W<0 1033. Butlegarija cvete v Washingtonu ' Washington,. D C* — Jame« M. Prodor, član distriktnegs sodišča, pravi, da ima glavno mesto toliko butlegarjev ko pred odpravo prohibicije. Izrekel je grožnjo, da bodo vsi butlegarji, ki pridejo pred njegovo sodišče, prejeli težke kazni. Volitve jeklarskih delavcev v Chicagu \ - — Federalni delavski odbor nedvomno naleti na odpor Chicago. — Federalni delavski odbor v Washingtonu je v torek odredil delsvske volitve zastopnikov zs kolektivno pogajanje med jeklarskimi delavci in Illinoia Steel Co. v Garyju, Ind., ter podružnicami Youngatown Sheet A Tube Co. v Chicagu, Eaat Chicagu In Indlana Har-borju, Ind. Obe družbi ata pozvani, da predložita imenik delavcev v omenjenih tovarnah, da bo odbor vedel, kdo Je upravičen voliti. Volitve ae vrše sedem ali o-aem dni potem, ko delavakl odbor dobi Imenike delavcev. V vaeh teh tovarnah Je danra upo-alenlh okrog 15.000 delavcev. Vae pa kaže, da volitev še ne bo tako kmalu. Predatavnlkl prizadetih družb pravijo, da noče Jo imeti opravka z nikomur, ki ni upoalen v njihovih fm-srnah in zdaj konferirajo z odvetniki z namenom, da ae obrnejo na sodišče za injunkcijo proti odredbi federalnega delavskega odbora. • S Domače vesti ... Adamič obišče Illinoia Chicago. — Pisatelj Louis A-damič bo 30. januarja v Spring-fieldu, kamor ga je povabil neki klub. Tamošnji rojaki so se obrnili nanj, da bi tudi nje posetil v Slovenskem domu. Adamič se bo gredoč ustavil v Chicagu. Pogrešanega rojaka našli mrtvega Albia, Iowa. i- Franka Ro-žanca, o katerem je bilo poroča-no, da je svoj denar razdelil med nečake in potem odšel neznano kam, so na novega leta dan našli mrtvega. Vzel si je življenje z dinamitom. Doma je bil iz Martinjaka pri Cerknici in član SNPJ. . Izginola rojakinja najdena mrtva Cleveiand,—Dne 2. novembra je izginila 36-letna Freda Vidmar, zdaj po dvefrtnesecih so pa našli njeno trifplo v potoku Eu-clid, zmrznjeno v ledu. Ker ni bilo na truplu nobenih znakov kakega nasilja, je mrliški ogleda konstatiral samomor. Pokoj-nica je pred kratkim pred smrtjo prestala dve težki operaciji ln zdravniki so rekli, da hi dosti upanja na okrevanje. To Jo je najbrž pognalo v smrt. Zapušča moža, starše, dva brata in tri sestre. Nov grob v starem kraju Diamondville, Wyo. — Mary Turk je prejela žalostno vest, da je v Zagorju na Notranjskem umrl njen oče Anton Žele v starosti 72 let. V Ameriki zapušča dva sinova in hčer, v starem kraju pa tudi dva sinova in hčer. Nagla smrt člana Ambridge, Pa,—Dne 6. t. m. je nagla smrt zadela Louisa Grozdeka, znanega trgovca in člana SNPJ ter 8SPZ. Prejšnji dan v soboto je ves dan delal v svoji prodajalnlci, v nedeljo zjutraj ob dveh je pa že bil mrtev. Star je bil 34 let in doma iz Cer-kelj pri Krškem. Bil je zelo aktiven društvenik in imel je široko poznanstvo tudi med ljudmi drugih narodnosti. Zapušča ženo, hčerko, brata in dve sestri. Mussolini ju diie oljni - vrelci v Abesiniji Washington, D. C—Pred nekaj tedni se je Mussolini spravil nad Abeslnijo in navedel je razne razloge za svojo bojevl-tost, toda pravi vzrok je prišel šele sedaj n;; dan. V Abesinlji v bližini meje italijanske kolonije so bili namreč odkriti bogati oljni vrelci, katerih bi se Mussolini rad polotil, zato mu nI nič mar, če zaradi olja izgubi nekaj tisočev Abesincev in Italijanov življenje. DVE DRUGI PRIČI NASTOPILI PROTI HAUPTMANNU Fleming ton, N. J.—Torek je bil spet slab dan zk Hauptman-na med nadaljevmijem obravnave. Dve novi dttavni priči ata pokazali s prstom nanj. Prva priča, takatjaki Aofer Jo. seph Perrone is Bronxa, je nastopila zelo dramatično. Perrone je stopil k Hauptmannu, mu položil roko na ramo, ga pogledal ostro v obraz in vzkliknil: "Ta je, ta je pravi!" Hauptmann je pa zarežal vanj komaj slišno: "Lažnik!" ; Perrone je pričal, da mu je Hauptmann isročil noto za dr. "Jafsieja" Condona dne 12. marca 1932, dvanajati dan po izginotju Lindberghovega otroka. Druga priča je bil Amandus Hochmuth, 87-letni starec s sivo brado, ki je poved*!, da je vide) Hauptmanna, ko je počasi vozil avto mimo Lindberghovega posestva dne 1. marca 1932. V noči tega dne je bil o$rok ukraden. Hauptmann je bil aam v avtu in v zadnjem delu avta je bila zložena lestva. Tudi Hochmuth je koračil tik k Hauptmannu, ga dobro pogledal in dejal: "Da, ta je bil". Prihodnja in najvažnejša priča za državo bo dr. "Jafaie" Con-don, ki je izplačal $50,000 Lindberghovega denarja ugrabitelju otroka. -..... »4 i i —- Huda zima v Rusi ji r in na Poljskem Riga, Latvlja, 9. jan.-—Poročilo iz Moskve se jrlasi, da je mesto objel silen mraz, 6tt stopinj pod ničlo Fahrenheita. Ameriška diplomatska reprczentacija prvič občuti posledice polarne zime v novo sgrajrnem sovjetskem hotelu, v katerem je nastanjena. Rekordni mraz je povzročil pravo paniko med gosti in se pritožujejo glede razpok, ki so ae pojavile v stenah, o za-mrzlih vodnih ceveh in drugih posledicah mraza. Spati morajo v obleki in vrhnjih suknjah in nekateri so ae že izselili v druge prostore, ki jim nudijo več zavetja pred mrazom. Varšava, 9. jan. — I^edenl val, ki je objel ruske stepe, se je raztegnil tudi na Poljsko. V Vilni je živo srebro v toplomeru padlo na 27 stopinj pod ničlo in po vaej zapadni Poljaki je hud mraz. Do-sedaj je mraz zahteval 20 življenj v poljskih vaseh, v Varšavi pa je ozeblo nad 600 oaeb. Unijski vodja dobil driavno slutbo San Franciaco, Cal. —- Gover-ner Merriam Je imenoval Kd-ward L. Nolana, bivšega pred-aednika sveta stavbinsklh unij v San Franciscu, za državnega delavskega komisarja. Domneva se, da governer hoče s tem imenovanjem potolažiti organizirane delavce v San Franciacu, ki ao ga ailno kritizirali, ko je poslal miličnike proti pristaniščnim delavcem, ko so zastavkall zadnjo pomlad. NAJEMNISK1M FARMARJEM PRETIJO EVIKCIJE O zadevi bo imelo končno besedo sodiiče POLDRUGI MILIJON V KRIZI Knozville, Tenn. — Da 11 ao sme poldrugi milijon najemni-ških farmarjev v južnih državah organizirati v Tenant Farm-ers uniji, bo odloČila procedura, ki se je pričela na sodišču okraja Poinaett. Ustanovljena je bila organizacija, ki jo tvorijo liberalni profesorji in katera ae je zavzela za te ljudi, kuterim groze evikclje. Tožba, ki je bila vložena proti lastnikom velikih farm, temelji na določbi v pogodbi, ki je bila sprejeta med njimi in federalno vlado, in se glasi, da morajo lastniki obdržati "normalno" število najemnikov ln drugih delavcev pri ~dolu na farmah, drugače ne morejo biti deležni odškodnine v- zvezi z redukcijo pridelkov. Kljub tej proviziji, lastniki farm nočejo deliti dobrot, katere jim je federalna vlada poklonila, z najemniki in tiaočem prsti jo evikclje aredi zime. Omenjena unija je bila uatanovljona v interesu najemnikov ln poljedelskih delavcev, ki zahtevajo pravico kolektivnega pogajanja za dostojne mezde In izboljšanje delovnih razmer. Lastniki preganjajo organizatorje te u-nije in mnogo jih je bilo že are-tiranih in tupenih. Vzllc opoziciji In naalljn Izkazuje organiaa-ciju velike uspehe v takozvanem bombažnem pasu. VVHliam R. Ambereon, profesor na tennesiškl univerzi in načelnik obrambnega odbora, je dejal, da je enforalranje omenjene točke v pogodbi med federalno vlado in laatnikl farm prav tako velike važnoatl za na-jemniške farmarje na jugu kakor točka 7-A zakona goapodar-ske obnove. 23 Irtev ielezniike nesreče v Rusiji I^eningrad, 9. jan.—Sedaj Je ugotovljeno, da je 271 potnikov izgubilo življenje v pomteljek, ko sta trčila dva vlaka akupaj v Torblnu, blizu I^eningrada. 