Tedenske novice. Zbor delegatov SLS za naariborsko volilno okrožje ise je vršil zadnjo nedeljo predpoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo nad 600 delegatov iz vseh krajev: Slov. Štajerske, Koroške in Prckmurja. Zbor je otvoril mariborski g. župan Leskovar, ki je pozdravil voditelja dr. Korošca, mavzoče poslance in vse zborcrvalce. O političnem položaju je poročal dr. Korošec, kojega govor je bil sprejet iz burnim navdušenjem in trikratnim živijo. Nadalje je govoril o davčni politiki poslanec Pušenjak, o carinski fpolitiki poslanec Ivan Vesenjak, o razmerju države do cerkve in šole poslap.ec dr. Hohnjec, o razvoju notranje larganizacije SLS pa strankin tajnik Marko Krajnc. Po poročilu gg. predavateljev se je vršila volitev delegatov za posamezne okraje in ob 1. uri popoldne je bilo 4o veličastno zborovanje zaključeno. Dr. Koroščev shod pri Sv. Marjeti niže Ptuja. 27. t. m. Trrši' pri nas po rani sv. maši (okolii pol osmih) shod Slov. Sjujdske strarike. Na shodu govori načelnlk SLS, mimister n. r. in nairodni poslanec g. dr. Anton Korošec in g. poslamec Ivan Vesenjak. Somišlijeraiki SLS iz sosednih Šupnij vaMjeni! Ali zopet kuluk? Vsi cestni odbori in okrapi zasitopi so dobiili sledečo olcrožinico: Z hnzojavnim odloktmn z dne '06. 8. 1925, br. 14741, je Mdinistrstvo jaivniih del ukazalo, da se takoj začno poprar/liati samoupraMne ceste z uporabo ljudskega dela (kuluka), v kolikor se to že ne godi, ker _>e zdaj za to najugodnejši čas. Gradbena diirekcija je o tem ukazu obenem cibvestiia veMka župana v Ljuibljani in v Slaniboru s pnx)šnjo, da naročita občinskiim oblastvom, da sestavijo sezname zavezancev, kakar to doJoča^ta čL 2 in 3 PrarviMka o uporabi ljudskega dela za popravo javndh cest fUredba št. 188, Unadmi list št. 57 iz leta 1924). Oba velika žtrpaina sta se naprosila, da smiatrata sestavoi seznarmav zavezamcev za neodložljivo, ker želi gradibeina direkcija že to jesen imeti priliko za uporabo ljudsega d«la. To so glatvme točike iz te ofcrožnice, vervdar pa lahko vddi naš fenet, delavec Iin obrtndk, ki mora plačevati deivke, ka} to pameni. Iz županskih kro^ov. Srezko pogiavarsrcvo je naročik) BopCt deJo za župane. Izdelati se marajo poseima uverfeiHja za vojničike isprave vsem vojnim obvezrukom, ki istih ifee nimajo. In to bi na zafotevo koroande vojnega okruga rooralo bilti izigctovljeno do 20. oktobra t. 1. Da je to spJoh »emc^oče v tako kratkem času storiiti, je pač jasno vsakoKiur, ker v tem jesenskenn delu Ijudje ndmaio časa ne po noči in ne po dnevu, in pri tem mora tAidi ubogi župan svoje delo na poiju in; v vkiogradiu in sadtenosrulku opravifi. Zato poiziv€Bmo vse župane, naj zaprosijo pri srezkem pogiavarju iza podaltjsanj« tega roka do novega leta. MARIBORSKA POROTA. V zadnji števillki našega lista smo poročaid o prvih dveh razsodibaih letošnjega ]esenskega porotnega zasedatnrja. Danes prinašaimo še ostale slučaje: Dne 17. t. m. se je zagovarjal pek Stefan Steinauer iz LjutoTOera. Njegav sktčaj je pckatzal bedo in nadloge, ki anoaiiio in tlačija naše maie ohntniflce. Štefan Steinaiuer je odprl svojo pekarijo leta 1921 in sicer s pomočjo svojega bratranca, lci mu je dal na razpolago denama sredstva. Sikraja je obrt dobro prospevaila, pozneje pa so prišli slabi "casi in Steinauer je zabredel v velike dolgove, ki so visoko presegali njegovo premoženje. Vendai se ni. udal, še nadalje je izvrševal svojo obrt ter kupoval moko pri raznih mliniih, ne da bi jo plačal. Oškodoval je na ta način svoje dobavitelje za 28.000 