši čas — počivali, malicali, nato pa se vpisali v knjigo obiskov, odtisnili žig Bezovca v dnevnik Savinjske poti in v Trimčkov kartonček. Megla se je medtem počasi dvignila in prikazali so se sončni žarki, tako da je hoja proti Creti postajala vse prijetnejša. Od lovske koče smo se spustili pod gozdno žičnico mimo studenca do razpotja s stremi brezami. Prečkali novo cesto in šli mimo hmeljske sušilnice, naprej do razpadajoče Ko-kovnikove domačije do Deskov-niškega križa — kapele, kjer je na lipi kažipot. Zavili strmo navkreber v gozd. Pot nas je vodila mimo spomenika NOV. Na spomenik smo položili skromen šopek jesenskega cvetja ter prižgali svečo. Na spomeniku piše: Padlim borcem XII. brigade Mirka Bračiča. Padlim v obrambi osvobojene Zg. Savinjske doline decembra 1944. Od tod smo krenili navzdol po gozdu in markacija na kašči, lep primer ljudske arhitekture nas je opozorila, da smo šli skozi gozd po severni plati slemena Crete. Prečili smo travnik in bili pri Veliki cerkvi (Sv. Matere Božje). To je zgodovinska pot, kjer so potekale kurirske poti v času NOV. Ko pa je bila leta 1944 Zg. Savinjska dolina osvobojena, so tod vozili raznovrsten vojaški material in hrano za potrebe tedanje Savinjske partizanske republike. Nato smo se napotili vzhodno od cerkve v gozd k spomeniku, v čast štirim padlim borcem XII. brigade Mirka Bračiča v sovražnikovi ofenzivi decembra 1944. Položili šopek cvetja in najmlajša udeleženca današnjega izleta sta prižgala svečki. Po tem obisku pri spomeniku smo se spustili po južnem pobočju Črete do novega planinskega doma I. Štajerskega bataljona, ki je tukaj nastal in se tod zadrževal ter imel 26. 10. 1941 na Štajerskem prvi frontalni boj z okupatorjem naše domovine. Bili smo malo presenečeni, ker je bil dom zaprt. Vendar smo se hitro znašli. V bližnji kmetiji smo dobili ključ od doma — se posedli in začeli izpraznje-vati nahrbtnike in torbice z najrazličnejšimi doma pripravljenimi sendviči in podobno. Tako je lakota kmalu minila. Za nameček smo si privoščili vroč čaj. Vpisali smo se v knjigo obsikov ter v knjižice odtisnili žig doma. Ko smo opravili še te formalnosti, smo se odpravili na pot proti Tolstemu vrhu, Pot nas je vodila mimo gotske cerkve Sv. Katarine, katera je med vojno pogorela in s tem so bile uničene freske. Ma- Clani planinske skupine EMO se na izletu v naravo vedno dobro počutijo. Po naporni hoji sledi počitek in prijetno kramljanje v planinskem domu Naša planinska skupina prireja izlete v naravo. Slika prikazuje udeležence izleta v partizanske Dobrovlje lo stran od cerkve je Zakrajško-va domačija, kjer je nad vhodom vzidana majhna plošča z napisom: Spomin na I. partizansko bitko na Creti 26. 10. 1941. Markacije so nas vodile skozi redek gozd, malo smo se spustili po poti med številnimi vrtačami v smrekov gozd nad Ropasove peči. Tu nas je napisna tabla opozorila, da je lep razgled na Vransko. Vendar Vranskega nismo videli, ker gaje zakrivala megla. Hodili smo po mokrem odpadlem listju med katerim so se belile skale, spolzke korenine, pa še megla nas je ovirala pri zavzetju najvišje točke Dobrovelj — Tolstega vrha (1077 metrov). Z vrha je bil le delen razgled na Vransko in Motnik, vendar le za kratek čas, ker ju je megla zopet zakrila. Med NOV je bilo na Tolstem vrhu zborno mesto vseh partizanskih skupin aprila 1941. Z vrha smo krenili po vzhodnem pobočju po poseki do gozda, kjer smo še obiskali spomenik padlim v borbi 15. 