56 potnikov je bilo težko ranjenih, 23 pa Je dobilo manjše poškodbe. Preiskava, ki ao jo odredile sovjetske avtoritet?, Je dognala, da so za nesrečo odgovorni strojevodja, kurjač in sprevodnik br-zoviaka, ki ae niao zmenili za varnostne signale. Trije železniški uradniki ao tudi obtoženi krivde. Val fe-Jezniškl .uslužbenci, ki so bili aretirani, bodo prišli pred sodišče v 1 ^enlngradu na obtožbo zanemarjanja, dolžnosti. Ako bodo- spoznani krivim, bodo u-atreljeni. PRIHODNJO NEDELJO JE PLEBISCIT V POSAARJU Saarbruecken, Poaaarje, 9. jan. — Posaarska dolina je pripravljena na pMbiacit ali ljudako glasovanje, ki ae vrši prihodnjo nedeljo, 13. januarja na temelju versajsk* mirovne pogodbe ln ki odloČi, dali Poaaarje oatane trajno pod upravo Lige narodov, kakor je bilo zadnjih 15 let, ali ae pridruži Franciji ali pride nazaj pod Nemčijo. Plebiscit ae vrši pod strogim nadzoratvum Lige narodov. U-pravičenih volilcev v Poaaarju j« 556,200; k temu so prišteti tudi oni, ki ao bili državljani V tej dolini oh času sklepanja o plebiscitu in ki so danes Isaeljeni drugam, če ae hočejo poalužltl te pravloe in priti domov volit. Vae glasovnice so bile tiskane v Ženevi In poslane bodo v Posaarje en dan pred plebiscitom v vojaških avtotruklht Glasovnica ne sme biti objavljena v nobenem časopisu. Vsi volilni uradniki morajo biti inoCemci. Teh bo o« krog 900, ki bodo uposlenl na 860 voliščih. d voHlnlml u-radniki je en sam Američan, ki Je James K. Pollock, profesor političnih znanosti na michlgan-skl univerzi. Dfugi volilni uradniki ao: M5 Holandoev, 200 Švicarjev, 220 Lukaemburžanov, 5 Dancev, štirje Angleži, trije Italijani In po en ftved ter Portugalec. Vaak volilni uradnik dobi 1000 frankov ($66) plače In povrnitev voznih ln drugih atroš-kov. Posaarski Nemci morajo ab-aolutno držati roke proč; edino pravico Imajo, da glaaujejo In nič drugega. Na voliščih ja prepovedana vaaka agitacija. Tudi policija Je inostmaka, katera že kontrolira Poasirja. Semkaj Je prišlo 3300 asgleHkih, Italijan aklh, holandaklh in švedakih vojakov, ki imajo paziti na red in mir, ne amejo pa pokazati nobene priatranoatl. Tudi viaokl u-rudniki do najnižjih na voliščih morajo postopati v smislu najstrožje nevtralnosti. Državne pogrebne a%ečafwjNtl MJ 1*0mid Nikolaje*, ki Je bil za Sergijem Kimtoe «m efcaefcutiran. Rdeče« trge v %l<*akvt Klrova Je u»lre Tesarji v kampanji za šesturnik Bremerton, Waah. — Tukajšnja tesarska unija Je otvorlla kampanjo za šesturnl delovnlk in znamenja kažejo, da bo uape-la. Pogodba, ki |M>teče v prihodnjem mesecu, določa |1.12 na uro. Napovedujejo vladno lastništvo železnic Chicago, ~ Na zborovanju članov znanstvene organizacije so govorniki naglašali, da lastniki privatnih železnic niso zmožni rešiti obstoječih problemov ln da je edini izhod vladno lastništvo železnic. Nova mirovna konferenca ko v Rimu Baje bo vaineja ko zadnja v Versaillesu London, 0. Jan.-Mnenje brit, ske vlade je, da bo te v Utm me, secu ali v začetku februarja sklicana nova mednarodna mirovna konferenca, kj bo najvažnejša od konference v Versall-l*su. Vršila s« bo v Rimu In bo rezultat franco*ko-«italijeriakih dogovorov, ki sta jih pravkar akknila premier Mussolini , in 1'ierr* Laval, francoski zunanji mlniater. Putri4»a take konferenci« izvira lx dv< h značilnosti novih dogovorov. Kna teh j« garancija neodvisnosti in integralnosti Av. stri Je, kar morajo akega miru, uključu-Je značilen odstavek, v katerem je" rečeno, da ae boata Francija In Italija držali deklaracije, ki Je bila objavljena U, decembra 1932 ln govori o pravicah ena-kopravnoati. Obe državi zagovarjata stališče, da ne ame nobena država modificirati obligacij, ki ae tičejo oboroževanja, v slučaju pa, da ae ta možnost pojavi, ae boata poavetovall druga s drugo. Znano je, da Je Nemčija na podlagi omenjene deklaracije ponovno poaiala avoje representan-te na raaorožitveno konferenco v poletju 1. 1932. Deklaracija Je namreč pritnala Nemčiji teoretično enakopravnost oboroževanja, kar pa naj bi ae doaeglo po-atopoma, z razorožitvijo močno oboroženih držav In delnim povečanjem oborožene sile Nem-.člje. Od tiatega časa Je Nemčija stalno (M)večavala avojo oboroženo silo In Italija smatra to sa kršitev omenjene deklaracije, toda kakšne korake nameravata podvzetl Francija ln Italija v tem oflru, nI bilo pojasnjeno. - Dobro poučeni krogi menijo, da Francija Jn Italija ne boata priznali ponovnega oboroževanja Nemčije razen v primeru, če ae odloči za podpis pakta, ki prepoveduje, Intervencijo, ki bo predložen Avstriji ln nienim so-aedam — Češkoslovaški, Italiji, Ogrski in Jugoslaviji — In aa vrnila v Ligo narodov. * m Uradni komunike govori tudi o koncesijah, ki Jih Ja Francija dala Italiji. Laval Ja pristal, da dobi Italija 44,500 kvadratnih milj ozemlja v francoakl zapad-rrl Afriki. Dalje jI Je obljubil dovolj teritorija v Somaliji, da bo Italija lahko dominlrala morako ožino pri HaM-Mandebu, ki veže Rdeč* morje z adenaklm zalivom In otokom Doumerrah, Francija Je dalje priatala, da italijanski prebivakl v Tunlau lahko obdrže Italijanako državljanstvo do i 1965. Otroci Itall-Jaansklh staršev, ki bodo rojeni do |. 1945, bodo italijanski dr-žavljani, od tega leta do 1965 pa lahko izbirajo med francoskim in Italijanskim državljanstvom i N'a|>ov«dujejo, da bo franco-sko-ltalijanski mirovni pakt u-blažll napete razmere med Italijo in Jugoslavijo, Ugoden odmev Je prišel {g Avatrlja, Ogrske In- držav male antant«. Vae ta države ao »edaj zaposlene a pro-s UČevanJem predloženega pakta, ki prepoveduje Intervencije. - Napol uradni Hat "Glornale d lUHa" je objavil uvodnik, v katerem se bavi s dogovori, ki ata Jih sklenila laval in Muaaollnl. Ust naglaša, da ti dogovori pfrfrjujrjo, da nI nobenega razloga za sumničenja, ki so bila umetno uatvarjena v državah male antante, /.lasti pa v Jugoslaviji, o italijanskih tendencah, ki bi stremele po hegemoniji In monopolih v Avstriji In y donavski kotlini. P808VETA PROSVKTA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN lastnina IU)VKNSKS mabooms jtsnors OrgM W w4 I illl » I br tlto N«MmmI BmM ___M 4rUv« (!»»«• Ckleesal i» ru » mu m« m:» unum.m i" »■»— Mliwaukee, Wla.—IKs Ani potem, ko so bile zadnje "beletke" oddane m poito, j« priobčil nai socialistični dnevnik Mllwaukee Leader sledečo lokalno novico: ; "Na povelje Wiaconain Public jjkrviee komisije se bo v sredo vršilo v Madisonu zaslišanje te te milwauške tvrdke glede klicanja licence imenovane! ke. "ki se bavi odroma je a tem, da se bo bsvila s nepo-rltenimi, goljufivimi trgovskimi 1 metodami", kot se glasi obtožba, ki jo je predložila MiNraukee | Building and Loan liga. To je ■ druga obtožba, naperjena proti Kaloliika svoboda v Avstriji ,' S tem je torej potrjeno to, —.........'kar Je bilo poročano v zadnjih _ ni« i tmr lW l'ni ud (Utai M M e>r rmr. tm—■ mmd Ctmr* *U» rmr. «M«trfa» *.M v* M»r HHU, m M vi«** aihmm 9+ wm»i. 4mmrn. p~m1 HA, m -r-). *»4UmuU« te » *• te prlteiU __ _ __ AivOTtteia« ratM m »i.mi mi »te W ~ OtlMT >te odi M b ntmrmtd. Otktr »ter«. hosiciji? Nobene! Socialisti in svobodnomisleci. katerih je na Dunaju 6!ty vseh volllcev, po ostali Avstriji pa 421, so popolnoma potlačeni. Nimajo nobene civilne svobodščlne. Dokler so socialisti upravljali Dunaj, se niso mešali v privatno življenje katolikov in cerkve so pustili v miru, danes pa, ko tamkaj vladajo klerofaši-. sti, ni »o socialisti in svobodnomisleci svobodni niti doma. Kardinal Innitzer je odredil, da se postavijo kspele v delavskih stanovanjskih hišah ln vsi oni delavci, ki ob nedeljah bojkotirajo te kapele, ne morajo izseliti is stanovanj. Kaj ao klcrofašiiti počeli s aociallatičnimi voditelji, kolikor je ostalo živih |m» civilni vojni, katero je namernima provociral Dollfuas v zadnjem februarju, je že znano. Ce z tisoč socialistov je še danes v zaporih, daai ni proti njim noliene obtožile kakega zločina. Rivšega župan*, starca Heilza ao imeli zaprtega osem meseci r in še dan« « je jetnik v svojem stanovanju. daai ni bil in še danes ni oliiožen absolutno ničieaar. Najmanjše krivde mu ne morejo dokazati. Edina njegova "krivda" j« po mnenju klerofašlstov. ker smatra, da js bil krivično oropan županskega urada, katerega mu je poverilo (Ut odstotko) dunajaklh volil-o*v! Takšna js katoliška svoboda in demokracija v praksi v Avstriji. Prav, takAna s\Oboda in demokracija ae vrača v Španiji, kjer je bila doma dolga »tolet ja - Italijanski klerikalci so zadovoljni z Muaaolinijevo diktaturo in tiranijo. Katoliška diktatura In tiranija je povaod "okej" — največji krik pa je, če ae kjs njihova laauia medicina daje njim aamim. Za druge mora biti — za nje ni dobra. In če je ta medicina še tako grda — sveta je, ker koriatl sveti cerkvi \ ! bolj pametni! Vsaj upamo, da bo i tako, ker to itak ne stane nič. Novic ni tukaj posebnih. Z delom je tako, da je Um, kjer je | bilo pred letom. Na boljfcm kon-| cu je za berače. Kolikor jih de-vseh modernih državah, se je 1», zaslužijo slabo, pa teh je prav pridružila tudi ameriška pluto- malo; največ jfh je brez dela. kracija, dasi prejema baš tista Bodočnost bo pokazala, če bo še plutokracija tone zlata od so- kaj dolgo tako ostalo, vjetalce vlade, teden za tednom. Ena novica je pa le dobra za Rusija meče zlsto v nenasitno našo naselbino, ker kaše napre-žreta kapitalističnega moloha in dek, če je drugače slabo. Gospo-jemlje za to stroje, blago, indu- darski klub 8NI>, ki se je usta-strijske izdelke vseh vrst, da novil lani v marcu, ima sedaj že zmagovito konča tudi drugo petletko, ki bo pomenila za delavsko republiko končno zmago. četrtek, 10. januarja udrihal s kladivom In pozi+al k redu. Toda na*** se dolgo časa niso zmenili ne za kladivo ne za pocivanje. Pred kongresom so važne zahteve ameriškega naroda, v koliko pa bede upoštevane v prid delovnega ljudstva, bo pa pokazala bližnja * bodočnost. Moje mnenje Jte, da ne