Poštnina plačana v gotovini Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja 2-krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. — Žira račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 20. april 1975 TETO XIV št. 7 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Naša praznika -27 april in 1. maj OBVESTILO DELOVNE LJUDI IN OBČANE OBVEŠČAMO, DA BO OBČINSKA PROSLAVA V POČASTITEV PRAZNIKA OF IN 1. MAJA, V PETEK, 25. APRILA, OB 19. URI V KULTURNEM DOMU V MENGŠU. VABLJENI.' Težko je v nekaj besedah povedati veličino obeh praznikov, ker sta tako tesno povezana z našo polpreteklo zgodovino in sedanjostjo in ker nam oba pomenita nekaj skupnega, kar je bilo izoblikovano v času naše narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. 27. APRIL 1941 - pomemben mejnik v vihri II. svetovne vojne, ki je z vso svojo krutostjo preplavila slovenski narod - pomeni za nas dan, ko se je v organizirani OSVOBODILNI FRONTI razplamtela iskra upora, tisti dan, ko je Komunistični partiji Slovenije uspelo združiti vse, ki niso v svoji notranjosti in humanem naprednem razmišljanju nikoli bili pripravljeni kloniti. Ta dan pomeni začetek skrivne, vendar organizirane mobilizacije delavcev, kmetov in intelektualcev, pomeni odpiranje skritih izvirov, ki so prerasli čez nekaj mesecev v splošno vstajo slovenskega naroda. PRVI MAJ - praznik delavcev vsega sveta, praznik milijonskih množic na vseh kontinentih, dan, za katerega so delavci več kot stoletje bojevali svoj boj in ga marsikje še danes bojujejo. Ta dan ni zapisan v zgodovini z lepo oblikovano besedo bogataša,ampak s kleno in žuljevo roko delavca, - proletarca, tistega izkoriščanega človeka, ki si je na barikadah pariške komune in v stavkah bojeval za socialno svobodo in enakopravnost. Dva dneva - dva mejnika, ki sta se v zgodovini pojavila vsak v svojem času, pa vendar za našo stvarnost pomenita neločljivo celoto, ker sta se zlila v najbolj usodnih dneh, povezana z rdečim trakom borbe za nacionalno in socialno svobodo. Žuljeve roke, navajene lopat, krampov in motik, so prijele za orožje, prebičani in upognjeni hrbti po ječah in temnicah so se vzravnali, iz oči je sijala upornost, kajti svoboda ni bila več samo vizija daljne prihodnosti, ampak s krvjo prepojena bližajoča se stvarnost. V skritih grapah, v gozdovih,po samotnih kmetijah, vaseh in mestih, med vsemi ljudmi se je razrasla upornost, ki je bila po štiriletnem boju v majski pomladi poosebljena v eni sami besedi: SVOBODA. Ko danes, 30 let pozneje, zasledujemo utrip življenja in dela, se moramo s polno odgovornostjo zavedati, da se ne smemo ustavljati na prehojeni poti, kajti pred nami so še vedno velike naloge, ki smo jih v teh desetletjih začeli uresničevati. Zavedati se moramo, daje naša samoupravna socialistična družba živ organizem, katerega celoto tvorimo vsi in da se zaradi tega ne smemo zadovoljevati s tem, kar smo že dosegli. Samoupravni sistem in delegatska razmerja terjajo od vseh nas, da dosledno izpeljemo delitev po rezultatih dela, da v Socialistični zvezi delovnih ljudi najdemo mesto za svoje politično delovanje in da se zavedamo tega, da smo sami aktivni oblikovalci družbene samozaščite, nosilci ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora. Če bo to vedno v naši zavesti, potem bomo z idejno močjo in vsebino dela naše Zveze komunistov sposobni na vsakem koraku dograjevati naš samoupravni socialistični sistem in dokazati vsem, da smo nezlomljivi in da zmoremo doseči postavljene cilje. Teh nekaj misli naj bo le skromno voščilo vsem delovnim ljudem in občanom ob bližajočih se praznikih! DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE DOMŽALE LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Že v prejšnjih številkah našega glasila smo spregovorili o predavanjih, ki tečejo po terenu o ljudskem odporu in družbeni samozaščiti Pravne norme in zakoni določajo naše pravice in dolžnosti, ki naj bi ne bile samo to, kakšna je naša vloga na tem področju. Pa se vprašamo, če je res tako. Smo res vsi od 16. do 60. oz. 55. leta, z nekaterimi izjemami, vključeni v enote civilne zaščite, ali vsi vemo, da ni naša le dolžnost, da smo vključeni v te enote, pomagamo ljudem v vojnem času, ampak tudi v primeru elementarnih nesreč? Pa vsi vemo, kaj bomo delali vključeni v te enote? Smo res obiskali ta predavanja zato, da kaj izvemo, ali le zato, ker smo jih morali? Menim, da bi bilo potrebno še veliko, veliko predavanj, da bi dosegli tisto stopnjo zavesti, ki bi nam v vsakem trenutku omogočala varnost. Že dlje časa se kaže pomanjkljivo vpisovanje Slovencev v vojaške šole in šole rezervnih vojaških starešin. Kaj ni tudi to obramba, če se mladi zavestno odločijo za vojaški poklic? Ne bi bilo treba toliko razpisov, toliko prošenj, če bi bili mladi do potankosti seznanjeni z vojaškimi šolami Sedaj ko se približuje pomlad, z njo čas pohodov in partizanskih srečanj, se vprašajmo vsi, koliko smo že pri tem naredili Zakaj se ne bi v tako delovanje vključili vsi in ne le najvidnejši predstavniki DPO, po navadi ZZB, ZSMS in mogoče včasih še kakšen predstavnik Zveze rezervnih vojaških starešin. Zavedati se moramo, da je oživljanje tradicij NOB tudi del tako imenovane obrambne vzgoje. Že dlje časa ugotavljamo, da se vse premalo slovenskih fantov odloča za vojaške šole in šole rezervnih starešin. Iz leta v leto ugotavljamo vzroke tega pomanjkanja, ki lahko postane precej usodno za nas. Pa vendar je to tudi del obrambe in to precej pomemben, zato bi si morali vsi prizadevati, da bi v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine Slovenije poiskali primerne kandidate za vojaške poklice. Zato pa bo treba še precej dela; mogoče bo k temu pripomoglo vključevanje predmeta obrambne vzgoje v osnovne šole. Tudi gojenje revolucionarnih tradicij je pomembna komponenta obrambe, zato bi moralo pri tem sodelovati več občanov in delovnih Aktiv gospodarstvenikov malo časa, pa imamo vendar sedaj večje možnosti da izvršimo gospodarsko in prostorsko planiranje istočasno. Strokovna služba pri BIRO 71 Domžale je pripravila publikacijo, na podlagi katere je možno za* daljši čas programirati ne samo razvoj gospodarstva, kmetijstva in trgovine, ampak tudi razvoja družbenih ustanov, pred- Aktiv gospodarstvenikov, ki vsak mesec na svojem zasedanju razpravlja o aktualnih gospodarskih problemih v občini in išče rešitve za razvoj gospodarske dejavnosti in spremlja ostalo dogajanje na območju občine, je na svojem zadnjem zasedanju, v začetku meseca aprila, razpravljal o naslednjih vprašanjih: 1. O dejavnosti posameznih samoupravnih interesnih skupnosti v preteklem letu in o njihovih programih za letošnje leto. 2. O izhodiščih srednjeročnega razvoja občine Domžale za obdobje od 1976 do 1980. 3. O financiranju glasila Občinski poročevalec. 4. O VII. zboru aktivistov Gorenjske v Domžalah. 5. O družbenem dogovoru o idejnem in družbenoekonomskem izobraževanju v občini Domžale. DEJAVNOST SKUPNOSTI INTERESNIH Predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti so poročali o financiranju in o programih, ki so bili izvedeni v preteklem letu in o sprejetem družbenem dogovoru o skupni porabi v letošnjem letu. Tako so poročali tovariš Milan Flerin o Občinski izobraževalni skupnosti, tovariš Stane Habe o Kulturni skupnosti, tovariš Milan Maver o delu Telesnokultume skupnosti in tovarišica Marica Jerman o delu skupnosti otroškega varstva. Predsednik aktiva gospodarstvenikov tovariš Bergant Srečo, podpredsednik skupščine občine, je v razpravi poudaril, da pomeni ta pregled obračun dela samoupravnih interesnih skupnosti in da bo moralo to postati praksa tudi v bodoče. Kajti zavedati se moramo, da združeno delo prispeva sredstva za dejavnost na vseh področjih in da morajo biti delovni ljudje obveščeni o tem, kako se trosijo zbrana sredstva. tavljali še večji primanjkljaj za financiranje redne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih. V razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki Skupnosti otroškega varstva, je bilo načeto tudi vprašanje dvoizmenskega dela v posameznih vrtcih. Dejstvo je, da veliko delovnih organizacij dela v dveh izmenah in da je vprašanje popoldanskega varstva predšolskih otrok vsakodnevno prisotno in tudi vpliva na samo delo. Če bi rešili to vprašanje zadovoljivo, potem bi lahko tudi ustvarili rentabilnejše pogoje poslovanja in morda iskali možnosti tudi v tem, da bi združeno delo prevzelo nekatere materialne obveznosti do samih varstvenih ustanov. Gospodarstveniki so prepričani, da je potrebno v bodoče reševati ta problem istočasno z izgradnjo stanovanj in da mora biti vprašanje varstva prisotno tudi pri investicijah, ki jih izvajamo na območju domžalske občine. V kolikor ne bomo sproti reševali vseh problemov ne samo otroškega varstva, ampak tudi šolstva, Širša razprava se je razvila okrog bomo vedno v večjem razkoraku in vprašanja financiranja OTROŠKE vedno večje bodo težave, s kate- GA VARSTVA, kajti kljub usklaje-valnemu postopku v tej sferi še vedno primanjkuje okoli 317 milijonov SD za pokrivanje redne dejavnosti. Predstavniki so smatrali, da bo treba ta sredstva dobiti, ker drugače ne bomo mogli zadostiti trenutnim potrebam na področju otroškega varstva. Veliko je bflo govora tudi o novih investicijah na področju otroškega varstva in bilo je tudi sproženo vprašanje, če je predvidena gradnja vrtcev pravilno locirana glede na zaposlenost delavcev v posameznih delovnih organizacijah. Ravno tako so razprav-ljalci opozarjali na to, da bo potrebno investicije uskladiti tudi z daljšim obdobjem, kajti drugače bomo prihodnje leto lahko ugo- (Nadaljevanje s 1. strani) ljudi kot jih sicer. Mogoče bi se prav v letošnjem letu, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, veljalo potruditi Pohodi proslave in tovariška srečanja so zelo primerne oblike gojenja revolucionarnih tradicij. rani se bomo srečevali na tem področju dela. Ob zaključku razprave je bil sprejet sklep, da je potrebno to vprašanje proučiti v komisiji za koordinacijo, ki dela pri skupščini občine in najti izhod za financiranje otroškega varstva v letu 1975. Načrtovalci pa morajo izhajati tudi iz tega, da se bo v bodoče to vprašanje reševalo istočasno z vsemi ostalimi vprašanji, ki izvirajo neposredno iz združenega dela. Tako, kot na drugih področjih, bo tudi na tem potrebno poskrbeti za racionalno trošenje in usmerjati investicijsko izgradnjo, da se ne bodo v nedogled pojavljali sedanji problemi in da ne bo gospodarstvo moralo mimo družbenih dogovorov reševati pereča vprašanja. To pa bomo lahko dosegli samo tako, da bomo na podlagi analize ugotovili, kje je potrebno graditi vzgojnovarstvene ustanove in ne pozabljati ob tem, da so delovni ljudje pripravljeni dajati sredstva za to, vendar samo na osnovi točnih izračunov in seveda tudi ob upoštevanju takih postavljenih norm, ki so trenutno dosegljive glede na Aktiv gospodarstvenikov je na zadnjem zasedanju med ostalimi obravnaval tudi delo samoupravnih interesnih skupnosti naše gospodarske zmogljivosti. Verjetno normativi in standardi, ki so na najvišjem evropskem nivoju^ predstavljajo v sedanji fazi enega izmed ključnih problemov, v katerem bo potrebno iskati tudi izhod iz nastale situacije. Ugotovitev, da vrsto teh problemov prinaša s seboj gospodarstvo ne smemo jemati enostransko, kajti tudi stanovanjska izgradnja odpira vrsto novih problemov. Zavedati se moramo, da z območja občine vsakodnevno odhaja na delo preko 3000 delovnih ljudi in ti ne usfvarjajo dohodka, ki bi se odražal na območju naše občine. Zaradi tega bo potrebno tudi v bodoče poskrbeti za to, da bi prišlo do posameznih dogovorov predvsem z ljubljanskimi občinami, da bi tudi le-te prispevale tista sredstva, ki bi -se morala po družbenih normah vračati v kraje, v katerih stanujejo delavci. S tem bi pa istočasno morali reševati izgradnjo posameznih družbenih objektov v soseskah, kjer se gradijo veliki blokovni sistemi, pri katerih pa ne načrtujemo vseh potrebnih prostorov za najrazličnejše dejavnosti, predvsem pa za varstvo otrok. To bo ena izmed nalog, ki jo bo potrebno stalno proučevati in najti tako rešitev, da se ne bomo neprestano vrteli v istem krogu, to je ob vprašanju, kako stalno reševati odprta vprašanja na tem področju.. IZHODIŠČA SREDNJEROČNEGA RAZVOJA OBČINE je podal predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine tovariš Vili-jem Držanič. V svojem izvajanju je izhajal iz tega, da moramo v srednjeročnem programu kritično oceniti dosedanji gospodarski razvoj, in da moramo v njem začrtati ne samo razvoj gospodarstva, ampak tudi vseh družbenih dejavnosti, kajti v nasprotnem primeru bo ta srednjeročni plan enostranski. Kljub temu, da je za pripravo in izdelavo srednjeročnega programa vsem pa otroškega varstva in šolstva. Predstavnik plansko analitske službe pri skupščini občine tovariš Rebolj je seznanil predstavnike gospodarstva z delom posameznih komisij, ki delajo pri pripravi srednjeročnega programa. Do sedaj so o problemih tega planiranja razpravljale tri komisije in sicer: za kmetijstvo, industrijo in bančništvo. Komisija za razvoj kmetijstva izhaja iz tega, da se bo kmetijstvo razvijalo po predvidenih stopnjah in da bo letna rast v višini 2 % možna in da ne odstopa od predvidene rasti kmetijske proizvodnje v republiškem merilu. Kljub temu, da bo verjetno prišlo do sprememb nekaterih investicijskih ukrepov, pa je nominalna rast na področju kmetijstva zagotovljena in se bo razvijala tako, da ni bojazni, da ne bi kljub zmanjšanim investicijam dosegali predvidene rasti. Na področju INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA predvidevamo v prihodnjem petletnem obdobju velike investicije in to kar 278 milijard SD, kar predstavlja 27 % rast letno. Komisija, ki je razpravljala o teh investicijah predvideva, da so nominalni kazalci realni, seveda pod pogojem, če bomo uspeli izvesti dve največji investiciji in to v Papirnici Količe-vo in Lek — TOZD Kemija Mengeš. Pri teh investicijah je seveda v veliki meri odprto tudi vprašanje lastnih in bančnih sredstev. Nekateri so imeli glede višine planiranih investicij določene pomisleke, vendar so predstavniki, ki delajo v komisiji, poudarili, daje tako načrtovanje dokaj realno in da ga je možno izvesti ob pametni politiki investiranja v vseh obstoječih gospodarskih panogah. Tudi glede tega, da so tako velike investicije nad predvidenim planom investiranja, kije začrtan v resolu ciji gospodarskega razvoja Slovenije in Jugoslavije, je bilo razčiščeno, da moramo vbodoče zasledovati celotni jugoslovanski prostor in v njem najti mesto za razvoj naše