ddnax]ev. Ker je videl, da se ive bo mogel niikoli izkopati k dclgov, je skušal pobegniti na Madžarsko, toda bil je aretiran in zaprt. Porotno sodišče ga je oprostilo. Vnovdč se je zagovarjjal pred paroto Štefan Hozjan iz iVelikih Potjen v Prekmurju, ki je že sial pred par meseci pred poirotaiiki, toda razprava je 'bila taikrat preložena. Obtožen ]e, da je ustreia v noči od 11. na 12. marca 1924 v rTruju 381etnega posestniškega sina Štefana Hozjana. Obitoženec je hotel pri Hozjanu v družbi dveh tovarišev krastii fcujie. Pri tem so jiih domačli zalotUi in sisn Štefan je tartove zasledoval. V strahu, da jph ne dclvitiv je dbtožervec ustrelil iteir zadel zasledovalca v nogo; prestreMl mu je gJavno žilo ^n rioejan je vSled izgube fcrvi umrl. Pred pocoto se je va* govarjal, da ni imel namena, svojo žrtev ubiti, vemdar je bdl obsojen na pet let ječe. Dne 18. t. m. je porota obravnavala slučaj grde maščevalncsti, izvkajoče iz medsebojnega pMraivdamja. Rodibim Mihaela Emoršiča vn Janetza Cafute v Veldkem Okiču &ta živeli že dolgo v medsebojnem sovraštvu. Piavda je sleddla pravdi in posledfca so bdli velikarvski pravdni stroski. I>ne 19. junija t. 1. se je vračal Emeraič iz Ptuja^ kjer j€ plačal znatno svoto srvojremu odvetndlku. To ga je spravilo v silno slabo voljo in na pctu domoiv ga je sreoanje s sovražnim sosedom Cafuto še bolj razjezilo. Prišel je domov, vzel \<i omare lovsko puško ter šel do hiše Janeza Cafute, kjer so sedeii pri večerjd. Pomeril je skozi ckno ter ustrelil Cafuto v glavo. Strel je bil 9rmrten in Cafuta je taikoj izdiiknii Bmeršič ]e orožniikom priznal, da je z namenom ustrelil svojega soseda, pred sodliščem pa se je zagovarjal z nepremišljeno, slepo jezo. Obsojen je bil na 3 leta |eče. Radi .detomora se je zagcivarjala 311etna Neža^Braituš iz Paradiža. S čevljarjem Mihaelom Kokoljem je imela ljubavno razmerje in dne 12. jurniija t. 1. je porodila nezakonsko dete, ki je imelo pohaibljeno levo roko. Ker baje ljubimec ni hotel priznati očetcivstva, ni otroka namenoma hranila, da je umrl vsled ^>lošne oslaibelosiii. Obsojena je foila na pet mesecev strogega zapora. Dne 19. t. m. je prišel na vrsto 571etnd tesar in mlinar Jurij Polanec iz Sipodhjilh Gotč, ki je obtožen, da je hotel sežgaiti škeden] svojega gos.pcidarja Valentina Smrečnika- Ker je pri mletju balj gledal na svoj žep7 kakor pa na zadovolfstvo Ijudi, ki so prirvesli žito v mlin, ga je gospodar mlina poldical na odgovornost. To in neik spcr, katerega je ionel radi posojila že pre| z gospodarjem, Je Polanca razjezilo, da je padtafcnil v gospodarjevein škednju ogenjt, ki pa je k sreči kmalu sam ugasnil. Polanca soi zalotiii in zaprli. Dobil je 1 leto ječe. Isti dan se je zagcvarjala morilika sTOjega moža Blizabeta Ribič itz Zgornje Voličiine. S svojim možem Francem ni živela v miru. Mož je bil pijanec ter |e ženo večkrat pretepel. Dne 23. julija t. 1. sta se vračala iz vinograda domov. Kakih 90 kcrakov pred hišo je mož zaostel ter pijan zaspal. Zvečer se je žena vmila z motiko nazaj k možu ter mu zadala več smrtnih udarcev po glavit Z razbivto glavo je aHežal mrtev. Moriilka je šla nato mimo spat, dlrugo jutro so pa že orožndki odkrili n|en zliočin. Obsojena je bila na 6 let ječe. Dne 21. t. m. je imela parota opravka s samdmi tatovi iin vlomilcd. Dopoldan sta se zagovarjala 331etTii Štefan Horvat in 291etni &tefan Vogrinc iz Prekmurja. Dne 17. 