fco v»em povo-1/1. Kakor so ti delavci postlali, tako bodo ležali. Ce bi bili pri zadnjih volitvih poslali v posta-vodajne urade na»isto demo- e a a Župan Hoan s socialističnimi uradniki je nastopil krstov in republikancev svoje 00 članov. V tem času je kupil delavske zastopnike, se bi redaj za $100 delnic iu plačal za po- delavske želje izpolnile, pravila okrog $40. V kratkem Kmalu pride čas, ko se bo de-času je kupil tudi 200 stolov za iaVftvo združilo v eno stranko. Dom in ima približno flOO na ta združitev bi lahko ie davno rokah. Ce to ni napredek in v proti graditvi velike mornariške korist SKD, ne vem kaj je. Kaj- vojašnice oziroma postaje v tem ti to ne stane ostale delničarje mestu, za katero naj bi mesto nič, ker ti stroški se ne krijejo dovolilo brezplačno stavbliče. iz domove blagajne. Socialisti so ostali s tem zvesti Rojaki delničarji, pristopajte tvojim principom, nasprotujoč v ta klub, ker v njem se dela le vsakemu militarizmu, naj si bo za dobrobit Doma in delničarjev v tej ali oni obliki. na splošno. Baš sedaj se vam nu- tunkcionirala in nauk Karla Marksa bi bil že uresničen, ako ne bi bilo toliko razltfuih mlš-jenj, denunciantstva, spodti-kanj in očitanj med delavskimi voditelji tirom zemeljske oble, pa vse le na ikodo trpečega naroda. Delavci, podajmo tfi roke n naprej rama ob rami sa nafte >ravice! Lonls Pavlenlch, 258. Kapitalistični časopisi se pri- di najboljša priložnost, kajti na tožujejo, češ, toliko in toliko de- glavni seji delničarjev je 1bilo lavcev bi bilo lahko zaposlenih sklenjeno, da za delnice lahko več mesecev zaporedoma, če bi plačujete na male obroke, čirn se ofc|MWrl viJt se U vojaška postojanka "ira- pa določena vsota nabere, dobite dik novo delnico. Za delničarje o- Baš zadnje mesece se je vrši- stane stara cena v veljavi, za o-la v mestu, kakor tudi po vseh ki še niso delničarji, je pa drugih delih dežele, mogočna cena delnici $15 protimllltarstična propaganda, ,, , v *(^Poda™ki pri kateri so sodelovale tudi raz- klub 8ND Seje se vrše vsako ne buržoazne organizacije. Toda druf> v i*«ecu ob 7.30 kakor hitro je šlo za sveti profit ™**er in po vsaki seji imamo poedlncev, skupine trgovcev in le^ za^vo Komur se ho-kontraktorjev, so vsi, razen so- ^ kart^a^ clallstov, pozabili na svoje pro- dil domačo zabavo dne 12. febru se je stric oglasil in kar tako i mimogrede omenil svojo tvrdko{ "ki vas vabi, da se zglasite pr lepi priliki v uradu na tej in te, cesti, na tej in tej številki." Vabilo se je lastnike delnic stavbinsklh in posojilnih družb katere se plača sedaj v gotovi ni . . . Toda zadnja dva tedna, ob božičnih in novoletnih praznikih, pa stric ni omenjal bisnisa; niti z besedo ni omenil delnic; celo ime tvrdke je omenil tako mimogrede—kratko. Kakor da bi hotel reči: "Vidite, mi smo kristjani in držimo na vero — biznis nam je te svete dni postranska stvar." Fantje pa so peli cerkvene pesmi. Ob božiču so večkrat zapeli tisto staro: Sveta noč, blažena noč; peli so celo v nemščini, da so se topjla tudi srca nemških laatnlkov delnic — Stllle Nacht heiiige Nacht. — Slovenskega besedila niso imeli, drugače bi tudi nam zapeli, oziroma našim lastnikom tistih lepih delnic, ki ss sedaj tako pridno kupujejo z gestami velikih dobrotnikov od vseh, katerih zadnjo lastnino še predstavljajo take delnice e ♦ e V petek zvečer je časniški msgnat Hearst rešsval domovi no Ameriko in demokracijo pred rdečo nevarnostjo, ko je v dolgoveznem govoru na radio razkladal vsem lahkovernim, da proletariat, da delavstvo torej, ne bo nikdar vladalo na svetu. Govoril je naivnežem, in samo taki so bili med tistimi, kl so mu verjeli. Kot dokaz je navedel razpa danje sovjetska vlade, katera stoji "baš sedaj" na robu pro-pada Mr. Hearst je rekel, da bo na svetu vlada) vedno nekdo, kl zna misliti za mase. da bodo vladali torej misleci. Ni prvič v zadnjih sedemnajstih ali osemnajstih letih tako govoril mr. Hearst. To. kar Je povedal o Rusiji sedaj, Je povedal že večkrat — vselej, kadar so oliaojali rusko delsvsko vlado ns smrt in to se Je ponavljalo vaako leto. It njegovih besed se je razloč-* no allšal stiah. ki pretresava naše "best mlnds", ker stoje pred problemi, katerih ne morejo rešiti, ker stoje pred zgodovinski-. mi dejstvi, ker ao brez moči, da i bi ustavili razpad njihovega Imperija. impozantne stavbe, zgrajene na aotrah. krvi ln potnih sragah milijonov trpinov. Heamtovi časopisi molčijo o bližajoči se delavski zmagi v Angliji. molijo o doeešenih uspehih, kakor so molčali o Impo-zantnlh reformah. Izvedenih v Arigliji vsled pritiska delavske stranke, ^i stoji sedaj (»red od-ločilno siisfti Sovražnikom, ki ae dvigajo zadnje mesece proti sovjetski Rusiji, po vseh delih sveta, v tlmlHtaristiČne nazore ter pričeli kričati proti socialistom, kateri so oškodovali mesto. — Glede zaposlitve nekaj ducatov delavcev za nekaj mesecev je resnica, toda če ta slavna družba ne more rešiti vprašanja brezposelnosti na praktičnejši način, priznava s tem samo svojo nezmožnost, obenem pa podlo hlnavščino. Pr. Novak. ar j a. Glejte, da (bomo prodali mnogo vstopnic. Dobitka bosta dva in eden pri vhodu. Na svidenje na seji I—Član kluba SND. Delavsko nove leto Bellaire, O. — Dne SI. decembra točno ob 12. url smo se delavci kakor tudi bogatini poslovili od leta 1984, z običajnim rajanjem, žvižganjem siren in Novo leto in naie izkuftnje tem dali duška za vse gorje, k La Salle, III.—Zopet smo za smo ga delavci prestali v minu eno leto starejši, kajti leto 1084 lem letu. 8 tem je šlo večini pre je minilo in pred nami je leto stano gorje v pozabnost. Eden 1986. ' } drugemu smo si voščili vse kri Star pregovor pravi, če bolj žem srečnejše, veselejše novo le je Človek star, bolj mora biti pa- to 1986.. meten. Da bi bilo to le resnica! , Novoletna voščila se vlečejo Potem se bi marsikaj spremeni- od leta do leta kakor morska ka-lo. Kajti izkušnje so nas že mar- ča, a brez kakega večjega uspe-alkaj naučile, dokazi to pa tu, da ha za delavce. To se bo ponav-leta ln čas vselej ne pomenijo ljalo toliko časa, dokler si de- modrosti. Pred par dnevi se je sešel a-meriškl zvezni kongres k svojemu zasedanju. Ce bi delavci imeli veČino v kongresu, kakor jo imajo vladajoči krogi, potem bi pokazali, da so se res kaj naučili in lahko bi pričakovali kaj boljšega v tekočem letu. Kakor pa vse izgleda, ne moremo dosti pričakovati. Dosti prazne slame se bo premlatilo, iz tega pa se ne more pričakovati žitnega zrna. , Moje mnenje je, da bo mnogo delavcev razočaranih vsled postopanja sedanje administracije, četudi so zanjo trdo delali. NIČ nI boljša od zadnje za delavce — le pp imenu, ki so ga je znala pridobiti, je na videz bolj ša. Pri tem Je hudo onim, ki se zavedajo položaja, se borijo ln delajo sa dobrobit vseh. pa morajo trpeti z drugimi vred. Pa kaj se hoče. enkrat bo vendarle prišlo do tega, ko bodo delavci rekli: Letos smo pa res postali| lavstvo vsega sveta ne seže roke v znak bratstva in enakopravnosti. To bo storilo s tem da se združi v delavski strank ki bo voščila vsem enakomerno srečno novo leto in ko bodo de lavci deležni sadu od dela svojih rok. To se v tej deželi naj lažje zgodi pri prihodnjih vol tvah, ako privoščimo našim delavskim kandidatom njihovo me sto v javnih uradih s tem, da vai brez izjeme glasujemo zanje l>elavci-trpini, držimo se nau ka Karla Marksa! Del ujmo na tem, da se njegov nauk v bllž nji bodočnosti uresniči. Slehern delavec, ki se zanima za bodoč nost, je prišel do prepričanja da od večnih obljub, s katerim nas pitajo sedanji poatavodaja ci ob volitvah, se ne da živet Baš ko to pišem, se je v Waah ingtonu, D. C., otvoril 74. kon gres z velikim hrupom ln tru ŠČem. Mislil sem, da bo grmenje radijski prejemnik na kose razneslo. Predsednik zbornice MiisUmn, Pa.-nPevCi in pevke slovenskega pevskega zbora "Jugoslavija" so sklenili na svo-redni seji dne 30. dec. 19»4, da bodo zopet pričeli s pivskimi vajami. V ta namen pa bo sklicana še ena seja, ki se bo vršila dne 20. januarja ob 4. popoldne Slovenskem delavskem domu na Moxhamu po seji soc. klubs. Pevski zfovr "Jugoslavija" vabi vse svoje stare pevce in pevke ter druge rojake in rojakinje, kl jih veseli slovensks pesem. To veljs za stare in mlade. Na seji 20. jan. se bo izbral pevovodja in določil dan, kdaj se bodo vršile vaje.—Joseph Rogelj, tajnik.. V interesu zdravja John Ka»k<4> (|evo| In ial hi M. (henter Ms ae a«*la na kon-ferenrt biaalšMh »agaalev v WMte Sulphur Sprtega«. W. Va. Na tej konfereeri ao se magnatje Isrekli sa draatlfete redukcija reMfa la ttobede velebizaiaa. da be laglje odiral ljudstvo. Toronto dobilo soc. župana -Oshawa, Ont.