7. 1943. Med padlimi sta bila med drugimi sekretar PK SKOJ Vera Šlan-der-Lajzka in narodni heroj, sekretar Dušan Kraiger-Jug. Pot nas je sedaj vodila samo navzdol, mimo domačij Ptica in Planinca in bili smo že v vznožju Krešice (1055 m), pod katero je cerkev Sv. Jošta (955 m). Pri kmetu Rimecu smo se za kratek čas ustavili, da so transverzalci odtisnili žig Krešice. Pot smo nadaljevali po kolovozu navzdol, mimo naselja Vo-loje nad vasjo Mernico, nato po makadamski cesti prek Kalov, skozi Prapreče v Vransko, kjer nas je že čakal naš avtobus, ki nas je varno pripeljal v Celje. Še nekaj o tem izletu. Nedeljo smo preživeli v spominu na padle v NOV in s tem za trenutek pozabili na tegobe današnjega in jutrišnjega dne. Pridobili smo si novih psihofizičnih moči za uspešno opravljanje vsakodnevnih delovnih nalog. Obvestilo Člane kolektiva obveščamo, da je možna redna rekreativna vadba v naslednjih športno-rekrea-cijskih objektih: - Kegljišče INGRAD vsaka sobota od 19. do 21. ure - Kegljišče SELCE vsak ponedeljek od 20. do 22. ure (vadba je namenjena članicam) - Telovadnica TŠC vsaka sreda od 16.15 do 18.15 - Telovadnica Zavoda Ivanke Uranjekove vsak petek od 15.30—17.30 (vadba je namenjena članicam) - Strelišče SD Tempo učilnica v upravnem poslopju vsak torek in četrtek od 17. ure dalje Vadba v telovadnicah in na kegljišču je dovoljena le v copatih. Vabljeni Program planinske skupine »EMO« za leto 1978 Planinstvo se je pri nas močno razmahnilo v širino, saj je vsakemu najlaže dostopno in tudi najbolj prilagodljivo. Sprostitev v planinski naravi pa je najnaravnejši in zelo učinkovit način za duševno in telesno okrepitev, in najkoristnejša aktivna izraba prostega časa po napornem delovniku. Prav zato je postalo planinstvo množično in število obiskovalcev naših planin'iz leta v leto raste. Ker je tudi v naši delovni organizaciji veliko število ljubiteljev gora, je zato ustanovljena planinska skupina EMO, ki ima za seboj že dolgo tradicijo uspešnega dela. V letu 1976 in 1977 je zaradi finančnih težav nastalo mrtvo obdobje, ki pa ni ugodno vplivalo na naše planince. Zato so kritiko in željo po organizirani planinski dejavnosti v EMO izrazili v našem internem glasilu. Na ta klic .se je sestal pripravljalni odbor, ki je dne 21. 8. 1977 organiziral izlet z občnim zborom na Korošici, kjer je bil izvoljen tudi nov odbor planinske skupnosti EMO. Odbor je takoj pričel z delom in si je na prvi seji, 30. 8. 1977, razdelil naloge ter sestavil program do konca leta. V program sta bila vključena še dva izleta, ki pa sta po svoji zahtevnosti terjala določeno finančno pokritje. Ker pa odbor ni imel na voljo nobenih finančnih sredstev, je zaprosil za pomoč društvo ljudske tehnike EMO, ki nam je odobrilo 1.000 din, da smo lahko še ob prispevku vsakega udeleženca ta program tudi uspešno realizirali. Pri obeh turah smo imeli smolo z vremenom, kar pa ni pokvarilo dobre volje, le številčna udeležba je bila manjša kot bi bila, če bi imeli lepo vreme. Odbor je pri svojem delu kljub dobri organiziranosti in požrtvovalnosti članov naletel še na en problem, to pa je obveščanje članov kolektiva o izletih, ki jih prireja. Ker odbor ne pozna vseh potencialnih kandidatov za nameravane ture, je dosedaj obveščal člane, in jih bo tudi vnaprej prek Emajlirca, po plakatih na oglasnih deskah in z osebnim vabilom. Na teh so podrobna navodila o smeri izleta, opremi, prehrani in stroških na posameznika. Ta