VESTI e m Pomladni pozdrav iz vrtca Gorišnica Vesti iz vasi je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Jože Kokot, župan Občine Gorišnica Občina Gorišnica, Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, Telefonska št.: 02/743 1111 E-mail: vestiizvasi@gorisnica.eu Alinea tisk d.o.o. Forma Celje d.o.o. Po mnenju Urada vlade Republike Slovenije se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%. Glasilo Vesti iz vasi je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. H .01. 2016 Spoštovane občanke, cenjeni občani, v naši navadi je že, da pred največjim krščanskim praznikom, Veliko nočjo, zberemo prispevke naših občank in občanov, ki se pridno trudite soustvarjati naše Vesti iz vasi. Prepričan sem, da se prav vsak izmed nas še posebej v prazničnih dneh, ko je doma zbrana vsa družina, rad poveseli s svojimi bližnjimi in jim nameni vsaj nekaj trenutkov, za katere si sicer v našem vsakdanjiku ne utegnemo vzeti časa. Velika noč večini ljudi predstavlja čas za postanek, razmislek in notranjo umiritev. To je praznik, ko kristjani na dan Velike noči praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je tako za kristjane praznik veselja in upanja; verujemo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa tudi upanje na vstajenje po smrti. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (oz. kot radi po domače rečemo »žegnajo«) jedi, ki se dan za tem, torej za nedeljski zajtrk, zaužijejo. Jedi, ki jih pripra- vimo, nosijo določeno simboliko: suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi predstavljajo kaplje krvi, hren simbolizira žeblje, potica pa trnjevo krono. Na Velikonočno nedeljo so pri nas v navadi vstajenj-ske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Veseli me, da seje tradicija praznovanja Velike noči ohranila vse do danes. Kljub modernim trendom, ki nas obkrožajo na vsakem koraku, znamo še zmeraj spoštovati stare običaje, šege in navade. Želim si, da bi tako ostalo tudi v bodoče. V nadaljevanju Vas, spoštovane občanke in občani, prepuščam prebiranju vesti iz naše občine. Verjamem, da bo vsakdo našel kaj, kar ga bo pritegnilo k branju, če pa slučajno kakšna vest manjka, pa bodite prav Vi tisti, ki jo boste prihodnjič zapisali in tako pomagali soustvarjati naslednjo številko Vesti iz vasi. V naši občini je veliko pridnih in marljivih ljudi, ki dosegajo izjemne dosežke na različnih področjih. Naj ti dosežki ne ostanejo skriti in znani samo vam in vašim bližjim, pač pa jih delite tudi z nami! Preden zapišem zadnjo piko tokratnega uvodnika vam želim lepe velikonočne praznike, preživite jih v krogu svoje družine in tistih, ki jih imate radi. Pa lep pozdrav do prihodnjič ... Jože Kokot, župan Občine Gorišnica Velikonočni zvonovi naj zazvonijo nelepšo praznično pesem in prinesejo radost v srca. Vesele praznike! Jože Kokot župan Občine Gorišnica UVODNIK OBČINSKI SVET IN ODBOR Jože Kokot, župan Občine Gorišnica Sprejet je občinski prostorski načrt občine Gorišnica Spoštovane občanke, občani in drugi lastniki nepremičnin v občini Gorišnica, Občinski svet občine Gorišnica je dne 28. 1. 2016 sprejel občinski prostorski načrt Občine Gorišnica, in sicer z odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 5/2016 in pričel veljati 13.2.2016 (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica; v nadaljevanju: Odlok o OPN). Z uveljavitvijo Odloka o OPN so prenehali veljati predhodno veljavni občinski prostorski akti Občine Gorišnica, ki so navedeni v 168. členu Odloka o OPN. OPN je bil izdelan v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in podzakonskimi akti s področja urejanja prostora in prostorskega načrtovanja. ZPNačrt je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na svoji 26. Seji 30. 