—Toronto, Ont., ki je drugo kanadsko mesto in šteje 800 tisoč prebivalcev, je dne 1. jan. 19% prvič v svoji zgodovini dobilo socialističnega župana. Ta mož je socialist Jap mes Simpson, ki je prišel v Kanado leta 1888, ko mu je bilo 14 let in je sedaj star 61 let. Sedaj si je priboril mesto župana v tem velikem mestu. Bil je vedno delavskega mišljenja ter se vedno boril za pravico. Bil je večletni član Canadian Labor stranke. Sedaj ga je z mnogimi glasovi podprla federacija ICotoperatSve Commonwealth. Ta stranka 1-ma slično platformo kot soc. stranka. Njen glavni voditelj je J. S. Woodsworth, ki je bil po rokodelstvu toolmaker. On je bil njen ustanovitelj in je Še danes glavni voditelj Cooperative Commonvveaith Federadtion of Canada. Kandidatje za župana v tem mestu so hill štirje. Simpson pa je porazil konservativca, llberal ca in komunista. Komunistični županski kandidat je bil A. E. Smith, večletni duhovnik. Leta 1919 sta John Green, sedanji socialistični župan mesta Winni peg, in Smith vodila generalno stavko v VVinnipegu. Radi tega 'greha' sta presedela vsak po eno leto v ječi. Green je sedaj, kakor rečeno, soc. župan W1tmipe ga. ki šteje nad 300 tisoč prebivalcev, A. E. Smith pa je voditelj Canadian Labor Defense Lige In je še vedno duhovnik in komunist tudi. Takih slučajev, kot so zgoraj navedeni, je prav malo v Kanadi. V. F. Ručigay. «48. . Nov Waukegan, IH.—Seja, ki smo jo sklicali za ustanovitev pevskega zbora, je bfla uspršna. Izvoljen je bil odbor tn določili smo dneve zs vaje. Na drugem sestanku se je priglasilo nad 80 oseb obojega spola za petje, Pričakujemo najmanj 50 pevk in pevcev. Vsaj tako isgleda po prvem navdušenju, da jih bo še, več. . Pevske vaje »e bodo vršile! v petelt 11. jan. ob 7. zvečer v SND, soba št. 2. In sloer samo sa moške. V pondelj* «4. jan ob 7. zvečer pa samo za ienske. I Učitelj petja je g. Pavel &ff-rer. Vse druge informacije boste dobili na pevskih vajah Torej, pevci ia pevke, pristopite k našemu pevekeosu sboru! Pristopnina je proste tn tudi drugih pristojbin aH slroškm za poedlncs ni nobenih, vsaj ta enkrat še ne. ker vse stroške trpi SND, kakor je Ulo Jhe v prvem dopisu omenjene. Na svidenje aa vajah! Za odbor, Martin Jutač. Lekarna ? jedeh . odkritja o zdravilnih močeh na m vsakdanjik J*U Pariški adravnik dr. Kermorgant je pred •edavnim odkril v pljučih snov, ki ima veliko vlogo za odpravo tolšče. Ekstrakt iz pljuč pre-komerno tmščo v telesu naravnost raztaplja, ker pospešuje notranje zgorevanje. Efekt se ne ksže samo na kazaleu tehtnice, temveč tudi v povečanem izdihavanju ogljikovega dvokisa, kar je *nt& povečanega dihalnega dela v tkivu! Ta snov pa ne pospešuje samo oddaje ogljika vega dvokisa, temveč tudi sprejemanje kisika. Da se dado torej pljuča uporabiti kot tečna in koristna jed za odpravo prekomerne tolšče ali e drugimi besedami kot jed, ki ohranja vitko linijo, sledi brez nadaljnjega iz tega odkritja francoskega zdravnika. Napravil je tudi dokkzilni poskus. Znsno je, da se nagibajo pevke iz ie neznanega vzroka k debelosti. To j« zelo neprijetna stvar in ko mu je neka med njimi zaradi tega potožila, ji je dal pljučnega ekstrakta. Pacientka je postala v resnici bolj vitka, a poleg .tega je imel dobiček tudi njen glas. Pljučna jed poveča namreč tudi zračni volumen in to ne more biti nobenemu glasu v škodo. Poznamo pa le mnoga običajna živila, ki bi lahko s primemo dieto rabila kot zdravilna hrana. Med n#e spada čebula. Že davno amo vedeli, da je čebela sicer neblago dišeča, a zdrava jed. Prof. Prelzackovič z zavoda za notra-njo sekrecijo v Harkovu pa je.sedaj odkril vzrok, zakaj je čebula zdrava. Našel je namreč v njej snov, ki učinkuje prav tako kakor spolni hormon možganskega podaljška. Mlade živali je Čez noč napravila zrele, ostarele pa je pomladila. V bodoče utegne torej čebula imeti še veliko vlogo v pomlajevalni praksi. Nekaj podobnega je s papriko. V nji je od-kril prof. Szent Gyoergy iz Budimpešte velike množine vitamina C. Nekoč so mislili, da koristi ta vitamin samo proti skorbutu, toda madžarski učenjak je s številnimi poskusi dognal, da odpravlja ta snov še celo wrsto drugih bolezni, kl niso s skorbutom v nobeni, vsaj vidni zvezi. Vrhu tega je mogoče vitamin C iz paprike pridobivati danes v poljubnih množinah. ' Vitamin A, ki ga danes pridobivajo iz korenja In so mu spočetka pripisovali samo to, da zadržuje izsušitev roženice, se je izkazal, kot čudežno lečilo za rane. Bouillon iz telečjegi srca vsebuje srčni hormon, ki je izborno »red-stvo za bolnike na srcu, želodec in jetra rabijo proti slabokrvnosti, sirova živalska kri proti bolezni Basedowa, sirova vranica proti tuberkulozi v goltancu, mlečni obkladki proti trdo-vratnim oteklinam, airovi možgani in oblak proti živčnosti in slaboumnosti, vranična juha proti otroški bledičnosti. Tako imamo v vsakdanjih jedeh za celo lekarno najučinkovitejših zdravil, ki nam običajno ne koristijo posebno samo zato, ker jih ne znamo ob pravem času uporabiti na praven mestu.-----------r Jugoslovansčina pri kosilu ' r Ljubljana. — Sedel sem pri kosilu v eni ^ med tukajšnjih menz, ko pride večja skupini mladih gospodov, očividno tujcev. Trije od njih prisedejo k moji mizi. Bili so mladi fantje, najmlajši je utegnil imeti kakih šestnajst let, najstarejši kakih dvajset. Govorili so hrvatski, glasni niso bili preveč, in sploh so delali vtis dobro vzgojenih ljudi. ' Po juhi je treba izbrati pečenko in prikuhe. Jedilni list je na razpolago. A kaj, ko je m-stavljen v slovenščini! . . "Ocvrta piška —- šta može ovo da bude?" vpraša najmlajši, tisti, ki mi je sedel nasproti "Da nije možda 'pohano pile'?" ugiba drugi "A šta je dunajski zrezek?" se spet ogla« prvi. "Vineršnlcel!" mu razloži tretji* ki je bil vi-deti, sodeč po samoumevnosti, s katero je i* rekel to prelepo besedo, še najbolj podkovan * mednarodnosti žlahtnih kuhinjskih Izdelkov. Toda pri ocvrti piški je bilo tudi njegove modrosti konec. ' Prišls je »trežajka. Treba se bo odločiti. Za-stran dunajskega zrezka so se hitro sporatu-meli. Gospodična je namreč videla, koliko J« ura. pa je aama povedala, da je onegavi zrezek 'vineršnicer. S krompirjem ln mešano rt-lato je potem še precej hftro šlo in brezur banja. Nerešen problem je pa še zmerom estsa ocvrta piška. Ubogi moj sosed assproti *e kf ni mogel odtrgati od te skrivnostne jedi. kaj mu je menda pravilo, da bo to res i nhan« pile', ki mu je bilo videti posebno pri žekW Toda tvegati *? pa vseeno ni upal — ksj P« ** mu prinese bog si ga vedi kakšno nemara« Hmmjldu>, jed. ds mu še v želodca obtiči 1. Mromaček mladi se mi je zasmilil. Povej sem mu. da je ocvrta piška res 'pohano p«* Njegov hvaležni pogled me je vsaj malo f*| plačal za trud, ki sem pi ga dal. da sem "P** Z jezika plščančevo jezikovno barbarščin* Stroj, ki reauje enačbe Kakor smo še poročali, preizkušajo ns T* noioškem zavoda v Masaachueftteu aparat s Sta ga izumila tehnika Pusti in Wilbur ii « avtomatično rašuje tudfamčbe s tremi kami Ta čas gradita izumitelja priprš**^ bo rešsvsls tudi ensčbe z desetimi /TTttTEK. 10. JANUARJA; TNfblC rucso* Vesti iz Jugoslavije jjjurci < i r r T * '"**....... Clrvima parotfla Ie JagaalavlJe.) pred sodniki. — Poboj V Viru Marvin obsojen ne 12 let Prejšnji mesec smo poročali 0 poboju, ki se je izvršil v Vir-ju pod Šmarno goro. Bresposel-ni Jože Mavrin je s sekiro skorajda ubil sosedo Ivanko Kaifo-lovo, sejmarsko branjevko, ter ji ukradel 2000 Din. Mavrin je sovražil Kafolovo, ie pred letom jo je neki dan pretepel, ziT*dl Česar je bil obsojen. To je sovraštvo med njima še poostrilo. Dne 4. novembra pa je Mavrin napadel Kafolovo s eeikiro, ji prizadejal hude poškodbe na glavi, ter odnesel 2000 Din. Le krepka konstitucija Kafolove je pomogla, da ni poškodbam podlegla, dasi so zdravniki v ljubljanski bolnišnici zmajevali z glavami nad njenim življenjem. Poročali smo takrat, da je bil Mavrin pred letom zaposlen v Ljubljani pri nekem podjetju, kjer pa je poneveril nekaj tisočakov. Podjetje ga ni ovadilo, Mavrin pa je izgubil službo, a o-bij ubil je, da bo škodo v obrokih poravnal. Dobil je potem službo zidarja in obroke plače- Pri tem iskanju je zvedela za Mirijo Voglarjevo v Mariboru. Ta zna prerokovati iz rok in kart, zna brati iz črnih bukev! Pa je šla v Maribor. Voglarje-va je takoj videla, da ima opraviti s človekom, iz katerega lah* ko izvabi kaj denarja. Pa ji je dejala, da pozna v Gradcu nekega profesorja, ki ima take knjige, da lahko bereš iz njih in se ti potem povrne zdravje in sreča in blagoslov v delu. Dreven-škova je hotela imeti tako knjigo v slovenščini. In Voglarjeva ji je pokazala tako črno knjigo in brala iz nje. Dejala je še, da stane knjiga 248 Din. Drevenškova je šla domov po denar in Voglarjeva ji je izročila