o-sebna vabila so dosedaj delili interesentom referenti za šport in rekreacijo po TOZD. V prihodnje želi odbor dobiti po TOZD svoje poverjenike za planinstvo, ki si bodo bolj prizadevali, pridobiti čim večji krog naših delavcev, da spoznajo naš planinski svet in da si tam naberejo moči za nove delovne dni. Da bi bili vsi člani kolektiva obveščeni o programu izletov, ki jih namerava planinska skupina EMO organizirati v letu 1978, smo si prizadevali in tudi uspeli dobiti dovoljenje, da se naš program natisne na hrbtni strani »EMO koledarčka« za leto 1978. Ker pa zaradi pomanjkanja prostora ne bo možno opisati tudi smeri in namena izleta, objavljamo fega na tem mestu. PROGRAM IZLETOV PLANINSKE SKUPINE EMO ZA LETO 1978 28. januarja borno iz Trbovelj odšli na Kum. ki je najvišji vrh v Zasavju in slavi po svojem razgledu. V večernih urah se bomo spustili v dolino in se iz Hrastnika odpeljali domov. 19. februarja se bomo udeležili spominskega pohoda na Stol, kamor se bomo podali iz Žirovnice. Ker je tega dne pot točno določena za vse udeležence, se bomo tudi mi morali ravnati po navodilih organizatorjev. 18. marca bomo opravili turo iz Poljčan na Boč. V tem času cveti »velikonočnica«, ki raste samo tu in si jo zato velja ogledati. Pot bomo zaključili s sestopom v Rogaško Slatino. 23. aprila bomo iz železniške postaje Breg odšli na Lisco, Lovrenc in Veliko Kozje, ki se v aprilu bohotijo s pisanim gorskim cvetjem. Pot bomo nadaljevali še do Gašperjeve koče in jo zaključili v Zidanem mostu. 20. maja bomo obiskali Golico nad Jesenicami, ki je v maju kot nevesta, vsa bela od cvetočih narcis. Turo bomo nato nadaljevali čez dom na Pristavi, Valvazorjev dom in jo sklenili v Žirovnici. 4. junija bo izlet na Blegoš, s katerega je lep razgled na Julijske in Kamniške Alpe, Karavanke, Notranjsko in Primorsko hribovje ter del Zasavja. Za vzpon in sestop se bomo dogovorili med izletom. bomo odšli na Grohat in se mimo Bukovnika spustili v Solčavo. 22. in 23. julija bomo opravili kontrolno kondicijsko turo za vse, ki se bodo udeležili izleta na Sauleck. Iz Logarske doline bomo odšli na Jamo, nato po Kopinško-vi poti na vrh Ojstrice in se spustili na Korošico. Drugi dan bomo nadaljevali čez Konja in pre-sedljaj na Veliko planino in se spustili v Kamniško Bistrico. 5. in 6. avgusta se bomo povzpeli, na tritisočak Sauleck v Avstriji. Če nam bo vreme dopuščalo, bomo s tistimi, ki bodo imeli še dovolj moči, opravili tudi vzpon na Hoch alm spitze. 27. in 28. avgusta bomo ob dvestoletnici prvega pristopa na vrh Triglava organizirali spominski vzpon tudi mi. V nedeljo bomo iz Aljaževega doma v Vratih odšli na vrh, drugi dan pa se bomo skozi Kol vrnili v Mojstrano. 16. septembra organiziramo izlet na Peco, kjer si bomo ogledali tudi votlino kralja Matjaža. Vzpon smo planirali iz Črne, zato se bomo pri sestopu odločili za Mežico. 21. oktobra bo izlet na Paški Kozjak. Iz Dobrne bomo krenili do koče nato pa na vrh Basališča. Odtod se bomo spustili v Pako pri Velenju in zaključili izlet. 