industrije. Drugo pa je predvideno povečanje zaposlovanja, ki naj bi predstavljalo letno 3,5 %, kar pa je nad republiškim poprečjem, ki predvideva 2% povečanje zaposlenosti. Toda tudi to vprašanje je bilo razčiščeno, ker investicije bodo zahtevale novo delovno silo. Razpravljalci so poudarili, da bi z zaposlovanjem domače delovne sile lahko rešili velik odliv strokovnjakov z območja občine in da bi jih lahko zaposlili v naših delovnih organizacijah ter tako vplivali na to, da ne bi bilo v toliki meri prisotno tudi stanovanjsko vprašanje in vprašanje družbenega standarda. Dejstvo pa je, da pri tem investiranju ne smemo pozabiti na istočasno reševanje, ne samo stanovanjske problematike, ampak tudi vsega tistega, kar take investicije prinašajo s seboj, to je tudi gostinstva in turizma ter vrsto drugih družbenih dejavnosti. Ravno tako pri tem planiranju ne smemo pozabljati, da bo potrebno tesno sodelovanje združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in pa krajevnimi skupnostmi na območju celotne naše občine. Tako morajo vse investicije dobiti tudi svoje mesto v prostorskem planiranju v naši občini. Na področju BANČNIŠTVA je komisija ugotavljala, da bodo bančna sredstva dosegljiva samo pod temi pogoji, če bomo v naših denarnih ustanovah pravilno usmerjali politiko kreditiranja in obračanja denarnih sredstev. Zmogljivost pa bo v veliki meri odvisna tudi od tega, kako bomo znali delovnega človeka in občana pritegniti, da bo svoja sredstva vlagal v obstoječe denarne zavode in jim s tem omogočal obračanje kapitala. Ne smemo pa pri tem pozabiti tudi širše povezave z mednarodnim kapitalom in vlaganje le-tega v naše gospodarstvo. Razpravljalci so bih mnenja, da morajo strokovne službe in celotni delovni* kolektivi stati za vsemi temi investicijami, ker drugače ne bo možno dosledno voditi tako začrtano politiko na vsem gospodarskem področju. V razpravi glede FINANCIRANJA OBČINSKEGA POROČEVALCA V LETOŠNJEM LETU, je po uvodnih razpravah odgovor nega urednika tovariša Karla Ku-šarja prišlo do ugotovitve, da glasilo mora izhajati, ker je nepogrešljiv informator na območju celotne nase občine. Dosedanje izhajanje glasila je pokazalo, da se ljudje zanimajo za probleme posameznih krajev in da jih skušajo reševati (Nadaljevanje z 2. strani) tudi skozi sestavke, ki so objavljeni v samem glasilu. Glede na to, da v letošnjem letu ni mogoče v celoti pokriti redno izhajanje glasila iz stalnih dosedanjih virov, je bil predložen aktivu gospodarstvenikov predlog financiranja glasila v letošnjem letu. Predstavniki gospodarstva so se načelno strinjali s predlogom in sprejeli sklep, da bodo skušali v svojih kolektivih urediti tudi to vprašanje. Zaradi tega, ker glasilo v zadnjem obdobju postaja vse bolj aktualno, bi bilo potrebno, da bi ga dobivali vsi tisti, ki se družbeno udejstvujejo ali so družbeno angažirani Če bi dosegli to, potem bi se nakrada glasila lahko močno povečala in bi s tem odpadli tudi nekateri problemi financiranja. Odprto je bilo tudi vprašanje, kako urediti dopisništvo, predvsem s strani delovnih organizacij in zaradi tega je bilo predlagano, da naj bi strokovne sliržbe v delovnih organizacijah poskrbele, da bi prihajali na uredništvo članki, ki so pomembni za širši krog bralcev in ki presegajo vsebino internih glasil delovnih organizacij. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se pripravi družbeni dogovor o financiranju glasila s strani delovnih' organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij. Na podlagi tako urejenega financiranja bo tudi potem informiranost v naši občini dosegla tako stopnjo, kot je v sedanjem času potrebna. VII. ZBOR AKTIVISTOV GORENJSKE, ki bo 22. junija v Domžalah, je bil tudi del razprave na aktivu gospodarstvenikov. Pripravljalni odbor je seznanil prisotne s pripravami, ki so že v teku za to veliko srečanje in na pomembnost tega srečanja v letošnjem letu, ko proslavljamo 30-letnico osvoboditve. V razpravi se je izoblikovalo stališče, da mora ta zbor v resnici pokazati vse tisto, kar je domžalsko območje v narodnoosvobodilni borbi doprineslo k zmagi nad fašizmom in da je zaradi tega naloga vseh delovnih kolektivov, da podprejo prizadevanje pripravljalnega odbora, da bo proslava izgledala čimbolj svečano. Poudarjeno je bilo, da je potrebno mimo kolektivov pritegniti k delu tudi mladinske aktive m istočasno poskrbeti tudi zato, da bomo s to akcijo uredili okolje v vsej naši občini Zavedati se moramo tega, da proslava ni sama sebi namen, ampak da predstavlja obujanje spominov na najtežja obdobja naše zgodovine in na čas ljudske revolucije. DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE je bilo predmet razprave, kije' pokazala da bo potrebno v prihodnjem obdobju posvetiti temu vprašanju veliko pozornosti Gre za to, da moramo v najrazličnejših oblikah družbenega izobraževanja usposobiti vse naše delovne ljudi in občane, ki delajo v samoupravnih organih, ali pa kot delegati v skupščini občine in samoupravnih interesnih skupnostih. Ta akcija ni enkratna, ampak mora postati stalna oblika dela, kajti drugače si ne moremo predstavljati, da bi naš delegatski sistem lahko v celoti zaživel in dosegel takšne razsežnosti, kot jih pričakujemo. Tudi od tega, kako bodo naši delovni ljudje usposobljeni bo zaviselo reševanje gospodarskih in družbenih problemov in ne nazadnje tudi samo družbeno dogovarjanje in sporazumevanje. V ta namen je bil pripravljen tudi predlog DRUŽBENEGA DOGOVORA, s katerim bi združevali sredstva iz 1,5 % sredstev, ki jih delovne organizacije združujejo v skladu z.a izobraževanje. Družbeni dogovor predvideva, da bi združevati iz tega naslova7 promile, kar bi zagotavljalo toliko sredstev, da bi lahko pokrivati vse potrebe na področju družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja. Po razpravi je bil sprejet sklep, da naj posebna komisija pripravi celotni program z izračunom po posameznih postavkah in ga čim- Ereje predloži v razpravo delovnim ,udem v posameznih kolektivih, da bi o njem razpravljati in da bi v najkrajšem možnem času prišlo do podpisa tega družbenega dogovora. Predsednik aktiva gospodarstvenikov, tovariš Srečo Bergant, je na koncu zasedanja poudaril, da je potrebno vso to razpravo prenesti pred samoupravne organe v delovnih kolektivih in delovnim ljudem povedati prizadevanja, ki se v zadnjem času odvijajo na celotnem našem območju. Gre za to, da vse odločitve damo delovnim kolektivom v razpravo in dokončno oblikovanje, ker bomo s tem lahko resnično sproti izvrševati postavljene cilje in izvedli vse zamisli, ki se vsakodnevno pojavljajo pri našem delu. Brez dvoma so vse razprave bile pozitivne in čeprav aktiv gospodarstvenikov ne odloča o ničemer, pa vendar lahko daje izhodišča za enoten razvoj gospodarstva in ostalih dejavnosti na območju občine. To pa je nujno potrebno in zahteva seveda tudi dosledno izvrševanje sprejetih stališč. Dolgo časa je bilo vprašanje cest na območju „Sever - 1" odprto. V zadnjem času tudi te ceste dobivajo asfaltno prevleko STRUP JE NEVAREN .. Nekoč, še pred nekaj leti, je bila Drtijščica čist, žuboreč potok vsaj nekaj kilometrov od njenega izvira. Ribe, raki in druge vodne živali so napolnjevale njeno strugo. Danes je od vsega tega ostalo bore malo. Potok je sicer obdržal svojo staro strugo, tudi vode je v njem še vedno obilo, le da ni več tako čista, kot je bila nekoč. Na Trati se je v poslednjih letih razbohotil sadovnjak. Potreboval je nege, gnojenja in škropljenja. Škropivo za zatiranje sadnih škodljivcev pa dandanes ni tako nedolžno — uporablja se običajno najmočnejše, za floro in favno najbolj strupene kemične sestavine. To vse mora biti — potrebno je škropljenje in potrebno je gnojenje — Ie malo več previdnosti pri uporabi teh sredstev bi bilo potrebno — tako so modrovati člani sveta Krajevne skupnosti v Pečah in tako so razmišljali delegati. Občanom, ki jim skrb za čisto in zdravo okolje veliko pomeni, hi vseeno, če ob škropljenju sadnega drevja leži razmetana, napol izpraznjena embalaža strupenih škropiv po sadovnjaku in v bližini potoka. Se manj primerno je pranje škropilnic v potoku in najmanj zlivanje neuporabljenega škropiva v potok. Občani vedo, da uporabljajo v sušnih obdobjih vodo iz Drtijščice vsi tisti prebivalci, ki žive v bližini potoka, zase in za živino. Mrtva struga Drtijščice pa nemo opozarja, da se utegne v bližnji prihodnosti zgoditi nesreča, morda celo katastrofa. Prepozno bi bilo ukrepati šele tedaj, zato občaru upravičeno terjajo, da se s strupi ravna bolj previdno. Menim, da tudi končna ugotovitev ni brez podlage: „Strup je nevaren v trezoriu, še nevarnejši pa postane, če sploh ne vemoJcje je in koliko gaje! Tone Tu/sič Zaključek politične šole „ A" programa 5. marca 1975 je bila končana politična šola „A" programa za komuniste naše občine. Več o tem je napisano v eni izmed prejšnjih številk občinskega glasila. Slušatelji so ob koncu želeli, da bi ob podelitvi potrdil predaval Mitja Švab, direktor Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in sicer o samoupravni delavski kontroli Tovariš Švab se je ljubeznivo odzval želji slušateljev in 3. aprila 1975 v sejni dvorani Skupščine občine Domžale predaval in vodil razpravo o samoupravni delavski kontroli. Prikazal je zgodovinski razvoj delavske kontrole, predvsem misli Lenina, ki je med drugim že leta 1917 zapisal: - v vseh industrijskih, trgovskih, bančnih, kmetijskih in drugih podjetjih, ki zaposlujejo najmanj pet delavcev in nameščencev (skupno), ali ki imajo prometa najmanj za 10.000 rabljev na leto, se uvaja delavska kontrola nad proizvodnjo, shranjevanjem, kupovanjem in prodajanjem vseh proizvodov in surovin; - izvoljenim predstavnikom je treba dati na vpogled vse knjige in listine brez izjeme, prav tako jim je treba pokazati vsa skladišča in vse zaloge materiala, orodja in proizvodov brez izjeme; - vsi izvoljeni predstavniki za izvajanje delavske kontrole so odgovorni državi za najstrožji red, disciplino in čuvanje imovine. Kdor zakrivi malomarnost, prikrivanja zalog, računskih poročil ipd. se kaznuje do pet let Nadalje je poudaril, da je sam pojem „delavska kontrola" star toliko, kolikor je organizirano delavsko gibanje. Konkretna vsebina in oblika delavske kontrole se spreminja, ker je v končni konse-kvenci odvisna od družbenoekonomskih odnosov, v katerih se odvija. Če jo pojmujemo v najširšem smislu in najširšem obsegu njene funkcije, pomeni posebno obliko družbene samozaščite in predstavlja neločljivi del samoupravljanja v družbenoekonomskih odnosih, ki so vzpostavljeni v naši socialistični družbeni ureditvi. Posebno, je poudaril, je delavska kontrola opredeljena v republiški ustavi: „Delavci v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu samoupravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole." Tov. Švab je posebej poudaril, da je v organizaciji združenega dela lahko več organov delavske kontrole, ki pa si med seboj niso niti podrejeni, niti nadrejeni; pač pa so ti organi dolžni medsebojno sode- lovati. V razpravi so udeleženci postavili vrsto vprašanj, ki jih imajo v posameznih organizacijah v zvezi z delavsko kontrolo. Bili so mnenja, da ni zavzela tistega mesta, ki bi ga morala. Tov. Švab je udeležencem posveta odgovarjal na zastavljena vprašanja in upam, da delim mnenje s pristojnim, da je posvet v celoti uspel. _ _ _ , Rajko Radmelič Direktor Raziskovalnega centra za samoupravljanje tovariš Mitja S VAB in vodja družbenega izobraževanja tovariš Rajko RADMELIČ med predavanjem o samoupravni delavski kontroli Slušatelji politične šole „A" programa na predavanju tovariša Mitja ŠVABA o samoupravni delavski kontroli Kako se ZRVS organizacijsko utrjujejo Kljub temu, da je občinska organizacija ZRVS kot celota v preteklem obdobju dosegala vidne rezultate, so se rezervni vojaški starešine odločili da se reorganizirajo. Do tega jih je pripeljala ugotovitev, daje na občinskem območju delovalo šest po« številu članstva zelo raznolikih osnovnih organizacij in da so v tistih najmočnejših, dosegah skromnejše uspehe. V večjih organizacijah so se običajno javljale težave že pri izvajanju pouka, zlasti praktičnega urjenj, ko je bilo treba ustvarjati pregled nad tem, kje se posamezni člani družbenopolitično udejstvujejo in ko jih je bilo treba k temu spodbujati V velikih organizacijah se rezervni vojaški starešine gotovo tudi niso poznah. Odbori, ob še tako velikem prizadevanju, niso mogli zajeti v delo vseh njihovih članov, kar je imelo za posledico, mlačno delovanje in slab vpliv rezervnih vojaških starešin na terenu. Po skrbnih kadrovskih pripravah je sklep o reorganizaciji, sprejet na 3. seji občinskega odbora ZRVS Domžale, v preteklem mesecu realiziran. Reorganizirane so bile tri največje osnovne organizacije in šest nanovo ustanovljenih Na volilnih skupščinah so bila izvoljena nova vodstva organizacij. Danes na občinskem območju obstaja in deluje skupaj devet osnovnih organizacij ZRVS, ki v večini primerov zajemajo več krajevnih skupnosti, razen v Krajevni skupnosti Domžale, kjer so ustanovljene kar štiri osnovne organizacije. Osnovne organizacije ZRVS so na naslednjih območjih: DOMŽALE - ZAPAD - v KS Domžale, njen predsednik je Ga-brovšek Franc. DOMŽALE - SEVER - v KS Domžale, njen predsednik je Pe-ternel Edvard. DOMŽALE - CENTER - v KS Domžale, njen predsednik je S volj-šak Matija. DOMŽALE - JUG - v KS Domžale, zajema pa tudi KS Dragomelj in Ihan; njen predsednik je Majcen Vladimir. MENGEŠ - v KS Mengeš, zajema pa tudi KS Trzin; njen predsednik je Poje Anton. RADOMLJE - v KS Radomlje, zajema še KS Preserje in Homec; predsednik osnovne organizacije je Ukmar Janko. VIR - DOB - v KS Vir, njeno območje je še KS Dob in Krtina; predsednik je Kovačec Mirko. ČRNI GRABEN - v KS Lukovica, zajema pa še KS Rafolče, Prevoje, Krašnjo in Blagovico; predsednik je Prašnikar Viktor. MORAVČE - v KS Moravče, zajema celotno Moravsko dolino in to KS Vrhpolje, Peče in Veliko vas; njen predsednik je Kočar Anton. V okviru osnovnih organizacij se ustanavljajo AKTIVI rezervnih vojaških starešin v 15 krajevnih skupnostih in na proizvodnem principu v osmih delovnih kolektivih — ustanovah ter šolah. S tem se uresničuje stališče, da naj bi rezervni vojaški starešine bili organizirani v vsaki krajevni skupnosti. Imeli naj bi osnovno organizacijo, če pa številčno stanje ne more zadostiti temu pogoju, se formira aktiv. Aktivi RVS, pa se ustanavljajo tudi v tistih organizacijah združenega dela, kjer je zaposleno večje število rezervnih v ojaških starešin ter na šolah s specifičnimi nalogami. Ob tem je potrebno poudariti, da sedanje organizacijsko