3. 2007. ZPNačrt je uvedel nove prostorske akte na državni in občinski ravni. Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je temeljni prostorski akt občine, ki določa usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoje in merila za njihovo izvedbo na celotnem območju občine Gorišnica, razen na območjih državnih in občinskih prostorskih aktov navedenih v 169. členu Odloka o OPN. Glede na to, da OPN ureja pogoje za gradnjo na celotnem območju občine, je prinesel spremembe tudi na območjih, kjer ni bilo izraženih razvojnih pobud za spremembo namenske rabe zemljišč. Zato vas naprošamo, da se seznanite s pogoji za gradnjo na parcelah oz. zemljiščih katerih lastnik ste. Odlok o OPN Občine Gorišnica (tekstualni in grafični del) je objavljen na spletnih straneh Občine Gorišnica (http://www.gorisnica.eu/ sl/index.php/opn), s čimer je Občina Gorišnica omogočila vpogled v OPN celotni zainteresirani javnosti. V kolikor imate težave pri vpogledu oz. dodatna vprašanja, pa se za informacije o pogojih, ki veljajo na posameznih parcelah oz. zemljiščih lahko obrnete tudi na občinsko upravo (področje okolja in prostora v stavbi Občine Gorišnica). V kolikor se ne strinjate z vrstami možnih posegov v prostor ter pogoji in merili za njihovo izvedbo oz. bi želeli podati pobudo za spremembo namenske rabe zemljišča, lahko to storite na način, da podate pobudo za spremembo in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Gorišnica (obrazec najdete na spletnih straneh Občine Gorišnica, »Pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta«: http://www.gorisnica.eu/sl/index. php/ostalo). Občina Gorišnica bo vse pobude za spremembo in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Gorišnica (v nadaljevanju: SD OPN) obravnavala v skladu z ZPNačrt in začela s postopkom SD OPN Občine Gorišnica. Občinski prostorski načrt občine Gorišnica OPN je temeljni prostorski akt občine, ki določa usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoje in merila za njihovo izvedbo na celotnem območju občine Gorišnica, razen na območjih državnih in občinskih prostorskih aktov navedenih v 169. členu Odloka o OPN. Glede na to, da OPN ureja pogoje za gradnjo na celotnem območju občine, je prinesel spremembe tudi na območjih, kjer ni bilo izraženih razvojnih pobud za spremembo namenske rabe zemljišč. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07; v nadaljevanju: Pravilnik o OPN) se v OPN za celotno območje občine, po posameznih enotah urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), določijo območja namenske rabe prostora, prostorski izvedbeni pogoji, območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. Iz tega razloga vas želimo obvestiti, da sta bila na severnem delu naselja Gorišnica določena dva območja za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in sicer OPPN Gorišnica - sever 1 (ki obsega EUP G001, G003, G006) in OPPN Gorišnica - sever 2 (ki obsega EUP G008, G009, G010, G067) (154. člen Odloka o OPN). Zahteva po določitvi OPPN na severnem delu naselja Gorišnica izhaja iz mnenja Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na predlog OPN, z namenom zgoščanja pozidave in racionalne rabe površin. OPN ureditveno območje OPPN Gorišnica - sever 1 (EUP G001, G003, G006) opredeljuje kot območje stavbnih zemljišč, podrobneje opredeljeno kot območja stanovanj (SK - površine podeželskega naselja, EUP G001), posebna območja (BT - površine za turizem, EUP G003) in območja prometne infrastrukture (PC - površine cest, EUPG006). Območje OPPN Gorišnica - sever 1 (EUP G001, G003, G006) zajema parcele *50/2, *50/2, *50/2, *50/2, 60/1, 