11. novembra bomo organizirali še zadnji izlet, ki ibo združen z občnim zborom na Mrzlici. S tem kratkim opisom želimo vsem sodelavcem predstaviti naš bogat in pester program, ki pa je namenjen za vse člane kolektiva, ne glede na starost in -spol. Zato vas vabimo, da se vsi udeležujete naših izletov, -saj v gore hodimo tudi zato, da se sveži in čili vračamo in da bomo lažje premagovali nove delovne naloge. Vsem članom kolektiva pa želi odbor planinske skupine EMO srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1978! Predsednik planinske skupine EMO Mirko Brečko GLASILO DELOViVIH LJUDI Uredništvo glasila KOMUNIST, slovenska izdaja, nam je poslalo obširno pismo ter seznam knjig, ki jih je izdala založba Komunist, s prošnjo, naj to gradivo objavimo. Ker zaradi pomanjkanja prostora celotnega gradiva ne moremo objaviti, objavljamo le del tega, v našem uredništvu pa si lahko ogledate seznam izdanih knjig in jih tudi lahko naročite. Poleg tega lahko izpolnite naročilnico za glasilo KOMUNIST, če nanj niste še naročeni. 17. in 1.8. junija se bomo podali na Storžič. Naslednji dan bomo ?godaj sestopili, tako da bomo ahko obiskali šeJLjubelj in Zele-lico. 2i julija bomo iz Luč odšli na Loko in na vrh Raduhe,- Z vrha Predstavljamo Vam slovensko izdajo Komunista, ki izhaja v 80.000 izvodih, poleg tega pa Vam predstavljamo tudi njegovo založniško dejavnost, ki izda na leto kakih 30 knjig in brošur. Glasilo Zveze komunistov Slovenije Mednarodni kongres emajlircev prvič v Jugoslaviji Mednarodno združenje emajlircev prireja vsaki dve leti mednarodni kongres emajlircev. Doslej je bilo ze devet kongresov in sicer v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Zahodni Nemčiji, Nizozemski in Madžarski. Organizacija letošnjega jubilarnega X. kongresa pa je bila prvič poverjena Jugoslaviji. Kongres je organiziralo Udrnženje emajliraca Jugoslavije na Bledu pod pokroviteljstvom izvršnega sveta SRS. Kongresa se je udeležilo nad 200 strokovnjakov iz 19 držav Evrope, Amerike, Azije in Avstralije. Zanimive strokovne referate so podali strokovnjaki iz Anglije, Češkoslovaške, Francije, Holandije, Italije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske, Španije, ZDA, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Na vsakem kongresu izvolijo za predsednika mednarodnega združenja emajlircev predstavnika iz dežele gostiteljice. Tokrat je bil izvoljen za predsednika tov. Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje Velenje, ki bo funkcijo opravljal naslednji dve leti do prihod- njega XI. kongresa, ki bo leta 1979 ponovno v Parizu in kjer jo bo predal svojemu nasledniku, predstavniku Francije. V okviru delovnega programa kongresa sta bila tudi ogleda Tovarne EMO in Gorenje Velenje. Naše goste sta v dvorani DS najprej pozdravila in- jim zaželela dobrodošlico tov. Franci Gazvoda in inž. Dimitrij Černe, nakar so si obiskovalci pod strokovnim vodstvom in v spremstvu naših prevajalcev ogledali proizvodne obrate TOZD POSODA. Gostje so bili s sprejemom in ogledom zelo zadovoljni, še zlasti pa so bili navdušeni nad delovnim tempom v proizvodnji. Dolgoletni tradicionalni ugled »dveh levov« na številnih tujih tržiščih se bo tako še poglobil z novimi vtisi, ki so si jih ob ogledu pridobili emajlirski strokovnjaki iz vsega sveta. Kongresa na Bledu so se udeležili tudi naši emajlirski strokovnjaki. TOZD frite in TOZD posoda sta delegirala 6, Društvo ljudske tehnike EMO — emajlirski krožek pa 3 svoje člane. in Zveze komunistov Jugoslavije prinaša v vsaki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samoupravne družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in gibanjih tako v posameznih delili sveta kakor tudi v mednarodnem delavskem gibanju. V njem so nadalje sestavki iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Časnik piše tudi o aktualnih