neko črno knjigo. Kakor se je poaneje ugotovilo, je bil to • lat i nako-slo ve n -ski slovar. Doma je brala iz te knjige, a nič ni pomagalo. Pa je šla znova k Voglarjevi ter jo prosila za močnejšo knjigo, češ, ta je prelahka, ne zaleže. In Voglarjeva ji je dala drugo knjigo, navaden črn brevir. Nazadnje je Drevenškova le pokazala knjigi nekemu fituden- val. Ko pa je izgubil tudi to tftfU k,..Je J^vedal, da kakšne so bo, ni mogel plačevati obrokov Drevenškova se je za- podjetju, zaradi česar mu je V€d«la- d» goljufana ter podjetje zagrozilo, da pride Ma, J?..8tLar Jav>la, ™riborski pol i-vri nova hiša v Virju na dražbo.IAa J? detektiva k Hiša je vredna s posestvom ka-| Voglarjevi. Najprej si je dal pre-kih 60,000 Din, vknjiženega dol-!rokovati' nato J° Je aretiral- V~ tem, ko je dobil mandat, s mnogimi voditelji nekdanjih strank. Tako se je pogajal z Aco Steno-jevieem, voditeljem srbskih radikalov, z dr. Korošcem, voditeljem slovenskih klerikalcev in s Spahom, voditeljem boaanskih muslimanov. Pogajanja so te končala tako. da je sedaj vladni predsednik Jevtič v svoji isjavi dejal novinarjem, da je bil z na-ziranji teh meščanskih opozicie-nahiih politikov enoten , v vseh glavnih pogledih, da pa do sporazuma, ki naj bi mu sledil vstop v vlado, \.rt< • -I M i -J bi -KVv* _____ _ _ ________zacijo svojega bivanja. Ako je Maruši je postal v novi vladiP1*1**1 kasneje, ne more za enkrat mi Oddelek brltskega vojaštva v avtih, ki je prišel v Posssrje kot del msdnsrodns armada, ki bo nadzirala plebiscit, ki se bo vršil ta mesec.; is i e 20 000 Di nTa mie ži vel ! ^tovil° 8e da Je Voglarjeva j minister za gozdove In rudnike. ■torttl, doktor kongres, kakor Mavrin sToio žeiw in Letno i opeharila tudi mnogo drugih in Ni še znano, kdo bo zdaj zasedel, 86 ***** * P«1*" tudi Mavrin s svojo ženo m 9-letno|^ ,------------------* — banski ^ v Ljubljani. ,UKiba.j nejšlm priseljencem pravice do jo o raznih osebah, imenovan pa ,ojništva na 12 let ro-ije in izgubo državljanskih pra-ic za vedno. Mariborčanka, ki zna brati Iz "črnih bukev" V Mariboru he bo v kratkem r < zanimiva sodna razprava: 111 olrtotni klopi bo sedela Mari-''rfTmka Marije Voglarjeva, ki ' od dveh kmetic izvabila 2670 >jn "črne bukve", ki poma-*.0 proti bolezni Ijodi in živi-e. • ; '/•leparjenl "ta bili dve kme-«"': Katarina Rogina in Ivan-s Drevenškova, sestri s Pobrež-a pri Ptuju.'Pravita, da sta podali v Ptuju neko čarodejko, * Marija Z?mljakova. Ta « '.nhlrTirati iz raznih čarovniš-^ njig ter je znala z njimi " ti sil nakopati človeku ne-I« bolezen. Ta je začarala u 'Ji hano DrrvenAkovo, da jo je ' •» * n »raca ta nesrečo. Živina jplna. kure ne neaejo jejc, krave " dajale malo mlt*a. To je na-''*ta Z«*mljakova it Ptu-^ In Ih-evenškova je začeU is-' ' proti tem i pr«-ki« U se nahaja celo poglavje navodil, kako duhovnik s pridom izganja hudiča iz obsedenega človeka! Je to zadosten dokaz, odkod vraževerstvo v naših vaseh? In komu koristi to vraževerstvo in lahkovernost? Odgovorite si sami. ' Imenovanje nove Jevtičeve vlade Dne 21. dec. je izšlo uradno poročilo o sestavi nove vlade. Vladni predsednik je Jevtič, ki si je obdržal tudi zunanji resor. Izmed Slovencev je bil poklican v vlado ljubljanski ban dr. Drago Marušič, po rodu iz Primorja. Zasedel je ministrstvo za rude in šume. Nov je finančni minister dr. Stojadinovič. Sploh so vsa ministrska mesta zasedena z novimi ljudmi, od dosedanjih ministrov .so ostali le: Jevtič, general Živkovič in Kojič. Jevtič se je pogajal takoj po- rušlč je po rodu Iz Primorja, je vo namere (prvi papir) znaša ljubljanski ban že več let (prvi i $2.50. Ali ko se vloži prošnja, ban je bil inl Dušan Semec, ta- treba plačati tudi pristojbino za koj za njim je nastopil dr. Ma-1 takozvano spričevalo prihoda, rušič) in je slavil letos petdeset- \ namreč $2.50, tako da ves stro- letnico svojega življenja. Prva operacija srca v Sloveniji. — Iz Krškega poročajo o nenavadni, srečno uspeli operaciji srca, ki je bila izvršena v krški občinski bolnišnici. V Stari vasi pri Vidmu si je hotel vzeti življenje mladenič Maks Ivačič. Pognal si je kroglo v le vo stran prsi. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer sta mu zdravnika dr. Murgelj in dr. Fenc operirala ranjeno srce. Krogla je prodrla tik pod levo prsno bradavico. Zdravnika sta napravila majhno linico med četrtim in petim rebrom ter o-pazila, da je srce ranjeno z rano, dolgo kakAen poldrug centimeter. Rano sta v nekaj hipih zašila. Srce je med operacijo čedalje počasneje utripalo, kakor hitro pa sta rano zašila, je Začelo utripati hitreje ln tudi noge in roko so se obupancu spet ogrele. Seveda pa je bolnikovo stanje še vedno nevarno, ker je izgubil mnogo krvi in je od operacije — prestreljene ima seveda tudi pljuča, zelo oslabljen. Bila je to prva operacija srca v Sloveniji. Umrli so: V Ljubljani trgovec Ivan Krivic, star 61 let, dalje u-pokojeni prvi ljubljanski rudarski glayar inž. Vinko Strgar, ki ga rudarsko delavstvo dobro pozna, v Ljubljani Marija Peter-nel, blagajničarka Mestne kopeli. šek za prvi -papir je |5. Pristoj blna za spričevalo državljanstvu (drugi papir) znaša Skupni strošek za naturalizacijo je torej f 10, Seveda treba je bivati v Združenih drfavah vsaj pet let in imeti prvi papir vsaj dve leti, predno se more zaprositi za naturalisscijo. Spreminjanje carinskega tarifa Vprašanje: Kdo Ima oblast spremeniti carine, predsednik a II kongres? Odgovor: Ta oblast spada v splošnem kongresi!. "Zadnji kongres pa je meseca junija 1984 sprejel dodaten začasni zakon, s katerim jnodeljuje predsedniku pravico spremeniti tarifne cene na podlagi vzajemne pogodbe s poedinimi državami, - Federalni sodniki Vprašanje: Kdo imenuje federalne sodnike, in za kako dolgo? Odgovor: Federalne sodnike imenuje predsednik Zdri|ženlh držav z nasvetom in odobrenjem senata. Oni ostanejo v službi dosmrtno, ali morejo biti v pokajeni, ko so dosegli starost 70 let ali ako so odslužili deset let. "< ollege" In unlveraa Vprašsnje: Kaka razlika Je med kolegijem (college) In vseučiliščem (universitjr) 7 . , Odgovor: Univerza obstoji iz raznih kolegijev. Tako more u-n I verza vsebovati "kolegij za liberalne umetnosti" (odgovarja- joč približno atarokrajaki filoso-fični fakulteti), kolegij sa Inše-nirstvo, pravosloVje, zdravnl-štvo, poljedelstvo Itd. lovska dovoljenje Vprašsnje: Nsmeravam obiskati prijatelja na deželi, ki me je povabil na lov. Rekli pa ao mi, da ncdržavljani ne smejo lo-viti v tej deželi. Ali je to res? Odgovor: Res je, da nekoliko držav (na pr. Pennsylvanla, Illinois, Colorado, New Jersey, New Mexico in North Dakota) prepoveduje lov od strani inozemcev. V državi New York al more Ino-zemec preskrbeti posebno lovsko dovoljenje od Conservatlon Com-mission. V rasnih državah je pristojbina za inosemoe višja kot ona za ameriške državljane. Ker so pravila v poedlnlh državah tako različna, je preskrbeti si lovske predpise od lovske oblasti (game commlssloner) v do-tičnl državi.—FL1S, ACLU BRANI PRAVICE ZAMORCEV Chicago. — (FP) — Unija za ameriške civilne avobodščitie se je zavzela za zamorca VV. L. An dersomi, ki ga je porota, katero so tvorili belopolte!, spoznala krivim umora in ga je sodnik okrožnega sodišča v Waukega-nu nato obsodil na 14 let zapora. Unija je vložila prlzlv pri vrhovnem sodišču Iz razloga, ker je aodnik Ralph l)udy odklonil predlog obtoženčevega zagovornika, da izrek porote ne more biti pravičen, kur so Jo tvorili belo|M>ltcl. Andersonov odvetnik je dokazal, da ni bil v zadnjih petnajstih letih niti eden zamorec izbran za |K>iotuika v okraju Lake, dasi biva v lem okraju veliko število zamorcev. Državni tožilec Charles K. Mason ni pobijal zagovornikovega predloga, toda sodnik Dudy ga je vseeno odklonil. Unija za ameriške civilne svo-bodščine utemeljuje svoj priziv na odloku zveznega vrhovnega sodišča, ki se glasi, da zamorski obtoženci ne dobijo pravične obravnave, ako aodnik izključi člane njih rase kot fiorotnike. PREM$JE MED ~ REPORTERJI IN UPRAVO NRA Waahlngton, D. C. — Te dni je bilo razglašeno premirje med NRA in Ameriškim časopisnim gildom, narodno delavsko organizacijo reporierjev in drugih časnikarskih delavcev. Rezultat tega premirja je naznanilo, da bo $RA obnovila sa-slišavanja sredi tega meaeoa o amendmentlh Časopisnega pravilnika, ki se nanašajo na minimalno mezdo, Člani gilda pa bodo repreaentlr^ni na zasllšava-njih. Administracija je pred štirimi tedni odgodila zasliševanja za nedoločen čaa, ko so repre-zentantl gilda odšli Is dvorsne, ko se je NRA poatsvlls ns strsn izdajateljev v zadevi odloka federalnega delavskega odbora, v katerem je hiltj rečeno, da mora neki Hearatov list ponovno upo sliti nekatere ^elavoe, ki so' bili odpuščeni zaradi unljskih aktiv, nosti. Reprezentantje gilda so takrat izjavili, ds ne marsjo Imeti 1 nobenega opravka z admlnlstra d jo NRA, dokler jih slednja m* prepriča, da nepristranski tribuna!. Ostro so protestirali tudi proti Donaldu li. Rlchber-gu, federalnemu koordinatorju, in proti pdmošnsmu sdminlstrs-torju NRA J. B. Tateju, ki sta intervenirala v zadevi odpuščenih delavcev pri Ilearstovem listu, Sedaj je NRA naznanilu, da je bil imenovan Gustav Peck, pomožni upravni uradnik v administraciji obnove, kot pomočnik Tateja ua prihodnjem zaslišanju, Zastopniki smatrajo to naznanilo za koncesijo In se bodo udeležili zasllšavauja. Pred sklenitvijo premirja Je bilo izmenjanih več ostrih pisem med uradniki gilda in Rlchber-gom. Važno zborovanje ie-lezničarfev v CMcofn Chicago. — Na konferenci, katero je aklicala Zvesa ekasku-tivnih uradnikov železniških bratovščin, se bo razpravljalo o važnih problemih želesničar-jev in vssh psnugah transportne industrije. Konferenca ss bo otvorila 12. Januarja v hotelu Morrison. Ns zborovsnje bo prišel tudL Joseph B. Esstmsn, fsderslnl koordinator železnic, ki bo ns-stopil kot glavni govornik. On jo že prej rssprsvljsl t voditelji železnlčsrjsv ln magnsti o različnih načrtih, da se postavi železnice ns trdnejšo ekonomsko podlago, na konfsrsnol v Chica-gu ps bo sodslovsl pri sestavlja* nju zakonodsjnegs programa v korist ŠslezniČsrJsm, ksterl bo potem predložen kongresu. Ns konferenco so bil! posvsnl vsi glavni uradniki želesnlšklh unij in pričakuje se, da ss Js bo udeležilo krog 1500 representan-tov organiziranih železničarjev; PO KOBILICAH—PAPIGE Po vesteh iz Adelaldeja trpi Avstralija grozno zaradi navala papig, ki Je še večji in v posledicah |K)gubneJšl, kakor sad-nji naval kobilic, Milijoni In milijoni malih selen Ih papig so pokrili dHkelo. U-stavili so se v Avstraliji ns svojem poletu od meje zspsdne Avstralije proti vzhodu. Papige so priletele v tako gostih rojih, da je zemlja, kjer so sedle nanjo, |M)polnoma pokrita s nJim!. Papige so tako onesnažile vodo, da je ne morejo in ne smejo ptt! ljudje ne živali. Avstralsko prebivalstvo si ns vse nsčlne prlss-devtt, da bi vsaj nekaj studencev In vodnjskov ubranilo pred nesnago papig, ksjti od tegs ssvlsi zdaj življenje vsega ljudstva v deželi. ; 1 ' »t - n • Trije železničarji so Mil sbiti is 14 potnike v rss jenih, ko «4* trčila vlaka v bližini me*u Del« »are, O. Železničarji ' izvojevali zmago I/OS Angele*, Csl. — Grožnja stavko j« rozultlrsla v zmagi i delavce pri Pseiflc Klertric Raihvay Ca. Sprejeta je bila nemr«* pogodba, ki določa z vi-, šanje plače od treh do aedern centov na uro. Povišanje znači,1 da bodo delavci prejeli nad |m»I milijona dolarjev več na leto. V spor je posege! federalni delavski odbor, ko so organizirani železničarji zagro&ili s stavko, 6t kompanlja ss« pristane na njihove zshtevs. liružbs ae je dolgo časa upirala, končni* pa ae js morsia uklomu. . Zvišanja nav.de bo deležnih nad 1600 d«-leveev. ki so Upoaisni ns tej Se losnlcf. --~ Politični jetnik umrl Hacramento. i nI 1'i.tlip M< l.augbli/ ki Je bil obsojen v fe. d«ra!rin >«*tnišniro v l^averrror. thu ssradi svojih političnih aktivnosti po vojni, je te dni umrl Hi! je član organizacije IWW, proti kater! m legionarjl In federalne avtoritet* vodili brez-ol»zim«> gonjo v povojni histeriji 1 z namenom da Jo uničijo, kar se Jim Js deiems tudi posrečilo. DOMA V NAZNANJK IMCLNlCAlUKM HIX)V. DKI, / Hedns letna seja korporaclje "SLOVENSKI DELAVSKI DOM" f lASIft Wa»« i« iihm m ml.a*i.«4l ih tal nir .m«, aiui eoeaaaja ito ispsmaiia trn pf% mim.i umi,k. l'»»i*i » H araS » ls|wb«i|s KFX (Mveto-no najhlfrejšl parnlk) 2. M., 27. fst», .10. marra CONTt IH HAVOIA I«. Jan., 19. feb., If. <||IsmI# m pri ksifsaholl aaSaat agaata ali W K. Mlahlgas Ava., i kkago, IU. PRVI DEL L Vsako jutro vrešči in tuli nad delavskim predmestjem v sajastem, pljnatem sraku fab-riška piščalke, in, pokorni fr>ozivu parne »ile, ee is malih sivih domov nemirno, kakor prepodenl ščurki, usipajo na ulico mrki ljudje, ki niso utegnili s spanjem okrepčati svojih udov. V hladnem svitu hite po ozki netlakovani ulici k visokim kamenitim kletkam, in tovarna jih ča-ka z ravnodušno gotovostjo, razsvetljujoč jim blatno cesto a svojimi debelimi, ttirioglathni očmi. Blato cmoka pod nogami, kakor da bi »e jim posmehovalo. Razlegajo se hripavi klici zaspanih glasov, razdraženo zmerjanje pretresa zrak, in ljudem nasproti plavajo zamolkli zvoki—težki ropot strojev, nezadovoljno godrnjanje para. Srepo in čemerno se vzdigujejo iz predmestja visoki črni dimniki—kakor de-bele palice. Zvečer, ko solnce zahaja in ko se na oknih utrujeno zaleskečejo rdeči iarki njegovi, bruhne tovarna ljudi iz svojih kamenitih nedrij kakor podelano žlindro; sajasti, črni obrazi, z blestečlmi gladnimi zobmi, hite zopet po ulksh in puščajo v zraku gost smrad po strojnem salu. Zdaj so njih glasovi oživljeni in radost zveni iz njih—za danes je končano delo na galeji, doma jih čaka juiina in oddih. Dan je požrla tovarna, stroji so izsessli>iz človeških milic toliko sile, kolikor so je potre-bovsll. Dsn je brez sledu bil izbrisen is žlv-Ijenjs, človek se je zs korsk zopet približal svojemu grobu, s tik pred seboj vidi naslado oddiha, radosti zakajene krčme In—zadovoljen je. O praznikih spe ljudje do desetih, potem se solidni in otenjenl ljudje praznično oblečejo in gredo k maši; spotoma se hudujejo nad mladino zastran njene mržnje do cerkve. Iz cerkve se vračajo domov, Jedo paštete in ležejo zopet spat do večera. Utrujenost, tekom let nakopičena, jim je ugrabila tek: da ga vzpodbude, mnogo pljo, draieč onemogli želodec z ostrim žganjem. Zvečer leno pohajkujejo po ulicah, ln kdor ima galoše, jih natakne, četudi je suho, ln kdor ima dežnik, ga nosi seboj, četudi sije solnce s neba. _. Ce arečajo drug drugega, govore o tovarni, o strojih, kolnejo mojstre,—govore le o tem, kar je s vsskdsnjlm delom v zvezi. Posamez-ne Iskre neokretnih, slsbotnlh misli se komsj posvetijo v tej dolgočasni enoličnost«. Vfh šedši domov se prepirajo s ženami in pogosto jih pretepajo, ne ds bi se jim smlllls pest. Mladina poseda po krčmah aH pa vasuje drug pri drugem, igra na harmoniko, prepeva umazane pesmi, pleše, kvanta ig pije. Utrujeni od vsak-danjega dela se ljudje hitro upijsntjo, in v prsih vseh se zbujs nerszumljivs, bolestne ras-draienost, ki iiče duftka. Iščoč za vsako ceno prilike, da (stresejo to nemirno čuvstvo, ss ljudje ksr Iz norčije In prešernostl udsrijo s zva-rinako srditostjo. Tako se začenjajo krvavi tepeži. Caai končajo • težkimi poškodbsml, semtertjs—-a pobojem. V odnošajlh ljudi prevladuje čuvstvo prežeče zlobe, zastarano ln neozdravljivo kot utruje-noat mišičevja. Ljudje se rode s to dulno boleznijo, podedujejo Jo po očetu, in kakor črna senca Jih spremlja do groba, porajajoč tekom življenja celo vrsto dejanj, gnusnih vsled svoje nesmiselne krutosti. O praznikih se opioteka mladina pozno po noči domov, v razcefranl, od blaU in prahu zadelani obleki, s razbitimi obrazi, škodoželjno uživajoča udarce, prizadete tovarišem, ali pa v jezi ali. v solzah nad prejetimi žalitvami, pijana in tožna, nearečna in zoprna. Časih jih pripeljejo matere domov sli pa očetje. Pobero jih kjerkoli, na cesti sli v krčmi, do nesavesti pijane, obdelujejo jih s psovkami in s pestmi in jih potem bolj ali manj skrbno polože v postelj, ds jih zjutrsj zarana, ko pretrese rezki glas pi-ščall jutranji zrak, sbude na delo. Močno zmerjajo In tepo otroke, vendar ae zdi pijančevanje in pretepanje starcem popolnoma v redu—ko so očetje bili mladi, so tudi pijsnčevsli in se pretepali, in matere in očetje so jih tudi nabijali^ Življenje si je ostalo zmerom enako—medlo je potekalo kakor v kalnem potoku leto za letom, zvezano in spleteno s krepkimi in utrjenimi navadami, da je človek isto mislil in dslsl dan za dnem. In nihče ni imel čaaa in ne volje, da bi poskušal izpremeniti to življenje. Semtertja prihajajo vrtanji ljudje v predmestje. Ispočetka obračajo nase pozornost s tem, ds jih nihče ns posna, potem zbujsjo lah. no sanimanje s svojim pripovedovsnjem o krajih, kjer so delali—sčasoma pa ni nič več novega na njih, ljudje se jih privadijo in nihče se zanje ne zmeni. Iz njih pripovedovanja je jasno, ds je delsvsko Življenje povsod enako. In če je tako—kaj bi ss človek razgovarjal? Caslh pa nsksteri izmed njih pripovedujejo tuje reči, nezaslišane v predmestju. Ne prerekajo se ž njimi, le nezaupno poslušajo čudne besede. Ts besede sbujajo v enih Slepo jezo, v drugih nemirno upornost, tretje vznemirjs lah-na senca upanja na nekaj nejasnega, pa krep-kejše pijo, da uduše nepotrebni nemir. , Opszivši na