stanje ni dokončno, kajti nove naloge in priliv RVS bodo najverjetneje pogojevali nadaljnje spremembe na tem področju. In kaj občinski odbor ZRVS od novoustanovljenih organizacij pričakuje? Jasno je, da so obeti dobri. Tam, kjer so enote manjše - je delo boljše! To pravilo pa bodo le morala potrditi novoizvoljena vodstva, tako osnovnih organizacij, kakor tudi aktivov RVS, s svojo aktivnostjo v vodenju organizacij in izvajanju nalog, ki pa jih ni malo. Pričakovati je, da se bo zelo povečala aktivnost članstva, torej tudi tistih, ki so bili dosedaj pasivni. Hkrati s tako organizacijo so (Nadaljevanje s 4. strani) Osnovne organizacije bodo pri izvajanju svojih programov bolj samostojne in samoiniciativne, lažje se bodo povezovale z drugimi strukturami s področja družbenega življenja v krajevnih skupnostih še posebej pa v obrambnih pripravah, in nazadnje — osnovne organizacije in aktivi RVS bodo preko svojih delegatov vključeni v delo Zbora delegatov pri KS in SZDL, kot frontno organizacijo, ki je z reorganizacijo dobila velike naloge pri nadaljnjem razvoju našega samoupravnega socialističnega sistema. Rezervne vojaške starešine načrtno izvajajo svoj delovni program. Tako so v preteklem obdobju izvedli že 10 predavanj na prvo temo splošno vojaškega izpopolnjevanja o „Družbeni samozaščiti". Tema, ki jo je predaval načelnik za notranje zadeve pri SOb Domžale, je bila dobro podana in tudi sprejeta med rezervnimi vojaškimi starešinami. Predavanj se je udeležilo kar 798 članov. In na koncu je potrebno omeniti še to, da je bil občinski odbor ZRVS Domžale, 20. marca počaščen z visokim obiskom. Obiska U so ga namreč predstavniki repu» bliskih odborov SRS in SR Bosne in Hercegovine, ki so jih vodili njihovi predsedniki. Ob tej priliki je goste zlasti zanimala organiziranost občinske organizacije, delo in izkušnje ZRVS med izven šolsko in šolsko mladino, kako so te aktivnosti sprejete med mladimi in gledanje na to dejavnost s strani šolskih vodstev. Poleg tega je goste zanimalo vodenje evidence v občinski organizaciji in posebej v osnovnih organizacijah. Gostje iz Bosne in Hercegovine ter Slovenije v razgovoru o novi organizi ranosti Zveze rezervnih vojaških starešin v Domžalah pa seveda nastale veliko boljše okoliščine za tesnejše delovanje in skupne akcije s krajevnimi družbe-nopohtičnimi in drugimi dejavniki Vodstva si bodo lažje ustvarila vpogled v aktivnost posameznikov v organizaciji sami in izven nje. O navedenih vprašanjih so se gostje pogovarjali s člani občinskega odbora v prisotnosti predsednika skupščine občine in sekretarja občinskega komiteja, ki sta se aktivno vključila v razpravo. ^ POPRAVEK IN DOPOLNILO V razpisu prostih delovnih mest delovne organizacije TOSAMA Domžale, ki je bil objavljen v 6. številki Občinskega poročevalca, dne 5. 4. 1975, je pomptoma iz puščen stavek: „Razpis velja 15 dni od dneva objave." . ,_. Uredništvo Trenutek poklicne odločitve Samoupravna družba, v kateri delavec odloča o svojem delu in sadovih svojega dela, je hkrati družba, ki omogoča vsakomur angažiranje njegovih sposobnosti. Prav to je hkrati cilj poklicnega usmerjanja. Realizacija tega cilja ni nič manj težavna, kot je cilj sam vzvišen in pomemben. Poklicno svetovanje ni enostavno, kajti dejavniki, ki vplivajo na samo uspešnost pri izbiri poklica, so številni. Ti so: širše socialno okolje, predvsem razlika podeželje — mesto, ožje socialno okolje, torej sama družinska situacija, otrokove intelektualne sposobnosti, uspeh v šoli, dalje zdravstveno stanje in otrokovi interesi, ki so običajno pogojeni z vsem, kar sem že prej naštela. Zaključek osnovne šole je pri nas kritična točka, v kateri se izvrši socialna opredelitev. Tu se namreč razcepijo učenci v: — tiste, ki jim ni uspelo dokončati osnovne šole in jim zato ni dana možnost nadaljevanja šolanja, temveč jim preostane samo vključitev v poklice ozkega profila; — tiste, ki sicer uspešno končajo osnovno šolo, vendar ne nadaljujejo šolanja na gimnazijah in drugih štiriletnih srednjih šolah, temveč kasneje opravljajo manuelne poklice, kajti pot na visoke šole jim je praktično zaprta; — tiste, ki gredo na gimnazijo in se že tu orientirajo za šolanje na višjih in visokih šolah in — tiste, ki gredo na druge štiriletne šole. Zaradi sedanjega našega šolskega sistema se prav ob zaključku šolskega leta skoraj v celoti izvede socialna razcepitev, namesto, da bi šlo za proces, v katerem ljudje nikoli ne bi bili do kraja zapečateni. In prav zato je v tej kritični točki vloga poklicnega usmerjanja tako pomembna. V zavesti, da je poklicno usmerjanje dejavnost s široko funkcijo, se vsako jesen anketira in testira mladino, ki zaključuje osemletno šolsko obveznost in tisto mladino, ki zaključuje obveznost v nižjih razredih osnovne šole. Razen tega Skupnost za zaposlovanje vsako leto sistematično zbira podatke o potrebah po kadrih, o kapacitetah šol, prostih učnih mestih in razpisanih štipendijah. Na osnovnih šolah Skupnosti za zaposlovanje Domžale je bilo v letošnjem letu anketiranih v 8 razredu 458 otrok, v nižjih razredih 108 otrok. Testiranih pa je bilo v 8. razredu 458 učencev, v 5. razredu pa 56 učencev. Na Posebni osnovni šoli Homec je bilo anketiranih in testiranih v 7. razredu in 8. razredu skupno 38 otrok. V anketi, kije bila izvedena jeseni, so se učenci takole odločali: v zaposlitev želi 11 učencev, v gimnazijo 64. v poklicne šole želi 122 učen- cev in na druge štiriletne šole 177 učencev. Seveda pa bo dejanska slika vključevanja ob koncu leta drugačna. To pa zato, ker nam je že dolgo znano, da je struktura našega šolstva na drugi in tretji stopnji glede na kadrovske potrebe neustrezna, da produciramo preveč visokih in premalo srednjih kadrov, kar povzroča razne konflikte. Kapacitete gimnazij so prevelike, kapacitete drugih srednjih šol pa premajhne in to ne samo na kadrovske potrebe, temveč tudi glede na poklicne želje mladine. V razne srednje šole želi več mladine, kot je možnost sprejema, v gimnazije manj. Zaradi tega neskladja se je mladina le prisiljena vključevati v šole, za katere nima sposobnosti in interesa, kjer ni kadrovskih potreb ter se tako manjša tudi skladnost med sposobnostmi in zahtevami šol oziroma poklicev. Prav zaradi tega se mladi znajdejo pred težavami. Če so ti problemi težki in ne najdejo prave rešitve, se lahko oglasijo na Skupnosti za zaposlovanje Domžale, kjer delajo strokovnjaki, ki poznajo težavnost takih odločitev in jim bodo najboljši svetovalci. Po pomoč lahko pridejo osmo-šolci, ki zapuščajo osnovno šolo. Delavci skupine za poklicno usmerjanje spremljajo vse učence že od petega razreda dalje tako, da vsakega bolj ali manj poznajo; poznajo njihova zanimanja, poklicne želje, najrazličnejše sposobnosti in osebnostne poteze. Na poznavanju tega, zahtevnosti šol ter poklicev in poznejših možnosti zaposlitve, sloni strokovno svetovanje. Tudi absolventom srednjih šol je potrebna pomoč poklicnega svetovalca ali psihologa, saj se v četrtem razredu, pred vsem velja to za gimnazije, znajdejo v dilemi „kam". Le, da so tokrat bolj zreli in se še bolj zavedajo pomembnosti odločitve. Nemalokrat so tudi odrasli potrebni strokovne pomoči, predvsem ob prvih zaposlitvah, ko polni znanja prihajajo iz najrazličnejših šol in ne vedo kam. Do tega prihaja zato, ker ljudje s svojim poklicem oziroma izobrazbo lahko opravljajo različna dela. Danes precej ljudi potrebuje nasvet in ker strokovni delavci bolje poznajo zahtevnosti in ustreznosti posameznih delovnih mest, lahko iskalcem zaposlitve svetujejo najbolj primerno delovno področje glede na njihove želje, sposobnosti in osebnostne lastnosti. Strokovno pomoč dajejo tudi tistim, ki so že zaposleni, pa niso zadovoljni na svojem delovnem mestu, ker so njihove zmožnosti in znanja premalo izkoriščena. Često se zgodi, da take ljudi še dodatno usposabljamo, pri čemer Skupnost za (Nadaljevanje na 6. strani) Začrtana pot po občnih zborih Čeprav ne moremo trditi, da so se občni zbori sindikatov končali komaj včeraj, pa kopica obravnavanih vsakodnevnih nalog terja pozornost zaradi aktualne vsebine, kot tudi zavzetosti delovnih ljudi, da se naloge uresničujejo. Tembolj nas k temu sili spoznanje, da sindikat vse bolj dobiva takšno vlogo, kot bi jo moral imeti že dalj časa. Kaj je bilo torej še pred nedavnim zaslediti na eno in dvoletnih pregledih dela osnovnih organizacij sindikata? Vprašanje delovnega časa v trgovini ostaja v naši občini še odprto. Na zadnji seji plenuma OS ZSS je bila dana podpora zamisli proste popoldanske sobote in ponekod tudi nedelje dopoldan. Delovni ljudje zaposleni v trgovinah so zahtevah, da se to vprašanje rešuje hitreje; ob tem ne smemo pozabiti, da je vprašanje delovnega časa po trgovinah marsikje v Sloveniji že zadovoljivo rešeno. V več sredinah se je postavljalo vprašanje, v koliki meri lahko sindikat vpliva na podražitev osnovnih življenjskih artiklov, ki že po znani preizkušnji najbolj zadanejo tistega, ki nima ravno debelo denarnico. To vprašanje vsekakor zasluži svojo pozornost! Kje naj bi se v polnejši meri kazala vloga sindikata kot pri vplivanju na politiko delitve osebnih dohodkov! Na nedavnem kongresu si je sindikat zastavil nalogo, da je treba pri ocenjevanju delovnih mest težiti za čim popolnejšimi merili. V neki delovni organizaciji so postavili vprašanje, kako to, da se dajo delovna mesta v proizvodnji precej dobro meriti, medtem ko ne velja isto za režijo ali kar upravo — kot najraje rečemo, saj se potem za neko strokovnostjo in delovnim mestom prav lahko skriva tudi nedelo in pomanjkljiva odgovornost. Ob tem izpade kot slabo opravičilo tistih, ki pravijo, da se nekatera delovna mesta ne dajo meriti. Tudi če so v neki delovni organizaciji že precej izdelana merila ocenjevanja delovnih mest, mora sindikat vedno težiti, da še izpopolni merilo. V način in vsebino uresničevanj samoupravljanja bi morala biti uper-jena konica mnogih prizadevanj sindikata, pokazalo seje in se še kaže, da na mnoga odprta vprašanja prav tu še niso postavljeni odgovori s strani sindikata. No, v resnici bi se morali prav tu pokazati delovni ljudje organizirani v sindikatu v najlepši luči. Nehote se vsiljuje primerjava, ki lahko veliko pove. Če na nekem zboru delovnih ljudi govorijo le vodilni oz. le direktor, potem se lahko brez občutka slabe vesti vprašamo, kje se tu skriva samoupravljanje? Kdo bolj je poklican, da postavlja probleme, v katerih ga vodijo življenjske izkušnje, kot delavec, ki je lahko najbolj izkoriščan, ker neposredno proizvaja tisto, s čimer drugi upravljajo. In ne lažemo se, če povemo, da so imeli na več občnih zborih ravno direktorji največ povedati. Organi delavske kontrole dobivajo svoje mesto v OZD šele z idejo, ne pa tudi preko doseženih uspehov. Ce se je zamisel o delavski kontroli že usidrala med delovne ljudi, če so to marsikje že potrdili uspešni koraki, na začetku še precej okorni, je sedaj poglavitna naloga sindikatov in 00 ZK, da te organe res vzpodbujajo k delu, predvsem pa člane organov usposobijo. Doslej še marsikje ni povsem jasno, da so organi delavske kontrole postavljeni zato, da spremljajo pravilno uresničevanje samoupravno sprejetih sklepov! VOLILNA IN PROGRAMSKA KONFERENCA 00 ZSMS Februarja je bila v klubskih prostorih v zadružnem domu na Trojanah volilna in programska konferenca 00 ZSMS Trojane. Prisotnih je bilo sorazmerno veliko mladink in mladincev, ter tudi gostje iz 00 ZSMS Lukovica. Na njej smo pregledah in kritično ocenili naše dosedanje delo ter sprejeli plan dela. Pogovorili (Nadaljevanje s 5. strani) zaposlovanje sodeluje pri organizaciji in denarno pomaga tistim, ki to pomoč potrebujejo. Torej pojem poklicnega usmerjanja danes ni več pojem poklicne izbire, kot enkratnega akta, temveč pojem poklicne poti ..kariere". Na svoji poklicni poti posameznik preizkuša svoje sposobnosti na različnih področjih, menjuje ne le delovna mesta, ampak tudi poklice, napreduje in raste. Klelia Gabrič smo se tudi o pravilih naše osnovne organizacije in jih tudi sprejeli. Izvolili smo tudi novo, pomlajeno vodstvo. Po izvolitvi organov konference smo poslušali poročilo o delu v času od zadnje konference, ki je bila junija 1974. Poročilo je podala dosedanja predsednica Mira Goričan. V tem kratkem obdobju šestih mesecev smo dosegli naslednje uspehe: že v juliju smo organizirali razstavo dekliških ročnih del, ki si jo je ogledalo mnogo občanov. V avgustu smo šli na dvodnevni izlet na morje. Za Martinovo smo pripravili zabavo, ki je okrepila naše finančno sjanje. Prav tako smo pripravili novoletni ples ob izteku preteklega leta. Pomagali smo pri izgradnji avtobusne postaje. Ob tem je tov. predsednica poudarila, da je delovnih akcij odločno premalo, saj bi s takim delom lahko uredili marsikaj in s tem bi tudi polepšali videz našega kraja. V letu 1975 smo si zastavili nalogo, da bomo čim celoviteje uresničevali stabilizacijo. Na občnih zborih in letnih skupščinah so delovni ljudje potrdili stabilizacijsko politiko, začrtali pa v svojih akcijskih programih. Zahtevali so, da se stabilizacija uresničuje enako na vseh ravneh, predvsem na nivojih, kjer se razpolaga z delom dohodka, ki ga -delavec oddvaja za zadovoljevanje nekaterih svojih potreb in SIS. V OZD je brez dvoma veliko specifičnih problemov. Že ustaljena navada je, da se ravno na večjih zborih delovnih ljudi o perečih problemih molči, potem pa se ti problemi kasneje pokažejo v vsej grdi in negativni podobi ter razkrajajo odnose med ljudmi v neki delovni organizaciji Občni zbor sindikata je priložnost, da se o žgočih problemih odkrito razpravlja in takoj zahteva rešitve. K takim pristopom še nerazčiščenih problemov navajajo največkrat posplošena poročila predsednikov sindikata ali glavnih govornikov. Na tak način prisotni resnično niso vzpodbujeni, razprava rada zvodeni v vsesplošno kramljanje. To tudi povzroča, da se malo delavcev oglaša, največkrat iz napačnega prepričanja, daje to najbolj varno, kar pa ne more biti res. Nas lahko še preseneča, da so se v nekaterih delovnih organizacijah pojavili hudi problemi ravno po občnih zborih? Včasih je treba udariti takoj, sicer je kasneje število udarcev večje in s težjimi posledicami. Nova organiziranost sindikata je razpeta v času, ko se postavlja na noge. Prejšnjo sindikalno organizacijo zamenjuje več osnovnih organizacij, predvsem tam, kjer je več TOZD; enako velja za skoraj vse večje delovne organizacije v občini, kjer je nova organiziranost sindikata v stopnjevitem preoblikovanju. Več osnovnih organizacij bo omogočalo, da bodo delovni ljudje lažje razpravljali in odločali o svojih problemih, saj je ob velikem številu