teoretičnih problemih, posebno v Teoretični prilogi, ki jo pripravlja Marksistični center pri CK ZKS. ’ Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo, imenovano »Teden Komunista«. Doslej je zelo uspešno organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretji »Teden Komunista«, namenjen »človeku, znanju in produktivnosti« ter »družbi in knjigi«. V okviru letošnjega tedna Komunista se bo s številnimi alkcijami vključila tudi slovenska izdaja. Tako pripravlja razne simpozije, okrogle mize' ,tribune, t. i. panelne razprave, pogovore o raznih temah iz našega socialističnega razvoja ter še z drugih področij našega življenja in dela. V časniku sodeluje trenutno nad 250 dopisnikov iz vse Slovenije, s časnikom in založbo pa je povezanih nad 2.000 poverjenikov Komunista v osnovnih organizacijah ZK. Cena tednika KOMUNIST je trenutno 2 din za izvod ali 100 din letno. Od 1. januarja 1978 bo cena Komunista 3 din za izvod oziroma 150 din letno. Glede na bogato in poučno vsebino časopisa KOMUNIST, kakor tudi na njegov obseg, ta cena ni pretirana. ni 1 Po tridesetih letih dela v emajlirnici je odšla v zasluženi pokoj Terezija Jakše. Med svojimi sodelavci in sodelavkami je bila priljubljena in ob odhodu so ji priredili malo svečanost in jo obdarovali. Tudi naše uredništvo ji želi, da hi še mnogo let srečno uživala težko prisluženo pokojnino Vrane Ivanka je delala pri nas celih trideset let in odšla v pokoj zaradi invalidnosti. Njeni sodelavci in sodelavke iz skladišča gotovih izdelkov so ji ob slovesu izročili darilo in ji želeli naj še dolga leta. srečno uživa zasluženo pokojnino O onesnaževanju narave smo že večkrat pisali. Znano je, da smo tudi mi prispevali svoj delež zlasti pri onesnaževanju voda z odplakami. Nova čistilna naprava, ki jo kaže slika bo odslej preprečevala, da bi še nadalje onesnaževali naravo. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki Bistveno obeležje in značilnost socialistični samoupravni demokraciji kot posebni demokratični obliki diktature proletariata daje prav delegatski sistem. Delegatski sistem je oblika organiziranosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, oziroma občanov, tako za izvajanje oblasti, kakor tudi upravljanje družbenih zadev na temeljih samoupravljanja. Izhodišče našega demokratičnega političnega sistema so lahko samo samoupravni demokratični odnosi delavcev in vseh delovnih ljudi in to ne samo v združenem delu, ampak v vseh oblikah njihove družbene aktivnosti. Potemtakem pomeni uvedbaHelegatskega sistema velik korak naprej v razvoju naše družbe, s tem pa tudi v razvoju našega političnega sistema. Delegatski sistem je pravzaprav nosilec in orodje celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije, ker se razvija v naši družbi. Samo v tem okviru, se pravi v delegatskem sistemu, torej moremo in moramo iskati poti in sredstva za uvajanja in uresničevanje možnih oblik neposrednega vključevanja vseh delovnih ljudi in občanov v opravljanje družbenih zadev, kakor tudi oblik širšega in popolnejšega demokratičnega izražanja pravic, svoboščin in interesov vseh ljudi. Naš delegatski sistem pa načelno omogoča in jamči prav to. Potemtakem delegatski sistem ne temelji na usmeritvah nekakšnih splošnih političnih interesov, ampak na usmeritvah konkretnih družbenih interesov delovnih ljudi in občanov, kakor se kažejo na raznih področjih družbenega življenja. S tem pa nikakor ne moremo trditi, da