tujcu kaj neobičajnega mu prebivalci dolgo ne pozatyjo in na človeka, sebi ne~ podobnega, gledsjo š neumljivo bojaznijo. Strah jih je, da vrie človek v njih mirno, četudi težko življenje nekaj takega, kar bi zmotilo otožno enakomerni tok. Ljudje so vajeni, da jih življenje dart zmerom z enako silo, in brez upanja, da se ispr jmeni kdsj ns boljše, vidijo v vsaki Isprsmsmb! še težje breme. Ljudem, ki govore o novem, prebivslci molče obračajo hrbet. Ti ljudje odhajajo kdovekam, aH pa ostanejo v tovarni ln žive odločeno sami zase, če se niso mogli zliti z enolično maso predmestnih ljudi v eno celoto .. Petdeset let takags življenja, in človek umre. - n. Tako je živel tudi ključar Miha Vlaaov, temačen človek, drobnih oči, ki so nezsupljivo gledale izpod gostih obrvi, s nelepim nssmehom. Nsjboljšl ključar ls bil v tovsrnl in nsjjunač-nejši v vsem kraju. Z vodstvom tovarne je bil zmerom navzkriž, zato je malo zaslužil; vsak praznik je koga naklestn, nihče ga ni maral, vse se ga je balo. Lotili so se ga—ne enkrat, ampak vselej bresUspešno. Ksdsr je Vlssov videl, ds gredo ljudjs nsdenj, Je pograbil z roko za kamen, za desko ali za kos železa, široko je razkoračil nogi ln molče čakal sovražnikov. Lica njegova, porasla od oči do vratu s črno brsdo, In kosmsts roke so zbujsle strah. Zlaatl pa ao ae bali njegovih oči—drobne ln arepe ao prevrtale človeka kakor jeklena svedrca, ln vsak, kdor ss js srečal s njegovim pogledom, je začutil pred sabo divjo, nebrzdano silo, strahu nedostopno, pripravljeno, da bije brez usml- Ijenja. ~ ; ■ ^ — Poberite ss, nesnsge! — je dejsl zsmolk-lo. Skozi gosts kocine ns obrazu so se bliščsll stmšnl, veliki, rumeni zobje. Ljudje so sfe razšli in poluglssno zsbsvljsll. --------------^ besed, (Dal)« prtbodnjt«) Ivo Gmkor: SOLNCE Bilo Je v Comu. Nsša soba Je imela dvoje oken, obrnjenih v kot dvoriščnega obzidja, ki Je zapiralo sleherni razgled. Počutili smo se kakor pod zemljo. Spali smo na tenkih slamnja-čah, položenih na vlažni tlak. Vaa naša obramba proti nadležnim komarjem je bila ponoči edina rjuha. Od prvega dne, ko sem prišel . jaz v to celico, je bil tu še aamo en jetnik, nekdanji fašist, spol* no bolsn zvodnik* ki so ga zaprli zaradi tatvine. Pozneje so prišli v našo celico trgovci, berači, potujoči muzikanti. cerkveni tat. dela\ei, Večina delavci; ki so ae vračali brez dovoljenja s kmetijskih del Iz Francije. Razen men« v naši celici ni bilo poli tičnih jetnikov; vsaj vedeli nismo, kdo ae šteje med nje. Razdeljeni smo bili po vaeh sobah in vseh nadstropjih in a njimi sem se le kdaj pa kdaj srečal na sprehodu. Kljub velikemu dotoku novih ' jetnikov ln oeumljeneev je postajalo bivanje v naši jeti če, dal>* mučnejše in dolgočasnejše; težka not, budnica. sneženje, zajtrk — kruh in voda. sprehod po dvorišču, včasl zasliševanje ali zdravnik, obed. topo posedanje ob stenah v popoldanski so-* parici, ko je v nabasani sobi pri- manjkovalo zraka za dihanje, is ne vol je nastajajoči prepiri, ln spet voda, ropot straže, ki pregleduje okns, pesem klsdivs ns križastih, močnih rešetkah, poslednji dovtipi In premetavanje po ležiščih, pojoči komarji nad nami, slabotna svetloba pojemajoče žarnice, valovi mestnega večernega šuma, zadevajoči ae onkraj ob zid, včasl pok avtomobila, noč. Vsako Jutro smo postelje zgodaj zgrnili in zložili k stenam, da je mogla kontrolna straža do oken. Soba je bila majhna, nas pa je bilo navadno sjutrsj največ, s stražniki vred do dvanajst oaeb. (M dne v dan ao rastle med nami malenkosti, ki so se kupičile do neznosnosti in nestrpnosti. Postajali smo vsak zase žrtev zidov, ki so nas du-šili in mlell. Razen štirih sten in skupnega gorja nas je družilo samo še to, da smo vsako popoldne val, že ismučenl, opaao-\ ali tenek pramen aolnca, ki js padal znad jezera skosl severno okno v našo sobo. SoInČnl pramen ae je okrog poldne odtrgal od okna, odsko-čil na kamenita tla- aobe, lezel kot dolg četverokotnik v neopaznem loku počaal navsdol in nenadoma izginil. Odražal ga je rob visokega dvoriščnega zidu. Nikdar nlamo utegnili pomisliti na to, niti nismo imeli občutja, da bi moglo solnce Izginiti. Za nas Je bil tisti pramen aolnca Ži- vo bitje, bilo je naš gost. Občutili smo zsto vselej, ksdsr js solnos nensdoms tako odšlo od nas, kskor ds je bils to njegova volja, in smo se molče pokorili tej ssmovolji, kskor se že ns prej pokorimo nsvsdsm dobregs prijatelja. Solnce pa je bilo ta ko neskončno veliko, v nedoaež ni daljavi je rastlo za nas v ta ko raskošno in veličsstno podobo svobode, da si nismo niti drznili premišljati o njem. V sobi Je nastal v takih trenutkih molk, in če je kdo izmed nas spregovoril, ni dobil odgovora. Zato smo bili zmerom vsi srečni, ko je solnce zopet prišlo. Postalo nam Je simbol moči« ki je močnejša od ječe. Petnajsti dan svečer, ko je naše solnce še davno zallo, ao saprll k nam v celico neznanega mladeniča. Bil je šibak boječ fant srednje raati, rjavih las in oči. Pr^e brčiee,. močne obrvi In dolge trepalnice so bile o-s t rej še ko njegov glas. Oblečen Je bil v črno pražnjo obleko. Klobuk mu je bU očitno v nadlego, ko ni našel sanj v sobi niti prostora, kamor bi ga obesil ali položil. Kot Zadnjemu jetniku mu Je ostal zelo slab, tesen prostorček pod desnim oknom ln tik stranišča. Sprejeli smo ga mirno In radovedno, kakor vsakega novinca. Počasi smo ugibali. k*J ga je privedlo k nam. Sedel Je na poveznjeno slam-njačo in se oklenil nerodno k njem. NJ«gov sosed mu je prvi izsilil nekaj | kdo, odkod in kaj je ... Bil je gasilec iz vssi Udže. K vojakom bi se bil moral prijaviti, pa se ni. Da, in on js g*-silec. Ti nosijo uniformo in bi morali menda po njegovem veljati toliko ko vojaki. Vendar ae niti tega svojega računa ni dobro savedsl. Gledal je okrog po sobi, kakor da se mu ta pro-kleta "vojašnica" na vso moč gsbi ln bi se ji rad za ta dan, dokler ga le ne preoblečejo, le odtegnil. "Hm; vojašnica!" — se je bridko zasmejal starešina. "Zdaj fcoft pa sa kazen ie pol leta dalj služil, ko ml," ga je na-hrulll močan, visok Furlan. Najstarejši član naše celice, bivli fašist, ki je rad pripovedoval, da je njegov znanec Mus-solini poln vraž in da dela vse, ksr se mu je ponoči sanjalo, je takoj opazil, da bi se s novim tovarilem lahko le zelo zabavali. Vpregel je torej takoj mladenič atrah pred vojašnico v svojo igro in pričel s sobnimi vajami. Itak je bil pri nsa v navadi večerni skupni sprehod; drugačen sprehod v sobi nI bil mogoč. Korakali smo v trikotniku drug za drugim pol ure. Ta dan pa ai je starelina prilastil nekakšno poveljstvo In oblastno pozval novinca: "Vatanil Zakaj sijal? Urno, urno t- Stopi v vrsto in glej, kod bol hodil. Tu je vojaščina, ne pa gasilstvo, kjer al ae lahko zaletaval z glavo v brizgalno. Zgiblji ae!" S težavo ln dokaj neroden se e fant zavlekel med nas. Bil je te utrujen, mi pa smo stopsli eano drug za drugim in ga gna-1 naokrog, tako da se je že spočetka ves zraedel. Vsak hip je poveljnik ali kdorkoli zarenčal nad njim, ga sunil ali zatožil, da ne stopa pravilno. V črni obleki mu je bilo očitno zelo vroče. Ena, dve, ena dve .. ♦ To vežbanje je prekinil pašnik, ki Je odprl vrata, poklical novinca in čilh je tega videl spet zaloputnil. Uvrstili so ga torej resnično v našo celico. Tisti hip smo ss vsi jetniki skoraj začudili, da je kdb sploh mogel zapreti slaboumnega v ječo. Med tem smo namreč val spoznali, koliko je blla: ura pri njem, in smo trdno vedeli, da ga kmalu izpuste. Ssj nI mogoče, da b bebca res uvrstili k vojakom zato ga tudi v ječo niso smel mis£L_______i___„____j On pa se le nI znašel v svoj novi okolici, in to je bilo videt docels naravno. Vedel in gibal se je kskor človek, ki ni bil le nič po svetu in ne ve kaj je ječa Vse bi bil lahko le doživel in b mu bilo vse novo. Zdaj pa so ga naenkrat vzeli k — vojakom. Prav nič več mu ni bilo Dobro je posnal morda samo gasilske brisgslnice. O tem smo bili kmalu vsi istih misli, zsto ps je starešina kot psiholog izrednih tipov le tem bolj užival ko je "moža" vežbal. Preden je nastala tema, so vrgli pazniki v našo celico zan še eno slamnjačo, odejo ln rjuho., Torej ga le ne Izpuste. Poveljnik je triumflral, gasilec je strmel in vdano gledal. On že ne bo služil vojaščine, vsaj da nes le ne. "Kam pa pojdešT" "Domov." "Ah, zdaj ne grel več domov dragi moj. Tukaj ostane! in jas bom tvoj poveljnik. Razumeš Pozor! Mirnol Pozor!" Starešina se je postavil v stojo poveljnika. *— Spet smo vsi planili pokoncu ln obstali, ko na povelje na višjega častnika. Nato je slovesno dovolil razhod. "Ali ne poj demo venT* J skrivoma vpraševal novinec In taval zdaj k enemu zdaj k dru gemu. Končno ga je nekdo u poti I poveljniku. Gasilec je stop pred ležečega tatu. ki si je zvijal cigareto, jra strumno pozdrav in polglasno Iztisnil dvoje besed: "Prosim izhod!" "Kaj? Izhod?!" je zavpit U s svojega ležišče nanj in ga s pogledom dtišil tlak. "Ti že jas pokažem, kako p4jde* ti ven. Prvi ae spraviš spat. 81 razumel r i "Razumel.