to težje. Brez dvoma prinaša nova organiziranost z več (o) in poverjeniki izvoljenih neposredno izmed delovnih ljudi v delovni skupini, veliko svežino in neposrednejšo odgovornost. Konkretni primeri to že kažejo. Lep dokaz je tudi v tem, da so se nekateri posamezni v OZD prav trmasto upirali novi organiziranosti, saj — preprosto povedano — več centrov odločanja predstavlja tudi večjo moč. OOS so sprejele delovne programe in pravila o lastni organiziranosti. V primerjavi s prejšnjim obdobjem, predstavlja sprejem delovnih programov napredek. Razveseljivo je, da je v sedanjih izvršnih odborih veliko mladih, v nekaterih organizacijah pa je prav mladinec predsednik organizacije. To povečuje udarnost sindikata. Prevladuje tudi spoznanje, da je sindikat najbolj sposoben uresničevati naloge v tesni povezavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami (ZK, ZSMS). V primerih, kjer te povezave ni bilo, so se v predpripravah in kasneje pokazale težave. Kaj naj še rečemo? Lažje je gledati na odprta družbena vprašanja z očmi optimista, v prepričanju, da je možno zastavljene naloge uspešno reševati, če je le prisotno dovolj truda, volje, predvsem pa dela. Tega bi se morali ravno v sindikatu, za katerega pravimo, daje naša najširša razredna organizacija, vedno v polni meri zavedati. JOŽC o K O K Člani izvršnega sveta in družbenopolitičnega zbora na zadnjem zasedanju občinske skupščine Tudi z mladimi iz drugih 00 smo sodelovali. Tako smo se udeležili mladinskega kviza na temo „Nova organiziranost ZSMS" in tu dosegli prvo mesto. V januarju smo bili pobudniki tradicionalnega športnega tekmovanja med mladimi iz Doba, Grobelj, Lukovice, Prevoj in Trojan. V tem tekmovanju smo dosegli četrto mesto. Ugotavljamo, da je pri nas na področju športa premajhna zainteresiranost in angažiranost mladih. Svojo misel je zaključila s tem, da nas je v organizaciji premalo, da bi lahko izpeljali večje akcije, vendar pa smo imeli kljub temu lepe uspehe. V nadaljevanju konference smo se še dogovorih, kaj in kako bomo delali v bodoče, da bi dosegli čim večje uspehe. Na konferenci je bilo izvoljeno novo . vodstvo. Za predsednico je bila izvoljena Nada Keršič, za sekretarja Janez Kušar, za blagajnika pa Dragica Potrbin. Poleg tega je bilo izvoljeno še šest člansko predsedstvo, ter tri članski nadzorni odbor. Upajmo, da bo tudi novo vodstvo nadaljevalo tradicijo, saj delujemo mladi na Trojanah organizirano že od leta 1969. Pri delu jim želimo mnogo uspeha. Janez Kušar Višine štipendij in razlik iz združenih sredstev je treba uskladiti s tem sklepom takoj, z veljavnostjo od 1. januarja 1975. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNE KOMISIJE Franc PANČUR, 1. r. Številka: 67-1/74-9/3 Datum: 27. 3. 1975 Skupščina skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale je na svoji 2. seji, dne 27. 3. 1975 potrdila sklep skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, ki se glasi SKLEP 1. Vrednost točke za določanje višine štipendij organizacij združenega dela in skladov pri samo- upravnih interesnih skupnostih znaša v letu 1975 1,25 din. Zneski v dinarjih, upoštevajoč potrebno zaokroževanje, pa znašajo: 350 točk 440 din 400 točk 500 din 450 točk 560 din 500 točk 620 din 570 točk 710 din 650 točk 810 din 750 točk 940 din 850 točk 1.060 din Štipenditorji iz manj razvitih območij lahko povečajo štipendije do 200 točk oz. 250 din, povečanje štipendij za študente glede na opravljene študijske obveznosti pa znaša 250 točk oz. 310 din ah 100 točk oz. 120 din. 3. Podpisnice samoupravnega sporazuma so dolžne ta sklep uporabljati od 1. januarja 1975. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNE KOMISIJE Franc PANČUR, 1. r. Številka: 67-1/74-9/3 Datum: 27. 3. 1975 POPRAVEK V URADNEM VESTNIKU številka 3, z dne 5. aprila 1975 je pri SKLEPU O ZAČETKU POSTOPKA ZA SPREMEMBO STATUTA OBČINE DOMŽALE nepravilno formuliran sam naziv sklepa, ki se mora glasiti: „SKLEP Začne se postopek za spremembo statuta občine Domžale (Uradni vestnik št. 4/74)" I7 .taj_ Uredništvo 5. zbor upravljalcev ljubljanske banke Upravljavci Ljubljanske banke— ?odružnice Domžale so na svojem . zboru, kije bil 3. 4. 1975 v sejni sobi Induplati Jarše, obravnavah poslovanje LB-podružnice Domžale v letu 1974 in smernice za nadaljnje naloge. Poleg upravljavcev sta zboru prisostvovala še predsednik skupščine občine Domžale tov. Jernej Lenič in predsednik izvršnega sveta pri skupščini, tov. Viljem Držanič. Centralo ljubljanske banke je zastopala tov. Julija Barlič, direk: torica sektorja za poslovanje s prebivalstvom. Predsednik zbora tov. Stane Rozman je podal poslovno poročilo podružnice Domžale. V poročilu je poudarjeno, da se smotrno poslovanje podružnice s sredstvi odraža tudi v tem, da je bil porast kreditne bilance v letu 1974 v odnosu na predhodno leto 19 %. Med sredstvi v tem obdobju so najmočneje porasla sredstva gospodarstva in sicer za 31 %, negospodarstva za 22 % ter prebivalstva za 28%. Ta sredstva so podružnici omogočila, da je svoje kratkoročne plasmaje povečala za 27 %, stanovanjske kredite za 25 %, medtem, ko so dolgoročni krediti ostali na enaki ravni. Preko 97% prejetih prošenj za kratkoročne kredite je Izvršilni odbor podružnice pozitivno rešil, za ostale 3 %, pa so bili zahtevki neupravičeni Med kratkoročne kredite so zajeti tudi potrošniški krediti, ki so se v preteklem letu zvišali za 73 %. Večji del teh je bil odobren preko Trgovskega podjetja Napredek Domžale. Pri dolgoročnih kreditih so krediti za osnovna sredstva porasli za 57 %, medtem, ko so krediti za trajna obratna sredstva bili nižji za 30%, kar je rezultat prenosa dolgoročnih kreditov gospodarskim organizacijam v trajno uporabo kot njihova sredstva. Četrtino vseh plasmajev podružnice zajemajo stanovanjski krediti V preteklem letu je bilo z organizacijami in individualnimi korist-niki sklenjeno preko 150 kreditnih pogodb. Po določilih družbenega dogovora mora banka formirati za upravljanje s sredstvi komunalno-stanovanjskega gospodarstva svoj izvršilni odbor. V poslovnem poročilu je bilo ugotovljeno, da je likvidnost podružnice v preteklem letu bila nekoliko slabša, kot v letu 1973, vendar pa je v tesni povezavi z nelikvidnostjo gospodarskih organizacij na našem območju. Na področju deviznega poslovanja se je plačilni promet v preteklem letu povečal za 50 % s tem, da so se posli plačil v tujino zvišali za 59 %, posli prilivov iz tujine pa za 41 %. Tudi na tem področju je močan vpliv strukture gospodarstva. V okviru sredstev prebivalstva se še nadalje povečujejo sredstva osebnih dohodkov prenesenih na hranilne knjižice. Do sedaj na ta način prejema že 4.776 delavcev iz 20 delovnih organizacij svoje osebne dohodke in je prihranilo do 28. 2. 1975 že 6.929.000 din. Velika pridobitev na področju varčevanja najmlajših bo tudi pionirska hranilnica, ki bo odprta v maju 1975. Z ekspozituro v Mengšu se bo podružnica še bolj približala varčevalcem na tem območju. Prisotni so po podanem poročilu izrazili mnenje, da je poročilo bilo zelo izčrpno in so v svojih diskusijah dah še nekatere pripombe in sugestije za izboljšanje poslovanja. V svoji diskusiji je tov. Držanič poudaril, da je predvidena investicija v Papirnici Količevo širšega pomena, ter da so za to investicijo zainteresirani vsi družbenopolitični in gospodarski faktorji v naši občini. Da pa omenjena investicija, kot je dejal tov. Rozman, terja še veliko dela na področju delovne sile, zagotovitve surovin in ostalih dejavnikov,, pa se moramo vsi dobro zavedati, predvsem pa sam kolektiv Papirnice. Istočasno je bilo sprejeto načelo, ki naj velja v občini, da se ob odobritvi posamezne investicije vsestransko pregleda tudi njena lokacija. Na področju poslovanja s prebivalstvom bi se, kot je ugotovil tov. Lenič, dalo še veliko narediti, vendar moramo pri naših varčevalcih vzgojiti denarno kulturo. Zato moramo začeti prav pri najmlajših oz. pri predšolskih otrocih. Tov. Klemene je seznanil prisotne z bodočim poslovanjem pionirske hranilnice in poudaril, da je podružnica pripravljena dati vsestransko pomoč pri ustanavljanju pionirskih hranilnic v šolah. Zbor je nadalje potrdil zaključne račune LB Centrale in podružnice za leto 1974. Ugotovil je, da je podružnica v preteklem letu uspešno poslovala, zato je tudi potrdil predlog o oblikovanju in delitvi dohodka po zaključnem računu za leto 1974 in odobril finančni načrt za leto 1975. Po sprejetju še nekaterih sklepov je zbor izvolil Odbor samoupravnega nadzora, Izvršilni odbor za upravljanje s sredstvi komunal-no-stanovanjskega gospodarstva, ter delegacijo, ki bo zbor zastopala na 16. zboru upravljavcev Ljubljanske banke. Istočasno je bil izvoljen v Izvršilni odbor podružnice predstavnik varčevalcev podružnice. Zbor je zaključil svoje delo z ugotovitvijo, da je poslovanje podružnice v preteklem letu bilo dobro in da bodo sprejete vse sugestije za izboljšanje poslovanja podružnice. Neizpodbitno pa je to, da bodo vse zastavljene naloge uresničene le s tesnim sodelovanjem podružnice z gospodarstvom in ostalimi dejavniki na našem področju. M. R. VAŠI PRIHRANKI BODO NAJBOLJE NALOŽENI V LJUBUANSKI BANKI — PODRUŽNICI DOMŽALE! Ljudski odpor in družbena samozaščita Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije je v začetku meseca aprila pripravila 4-dnevni seminar za predsednike oz. člane komisij za ljudski odpor in družbeno samozaščito. Seminar je bil organiziran z namenom, da se mlade še bolj seznani s tem pomembnim področjem delovanja mladinske organizacije. najkrajšem času izšla posebna brošura o tej temi Posebna tema je bilo predavanje o družbenopolitičnih zasnovan ljudskega odpora, o katerih je govoril Ludvik Filo. Trije elementi človek, obramba in samoupravljanje tvorijo komponento, ki je ne smemo prezreti Pri ljudskem odporu je treba upoštevati realne Predstavniki Občinske konference ZSMS Domžale, ki so vodili posve^in sicer: Marjan Kaliman, Franc Tekavec in Vlado Goričan Prvi dan smo govorili o idejno-političnem vidiku boja ZSMS. Ob tem smo poudarili povezanost interesov mladih z interesi vseh občanov in delovnih ljudi, govorili smo o odnosu mladinske organizacije do drugih družbenopolitičnih organizacij, še posebno do Zveze komunistov in nalogah mladih pri samoupravnem odločanju. Mladi moramo biti aktivni del proizvajalcev in samoupravljavcev, sodelovati moramo pri sprejemanju vseh samoupravnih aktov, pa naj bo to v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in drugod. Zavedati se moramo, da so zgodovinski interesi delavskega razreda tudi interesi mladih, ki moramo biti enotno idejno-politično usmerjeni. Prof. Tome je predaval o tem, kaj klasiki marksizma menijo o obrambi socialistične družbe. Poudaril je pomen samoorganizira-nja družbe v vojnem času, pri katerem je treba upoštevati razmere, pogoje in okoliščine. V naši družbi se uveljavlja vseljudska obramba, podružbljajo se sistemi in mehanizmi vodenja. Na tem področju se kaže veliko pomanjkanje literature, zato je bil sprejet sklep, naj bi v materialne možnosti, zavest in prepričanje ljudi, model samoupravno organizirane socialistične družbe in kontinuiteto revolucije. Agresija v sodobnih pogojih ne bo skoraj v ničemer podobna agresiji v 1. in II. svetovni vojni zato je treba naloge, ki jih opredeljujejo pravne norme in zakoni, samoupravno sprejete norme, izpolnjevati Družbenopolitične organizacije pa pri tem predstavljajo tisto celoto, ki ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj ljudskega odpora. Zato je treba voditi primerno kadrovsko politiko v vojaških poklicih, ekonomske dobrine je potrebno v celoti zagotoviti, treba je doseči sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in društev,* usklajevat', vojne načrte in nasploh podružbljati dejavnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem naj bi sodelovali vsi, tudi ženske, treba bi bilo bolj upoštevati družbenopolitično usposabljanje in gledati na to, da bi LO in DS res postala dolžnost in pravica vsakega človeka. Družbena samozaščita, o kateri je spregovoril Marjan Orožen, je razredno vprašanje, praktično politično vprašanje, katerega reše- vanje je naloga in pravica nas vseh. Tu je treba upoštevati določeno stopnjo osveščenosti vseh ljudi, njihov patriotizem in pripravljenost, kajti družbena samozaščita je preventiva, zato je treba tu doseči visoko stopnjo integracije individualnih interesov. Družbena samozaščita je del samoupravljanja, ki jo pogojuje naš strateški in geopolitični položaj, naše notranje razmere in zunanji pogoji Načela družbene samozaščite je treba dosledno vnesti v vse samoupravne akte, treba je formirati ustrezna telesa, družbeno samozaščito je treba vključiti v vse vzgojne oblike in pripraviti je potrebno učbenike. Ko smo govorili o nalogah ZSMS na področju družbene samozaščite, je tov. Anžič poudaril, da moramo uresničevati tako družbenoekonomske odnose, kot tudi družbenopolitične. Predvsem je važno to, da se mladinska organizacija poveže z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in da se vsa mlada generacija zaveda, da je boj za uresničevanje ustave tudi boj za družbeno samozaščito. O civilni zaščiti je spregovoril tov. Kobal. Pri tem moramo ločevati naloge pri samozaščiti, ukrepe civilne zaščite, štabe in enote civilne zaščite. Potem, ko je objasnil naloge posameznih družbenopolitičnih organizacij, je poudaril pomembnost izvajanja zaščitnih ukrepov, ki so zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin, evakuacija prebivalstva, preskrba prizadetega in ogroženega prebivalstva, zatemnjevanje vseh ogroženih objektov, maskiranje, RBH ukrepi, komplet zoper te nevarnosti naj bi imel vsak od nas, zaščita pred požari, rušenji in eksplozijami, prva medicinska, prva veterinarska pomoč, asanacija terena in ukrepi za red in mir. Vse to je treba izvajati s skupnimi močmi, ohranjati je treba kontinuiteto. Naloge civilne zaščite so obširne, pomembne in se ne izvajajo le ob vojni nevarnosti, temveč tudi v primeru elementarnih nesreč. Naloge občana do civilne zaščite pa so, da služi v enotah civilne zaščite, da obiskuje osnovni in Na regijskem posvetu so predstavniki občinskih konferenc ZSMS razpravljali o ljudskem odporu in družbeni samozaščiti dopolnilni pouk, da se informira, upošteva navodila štabov civilne zaščite, da si nabavi sredstva proti RBH sredstvom. General Jerkič je spregovoril tudi o enotah teritorialne obrambe, v katerih je vse premalo mladih. Povedal je vzroke pomembnosti teritorialnih enot, katerih težišče naj bi bilo v krajevnih skupnostih, važnost povezovanja med temi teritorialnimi enotami in vlogo poverjenikov, ki naj bi bih predvsem organizatorji. Pri ljudskem odporu in družbeni samozaščiti naj bi se vse družbenopolitične organizacije med seboj povezale, predvsem pa naj bi tu prišlo do povezovanja med mladinsko organizacijo in organizacijo Rezervnih vojaških starešin. V nekaterih občinah je to sodelovanje zelo dobro, v večini primerov pa precej slabo. Zato se moramo prizadevati da bi se stanje čimpreje izboljšalo. Ob koncu seminarja smo se konkretno dogovorih o nekaterih akcijah v zvezi z LO in DS. Tako smo govorili o pohodu AVNOJ 75, o vključevanju v tekmovanje za odličje 22. december, o organizaciji obrambnih dni in podobno. Menim, da je ta seminar dobro koristil vsem mladim, ki se bomo odslej temu področju še bolj posvečali in upamo, da bodo dobri rezultati to tudi kmalu pokazali Vera Grošelj LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. Kreditni referent — v odseku stanovanjskih kreditov 2. Višji blagajnik - v likvidaturi 3. Blagajnik - likvidator - v likvidaturi 4. Snažilka Za objavljena delovna mesta morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: — za delovno mesto pod 1: višja izobrazba ekonomske smeri in nad dve leti delovnih izkušenj, — za delovni mesti pod 2 in 3: srednja šolska izobrazba ter nad 1 leto delovnih izkušenj, — za delovno mesto snažilka -osnovna šola. Kandidati ža objavljena delovna mesta naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh od dneva objave na naslov. Ljubljanska banka podružnica Domžale, Odbor za medsebojna razmerja Domžale, Ljubljanska 62. Seja delegatske skupščine 31. 