60/1, 60/1, 60/2, 60/2, 60/3, 60/3, 61/1, 61/2, 62, 62, 62, 64, 65/2, 65/2, 65/3, 65/3, 66/1, 66/1, 66/6, 66/6, 66/7, 66/8, 66/8, 66/9, 67/2, 67/2, 67/3, 67/3, 67/3, 67/3, 67/4, 67/5, 67/5, 67/5, 67/6, 67/6, 69/2, 70/1, 70/1, 70/1, 70/2, 70/2, 70/3, 71/1, 71/3, 72/2, 72/3, 72/4, 72/5, 72/6, 72/7, 73/10, 73/11, 73/12, 73/2, 73/2, 73/2, 73/4, 73/5, 73/7, 73/8, 73/8, 73/8, 73/9, 73/9, *74, *74, 77/1, 77/1, 77/1, 77/1, 77/4, 77/4, 77/4, 77/5, 77/6, 77/7, 77/7, 77/7, 80/1, 80/1, 80/1, del 80/3, del 80/4, 81/1, 81/2, 82, 83/1, 83/3, 83/3, 83/4, 83/4, 83/4, 83/5, 83/5, 83/5, 83/5, 83/5, 83/5, 83/5, 83/5, 83/6, del 84/2, 84/4, 84/4, del 84/5, 84/5, 85/1, 85/2, 85/2, 85/3, 85/4, 85/4, 85/4, 85/5, 86/1, 86/2, 86/3, 86/3, 86/4, 86/4, 86/5, 86/6, 86/6, 86/7, 86/7, 86/7, 87/1, 87/2, 87/3, 87/4, 87/4, 87/5, 87/6, 87/7, 87/8, 89/10, 89/11, 89/12, 89/13, 89/13, 89/13, 89/14, 89/6, 89/6, 89/6, 89/7, 89/7, 89/8, 89/9, *97, *117, *117, *117, 151/123, 151/123, 151/124, del 151/138, del 151/164, del 151/165, del 151/166, del 151/82, 151/82, del 565/1, del 568/2, vse k.o. Gorišnica (GURS, junij 2015). Skupna površina OPPN je približno 79688 m2. Območje OPPN se nahaja med obstoječo pozidavo severnega dela naselja Gorišnica. Na jugu zajema del glavne ceste I. reda Spuhlja-Ormož in meji na stavbna zemljišča, na zahodu meji na stavbno zemljišče domačije Gorišnica 12, ki je zavarovana kot spomenik kulturne dediščine (EŠD 145), na severu meji na nekdanjo strugo potoka in kmetijska zemljišča, na vzhodu pa na stavbna zemljišča in lokalno cesto Gorišnica-Zamušani-Mota (šifra odseka 102021). Območje OPPN Gorišnica - sever 1 se na vzhodu dotika območja OPPN Gorišnica - sever 2. OPN ureditveno območje OPPN Gorišnica - sever 2 (EUP G008, G009, G010, G067) opredeljuje OBČINSKI SVETIN ODBORI OBČINSKI SVET IN ODBORI kot območje stavbnih zemljišč, podrobneje opredeljeno kot območja stanovanj (SS - stanovanjske površine, EUR G009 in SK - površine podeželskega naselja, EUR G 010) in območja prometne infrastrukture (PC - površine cest, EUR G008 in G067). Območje OPPN Gorišnica - sever 2 (EUR G008, G009, G010, G067) zajema parcele 1/2, 1/2, 1/3, 1/3, 1/5, 1/6, 1/7, 1/8, 1/8, 1/9, 1/10, 1/10, 1/10, 1/10, 1/10, 1/10, 1/10, 2/2, 4, 6, 7, 8/2, 8/2, 8/2, 9, 10/1, 10/2, 10/2, 10/2, 10/3, 10/4, 10/4, 11/1, 11/1, 11/1, 11/1, 11/1, 11/2, 12/1, 12/10, 12/10, 12/10, 12/11, 12/2, 12/2, 12/3, 12/4, 12/5, 12/6, 12/7, 12/7, 12/8, 12/8, 12/8, 12/9, 12/9, 12/9, 13/1, 13/2, 13/3, 14/1, 14/1, 14/10, 14/2, 14/3, 14/4, 14/4, 14/5, 14/5, 14/6, 14/7, 14/8, 14/9, 14/9,16,17/1,18/1,18/2,18/3, 18/4,18/4,18/5,18/6, 20, 21/2, 21/2, 21/4, 21/4, 21/4, 21/4, 21/5, 21/6, 21/6, 21/6, 21/6, 21/7, 21/8, 22/2, 23/2, 23/2, 23/3, 23/3, 23/3, 23/4, 23/4, 23/4, 23/4, 23/5, 25/1, 25/1, 25/1, 25/2, 25/3, 25/5, 25/6, *26/l, *26/l, *26/l, *26/2, *26/2, 26/2, 26/2, *27, *27, 28/3, 28/3, 28/4, 28/5, 30/1, 30/2, 30/2, 30/2, 31, 31, 33/1, 33/1, 33/1, 33/2, 33/3, 33/4, 33/5,33/5,33/6,33/6, *35, *35, 35/1, 35/2, 35/3, 35/4, 35/4, 35/4, 35/5, 35/5, 36/1, 36/2, 37, 37, 38, 39/2, 39/3, 39/3, 39/4, 39/5, 39/5, 39/6, 40/10, 40/11, 40/12, 40/12, 40/12, 40/12, 40/12, 40/13, 40/5, 40/5, 40/6, 40/7, *41/1, *41/1, *41/1, *41/1, 44/2, 44/2, 44/2, 45, 46, 46, 47/1, 47/2, 47/2, 48, 48, 51, 52, 53, 54/2, 54/2, 55, 56/1, 56/2, 56/2, 57/3, 57/3, 58/2, 58/3, 58/3, 58/3, 58/4, 58/5, 58/5, 58/5, 58/6, 58/6, 58/6, *71, *71, *71, del 79/1, *83, *83, *83, * 111/1, * 111/2, *124, *124, *124, *125, *125, *125, *130, *130, *130, *137, *137, *141, *141, *141, *142, *142, *142, *147, *147, *149, *149, 151/88, 151/89, 151/89, 151/91, 151/92, 151/105, 151/134, *164, *164, *164, del 381/1, del 405/4, del 407/2, del 565/1, del 