delegatskemu sistemu oziroma posameznim delegacijam v nobenem primeru ni moč vsiliti tudi boja za oblast, ker imajo protisocialistične in protisamoupravne sile določen idejnopolitični vpliv tudi- na samoupravno strukturo. Tudi notranji tehnobirokratski in drugi podobni konservativni in reakcionarni pritiski lahko povzročijo, da se določeni posamezni in družbeni interesi politizirajo in tako spremenijo v sredstvo političnega boja za določene pozicije v samoupravnem in družbenem sistemu oz. v sredstvo boja za ekonomsko in politično oblast. Takšni pritiski se bodo še dolgo kazali in je zato potrebna stalna akcija organiziranih socialističnih sil z zvezo komunistov na čelu, da bodo takšne tendence in pojavi vse bolj omejeni. To bo možno samo, če se bo sam delegatski sistem sposoben postavljati po robu takšnim pritiskom. Prav v tem pogledu je zdaj naš delegatski sistem šele na začetku svojega razvoja. Je še vedno nedorečen. Prisotne so resne pomanjkljivosti v vseh smereh njegovega delovanja. Ni se še popolnoma otresel tradicije parlamentarnega sistema in »ljudskega poslanca«, kot političnega predstavnika. V delegatskem sistemu danes še vedno ni dovolj učinkovitosti pri demokratično organiziranem izražanju volje baze kot tudi ne v demokratičnem mehanizmu, ki bi delegatski sistem zadovoljivo povezoval s celotno strukturo družbene zavesti. Poleg tega delegatski sistem tudi po svoji demokratični naravi ne more delovati, če je zaprt v svoje lastne institucionalne organe in oblike. To pomeni, da moramo celoten delegatski sistem, delegatske skupščine in podobne strukture oziroma za vpliv ustvarjalnega subjektivnega faktorja družbe. Delegacija sama kot taka mora biti povezana s svojo volilno bazo tako, da jo lahko redno informira o svoji dejavnosti in da od te baze dobiva usmeritev za svoje delo in za svoje opredelitve. Tej volilni bazi mora biti delegacija odgovorna za svoje delo, s tem pa tudi vedno zamenljiva. To pa ne pomeni, da mora delegacija stalno sedeti na sestankih s svojimi volilci. Vloge delegacije ni mogoče omejiti na organiziranje pogostih množičnih sestankov, ki ne delujejo učinkovito na celoten proces odločanja. Bistvo delegatskega sistema ni širok formalni demokratizem, niso stotisoči izvoljenih delegatov niti njihovi pogosti sestanki, ampak neposredno izražanje volje in interesov delovnih ljudi. Zato moramo na delegacije in na delegatski sistem gledati kot na demokratično institucijo, ki jo delovni človek lahko uporabi vedno, kadar je to v njegovem interesu, ne pa kot nekakšno obliko formalizma, ki zahteva njegovo neposredno udeležbo na raznih sestankih. V naši družbi, pa tudi v zvezi komunistov so še vedno prisotna pojmovanja, po katerih so delegacije same sebi dovolj. Poleg tega niso zagotovljeni tudi drugi, rekel bi tehnični pogoji za delo organizacij. Tu so mišljeni takšni pogoji, kakor so prostori, tehnična opremljenost, strokovna pomoč, komunikacija med delegati in delegacijo ter med delegacijami samimi itd. Delegacija mora imeti oporo ne samo v kolektivih svojih samoupravnih skupnosti, v njihovih organih in strokovnih službah, ampak tudi v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah. Potem takem si moramo prizadevati, da bodo zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije, kakor tudi strokovne službe in drugi dejavniki organizirane socialistične zavesti in ustvarjanja sestavni del delegatskega sistema in da bodo vsi ti