3. 197$ je bil skrajni rok, v katerem so morale občinske družbenopolitične skupnosti z ustreznimi akti in dogovori urediti financiranje splošne in skupne porabe v letu 1975. Glede na to so se delegati vseh zborov sestali na 10. skupni seji Po uvodnih formalnostih so poslušali najprej uvodne misli predsednika občinske skupščine k družbenemu dogovoru o razporejanju dohodkov, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. V tem okviru so samoupravne interesne skupnosti že v lanskem letu pripravile svoje programe z upoštevanjem splošne naravnanosti v stabilizacijska prizadevanja in varčevanje. Odbor za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje v občini je imel zahtevno in odgovorno nalogo v zvezi z usklajevanjem delovnih programov interesnih skupnosti v občini, kakor tudi s programi na regijski in republiški ravni. Kljub velikim naporom, ki so bili vloženi v usklajevanje, pa še ni prišlo do usklajenih stališč za financiranje nalog dnevnega varstva otrok, za financiranje področja socialnega skrbstva, pa tudi glede financiranja nekaterih društev in organizacij. Kljub vplivom in procesom, ki so negativno vplivali na družbeno dogovarjanje v letu 1975, pa je vendar ta oblika samoupravnega sporazumevanja dobila novo vsebino in kvaliteto. Proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prevzemajo novoorganizirane delegatske skupščine interesnih skupnosti, kar pomeni vključevanje najširšega kroga delovnih ljudi in občanov v priprave, razprave in odločanje, ki V zboru združenega dela se na zasedanju delegatske skupščine pojavljajo vedno novi delegati Kasneje so delegati na ločenih Eo teka že nekaj mesecev in je vse-insko pomembna zamenjava nekdanjih proračunskih razprav. To pa pomeni velik premik v smeri povezovanja družbenih dejavnosti z gospodarstvom, delovnimi ljudmi in občani V razpravi pri tej točki dnevnega reda je sodelovala delegatka iz vzgojnovarstvenega zavoda občine Domžale in opozorila na probleme, ki bodo nastali, ker zavodu ne bodo zagotovljena v celoti potrebna denarna sredstva za normalno delo v tekočem letu. Bistvo razprave naslednje disku-tantke Ane Dejanović je bila ugotovitev, da bi se težavnost nakazanih problemov zmanjšala tudi s tem, da bodo nekatere otroške vrtce prevzele neposredno organizacije združenega dela, pa tudi iskanje notranjih rezerv (nakazala je nekaj primerov) bi prispevalo svoje. sejah posameznih zborov družbeni dogovor sprejeli in se strinjali tudi s predlogom, ki ga je na skupni seji dal predsednik skupščine, da namreč odbor podpisnikov skupaj s predsedstvom skupščine in izvršnim svetom pripravi pismeno analizo oziroma poročilo o poteku družbenega dogovarjanja v letu 1975, s tem, da bi družbenopolitične organizacije podale tudi politično oceno. Na ločenih sejah je bil izglasovan tudi predlog proračunskih dohodkov in izdatkov za leto 1975 ter v zvezi s tem ustrezna odloka. Uvodne misli so delegati slišali na skupni seji. Podal jih je predsednik izvršnega sveta Viljem Držanič. Najprej je opisal sprejemanje proračuna v preteklem letu ter v zvezi s tem posledice in probleme zaradi kasneje sprejetega družbenega dogovora o splošni porabi v letu 1974, predvsem v zvezi s solidarnostnim prelivanjem sredstev. Ponovno pojasnilo in izračuni so bili potrebni za lažje razumevanje navedenih zneskov in številk predvidenih za splošno porabo v letu 1975. Tako bo mogoče v tem letu razporediti med domače koristnike tri milijarde 68 milijonov SD, mimo tega bo med letom mogoče z rebalansom, po sprejetju obljubljenega aneksa k družbenemu dogovoru, razporediti vso razliko med obdavčitvijo po poprečnih davčnih stopnjah v zasebnem sektorju ter dejanskimi stopnjami, kar bo znašalo po oceni okoli 150 milijonov SD. Odložitev podpisa družbenega dogovora, o katerem je skupščina parkrat razpravljala, je prinesel finančni učinek za občino, in sicer 172 milijonov SD. Kljub temu, da so dohodki in izdatki proračuna usklajeni, pa niso pokrite vse potrebe. Tako manjka za socialno skrbstvo preko 300 milijonov SD, kar bo treba nadoknaditi tekom leta, prav tako ni dovolj denarja za vzdrževanje cest, niti ni v proračunu denarja za kolektor in podobno. Načelnica oddelka za gospodarstvo in finance Ivanka Zaje je obširneje obrazložila finančni del proračuna in med drugim ugotovila, da je v letošnjem letu na razpolago za isto dejavnost za 7% manj sredstev, kot v preteklem letu. Sestavtjavci predloga proračuna so zato iskali vse možnosti in oblike financiranja. Med drugim so sprejeli stališče, da je treba najprej pokriti fiksne in nujne obveznosti Za državne organe je bilo sprejeto načelo: predvsem zagotoviti sredstva za osebne dohodke in nujne materialne izdatke. Vendar pa ni bilo mogoče zagotoviti v celoti sredstev za OD po novih samoupravnih sporazumih, in prav tako v predlogu ni sredstev za nove delavce, čeprav so sistemizacije spre- (Nadaljevanie na 11. strani) IVAN VIDALI POIMENOVANJE CEST V MENGŠU (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 4 ZASELEK JAMA leži nasproti gramoznicama in ima le dve hiši, ki stojita v opuščeni gramoznici pri Topolah. Nadaljevanje Prešernove ceste je GORENJSKA CESTA. Na Gorenjski cesti so podjetje Hidro metal z upravo vodovoda Cerklje Vodice -Mengeš in dve veliki gramoznici, ki zaenkrat žalostno kvarita sicer lepo Drnovo. 6 MEDVEDOVA ULICA ima ime po slovenskem pesniku in dramatiku Antonu Medvedu iz Kamnika. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani, umrl pa je kot župnik na Turjaku, kamor je prispel po službah v mnogih farah ljubljanske škofije. Pokopan je na Žalah v Kamniku. Njegove pesmi so razmišljujoče in pripovedne. Pisal pa je tudi satirične in pripovedne. Pesmi je izdal v dveh zvezkih Poezij. Kot dramatik pa je pisal zgodovinske igre, med katerimi je najbolj znana Za pravdo in srce. V Mengeš je zahajal v Zoranino družbo in verjetno nanjo vplival, da je tudi sama začela pesniti. 7 ULICA TOMA BREJCA se imenuje po znanem medvojnem in povojnem političnem delavcu. Rodil seje v tolminskih hribih v Spodnjih Novakih kot sin idrijskega rudarja. Življenjska pot ga je nato popeljala v Avstrijo. Po vrnitvi v Jugoslavijo je 1928 postal član KPS. Za tem je bil zaprt v Sremski Mitro vici,po vrnitvi na svobodo pa je delal predvsem kot gradbeni delavec in deloval kot eden od organizatorjev Zveze gradbin-skih delavcev. Za tem je odšel v Francijo, in tu postal med drugim tudi urednik lista Glas izseljencev. Leta 1941 je bil med organizatorji vstaje proti okupatorju na Gorenjskem. Spomladi leta 1942 pa ga je poslal CK KPS za sekretarja pokrajinskega komiteja za Primorsko. Po osvoboditvi je bil nekaj let naš republiški, pa tudi zvezni poslanec. Njegovo revolucionarno delo je tesno povezano z našimi kraji. Ko so te Nemci okupirah, je tu pomagal organizirati vstajo. Uspeh njegovih naporov je bila predvsem vstaja na Kamniškem, ko mu je s tovariši uspelo, da je v noči od 27. na 28. julij zagorel v ognju upora ves kamniški okraj. 8 Na Glavni trg se iztekata še dve cesti: KAMNIŠKA IN KOLODVORSKA. Že njuni imeni povesta dovolj zgovorno, od kod vodita. Prva iz Kamnika, druga z železniške postaje Jarše. Kamniška cesta nima kakšne posebnosti, razen živo taljenju zapisanega obrata kamniške tovarne Svit, Kolodvorska pa ima tovarno Lek in zametek nove tovarne Bayer Pharma. (Nadaljevanje z 10. strani) jete, izjema je le občinsko sodišče. Opozorila je na poseben problem kritja potreb na področju socialnega skrbstva, na financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti, na nujno pokritje obveznosti za most peko Kamniške Bistrice v Domžalah, na problem financiranja dejavnosti v zvezi s pospeševanjem kmetijstva ter nakazala problematiko v zvezi z drugimi proračunskimi postavkami ter opisala tehniko v zvezi s poravnavanjem obveznosti za solidarnostni sklad. Ivan NASTRAN, delegat skup nosti kmetov, je spomnil na uspešno delo dosedanjega upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva in apeliral, da bi samoupravna interesna skupnost za področje kmetijstva dobila sredstva v potrebni višini, da ne bi bil okrnjen njen načrt za pospeševanje kmetijstva. Janez ZIBELNIK seje zavzel za sredstva za krajevne skupnosti, medtem ko je Mirko AVBELJ v zvezi s proračunskimi dohodki predlagal razlikovanje v obdavčitvi proizvodne oziroma uslužnostne obrti Nato so delegati vseh zborov na skupni seji poslušali uvodna pojasnila za naslednje točke dnevnega reda, o katerih so sklepah na ločenih sejah, in so med drugim: — odobrili izplačilo iz rezervnega sklada in to 50 milijonov SD za pokritje dela zapadle obveznosti za most preko Kamniške Bistrice v Domžalah; — izglasovali dogovor o financiranju dejavnosti Skupnosti slovenskih občin in o obveznostih Skupnosti slovenskih občin do skupščin občin, skupščine mesta Ljubljane in skupščin obalne skupnosti občin; — sprejeli so dogovor o politiki stanarin v letu 1975 in ustrezen odlok o oblikovanju stanarin v letu 1975, ki se bodo s 1. 4,1975 povečale za 25 % na nespremenjeno vrednost točke iz leta 1966; vendar tudi ta podražitev ne bo ujela naraščanje stroškov za vzdrževanje stanovanjskih objektov; — sprejeli odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve; — izglasovali odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki med drugim natančneje določa, kateri davčni zavezanec se šteje za obrtnika začetnika; — odlok o spremembi odloka o organizaciji in delu upravnih organov skupščine občine Domžale, ki jo narekuje ločitev samoupravnih interesnih skupnosti od upravnih organov. S tem se izloči iz upravnih organov socialna služba in služba skladov in interesnih skupnosti; — ter na predlog statutarne komisije sprejeli sklep, da se začne postopek za spremembo statuta občine Domžale \ — in dali soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne zdravstvene interesne skupnosti kot regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. Pri točki „volitve in imenovanja" so delegati najprej na predlog predsednika izvršnega sveta Viljema Držaniča soglasno sklenili — da se Almira ŽEMLJIC, višji upravni referent, imenuje za predstojnika davčne uprave SOb Domžale, ter na predlog komisije za volitve in imenovanja prav tako enoglasno odločili, — da se Romana MALIGOJA ponovno imenuje za ravnatelja Osnovne šole Matije Blejca-Matev-ža, Mengeš; — da se Janez VELEPEC po reelekciji ponovno imenuje za ravnatelja Poklicne kovinarske usnjarsko-galanterijske šole Domžale; — da se Janez GRMEK na lastno željo razreši dolžnosti člana odbora za gradnjo Doma upokojencev v Domžalah in namesto Delegati zbora krajevnih skupnosti postavljajo mnoga delegatska vprašanja, ki zadevajo komunalno urejanje krajev in ostalih odprtih problemov, med katerimi je mnogokrat tudi vprašanje šolstva. V ozadju slike lahko vidimo, da hala Komunalnega centra verjetno ni najbolj primerna za zasedanje delegatske skupščine njega v navedeni gradbeni odbor imenuje Ivan DERŽIČ iz Srednjih Jarš; — da se sprejme predlagana sprememba glede sodnikov regijskega sodišča združenega dela, in sicer za občino Ljubljana-Šiška, občino Hrastnik in občino Trbovlje; - da se Janko GEDRIH, diplomirani pravnik, ponovno imenuje, in to do nadaljnjega, za vršilca dolžnosti sekretarja skupščine občine; POSTANITE NAROČNIK OBČINSKEGA POROČEVALCA Pri zadnji točki dnevnega reda skupne seje je predsednik upravnega odbora sklada za izgradnjo šolske mreže Albin Klemene seznanil delegate s predlogom načrta izgradnje šolske mreže v letu 1975 ter finančnim načrtom omenjenega sklada za tekoče leto, ki bi znašal milijardo 317 milijonov SD, če bodo seveda sredstva dotekala kotje predvideno. Glede na pomembnost tega vprašanja so delegati sklenili, da se omenjeni predlog sklada dostavi vsem delegacijam z gradivom za naslednjo sejo skupščine. Ana DEJANOVIĆ, delegat družbenopolitičnega zbora, je na skupni seji podala ugotovitve v zvezi z dosedanjim delom delegatske skupščine ter predlagala določene tehnične in druge izboljšave za njeno delo in delo delegacij. V zvezi s točko „Odgovori, vprašanja in predlogi delegatov" je predlagala, da bi temu posvetili enkrat celotno skupno sejo vseh zborov; postavila je vprašanje glede nadaljnje gradnje rekreacijskega centra v Kalovcu ter gradnje pokritega bazena na Količevem. M. P. Na Kamniško cesto se navezuje ŠLANDROVA ULICA, ki nosi ime po narodnem heroju Slavku Šlandru. Po njem je nosila ime tudi VI. SNOU brigada. Šlander je bil doma v Savinjski dolini. Rodil seje leta 1909, ustrelili pa so ga Nemci v Mariboru 1941. leta. Po poklicu je bil zobni tehnik. 1932 je postal član KPJ. Kmalu so ga zaprli in poslali v kaznilnico Srem-ska Mitrovica. Po prestani kazni je postal sekretar okrožnega komiteja KPS Celje. Po zlomu Jugoslavije je postal član CK KPS in sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko ter je vodil priprave za vstajo in ustanovitev prvih partizanskih enot. Avgusta 1941 je padel v roke gestapa, nato pa so ga Nemci ustrelili še isti mesec kot talca. Ulica se odcepi od Kamniške ceste in teče proti vzhodu, križa Novakovo ulico in se izteče na Kolodvorsko ulico. 