565/3, del 565/4, del 568/2, vse k.o. Gorišnica (GURS, junij 2015). Skupna površina OPPN je približno 129611 m2. Območje OPPN se nahaja med obstoječo pozidavo severnega dela naselja Gorišnica. Na jugu zajema del glavne ceste I. reda Spuhlja-Ormož in meji na stavbna zemljišča, na zahodu meji na stavbna zemljišča in lokalno cesto Gorišnica-Zamuša-ni-Mota (šifra odseka 102021), na severu in vzhodu pa zajema javno pot Gorišnica-102020 (šifra odseka 602401) in meji na stavbna zemljišča, v severovzhodnem delu pa tudi na kmetijska zemljišča. Območje OPPN Gorišnica - sever 2 se na zahodu dotika območja OPPN Gorišnica - sever 1. Glede na to, da na EUP z oznako OPPN pravno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte in ureditve predstavlja sprejet in uveljavljen OPPN, so na obstoječih parcelah namenjenih gradnji, pred sprejetjem OPPN, dopustni naslednji posegi (155. člen Odloka oOPN): • vzdrževalna dela na obstoječih objektih; • gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na obstoječih parcelah namenjenih gradnji za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov in ograj; • odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine); • sprememba namembnosti in rekonstrukcije objektov ali delov objektov v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP; • gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN; • gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev. Občina Gorišnica namerava čim prej pristopiti k izdelavi OPPN Gorišnica - sever 1 in OPPN Gorišnica - sever 2. Postopek izdelave OPPN je predpisan z ZPNačrt. Podrobnej- šo vsebino, obliko in način priprave OPPN je predpisan s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07; v nadaljevanju: Pravilnik o OPPN). Z OPPN se bo podrobneje določilo (v skladu s Pravilnikom o OPPN): • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev; • območja, za katera se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem, kadar je to potrebno; • načrt parcelacije; • etap n ost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna; • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine; • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave; • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; • vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora; • dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev. Vsebine bodo določene tako podrobno, da bo na njihovi podlagi možno izdelati projekte za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. Z namenom predstavitve obeh območij OPPN Gorišnica - sever 1 in Gorišnica - sever 2 ter seznanitve lastnikov zemljišč z namero Občine Gorišnica po uvedbi postopka izdelave obeh OPPN ter z namenom vodenja odprtega dialoga (podaja mnenj, predlogov, ...) vabimo VSE LASTNIKE ZGORAJ NAVEDENIH PARCEL na javno predstavitev in seznanitev, ki bo potekala 30. 3. 2016 ob 16.00 v kulturni dvorani Občine Gorišnica. Odlok o OPN Občine Gorišnica (tekstualni in grafični del) je objavljen na spletnih straneh Občine Gorišnica (http://www.gorisnica.eu/sl/ index.php/opn), s čimer je Občina Gorišnica omogočila vpogled v OPN celotni zainteresirani javnosti. Davorin Kolenc, tajnik GZ Gorišnica Gasilska zveza Gorišnica V prvih mesecih leta smo gasilci predstavili svojim članom in občanom na Občnih zborih poročila o našem delovanju v preteklem letu. V PGD Moškanjci so izvolili novega predsednika, Gregorja Soka in novega poveljnika, Mirana Zelenka. Večjih požarov in drugih intervencij v letu 2015 ne beležimo. Minulo leto smo postali bogatejši za novo vozilo GVM-1, ki ga je dobilo PGD Moškanjci. Konec marca bo gasilska zveza imela skupščino v Čajevcih. V zimskem času sta se pričela dva tečaja, ki