** f Ta kasen ss mu pa očitno ni »dela možna, posebno le, ko sta dva Furlana kar sama jela odpravljati na sprehod. Taval je le dalje po sobi, neverno bu-jil v steno in pri oknu lovil pašnike, ki so ga bili zjutraj privedli, pa prosil le njih dovoljenja, da bi smel iti ven. Veni Veni" je klical boječe io hkrati obupaval, ker se mu niso odzvali. Kmalu pa se je žeja, da bi Šel ven, na svobodo, razrastla v njem in postal je uporen. "Ven!" je kričal. Jaz hočem ven, v mesto." Stopil je k vratom in jel tolči pestmi vse vprek po želesu in esu. Zdelo se je, da prične večati kakor nebogljeno kaznovano otroče. "Cemu vpije!? Molči 1 Zdaj si v ječi. Tu ni vojašnica. — az sem starelins in odgovoren za to, da je tu mir. In sedel bol da bol črn," ss je nenadoma sadri nad njim tat starelina. Ni bilo takoj razumljivo, sa-caj mu pripoveduje resnico; ali loče s tem nastopom svojo žrtev ugnati, prebuditi h vrtoglavice ali sebe preveriti, da nima opravka z bebcem temveč le z otročjim kmeOrim mladeničem. Morda se mu je v duievnost zmedenega in trpečega človeka zdela njegovi bližja ali celo v bistvu ista. Ali pa sploh ni ho-el priznati, da je bebec drugačen, usmiljenjs vreden človek. Bebec ga je debelo pogledal. Očitno je bilo le to, da se ga nič več ne boji. Nihče ni več mogel is njegovega pogleda dojeti, kaj se godi v tej duli. Zdelo se je, da besede "ječa" sploh ni sliial, kakor da je torej sploh ne razu-me. Zavedel sem se, ds vidim tu prvič človeka, ki mu beseda ječa" ne pomeni ničesar. Silil je uporno v starešino, kakor srien, bil z desno nogo po vratih in vpil: "Ven! Jaz hočem ven!" Zaletaval se je nato nekaj časa v les in hropel, potem je pričel znova brcati s čevlji in ropotati s pestmi po vratih. Od zunaj so se začutili nagli koraki in kletvice. "Kdo je tu? Kdo vpije?" Nato se je zs vrtel ključ in novinec je plsšno odletel ns sredo sobe, kamor ga je z enim zamahom pahnil vstopivii stražnik. Jetnika pa to nI Iztrezni-lo. Kakor da se je v istem hipu zavedel novega položaja, je poln upanja veselo kriknil: "Ven, ven, gospod! Jaz hočem ven." "Miruj, sicer te vržsm v klet-nico!" mu je odgovoril oni in it zaloputnil dver. "Mir! Razumel?" je še dodal sunaj, ko je besnež znovs planil k izhodu. Siromak ni več pazil, kam u-darja s pestmi. Padale so s tru-Afiem, ko kamenje. Končno se je upehal in za trenutek popustil, nato pa spet glasneje vil svoje prošnje: "Ven! Sprehod, vent" "Jaz hočem v kino," je priznal končno. "Kam? Kaj hočeš? Kam T "V kino. V kinematograf." V hipu nas je premagal vse glasan smeh. Paznik je naglo odlel. "Saj se ti blede, Udža," je pomirjeval starešina in se smejal kislo, kakor da je fantu nehote nekoliko nevoščljiv za njegovo duhovito domialico in hladnokrvnost. "Ti pojdeš seveda nocoj še v kino, mi pa spat in nič . Ne, mi vsi pojdemo v kino., V kino! Hahaha, hahaha." — Počenil je k avoji napol razgrnjeni alamnjači na tla in se histerično krohotal. Gasilec je še nekaj časa razbijal po vrftih in stokal. Nato ga je berač pripravil tako daleč, da je pomagal urediti svojo nikerno posteljo. Bilo je že temno. Ko je vstopila večerna kontrola in je nadzornik pokaral vao celico zaradi nenavadnega popoldanskega hrupa in slabega vedenja, je gasilec pribito stal kraj svoje slamnjače ne da bi črhnil V njegovih očeh se je motno odražala velika duševna utrujenost. ' Paznik kladivar je pristavil lestvico k oknu in preizkušal goste palice križa. Vmes je včasl natančneje prisluhnil, nato je kladivce spet gladko zapelo v vsakdanjem taktu. Tin. tin. tin tin tam tin tin, trrr .. . Poslušali smo in čakali, da so obšli vse celice in vsa nadstropja. potem smo se zleknili pod medlo žarnico na svoja ležišča. Ognjegaaca eo mučili komarji in drug mrčes, da dolgo ni mogel ČETRTKU, 10. JANUARJA Bob LaFollette Jr. se vrača v Washington, kjer bo nadaljeval svojim delom v senatu, v ka terega je bil ponovno isvoljen pri novembrskih volitvah na listi progresivne stranke. zaspati. Sredi noči nas je vzbudil iz sna njegov klic: "Ali nisem ves rssjeden in opikan po obrazu? Ali nisem oklan?" Smilil se nam je vsem že ta-ko, "da ga ni nihče udaril. Najbolj pa se nam je smilil zato, ker še ne ve, kje biva, ne ume, da je tu ječa. Končno je privabil nadzornika, ki je pregledoval jutranje straže, in ko je ta obstal pod oknom, je zastavil tudi njemu svojo neizproano vprašanje: "Ali nisem oklan? Ali mi ni že popolnoma razjedlo obraz?" Zjutraj je ležal izmučen na plevniei. Tudi naši obrazi bili ismučeni. In kljub temu on le ni razumel, da je to ječa. Potem je bilo ras skoraj vi« tako, kakor v vojašnicah Ob osmi ssao odhajali na sprehod, njega pa so odvedli — ns sv©, bodo. "V drugo četo pojdeš," mu je pojasnjeval starelina, bivši f*. iist in smajeval s glavo__"Mj te ne maramo." "Da rea ne bi ničesar razumel o ječi T* so neverno odkims-vail na dvorišču jetniki iz sosednih oslic, ko je odšel. Ni se jim sdato verjetno. Bivati sn dan v ječi in ne razumeti? Ne, tegs pa jaz ne rasumem," je dejal nekdo. Ko bi le jas mogel tako; dt ne bi nikdar razumel tega, da mi lahko vsemo svobode. To bi bil srečen človek!" je vzkliknil drugi. Mene ječa is ni pustila tako nepokvarjenega skozi kremplje." "Moral bi biti pravi hudič Na ..." J "Bebec, kakor tale vaš," naglo dejal mlad aocialiat. "Ali pa solnce," ae je oglasil njegov prijatelj Furlan, tovarU is nsše celice, in nsdsljeval že razvneteje: "Da bi iel lahko skozi sto teh jam, skogi ječe vse-ga sveta in niti trenil!!" "Moral bi imeti v sebi sam žar, samo solnce, tako svetlo podo-bo," je dodal oni mirno. Jetniki iz naše celice smo m ob njegovih besedah presenede-ni zdrznili in se spogledali. 0b> molknili smo, kakor da leži med nami drobni solnčni četverokot-nik, ki smo ga opazovali dotlej vsak dan. Poslej je bilo v naši celici vsako popoldne le tišje. In ko smo se nekaj tednov poznej« razšli, se mi je zdelo, da je ost* lo v nas vseh nekaj drobnen pramena solnca. Iz Jadranskega koledarja. je NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO —^- Pe sklep« lt. reda« konvencije se lahke aarott aa Met Proavata la srf. št«)« edea, dva, trt, štiri ali pet člaaev Is ene družin« k «e! aarotaini US Prosveta atane sa vm enako, sa član« ali nečlane 16.00 sa aas Ista« sani alao. Ker pa člani še plačajo pri nsoament« $1.20 ss tednik, se jim U pit H«J« k naročnini. Torej sedaj al vsrelcs, roil, ds Je Hat pradraf sa tlsm ?: P* i\ Ltot Pro*T#U J* TaJfal lastnina In gotevo J« v vsaki družiai asUa ki bi rad čltal ltot vsak dan. C«na listu Proavata J«: Za Zdrni. držav« In Kanado $0.00 Za Ciecro ia Chlcage Je.....I7JI 1 ................1 Udnlk In.TTTTIT.........0J» 2 tednika in...............$.60 g tadnlka In...............S.10 $ tednike in............... 3.40 $ tednik« la...............tJI 4 tednike In.....rt........1J0 4 tednik« la...............t» 5 tednikov In.............. nič I Udnikov In..............lil Za Evropo Je..............$0.06 Izpolnit« spodnji kupon, priložit« potrebno vsoto denarje aH Msse Ord«r v pismo ln si nsročlt« Proavoto, ltot, JU j« vala i—»-fm Pojsanllo: Vselej kakor hitro kateri t«h članov pronaks hiti član SNPJ, ali č« m preseli proč od družin« in bo zahtaval sam svoj list tednik, bodi moral tisti član to dotičn« družin«, ki j« tako skupno naročena na dneviik Prosveto, to takoj nasnanitl upravniitvu lista, ln ob«n«m doplačati dotites vsoto listu Prosveta. Ako taga n« store, todaj mor« upravnižtvo snitoti datum sa to vsoto naročiflku. PROSVETA. SNPJ. 2057 So. Laimdale Av«„ Ckiesge. IU. Priloženo pošiljam naročnino, aa ltot Proaveto vsoto •....... ITPa.........................................društva It.. Naslov .............. >«•..........., Ustavit« tednik In ga pripiilU k moji naročalal od stodečlk čtoaor družin«: $) ... $) ... 4) ... 5) ... Meet o Nav narotelk. .........................ČL drnltva It. ..........»••...........ČL društva št.. ..........................ČL društva It. • ..................ČL drnštva ŠL. ••'V- Država »7 i Star naročnik. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila ss veselice in shode, visitnlcs, čssntts knjige, koledsrje, letake itd. v slovenskem, hrvstsks* •lovaškem. češkem, nemškem, angleškem jeslku ln dnifA VODSTVO TISKARNK APELIRA .NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarn« Con« »i»»rN, unijsko Mo prvo vrst« PtžiU po inf omari jo na analov: S.N.P.J. PRINTERY 26*7-59 SO. LAWNDALB AVKNUK Telefon Roeknreil 4904 CHICAGO, ILL < Tam aa dob« aa s