10 Peta in zadnja ulica, ki gre iz Glavnega trga proti mengeškemu gradu in se konča pri novi šoli, oziroma na Zalokah pri grobovih talcev, je ULICA TALCEV. Ulica nosi to ime v spomin na leta 1944 ustreljene talce na Zalokah. 11 V Mengšu se je počasi po vojni izoblikovala glavni cesti vzporedna cesta, ki poteka od mosta čez razbremenilnik Pšate na Kamniški cesti do Cankarjeve ulice. Njeni deli se imenujejo Novakova ulica, Slamnikar-ska ulica, Zavrti, Zoranina ulica, Zadružniška in Maistrova. NOVAKOVA ULICA se imenuje po utemeljitelju slovenske stenogra- fije Francu Novaku. Rodil se je 1856 v hiši Veliki Mengeš 3 ah na sedanjem Glavnem trgu v hiši poleg gostilne Pavovec. Prvo izobrazbo je dobil v domači šoli, naprej pa se je šolal v Ljubljani in na Dunaju, kjer je se posvetil študiju latinščine in grščine. Tuje opravil izpit še iz slovenščine in iz stenografije. Nato je bil domači učitelj v nekdaj bogatih družinah na Dunaju in na Poljskem. Med njegovimi učenkami je bila znana baronica Vetsera, ki se je ubila skupaj z avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom. Nato je dobil službo v Ljubljani in tu učil z nekaj presledki pravzaprav vse svoje življenje. V Ljubljani je tudi umrl. Stenografije se je učil že kot dijak. Razumljivo, da nemške, ker slovenske tedaj še ni bilo. Za svojo uporabo je nato poskušal prilagoditi nemško stenografijo slovenskemu jeziku in iz teh poskusov mu je nastala nato knjiga Slovenska stenografija I. in II. del in ki velja za odličen učbenik. Čeprav Novak ni prvi, ki se je ukvarjal s poskusi ustvariti slovensko stenografijo, pred njim in ob njem se je s tem delom ukvarjal tudi profesor Bezenšek, jo je vendar tako izpopolnil, da velja za očeta slovenske stenografije. Na njegovi, zdaj že predelani, rojstni hiši je vzidana spominska plošča, ki mu jo je postavil občinski LO Mengeš ob stoletnici njegovega rojstva 1956. Tedaj je bil v Mengšu tudi shod jugoslovanskih stenografov. 12 Naslednja ulica v ljubljansko smer je SLAMNIKARSKA ULICA. Menim, da je ime samo dovolj zgovorno in da smo želeli z njim ohraniti spomin na nekoč najbolj razširjeno mengeško in domžalsko obrt in industrijo - na slamnikarstvo. (Nadaljevanje prihodnjič) Delavca usposobiti, da bo odločal Pogostoma lahko slišimo koga, ki vneto zatrjuje: ,,Saj v naši delovni organizaciji se delavec briga le za „plačo", za drugo pa mu ni mar!". Kaj pa se v resnici skriva za to, na videz bistroumno, ugotovitvijo? Nič drugega, kot popolno nezaupanje v delovnega človeka, pa ne inženerja ah diplomiranega ekonomista, temveč preprostega delavca, proizvajalca z rokami, ki je pač tako „omejen", da okoli sebe nič ne sliši niti ne vidi - razen „plave kuverte". Tisti, ki tako razmišljajo, na ta način postavljajo sebe v zvišen položaj, v kaj več, delavca pa v podrejen položaj. Sicer pa — ali ni najbolj preprosto „na kratko opraviti" s problemi tako, da se sklicuješ na nevednost delavcev, ki ne vedo najbolj natančno, kako se morajo posamezne zadeve reševati po samoupravni poti. Odprta vprašanja pa zahtevajo rešitev. Kadar se postavljaš na višji položaj, si seveda bolj pameten od množice ostalih, in resnično težko je misliti v imenu velikega števila ljudi? ! Tako si vsaj marsikdo predstavlja, pa četudi je tudi družbenopolitični delavec. V naši družbi se vendarle že toliko časa borimo za večjo in večjo uveljavitev delovnega človeka, da bi vzbudili čim večji ustvarjalni doprinos vsakega izmed nas. Kje je večje skladišče energije, kot v širokih množicah delovnih ljudi in med njimi je največ preprostih delavcev. Lagali bi sebi, ako bi trdili, da je velika večina neposrednih proizvajalcev široko razgledana. Zavedamo se, da veliko deLvcev še ni usposobljenih, da bi lahko v polni meri razpravljali in odločali o vseh zadevah, ki so življenjskega pomena za njih same. ilj tistih, ki to vedo, se tega še preveč dobro zavedajo, pa mora biti, da pomagajo takega delavca tudi politično, družbeno usposobiti. Spoznavati probleme ni tako težko, precej težje pa jih je reševati v konkretnih primerih in sredinah. Tedaj že moraš imeti določeno znanje, določene sposobnosti, da si zmožen nek družbeni problem rešiti, ali znati vplivati na njegovo razrešitev. Tega znanja našemu delavcu velikokrat primanjkuje. In prav tu bi se lahko lepo izkazali tisti, ki se imajo za „učene", četudi ni to vedno res. No, seveda pa je usposabljanje delavcev predvsem naloga družbenopolitičnih organizacij, sindikata še posebej. Med nami je toliko ljudi, ki ostajajo neopazni, v sebi skrivajo neizmerno energijo, ki bi jo lahko vtkali v nikoh dokončano obleko družbenih prizadevanj, a vendarle ostajajo „zadaj", tudi zato, ker ne znamo priti do njih. Tudi te ljudi je treba na nek način usposobiti. že na ta način, da jih znamo pravilno usmerjati v spoznavanje družbene problematike, da ne dobijo občutka, kot da se hoče z njimi manipulirati. Kaj pa bomo dejali o tistih, ki imajo znanje, sposobnosti za odločanje v družbi, a to znanje usmerjajo le sebi v prid. To so taki, ki imajo pred očmi le svojo izobrazbo, svoje delovno mesto, ki prinaša določen dohodek, skratka, ko hočejo čim več potegniti zase, a za drugo jim ni- mar. Z roko umetnika se znajo zabubiti vase, zapreti se v lasten vrtiček, kadar je govora o njihovih dolžnostih, v vsej kričeči postavi pa se'pojavijo, da govorijo o svojih pravicah. Za take nam je lahko resnično žal. Zapisane misli naj bodo strnjene takole: Naš preprosti delavec ni tako kratkoviden, kot si nekateri radi domišljajo. Zaveda se svojih pravic, in prav nič si ne želi, da bi kdo razpolagal z njimi v njegovem imenu. Marsikdaj je potrebno znanje za uspešno rešitev nekega spora, ki si ga pridobiš v politični akciji. Tu se skriva velika odgo vornost tistih, ki so postavljeni na delovna mesta prav zato, da bi s svojim znanjem in izkušnjami, s svojo strokovnostjo pomagali delavcu razreševati probleme v zapletenem sistemu odločanja. Kaj ti pomaga nek strokovnjak, nek vodja splošnega sektorja v delovni organizaciji, ki ne zna ali noče razdajati v korist delovnega človeka, da bo ta lažje odločal? Na takega „strokovnjaka" se preprosti delavec požvižga. In prav je tako! Jože Skok RAZPIS Občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžale razpisuje natečaj za sprejem vzgojiteljev na letovanje otrok v počitniški koloniji ob morju v letu 1975 in sicer v mesecu juliju. Pogoji: a) srednja ali višja vzgojiteljska šola b) pedagoška šola ah absolvent te šole c) vzgojitelji, ki so že sodelovali in da so izpolnili pogoje ter da so stari že 18 let. Prijave sprejema ZPM Domžale v pisarni s pismeno vlogo, ki naj bo naslovljena na gornji naslov p.p. 32. Obč. odbor ZPM Domžale VISOK JUBILEJ PEROVE MAME Dne 17. aprila letos praznuje svoj visoki življenjski jubilej 85-let-nico življenja Perova mama Helena s Korena pri Lukovici. Izhaja iz srednje kmečke družine. Poročila se je zelo mlada, stara komaj 18 let — na kmetijo — z Jožetom Perom. Imela sta 7 otrok, od katerih je eden umrl star dve leti med prvo vojno. Mož je moral v vojsko, sama pa je ostala s štirimi otroci za vse delo na posestvu in oddajati vse dajatve. Zanjo ni bilo počitka ne ponoči, ne podnevi Podnevi delo na polju, ponoči pa skrb za otroke, pranje in drugo. Perova mama s Korena Po vojni je bilo dosti dela, da sta z možem uredila poslopje, kije bilo dotrajano. Pri tem so jima pomagali doraščajoči otroci Pred-no pa je bilo za silo popravljeno, se je začela druga svetovna vojna. Ker je bila družina napredno usmerjena, se je vključila v NOB. Sin France je odšel aprila 1942 v partizane v Kamniško četo. Dne 28. maja so gestapovci aretirali njenega zeta Alojza Bevka, ker pa so bili izdani tudi hčeri Ivana in Helena ter sin Jože, so odšli vsi trije 31. maja v partizane. Nemci so se zato maščevali nad starši ki so jih izselili junija 1942. Možu se je posrečilo, da je ušel in odšel v NOV. Njo, dva vnuka in hčerko, pa so odgnali v izseljeništvo, najmlajšega sina pa na prisilno delo v Nemčijo. Že v letu 1942 pa so padh trije njeni otroci: Jože-Ožbolt, dne 6.6., Helena-Marjanca 21.6., France-Vido, komandant Kamniškega bataljona, pa 24. decembra. Ker v internaciji ni mogla in ni smela pokazati svoje bolečine, je bilo zanjo to veliko duševno trpljenje. Bila je trdna, imela je zvezo s sorodniki ki so ji po p.ošti sporočali potek borbe. Ko so selili še ostale prebivalce vasi in vas požgali, so Nemci požgali tudi njen dom. Po vrnitvi iz taborišča in vrnitvi moža in hčere Ivane iz NOV, so se vsi naselili pri hčeri na Količevem. Potem pa sta postavila z možem prevrnjen čebeljnjak, ki slučajno ni zgorel, in se vanj vselila. Začela sta graditi nov dom. Po osvoboditvi sta ji umrla še hčerka in sin, ki sta bila z njo izseljena. Ivana , ki je prebila tri leta v NOV, pa je 100% invalid. Tako sedaj sama živi v tem domu, ki je bil zgrajen za njene otroke in vnuke, da bi ji na stara leta delali veselje. Saj jo imajo vsi radi in jo obiskujejo, za kar jim je hvaležna. Ko odidejo, je še borj sama kot preje. Nikoh se ni predajala dolgočasju. Z delom si je preganjala žalostne misli Vse, kar je še imela, je bilo njeno zdravje, katerega dolgo nista mogla načeti trpljenje in žalost. Zadnje čase je bila nekoliko slabša , sedaj pa že zopet pri svojih 85-letih dela butare, da bo imela prihodnjo zimo, kakor sama pravi, spet toplo peč. , Zelo je vesela, če dobi obisk od kate rekoh organizacije, ker ve, da je še niso pozabili ne nje, ne njenih žrtev. Tudi sosedje — vaščani so zelo dobri z njo in so ji vedno v pomoč, kar ji daje moči da še krepkeje stopa v bodočnost, katero ji želimo še mnogo let tudi mi Franc Avbelj PRED POMEMBNO OBLETNICO Glasbena šola Domžale praznuje letos 25-letnico svojega obstoja in plodnega delovanja na glasbenem področju. Svojo dejavnost je v teh letih razširila na območju celotne občine in s svojimi kadri pomagala pri delu kulturno-prosvetnih amaterskih skupin in tudi posameznim šolam. Ob tej priliki bo izšla posebna brošura, ki bo ponazarjala celotno dejavnost šole in v slikovnem materialu prikazala vse dejavnosti. Svečana proslava bo v četrtek, 8. maja, ob 19.30 uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. S to proslavo bo Glasbena šola s svojimi skupinami prikazala del tiste dejavnosti, ki je sestavni del njenega vsakodnevnega življenja. O tej svečanosti bomo še pisah v prihodnjih številkah našega glasila. OGLAS ELEKTROINSTALACIJE -SITAR IVAN, Preserje VII. št. 14, telefon: 72-961, sprejme v delovno razmerje dva elektroinstalaterja — dek tro monterja za priuči te v in več vajencev. Neto osebni dohodek je 18,00 do 22,00 din na uro. Delavci se lahko prijavijo takoj! OBVESTILO BRALCEM BRALCE NAŠEGA GLASILA OBVEŠČAMO, DA BO NASLEDNJA ŠTEVILKA GLASILA ZARADI PRAZNIKOV IZŠLA 8. MAJA. UREDNIŠTVO Občinsko tekmovanje pionirjev kolesarjev nesrečah ne bodo prizadeti mladi ljudje. Ker živimo v krajih, v katerih promet neprestano narašča, se moramo zavedati, da je poznavanje prometnih predpisov velikega pomena. Vedeti pa moramo, da nismo osamljeni, saj temu vprašanju posvečajo veliko pozornost tudi druga društva in združenja ter V soboto, S. aorila, je bilo v Mengšu pionirsko kolesarsko tekmovanje pod naslovom „Kaj veš o prometu", na katerem vsako leto tekmujejo najboljše ekipa in posamezniki z vseh osnovnih šol z območja občine. Letošnje tekmovanje je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine. Domžale, Avtomoto društvo Mengeš, Delavsko univerzo Domžale in pod pokroviteljstvom delovne organizacije LEK, organizirala Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš. Vse navzoče je pozdravil ravnatelj šole tovariš Roman Maligoj in v svojem nagovoru poudaril, da je to za šolo velikega pomena, posebno še zaradi tega, ker to tekmovanje sovpada v čas, ko proslavljamo 30-letnico zmage nad okupatorji. Vsem nastopajočim je zaželel veliko uspehov v tekmovanju. V imenu pokrovitelja LEK — TOZD Kemija Mengeš je tekmovanje pozdravil tovariš Janez Zibel-nik, kije med drugim dejal: nirji. Vsak dan smo priče žrtvam prometa s težkimi, tragičnimi posledicami. Žal je med temi žrtvami veliko vaših vrstnikov. Prav temu, da bi vas obvarovali pred žrtvami, da bi vas pripravili na vsakdanje nevarnosti, ki ste jim izpostavljeni, da bi vas oborožili s potrebnim znanjem in spretnostjo, se posveča velika skrb vaših vzgojiteljev, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Avto-moto društva in cele naše družbe. Seveda velja pri Organizatorji letošnjega tekmovanja pionirjev - kolesarjev v Mengšu: Franc Jarc, Franc Ravnikar, Roman Maligoj, Alfonz Avbelj in Anton Pajer „Sem predstavnik delovnega kolektiva tovarne LEK, ki ste ga z »prosili, da prevzame pokroviteljstvo nad tem vašim tekmovanjem. Moram reči, da smo to z veseljem sprejeli in se čutimo počaščene, da ste izbrali prav nas. Dobro se zavedamo, kako pomembni so napori vseh tistih, ki se trudijo, da bi vam dali tisto vzgojo in znanje, ki je danes potrebno slehernemu našemu občanu, udeležencu v prometu, še posebno pa vam, dragi pio- tem pohvaliti tudi vas, ki se s pripravo na tekmovanje obenem pripravljate tudi na to, da se boste varno in z gotovostjo gibah po cestah. Prepričan sem, da tega znanja ne boste uporabljali samo za svojo varnost, ampak da boste z njim pomagali tudi svojim tovarišem in drugim delovnim ljudem. Le tedaj, če boste svoje znanje uporabili, ne samo za svojo varnost, ampak tudi za varnost drugih, bo prizadevanje vaših vzgoji- Tovariš Janez Zibelnik v imenu pokrovitelja delovne organizacije LEK TOZD KEMIJA Mengeš med pozdravnim govorom ob začetku tekmovanja Razdelitev startnih številk in zadnje priprave pred začetkom tekmovanja delovne organizacije. Vsi imamo pred seboj isti cilj: kako s svojim poznavanjem cestno-prometnih predpisov poskrbeti za to, da se bomo vsak dan vsi srečevali v šolskih klopeh, na delovnih mestih in doma v družinah. To pa pomeni, da smo vsi zainteresirani, da spoznavamo vse nevarnosti, ki jih srečujemo na cestah in katerim smo izpostavljeni. Naše delo dobiva tudi veliko družbeno pomembnost, kajti človek je tisti, ki je postal edini nosilec naših socialističnih prizadevanj. Zato je zdravo življenje največje bogastvo, ki ga imamo in to nas mora spodbujati, da se bomo pravilno ravnah povsod, predvsem pa na javnih cestah. Prepričan sem, da opravljeno delo ni majhno, kar kažejo tudi številke o zmanjšanju prometnih nesreč otrok na naših cestah. In če bomo nadaljevali tako, potem bomo resnično v naslovu „KAJ VES O PROMETU" našli dovolj vsebine za nenehno delo na tem področju. Vsem nastopajočim pa želim veliko uspehov in da se zavedajo tudi tega, da je važno sodelovati, ne