jih izvaja GZ Gorišnica. Tečaja za vodjo enote in vodjo skupine obiskuje skupaj 30 gasilcev in gasilk. V pomladanskih mesecih se bodo odvijala tekmovanja na nivoju GZ in tudi izven. Posebno pozornost bodo v Moškanjcih namenili enoti mladink, ki bo junija sodelovala na mladinskem državnem tekmovanju v Kopru. Na nivoju Gasilske zveze Slovenije se spreminjajo Posebna pravila gasilske službe prostovoljnih gasilcev, katera so za nas zelo pomemben dokument oziroma so celo naše osnovno vodilo. Veliko novosti se predvideva na področju izobraževanj. Po sprejemu teh pravil in prenovi učnih programov se bodo lahko izvajali tudi tečaji za častnike in višje častnike, ki so trenutno zamrznjeni. V prvih mesecih leta smo imeli kar nekaj padavin, ki so nam v pomoč. Februarja in marca namreč statistike beležijo največ požarov v naravi. Nikakor pa ne smemo mimo dejstva, da so ljudje v zadnjih letih precej zamenjali način kurjave. To posledično pomeni, da bi morali lastniki kurjave s trdimi gorivi poskrbeti za redno čiščenje kurišč in dimnikov. Le s takšno preventivo se lahko lastniki izognejo dimniškim požarom, ki so zadnje čase v Sloveniji vedno pogostejši. Praktične vaje VE 2016, foto: Srečko Čuš DRUŠTVA DRUŠTVA UO PGD Moškanjci CXI. občni zbor PGD Moškanjci V soboto, 27. 2. 2016, je v gasilsko-vaškem domu Moškanjci potekal že 111. občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Moškanjci. V dvorani se je zbralo veliko število domačih gasilcev, kot tudi gostov, na čelu z županom Jožetom Kokotom, prišla sta tudi občinska svetnika Branko Valen ko in Jože Petek, celotno vodstvo Gasilske zveze Gorišnica in regijski poveljnik Dušan Vižintin. Občni zbor je potekal po ustaljenem dnevnem redu. Edina izstopajoča točka so bile nadomestne volitve, saj so se predsednik prostovoljnega gasilskega društva Zdenko Tement, poveljnik Jože Slodnjak in še nekaj drugih članov upravnega odbora odločili, da odstopijo s svoje funkcije vodenja društva po uspešnih 18. letih in uspešno izpeljani 110. obletnici delovanja. Člani društva so soglasno izglasovali novo vodstvo v sestavi Gregor Sok - predsednik, Miran Zelenko - poveljnik, Matic Leben - namestnik predsednika, Damjan Korošec - namestnik poveljnika, Vanja Zagorec - tajnica, Simon Ranfl - blagajnik, Igor Ranti - vodja mladine, Jan Florjanič in Uroš Mendaš - člana poveljstva. Po uradnem deluje sledil neuradni del z živo glasbo. Novo vodstvo se vsem iskreno zahvaljuje za zaupanje in obljublja, da se po vseh močeh trudilo, da bo društvo še naprej delovalo zgledno in bo v ponos domače vasi. Boštjan Kolar, predsednik PGD Gorišnica PGD Gorišnica 1928 Prostovoljno gasilsko društvo Gorišnica je bilo ustanovljeno leta 1928. Smo gasilsko društvo III. kategorije in smo po pogodbi o opravljanju gasilske službe z občino Gorišnica osrednja enota naše občine. To pomeni, da pokrivamo požarno varnost v vasi Gorišnica in smo hkrati alarmirani v primeru intervencije na območju celotne naše občine. Delujemo v okviru Gasilske zveze Gorišnica, s katero odlično sodelujemo na vseh nivojih. Prav tako dobro sodelujemo z občino Gorišnica oziroma z g. županom pri zagotavljanju osnovnih sredstev za operativno delovanje društva in usklajevanju ostalih aktivnosti, ki jih naše društvo izvaja oziroma jih ima v planu izvesti. Naši člani operativci so pod vodstvom poveljnika Davorina Kelenca odlično strokovno usposobljeni. Redno se izvajajo mesečne operativne vaje, katerih namen je obnavljanje znanja in spoznavanje novitet na področju operativne dejavnosti društva. Operativne narave je tudi priprava na vsakoletno gasilsko tekmovanje, kjer dosegamo vsako leto odlične rezultate. Na področju preventive in osveščanja vaščanov