solidarno odgovorni za sprejemanje odločitev v delegatskem sistemu. Takšni odnosi postajajo ne samo dejavnik stabilnosti političnega sistema, zaznavnega na delegatskem sistemu, ampak tudi dejavnik stabilnosti demokratičnih odnosov v njem in demokratičnih pravic člo-veka-samoupravljalca in občana. Te usmeritve so sestavni del razprave Edvarda Kardelja o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, ki so bile sprejete na 30. seji predsedstva CK ZKJ, Delegatski sistem Novoletna nagradna križanka —— — —: ; 1 JU VRSTA METU Í.ASTUNA Z UÍITNP Ml LISTI (Golak.) DOfcA V reRctARG TERMIN mo p, TORKAR APATICA ' VAX MANILO 5BVESTIL0 =! m VITKA SRfcSKA SMREKA Í to SOVJETSKI POLITIK (Vj^cesiov) k PRlfADNlL ETiČNE&A NAUKA nojzER. )VO MATSMAT. POJR M OKft. ZA LO&AkllTM VEZAVA — i P STROPNO SVETILO, LUSTEK E S APRIŠKA REKA > F ^ ¡4 ¡GRAUEC NA 60€>L\ ODLIČEN USPEH MEMOP.UA 5. N 40. ČRK. A OKflASKJA PTICA v TELIČEK URADNIK V STAREM RIMU SKRAJŠANO SRbSKO MOŠKO MS (VaUbi) NAGIM ČKNGKE DUHOVNE PESMV PRIPRAVAMA V2PENJANIE BOLGARKI PISATELJ C E lin) fu ODYEČNl NEUPORAB MAT€WAL( elektronka s 5 euktr OSEBA XI BlbLUE PCuPADNi^ JUCO&L. maroda CR.BO&WiA PREPIRA KRATICA EVR.VESOLJKE oR6. UESKll PRITOK OftlK/A PAUCA 6. IN 15. ČRKA EGIPČANSKI PKED&EDWIK UNTAN SOLI DUŠIZOVE KISLINE coaski &EŠEVAlb)| čoln MESTO BLIZU dresdena PUŠČAVUlK Španski WAXIVZA GOSPODA roman pisatelja ANETA -SLOV. BRALEC C Ali) 2AŠCITRNA OKRASKA CVETLICA M. IME M I6RAUJA MRVA KART PPJZORISCE V TEATRU RTIČ NA ¿OLTI &ESEKLÍAVÍ MESO DO B,OJ KAT a Ari fotograf ŽNIDAR- ŠIČ ORSANtZ. REKREACI- JA PftlvuAČvJA Ž.ILA MED MOLEKULAH RASTLIN. BODICE EDGAR. POE BifcUUSkLi pavi ČLOVEK ŽREBANJE ¿TEVILK LITI) AVTO ZA PRVO POMOČ KAČA velikan- ka ITALIJAN. PESNIK (P idr o L §£ ŽENSKO IME 9 Prva nagrada 200 din, dve nagradi po 100 din in pet nagrad po 50 din. Rešitve pošljite na uredništvo do 15. 1. 1978 Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Frie Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata. za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Polnoč Bele snežinke letajo, padajo ... kot sanje iz vesolja v novoletni noči. Snežinke so kot vrt, posejan z belimi cvetovi, vrt, ki je zastrt z zaveso tajinstvenega molka. Tam daleč na dobravi čuje se tuljenje volka, ki odmeva od bregov in se spaja z zvonenjem zvonov. Ko ura odbije polnoč, snežinke razpiha vihar želja, ki hiti po poti v neznano. , Pot, ki vodi čez širno temo življenja, je posuta z žgočim peskom resnice in v novoletni noči se otajajo srca kot skala, ki jo poljubljajo padajoče snežinke. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta MARTINA ČERNECA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem in sodelavkam iz splošne službe za veliko razumevanje in izraze sožalja v dneh žalosti in za darovani venec in cvetje. Prav fako iskrena hvala godbi na pihala EMO za igrane žalo-stinke ob njegovem grobu, sindikalni organizaciji za denarno pomoč, odboru ZB NOV KS Pod gradom pa za veliko pozornost in pomoč v dneh žalosti. Žalujoča hčerka Jožica z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta JOŽETA PINTERJA '1-ff se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz tehnološke priprave proizvodnje v sektorju skupnih služb, montaže in zavijalnice za izkazano pozornost v dneh žalosti, ter za denarno pomoč. Iskrena hvala vsem sodelavcem in sodelavkam, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Žalujoči sin Jože in hčerka Anica