pa tudi zmagovati, saj je naš cilj, da v tej akciji sodelujete vsi. Vaši uspehi pa bodo tudi eno izmed meril, s katerimi ocenjujemo to našo dejavnost. To pa je tisto, kar nas vodi vsak dan na pot in kar lahko poimenujemo z besedo „S R E C N O !" Organizatorji tekmovanja so dostojno pripravili celotno traso, po kateri je potekalo tekmovanje, kakor tudi poligon za spretnostno vožnjo. Posamezne komisije, ki so skrbele za nemoten potek tekmovanja, so dobro opravile svoje delo tako, da je tekmovanje v obeh skupinah, to je v skupini, v kateri so nastopali učenci 5. in 6. razreda, in v skupini, v kateri so nastopali učenci 7. in 8. razreda, lahko nemoteno potekalo. Poleg tega je pripravljalni odbor priskrbel tudi (Nadaljevanje na 14. strani) teljev in drugih, kakor tudi vaše prizadevanje, doseglo svoj pravi namen in smoter. Vsem udeležencem tekmovanja želim v imenu našega kolektiva obilo uspehov." V imenu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Domžale pa je nastopajoče in ostale goste pozdravil predsednik tovariš Franc Ravnikar. V svojem pozdravnem nagovoru je dejal: „Ceprav se z današnjim dnem formalno zaključuje v občinskem merilu v obliki tekmovanja ta dejavnost, ki jo poznamo pod naslovom „KAJ VES O PROMETU", pa to nikakor ne pomeni, da smo že naredili vse, kar zahteva dejavnost na tem področju. Kajti če se zavedamo velikega pomena tega dela, ki izhaja iz vsebine in varnosti nas vseh v cestnem prometu, potem se moramo zavedati, da je to dejavnost, ki nas mora spremljati skozi vse življenje. Na vsakem koraku, ki ga naredimo na javni cesti, na poti v šolo ali domov, iz kraja v kraj, smo izpostavljeni mnogim nevarnostim, ki jih prinaša hitri utrip današnjega dne. Zaradi tega je prav, da tudi prometni vzgoji na šolah posvečamo tisto pozornost, ki ji pripada. Zavedati se moramo tega, da smo sami tisti, ki bomo lahko vplivali na to, da bo čim manj prometnih nesreč in da v teh IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Moravče PRISOTNOST REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN V MORAVČAH JE ŽE ČUTITI NA VSAKEM KORAKU Osnovna organizacija ZRVS Moravče že uspešno uresničuje delovni plan za letošnje leto. Da bi dosegli čimvečjo aktivnost vseh svojih članov, so bile ustanovljene manjše enote — aktivi, ki so organizirani v vsaki krajevni skupnosti. S tem so člani organizacije postali bolj aktivni in delovni, preko aktivov pa je opazna tudi večja povezanost med člani. Rezervni starešine se kot delegati aktivno vključujejo v organe KS, kjer nudijo potrebno pomoč pri nenehni skrbi za učinkovito i obrambno pripravljenost. „Naša obramba" je zanimiva revija s pestro vsebino in na visoki kvalitetni ravni Poleg starejših občanov radi posegajo po njej tudi mlajši — pionirji in mladinci Kljub temu, da je v Moravski dolini veliko naročnikov, pa z razširjenostjo te revije še nismo zadovoljni, saj bi želeli, da bi ta revija našla pot v vsako hišo in da bi bili z njeno vsebino seznanjeni vsi krajani Pod okriljem organizacije ZRVS uspešno deluje strelska sekcija. Člani se poleg pogostih strelskih treningov občasno udeležujejo tudi strelskih tekmovanj v občinskem merilu. Vse podpore pa je deležen tudi strelski krožek, ki deluje v okviru osnovne šole. V Moravčah je aktivna tudi taborniška organizacija, katere namen je organizacija taborjenj, pohodov in izletov. Člani ZRVS so sklenili tabornikom pomagati v strokovnem in organizacijskem smislu ter z nasveti. Mnoge akcije, zlasti pohode ob spominskih obeležjih naše revolucije, bosta obe organizaciji pripravili skupno in poskrbeli za čimvečjo udeležbo. Tone Turšič ZAHVALA Vzgojno varstveni zavod Domžale, se zahvaljuje delovnim organizacijam: TOSAMA Vir, BIRO 71 Domžale, SOb Domžale, Universale Domžale, Melodija Mengeš, FILC Mengeš, TRAK Mengeš, Semesadi-ke Mengeš, Hidrometal Mengeš, Komunala Mengeš, Zavarovalnica SAVA Mengeš, Tamiz Mengeš, Slamnik Mengeš, Mercator Trzin, Samopostrežba - Prehrana Vir, Krajevna skupnost Vir, za sredstva, ki so jih dale ob Novem letu za obdaritev naših varovancev. WZ DOMŽALE MARLJIVI MORAVSKI TABORNIKI Taborništvo ima v Moravski dolini tradicijo. Leta in leta so se s to dejavnostjo ukvarjali številni mladinci in pionirji. Ko pa je pred dvemi ali tremi leti opešalo vodstvo, je tudi taborniško življenje zamrlo. Preteklo leto pa je ljubitelje taborništva zbral okrog sebe prekaljen organizator z bogatimi izkušnjami tovariš France Novak. Pripravili so uspel občni zbor, katerega namen je bil zbuditi spečo organizacijo, ji vdihniti življenje, nuditi pogoje za delo, ter organizacijo registrirati. Za letos so pripravili bogat program dela. Osnovna dejavnost se odraža v pridobivanju novih članov, organizaciji pohodov, izletov in taborjenja. Moravski taborniki pa so si zadali kot najpomembnejšo nalogo negovanje in oživljanje tradicij iz NOB. Že program za letošnje leto predvideva več pohodov ob spominskih obeležjih. Pred nedavnim so obiskali znano partizansko vasico Hrastnik in spomenik, ki stoji sredi vasi. Mnogi taborniki so bili takrat prvič v Hrastniku, zato so z veliko rado-znalostjo poslušali svojega vodnika, ki jim je pripovedoval o tragični usodi prebivalcev te vasice, ko je okupator v divjem besu zažgal vas skupaj z vaščani. Taborniki so z zanimanjem poslušali zgodovinsko resnico — zgodbo o velikih ljudeh v majhni hriboviti vasici. In z velikim spoštovanjem so gledali to zemljo, te nove hiše, postavljene na pogoriščih, spomenik sredi vasi in ljudi, ki še živijo tam, potomce junaških prednikov. Odkrivati so začeli svojo domovino, košček za koščkom naše zemlje in junaško borbo naših prednikov za svobodo. Tone Turšič OGLAS „KOPLAS" - JANEZ SVETLIN, Kidričeva 11, Domžale, telefon: 72-083, sprejme za razna manjša dela nekvalificiranega delavca. Plača po dogovoru, nastop službe takoj! Na osnovi MNENJA sekretariati za informacije v izvršnem svetu liaamine SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 26. 11. 1974 je gfav s*» SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. MORAVSKI NOGOMETAŠI ŽE IGRAJO NA SVOJEM TERENU V Moravčah je veliko ljubiteljev nogometa. Poleg tistih, ki so navdušeni gledalci, so številni mladi, ki čutijo željo in potrebo, da svoj prosti čas žrtvujejo igrišču in žogi. Prave množičnosti in kvalitetnega vzpona pa ta panoga športa ni mogla doživeti, ker klub ni imel primernega prostora ne za trening, še manj za igro. Na treninge so morali hoditi na igrišča sesednjih klubov. Neprestano so bili odvisni od dobre volje sosednjih klubov. Sedaj, vse tako izgleda, je težava s prostorom, kjer naj bi bilo igrišče, rešena. Krajevna skupnost je nogometašem preskrbela potreben prostor. Lokacija je dokončno določena. Pridne roke pa so igrišče, čeprav samo zasilno, že usposobile. Prva tekma je bila že odigrana na domačem terenu v splošno zadovoljstvo ljubiteljev nogometa. Tone Turšič TEŽAVE NAŠE CESTE Že več let smo občani volilne enote NEGASTRN, to je vasi: Vinje, Negastrn, Podoreh, Hrastje, Serjuče, Soteska in Pogleda razpravljali, kako popraviti in urediti našo cesto, da se enkrat rešimo blata, lukenj in poplavljanja ob vsakem večjem deževju ali neurju. Ko smo ta naš problem že pred tremi leti iznesli na zboru volilcev, so nam odgovorih: „Pričnite zbirati denar z nabiralno akcijo in če zberete 6 milijonov SD, se bomo pogovarjali o rekonstrukciji ceste." Resnično smo pričeli zbirati denar in tudi zbrali 5 milijonov SD, za 1 milijon pa imeli še pobranih podpisov. Toda na Krajevni skupnosti in Cestnem skladu ter delovnih organizacijah smo naleteli na gluha ušesa z izgovori, da je cesta predraga, da je nemogoče zbrati toliko denarja, da so drugje potrebe večje itd. Odločili smo se, da še enkrat sežemo v žep. Na zboru volilcev Zadnje deževje je povzročilo, da je del ceste od Doba proti Gorjuši enostavno izginil (Nadaljevanje s 13. strani) za toplo malico vseh nastopajočih in na koncu tekmovanja podelil zmagovalcem pokale in diplome. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: — Nižja skupina za medkrajevno tekmovanje — 5. in 6. razred: 1. Vojska Pavle - Osnovna šola Dob 2. Žankar Jože — Osnovna šola Venclja Perka Domžale 3. Zalokar Roman — Osnovna šola Dob 4. Rugelj Jože — Osnovna šola Venclja Perka Domžale 5. Mušič Blaž — Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš — Višja skupina za medkrajevno tekmovanje — 7. in 8. razred: 1. Mežnar Miran — Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš 2. Kunstelj Miha - Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš 3. Hribar Roman — Osnovna šola V. Perka Domžale 4. Vidah Dušan — Osnovna šola V. Perka Domžale 5. Bergant Sonja - Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš,V tekmovanju ekip pa so bili doseženi naslednji rezultati: - Nižja skupina — 5. in 6. razred: 1. Osnovna šola Dob 93 točk 2. Osnovna" šola V. Perka Domžale 135 točk 3. Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš 135 točk 4. Osnovna šola Radomlje 5. Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale - Višja skupina - 7. in 8. razred: 1. Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš 65 točk 2. Osnovna šola V. Perka Domžale 3. Osnovna šola Radomlje 116 točk 4. Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale 5. Osnovna šola Dob smo se odločili za referendum za sofinanciranje ceste Moravče-Soteska -Puhel čov mlin. S tem smo hoteli prisiliti tudi nekaj tistih, ki za cesto niso bili pripravljeni prispevati ničesar. Na zboru volil cev smo se odločili, da bomo glasovah za samoprispevek za dobo petih let v višini 1 % od osebnih dohodkov, poleg tega pa bi še vsak zaposlen doplačal tisoč din, tisti, ki imajo pa osebne dohodke nad republiškim poprečjem pa dvatisoč din. Kmetje bi plačah eno tretjino od letnega katastrskega dohodka. Na referendumu je bil samoprispevek izglasovan 75 % zato upamo, da bomo imeli vso moralno in materialno podporo s strani KS, skupščine občine in delovnih organizacij, v katerih so zaposleni naši delavci. Poleg tega se moramo zavedati, da to ni vaška cesta, ker povezuje posamezna naselja in naše kraje z Moravčami ter Krašnjo. Ta cesta povezuje vasi, ki so sedaj oddaljene do 2 kilometra in gravitirajo k tej cesti. Cesta je posebno v zimskih mesecih in ob deževnem vremenu zaradi preobremenjenosti v zelo slabem stanju in komaj sposobna za promet. Vehkokrat se dogaja, da morajo vozniki raztovarjati tovor in ga ponovno nakladati, ker obstanejo v blatu. Še najbolj pereč pa je odsek ceste Soteska—Puhel-čov mlin. Ob vsakem večjem deževju je cesta poplavljena in voda doseže višino tudi do 60 cm. Takrat pa so vasi Vinje, Negastrn, Podoreh, Hrastje in Serjuče odrezane, ker je nemogoč vsak promet. Ker ni druge poti, otroci velikokrat izostajajo od pouka, kajti edini izhod je preko Limbrske gore in Zaloga, kar pa podaljša pot dve do tri ure. Ravno tako pa se dogaja tudi z delavci in delavkami, ki so zaposleni v posameznih delovnih organizacijah. Mislim, da je nesmiselno pri tem razpravljati tudi o tem, če bi prišlo do nujnih obiskov zdravstvenega osebja ali pa do kakšnih drugih nesreč. Na zboru volilcev, ko smo odločali o samoprispevku; so bili tudi predstavniki skupščine občine in Cestnega sklada. Obljubili so nam pomoč in sicer na en zbran dinar en dinar iz cestnega sklada. Ta sredstva pa nikakor ne bodo zadostovala, saj bi s tem denarjem lahko asfaltirali zelo malo in bi še kljub temu imeli do 2 kilometrov slabe ceste. Ko opazujem ceste po drugih krajih v naši občini, predvsem pa v Domžalah in na Viru, premišljujem o tem, če so vsa sredstva sami zbrali in o tem koliko so dobili pomoči s strani KS, skupščine občine in delovnih organizacij. Premišljujem tudi o izjavi Staneta Urankarja iz Vinj na zboru volilcev, ki je dejal. „Pripravljen sem prispevati za cesto, če bo asfaltirana do Vinj, to je do mostu, en milijon SD, čeprav bom imel do hiše še petsto metrov makadama." Verjetno v drugih krajih ljudje niso dajali milijonov, pa vendar imajo asfalt skoraj do praga. Dejstvo pa je tudi to, da se centri razvijajo, a zaostali kraji zaostajajo. Mladi beže iz svojih vasi v mesta in večja naselja in tako ostajajo po hribovitih vaseh prazne hiše in izumirajo. Imam vtis, da vse preveč razpravljamo o razvoju posameznih centrov, pri tem pa pozabljamo na obrobne vasi. Pozabljamo tudi na to, da so ti kraji v času NOB dali največje žrtve in preživljali našo vojsko in da danes ne najdemo sredstev, da bi obdržali mlado generacijo v tistih vaseh, kjer je začela svojo življenjsko pot. Naša dolžnost je, da poskrbimo zato, da bo mladina ostala doma in da bo življenje na vasi teklo naprej. Mogoče bo kdo dvomil v to pisanje in mislil, da sem preveč črno opisal problem naše ceste, zato ga vabim, da pride k nam v večjem nalivu, ker se bo sam lahko prepričal, da nas ne bo mogel pogledati v obraz, ker ne bo mogel priti do nas. S tem pa bodo verjetno odpadli tudi vsi dvomi o pre-potrebni izgradnji naše ceste in o večji družbeni pomoči našemu samoprispevku. ^ POHOD OB SPOMINSKIH OBELEŽJIH V MORAVSKI DOLINI TVD „Partizan" in organizacija ZRVS Moravče sta v sodelovanju vseh organizacij in društev, ki delajo na območju Krajevne skupnosti, sklicala posvet, na katerem so se dogovorili, da bo letos prvič organiziran množični pohod ob spominskih obeležjih ljudske revolucije v Moravski dolini. Ta pohod bo ob priliki proslave 30-letnice osvoboditve. Pri vsakem spomeniku se bodo udeleženci lahko seznanili z dogodki, ki so bili usodni za toliko mladih aktivistov in sodelavcev NOB v takratni Moravski republiki. Ker želijo dati organizatorji poseben poudarek pomembni obletnici, so sklenili, da bo pohod na veliki delavski praznik — 1. maja, s pričetkom ob 8. uri. Organizatorji vabijo vsa društva, organizacije in posameznike na območju naše občine, da se ekipno ali posamezno tega pohoda udeležijo v čimvečjem številu. Udeležencem bo organizator podelil spominske plakete. Tone Turšič OBVESTILO V letošnjem letu (predvidoma v maju) bo popis stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in vikend hišic. Pričetek popisa in njegova vsebina bo pravočasno objavljena v Občinskem poročevalcu. Za ta popis nam je potrebno določeno število popisovalcev. Zaradi tega vabimo vse tiste (upokojence in študente), ki so pripravljeni sodelovati pri popisu, naj to sporočijo osebno ali pismeno Davčni upravi SOb Domžale, zaradi sklenitve pogodbe o delu. Davčna uprava PROSLAVA DNEVA INVALIDOV V petek, 21. marca se je na povabilo vodstva šole na Homcu in dništva za pomoč DNRO zbralo kar precej predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in obeh občinskih skupščin na proslavo Dneva invalidov, ki ga POŠ na