'jundja t. 1. sta okradla h Ameriike došlo posestniloo Katarino Legen iz Gao\čanov v Prekmurju. Odnesla sta ji 11 tisoč 500 dinaarjev in nvnogo obleke. Štefan Horvat je bil dd porote oproščen, Stefan Vogrinc pa obsojen na 3 leta ječe. Kat drugd je prišel na vrsto Albin Abrovšek, pristojen v Mislimje pri SloveaijgTadcu. V nioči od 9. na 10. aprida 1921 je v drutžibi dveh tovarišev vlomdl v trgovino Karla Vorše v Msriboru v Gosposki uKci. Pa vlomu je pobegnil v Avstrijo, dočiin sta njegova dva tovariša že prejela zasltoženo plačJto. Letos ga je Avstrija izročila našim oblastem in pred poroto je dobii 18 mesecev )eče. Smrtna kosa. V Mariboru je umria v ponedeljek, dne 21. t. m., po dolgOitraJTid in mudčni bcl«ni Henma Bobek, hčerka vladnega pristava v pokoju g. Mihaela Bobek, diijakirtja M. letnto drž. ženskega irciteijjišča v Mariboru v nežTii stairosti 19 l&t. Pokojna je bila vzor kot otrok in zelo roarljiva dS|aikiin.ja^ Bodi jd lahjka damača zemljica k\ prieadeti družini pa naše islkreno sožalje! Požar pri Sv. Lovrencu na Dravskem poiju. V nedeIjo, dne 20. t. m. zjuiraj kmaihi pa polnoči je itzJnrrlvniil v Župečji vesi ogenj v gospodarsflceTn posloip|u kmeta Kre>šla, kd se je vsled močn^a vctra faiko nagdo širil, da je bSo, še predno so doinači šerktlovrenški gasilcd mogii priti na iice roesta, že petero hdš z vsemi objekti v pteTnertdlh; samo stanovanjske dele, ki so bdld z opeko fcriti, se )e razen ene Mše dalo rešiti. Pogoreli so razen Krošla še kmetje Kostoderc, Crnko in Dolenc ter zddor Saidimšek. Ždivdno in voeove so veoinonna rešdii, a dosedaj spravljeni prideM so izgubIjeni Zavarovalnina seveda od daleč ne krije akode. Paleg domačih gasilcev so kmaHti prLhiSteK tudi ani iz Ciiikovec in Šikol rn s požrtvovalium delom pomogli, da se požar ni še dalje širid. DoTrmeva se, da je zanetila zlobna roflca, ker je že pTejšnjo. noč zgorela loapdca slame pri KtošIu, a so takTat ljudje to pravočaisno opazfli. Novice od Sv. Martina pri Vurbergu. V nedeljo, dne 20. t. m., nas je obfskal poslanec g. Fraivjo Z e b o t ter nam prav po domače razložil sedanji poiitičnti pofožaj, Radičevo netaktrijcst in slovensiki privesek republikancev. Shoda se je udeležilo mnogo domačinov ki sosedov, kar teri so odobrili enogflasno poslančeva izvajanja in delo Slovenske ljudske stranke. Kaj pa gospcdje demakratje, skiičite vendar ttrdi Vi en shod ter povabite poslanca g. dr. Pivika, katerega ste tsko hvalili pred voliitvami, da nam pojasni svoje zasluge za večje davke in drugo. Gospod Kostanjšeik, pravild ste, kaj vse bo ivairedil narodni blok, prosimo Vas, razlGžite nam, da se nam bodo glave še bodj razsvetldle in ne bo treba pisati po »Domovinik, katere ne čita skoro nikdo pri nas. Vi Martinčarji pa laihko vidite, katera stranka je prava \n kdo pride k nam ne samo pred voldtvami, ampak tudi dtngače ter razložJ svoje delo v parlanventu za n&še koristi. Dobili smo novega šolskega vodlitelja g. Lazarja, o katerem pravijo ljudje, da je clan JDS. Bo vsaj nekaj poilitične zabave! Naši Orli so priredili tudi lepo igro »Andalimia«, katera nam je prav ugajate. ZeBmo še več sličnegal Blagoslovitev nove altarne plošče. Dttie 29. t. m. bode g. vladika dr. Andrej Karlia pni Sv. Bairibairi v Hailozah posvetS novo ploščo veHikega altarja, blagoslovjj] novi talbernaketj ter prencvljeni attarni nastavek. Srežke efddne lot«rije dij. podpooiega društva v Ljubljani se do konca tega meseca prodajajo po -vseofc Spodnje Štajerskem. Prosimo tem potom ponovno rs» č. dub.ovščino, da nam kolikor mogoče gre na roko pri tem delu. V mnogih krajih nimamo daleč na okrog nobenega dijaka, ki bi lahko prodajal te srečke. Navezani snio torej na vašo pomoč in upamo, da nam boste pripomogli z vašo besedo. V mnogih krajih nas gleda ljudstvo nezaupno, ker je nepoučeno. Zato bi bila v teh krajih župnikova beseda prav na mestu. Požar v Zdolah pri Kozjem. V tarek, dne 15. t. m.T pred 9. uro zvečer, je izšbruhjndl pri posestniku Alojzi'ju Klakočar na Zdolah požar, kateni Je uničii: gospodairsko poslopje, kozolec in klet. Zgcnrelo je vse žito, orodije ter še ena ovca. RešiM so samo živiino. Najhujše je bilo to, ker so domači že spali in so sosedje prvi opatzili požar. Kozjanska požarna bnamba, katera je prispela na lice mes*a, pcžara ni mogla preprečditi. Kako je nastal požar, ni mogoče ugotoviti, sumijo pa, da je bil ogenj po-djtaknjien in sa se v to svrho vnšile že aretacije. Ali znate brati? Opetovano smo naše p. n. cenj. bralce •opozarjali da morajo pri vsakem vprašanju na upravništvo tudi priložiti poštnino za odgovor (dopisnico, znamko, denar), ker brez te priloge ne dobijo odgovora. Namesto da bi se občinstvo tega načela držal«, pa dobimo vedno več dopisov, ki jdh moramo brez odgovara pognati v koš, ker ni priložena poštnina za odgovor — v škodo vprašalca, pa tudi cglaševalca. Brez poštnine za odgovor se nobenemu ne odgovoril — še nekaj! Ako vprašate za kafcšen naslov, drugega Vam upravništvo vobče ne more povedati, blagovolite pripisati številko oglasa (v levem oglu na koncu oglasa). S tem prihranite upravništvu mnogo nepotrebnega dela. Priporoča se — upravništvo. Poskusite takoj in prepiričali se bodete, da ima mdlo »Gaizela« talke vrline, ki ga usiposobliajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjsitvu. Za jesen in zimo došla velika izibira štofov za moške in ženske obleke, barhentov vseh vrst, hlačevine, koce, odeje, slamnice, nogavice, zimsko perilo, svilnati robci, dežnaH jPrvovrstno blago je najcenejše, zato si nakupite zmiraj 1& najboljše blago, katero dobite ,po zelo zmenvih cenah v tr> govini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Istotain se kupujejo jajca, maslo, zabelj, mast, suhe gobe ter vsa deželni pridelki, vedno po najboljših dnevnih cenah. 1108 Kafco priti do denarja?! Odgovor ]e prav enosita;vetn: trsba štediti. Štedi pa vsak, kdar dcibro in. pa fcar je glavno, da ceno kupuje. To pa vsak doseže, kdor sukno, voino za žensike obleke in neveste, hLačevine, barherrt, platno, kiobuke, perilo itd. kurpuje pnri tvrdiki' Frainc Mastek v Mariboru na Glavnem trgu 16. Z enlkratndim nakupom pa se vsak prepriča o res dobrem blagu in nizkih cenaJi. Nabiralci gob morajo vedno stremeti zai tem, da doeežejo za suhe gobe čim naijveč|i' iztkupdček, da se jdm trud! najboljše paplača1. Razndi prelcurpčeivalciv kd švigajo od haše do hiše, obljuiblja.jo navidez ugodne cene za gofoe, vendar pa se navadno hočejo pri tehtanju ckoriBtitL Pmparooamci tarej vsem, da se, predno prodajo suhe gobe, vedho prepričajo o najboljšdi ceni1 v trgcmni Senčar, Mala Nedelja ki Lptomeir, kjer bo laihko vsak suhe gofoe vedw jx> najvišji dnevni ceni prodai. To si je treba dobro zapomjnltt! Rodpisani Alojzij Brečko, Kuretno pri Laškem, setn v »DamrOviTid« z dme 4. t. m,., št. 35, javno pozval Ivana Deželaka, tajnika SLS, da mi vnve dbJcunvente, katene scm jaz njemu lansko leto odstopil, z žuganjem, da sem priimoran iskati dwiiga pota. Ker sem pa predmetne ddkuimeiite sam v piismu poleg prošnje oddal na pošto, je jasno, da nemorem od njega zahtevati dotkumeivtov, priiznavaim, da, sem mu storil fcrivico in se zaihvaljurjem, da je odstopdl od toebc — AloijTij BreSco, Kuretirko pri Laškem.