Homcu prireja že nekaj let. Predsednica društva za pomoč DNRO tov. Pavla je razložila naloge društva in poročala v koliko so bile te naloge tudi izvršene. Ob novem letu so predstavniki društva obiskali 56 duševno prizadetih oseb v obeh občinah, ki niso vključeni v zavodih in jih primerno, čeprav skromno obdarili. Kakšno presenečenje je bilo za te ljudi, si ne morete predstavljati. Javna zahvala staršev teh prizadetih oseb je bila le skromna zahvala za to lepo in res humano gesto. Društvo ima v planu za leto 1975, da bo poslalo čim več otrok na letovanje same in skupaj s starši. Starše in prijatelje teh otrok bo društvo povabilo na predavanje tov. Štrukljeve, ki bo predavala o temi: ,,Kaj zmore duševno prizadeti otrok?" Društvo se bo prizadevalo, da se bo čim tesneje povezalo z drugimi podobnimi zavodi. Tudi v tem letu naj bi odšlo 48 otrok v šolo v naravi. Starše teh otrok bo treba še bolj seznaniti z literaturo in jih spodbuditi, da se naroče na naš Zbornik. Naše delovne organizacije pa naj bi podprle naše delo s svojimi oglasi v Zborniku. Na POŠ Homec je bil v tem šolskem letu odprt oddelek za delavno usposabljanje srednje težko prizadetih otrok, vendar ta prostorsko ne odgovarja. Društvo in vodstvo POŠ bo v aprilu zopet sklicalo na tova-riški sestanek absolvente te šole, ki je lani prav lepo uspel, zato so sklenili, da se bodo odslej vsako leto sestali. Društvo pa bo vodilo tudi evidenco duševno prizadetih starostnikov. Tov. predsednica izrazi obžalovanje, da se je udeležilo kljub pravočasnim vabilom te proslave tako malo predstavnikov družbenopohtičnih organizacij in ostalih forumov. V razpravi, v kateri so sodelovali vsi navzoči je izvenela glavna misel: Kam bomo v bhžnji bodočnosti z našimi duševno prizadetimi otroci, saj je število teh od leta 1964 do danes naraslo od 40 na 226, kader se je povečal za šestkrat. Predviden je nakup Biotehnične fakultete v Grobljah, kjer naj bi bil Tretji republiški zavod za usposabljanje duševno prizadetih otrok. S tem bi bila vsaj malo razbremenjena POŠ na Homcu. Na POŠ na Homcu bi bilo nujno uvesti tako potrebne strokovne službe (logopeda, psihologa itd.), saj morajo te dolžnosti opravljati sami defektologi. Veliko je bilo težav tudi okoli kategoriziranja duševno prizadetih otrok, obveščanja njihovih staršev. Res je tudi, da komisije za kategorizacijo ne dobe od pristojnih forumov potrebne podatke o pravem času. V planu za izgradnjo šolske mreže v obeh občinah pa najslabše kaže prav za gradnjo Posebne šole. Tam nekje čez sedem let, če? In kaj in kam s temi otroci do takrat, ko je že sedaj taka stiska? ! Po tej živahni diskusiji so si vsi navzoči ogledah zelo zanimivo razstavo ročnih in tehničnih izdelkov teh otrok. Vso pohvalo in priznanje kolektivu in vodstvu te Nace Vodnik Delavska univerza Domžale v dogovoru z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani RAZPISUJE I. stopnjo poslovnega študija za tiste, ki žele ob svoji redni zaposlitvi pridobiti višješolsko izobrazbo. V I. stopnjo se lahko vpiše vsak občan, ki je: a) redno zaposlen b) ima končano srednjo šolo (gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo, tehnično srednjo ali kako drugo srednjo šolo) c) ima končano poklicno in najmanj dvoletno delovodsko šolo č) izjemoma se lahko vpiše tudi zaposlen občan, ki nima dokončane srednje šole, vendar je pogoj za vpis opravljeni sprejemni izpit. Če želite izredno študirati, potem se pismeno ah telefonično obrnite na Delavsko univerzo Domžale, da vam bomo poslali obrazložen razpis, na podlagi katerega se boste lahko odločili za izredni studij v poslovnem oddelku v Domžalah. Delavska univerza Domžale razpisuje evidenčni vpis slušateljic za pripravo iz posameznih predmetov za študij v III. in IV. letniku Administrativne šole. Pri evidenčnem vpisu boste lahko seznanjeni z vsemi potrebnimi pogoji in tudi z načinom študija in polaganja izpitov za nadaljnjo izpopolnitev vaše šolske izobrazbe. Evidenčni vpis traja do konca meseca maja. Vse potrebne podatke dobite na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6, telefon: 72-082. Delavska univerza Domžale V primeru okvare na cesti se lahko poslužite „VLEČNE SLUŽBE", ki jo opravlja Pavel Novak, Preserje, Tovarniška 27, Radomlje, telefon (061)72-784. Prva seja zbora delegatov KS Domžale V torek, 25. marca je bila prva seja Zbora delegatov Krajevne skupnosti Domžale. Na dnevnem redu je bilo konstituiranje in izvolitev organov Krajevne skupnosti, razprava o zaključnem računu za leto 1974 in obravnava ter sprejem programa in finančnega načrta za leto 1975. Na osnovi statuta Krajevne skupnosti Domžale šteje zbor delegatov 58 članov, ki so bili izvoljeni na zboru občanov, imenovani v posameznih društvih in v delovnih organizacijah. Tako zbor delegatov, kot najvišji samoupravni organ v Krajevni skupnosti, sedaj odloča o bistvenih vprašanjih dela in razvoja same Krajevne skupnosti, saj ima po statutu vlogo koordinatorja dela in je tisti organ, ki sprejema programske smernice dela v celotni Krajevni skupnosti. Poleg tega pa je zbor delegatov sestavljen tako, da so v njem zastopane vse strukture, to je gospodarstvo, družbene in politične organizacije ter vsa društva in združenja. Na prvem zasedanju je bil izvoljen za predsednika zbora tovariš VILI LIMONI, za njegovega namestnika pa tovariš ALBIN PAVLIN. Za člane sveta Krajevne skupnosti pa so bili izvoljeni: Anton PENGOV - Zaboršt, Janko KRALJ - Vodovodna, Željko LAMUT — Kamniška, Stane KOVAČ — Ljubljanska, Janez KRALJ - Kreigerjeva, Rajko RADMELIČ - Kreigerjeva, Franc NOVAK - Toneta Tomšiča, Miha BRINŠEK - Na Zavrteh, Franc LOŽAR — Študljanska, Franc HABJAN - Vodovodna in Janez NOVLJAN - Stobovska. Svet se bo konstituiral na svojem prvem zasedanju. Poleg tega je zbor delegatov imenoval tudi člane odbora za splošni ljudski odpor, v katerem pa delujejo tudi predstavniki KS Ihan, Jarše in Dragomelj — Pšata. Zbor delegatov je potrdil finančni račun za leto 1974 in tako dal soglasje k vsem tistim, kar se je odvijalo na območju Krajevne skupnosti Domžale. Delegatom je bilo poslano tudi gradivo, ki zajema dejavnost Krajevne skupnosti v letu 1975. Sestavljalci gradiva so izhajali iz tega, da je Krajevna skupnost Domžale največja v občini in da mora v svojem programu zaradi tega imeti vse tisto, kar ne zadeva samo Domžal samih, ampak tudi kot občinskega središča. Razprava, ki se je razvila po uvodnih mislih, ki jih je po posameznih področjih dejavnosti podal novoizvoljeni predsednik tovariš VILI LIMONI, je opozorila na vrsto odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti v letošnjem letu. Največ razprave je bilo glede reševanja perečih problemov otroškega varstva in šolstva ter socialne politike. Nič manj pa ni bila živahna razprava glede nadaljnje komunalne dejavnosti na območju Krajevne skupnosti, predvsem asfaltiranja posameznih cest, ob denarni pomoči samih občanov. Tudi objekti v Športnem parku so bili predmet široke razprave, saj so Domžale edino mesto v naši občini, ki ima plavalni bazen. Tudi predlog finančnega načrta je bil deležen širše razprave in to zaradi tega, ker predvideva, da bo krajevna skupnost imela v prihodnjem letu za svojo dejavnost preko pol milijarde SD sredstev. Seveda je bilo pri tem odprto vprašanje, koliko bodo realizirana predvidena sredstva iz občinskega proračuna in če bo v celoti realiziran tudi dotok sredstev v sklad za urejanje mestnih zemljišč. Če bodo ta sredstva redno dotekala, potem bo možno narediti in izvesti dela v začrtanem programu, predvsem pa nadaljevati z načrtno komunalno ureditvijo Domžal, ki se je začela v zadnjih letih. Zbor delegatov je podprl stališče, da je potrebno združiti vse sile za to, da se začne reševati problem šolskega prostora v Domžalah, ker z intenzivno gradnjo postaja to vprašanje vedno bolj pereče. Zaradi tega je bil sprejet tudi sklep, da se naj vse delegacije, ki obstojajo v Krajevni skupnosti, zberejo in posvetijo temu vprašanju vso pozornost in naj opozorijo na to, da bo že jeseni prišlo do dvoizmenskega pouka tudi na Osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah. Razprava je potekala tudi glede samega okolja, v katerem živimo in ponovno je bila izražena misel, da moramo ekološkim problemom posvečati še več pozornosti, kot smo jih do sedaj. Na podlagi razprave, programa in načrta so bili sprejeti sklepi, ki neposredno obvezujejo novoizvoljeni svet Krajevne skupnosti, da z organizacijo posameznih komisij in odborov začne takoj z delom in skuša sproti reševati nastajajočo problematiko na območju Krajevne skupnosti. Zbor delegatov pa ni sprejel meril za sofinanciranje komunalnih objektov, ki so bila predložena delegatom. Do sklepa ni prišlo zaradi tega, ker so delegati smatrali, da ta merila ne zadovoljujejo osnovnih izhodišč za sofinanciranje komunalnih objektov in da naj jih svet Krajevne skupnosti ponovno prouči in da v ponovno razpravo na prihodnjo sejo zbora delegatov. Kav. ALOJZ ZAJC ] 3. aprila smo se na mengeškem pokopališču poslovili od znanega aktivista tovariša Alojza Zajca iz Trzina. Pokojni Alojz je sicer izhajal iz premožne družine, vendar je že v stari Jugoslaviji sodeloval v naprednih gibanjih in se takoj ob okupaciji vključil v delovanje odborov Osvobodilne fronte, ki so delali na kamniško-domžalskem območju. Tudi njegova družina je aktivno delala za narodnoosvobodilno gibanje, njihova hiša je postala zbirališče borcev in ilegalcev tudi v najtežjih časih okupatorjevega nasilja. Alojz Zaje se je zavedal, da lahko pomaga vsem tistim, ki so se s puško v roki borili za svobodo in ki so videli obstanek slovenskega naroda samo v neenakopravni borbi s sovražnikom. Njegovo delovanje ni prenehalo tudi tedaj ne, ko je kot borec — zdravnik padel njegov brat dr. Tine Zaje, po katerem nosi ime tudi naš Zdravstveni dom. Po osvoboditvi se je vključil' aktivno v* delo Krajevne organizacije ZB NOV in skušal usmerjati delo in delovanje same organizacije pri reševanju mnogih problemov, ki so bili v povojnem času vedno prisotni. S svojimi bogatimi izkušnjami je vplival na delo drugih in jih usmerjal vse do tistega časa, ko ga je težja bolezen odtegnila od aktivnega dela. Da pa njegovo delo ni bilo majhno nam priča že dejstvo, da je imel pokojni Alojz priznano tudi dvojno dobo od junija 1943. leta, čeprav ni bil aktiven borec v partizanskih edinicah. To nam kaže, da so bile njegove zasluge res velike in da je njegova smrt še toliko bolj boleča, ker je organizacija izgubila enega izmed tistih, ki so bili vseskozi nosilci naprednih idej in prežeti s socialistično miselnostjo. Na zadnji poti ga je pospremilo veliko število tovarišev in borcev iz časov vojne in se poklonilo njegovemu zadnjemu spominu z željo, da mirno počiva v tisti zemlji, ki jo je vse življenje tako zvesto ljubil in za katero ga ni bilo nikoli strah žrtvovati vse svoje moči. Slava njegovemu spominu! So tovariši POSTANITE NAROČNIK OBČINSKEGA POROČEVALCA Odbor za medsebojna razmerja OZD „TOSAMA" Domžale Objavlja naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju nove sodelavce. 1. VODJA PRODAJE Želimo, da imate višjo šolo ekonomsko-komercialne ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj v prodaji. Osebni dohodki za to delovno mesto se gibljejo od 3.712 dinarjev do 4.891 dinarjev. 2. TAJNICA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Želimo, da imate srednjo šolo administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri administrativnih delih s področja samoupravljanja. Osebni dohodki za to delovno mesto, se gibljejo od 2.705 dinarjev do 3.386 dinarjev. 3. PRODAJNI REFERENT Želimo, da imate srednjo šolo in dve leti delovnih izkušenj v komerciali Osebni dohodki se gibljejo od 3.386 do 4.258 din. 4. SERVISER ZA ŠIBKOTOČNE NAPRAVE Želimo, da ste elektrotehnik šibkega toka z dvemi leti delovnih izkušenj v stroki. Osebni dohodki se gibljejo od 3.237 do 3.882 din. Poleg navedenega osebnega dohodka pripada delavcu še dodatek na leta službe in stimulacija. Za vsa zgoraj navedena delovna mesta velja delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in tri mesečnim poskusnim delom. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo v splošno kadrovskem sektorju oziroma pošljejo svoje vloge na naslov: T0SAMA DOMŽALE Šaranovičeva 35 (splošno kadrovski sektor). MAJSKI KRES NA DOBENEM Tako kakor lansko leto, bomo tudi letos kresovali na Dobenu, 30. aprila zvečer. Kresovanje bo uvod praznovanja 1. maja, praznika delovnih ljudi. Da pa bo kres bolj veličasten, prosim udeležence kresovanja, da po možnosti pripeljejo s seboj odpadne avtomobilske gume. Vabljeni so vsi občani občine Domžale, posebno pa še harmonikarji in drugi instrumentalisti. Obiskovalce kresovanja Doben-čani' naprošajo, da svoja vozila pustijo na koncu vasi Gornjega Dobena. Dohod do kresovanja je po levi poti, kar bo tudi označeno. Nasvidenje zadnjega aprila ob prijetnem kresu! XII. spominski šahovski turnir HERING - ZUPANČIČ li Šahovsko društvo Domžale je v času od 1. do 6. marca 1975 spet pripravilo svoj tradicionalni šahovski turnir, posvečen spominu dveh prizadevnih borcev na štiriinšestde-setih črnobelih poljih in priznanih organizatorjev te miselne igre — Francu Heringu in Gilbertu Zupančiču. Tokrat je turnir dobil visoko vrstno številko 12, kar nam zgovorno dokazuje, da tovrstna šahovska prireditev v Domžalah resnično sodi med jubilejna srečanja. Letošnji, dvanajsti turnir je združil 36 šahistov, ki so igrah v treh jakostnih skupinah. V prvi -A skupini so merili svoje moči mojstri, mojstrski kandidati in prvokategorniki, v drugi — B skupini so se večinoma spopadli znanci in soigralci Heringa in Zupančiča, ki se jim je pridružilo nekaj mlajših borcev, v tretji - C skupini pa so se brezkompromisno tolkli drugokategorniki, ki so si kot končni cilj postavili osvojitev prve ah pa vsaj potrditev druge kategorije. Vsaka skupina je štela 12 igralcev, v B in C skupini pa je tokrat nastopila tudi po ena predstavnica nežnega spola. Pokroviteljstvo nad turnirjem je v zadovoljstvo vseh organizatorjev in udeležencev te zanimive prireditve prevzel predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, kije na začetku prisrčno pozdravil vse A SKUP/NA IM£ 1 2 3 t 5 6 7 8 s 10 // Tacte Mesto ■i KARNAR m 0 4 0 4 4 ž 4 4 1 4 4 f 8 Z VAVPET/Č / % i 4 4 t J z 4 4 0 0 f / 7{ z-tz s MAUHLER 0 4 * '/// 1 Z 4 4 4 2 4 2 l 2 4 / / 7/ t SLA k 1 0 t % 0 4 / 2 4 i / t £ i e i s IVAČ/Č 0 4 £ 0 4 0 / 2 4 4 / 2 1 1 G i 6 SARADJEN 4 i / Z 0 0 % 0 0 4 z / z / { 5 g-M 7 ŠIŠKA 0 0 4 i 4 i 4 t m i 1 z 0 \ 1 5 3 ČEKO 4 J 0 4 t 0 0 4 4 2. w< £ 2 0 / 1 5 3 CIZELJ 0 1 i 4 i 0 4 i 4 Z i. 2