se odlično delo pozna v trendu zmanjšanja intervencij, ki so požarne narave. Razpolagamo s tremi vozili in vso potrebno tehni- ko, ki zagotavlja ustrezno intervencijo v primeru požara ali naravne nesreče. Naši operativni člani so ustrezno opremljeni, izobraženi in usposobljeni za različne specialnosti ter zdravstveno pregledani, za kar z zagotavljanjem sredstev skrbi občina Gorišnica. V okviru gospodarske dejavnosti se vodstvo PGD Gorišnica trenutno najbolj ukvarja s pridobivanjem idejne projektne dokumentacije za adaptacijo dvorane oziroma za izgradnjo nove gasilsko-vaške dvorane, ki bo stala na mestu sedanje. Le-ta je dotrajana in nujno potrebna obnove. Idejni projekt bo končan še v mesecu marcu in ga bomo predstavili g. županu, s katerim prav tako že potekajo načelni pogo- vori in ki izraža posluh za izraženo željo po ureditvi novih prostorov. Tiha želja vodstva PGD Gorišnica je, da bi prostore lahko predali svojemu namenu ob 90 letnici PGD Gorišnica, katero bomo praznovali v letu 2018. Idejni projekt bomo, ko bo tako daleč, predstavili vsem vaščanom Gorišnice. Ukvarjamo se z reševanjem lastništva in statusa starega gasilskega stolpa v Gorišnici, ki je del naše zgodovine. V preteklem letu smo pričeli z urejanjem društvenih prostorov nad o rod išče m oziroma garažami, kar imamo namen dokončati do sredine tega leta. Prostor bo namenjen različnim društvenim dejavnostim oziroma nasploh priložnostnemu druženju naših članov. Kot je praksa vseh gasilskih dru- štev, poskušamo poskrbeti za vsaj nekaj družabne dejavnosti v naši vasi. Tako vsako leto organiziramo skupaj z vaškim odborom Gorišnica postavitev prvomajskega drevesa, ki ga postavljamo brez pomoči mehanizacije, »na roke«. Ta tradicionalna prireditev ni namenjena samo gasilcem, ampak vsem vaščanom Gorišnice, zato letos vljudno vabljeni. Moramo se pohvaliti, da imamo v naših vrstah veliko število tistih najmlajših, od pionirjev, pionirk, do mladincev, mladink. Ti se vsako leto udeležujejo tabora pionirjev, ki je organiziran v okviru Gasilske zveze Gorišnica. Prav tako vsako leto poskrbimo za njihovo druženje na pikniku, ali pa jih peljemo na enodnevno sprostitev v terme. Morda prav takšen pristop, kjer se veliko dela z mladimi, se jih vzgaja v gasilskem duhu, botruje k temu, da veliko teh članov ostane aktivnih v gasilskih vrstah tudi ko odrastejo. V društvu nikoli ne pozabimo na druženje naših članic in veteranov, ki se redno srečujejo na organiziranih srečanjih na nivoju gasilske zveze in Podravske regije. Na koncu bi se rad v imenu PGD Gorišnica iskreno zahvalil vsem, ki na kakršen koli način prispevate k uspešnemu delu našega društva in pripomorete k razvoju gasilstva v Gorišnici. Pomoč bomo gasilci pri realizaciji zastavljenih ciljev še kako potrebovali. Ob prihajajočih praznikih pa vsem želim mirne in blagoslovljene velikonočne praznike. Frida Zorli Zbor članov društva upokojencev Gorišnica Člani DU Gorišnica, smo se 5. 3. 2016 sestali na 64. Zboru članov v gasilsko-vaški dvorani v Gajevcih. Po pozdravnem govoru predsednika, Vilija Horvata in krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci OŠ Gorišnica in pevci društva, smo pregledali delo za leto 2015 in si zadali smernice za leto 2016. Sprejeli smo tudi nove člane in podelili društvena priznanja prizadevnim članom. V društvu je včlanjenih 430 članov. V letu 2015 smo se poslovili od 18. naših članov. Ponosni smo na 15 članov, ki so prekoračili 90 let starosti. Prav posebej pa moram omeniti našo najstarejšo članico, gospo Jožefo Reberc iz Gorišnice, ki je 25. februarja praznovala 96. rojstni dan. Po sklepu UO vse starostnike na njihov rojstni dan obiščeta predsednik društva in poverjenik vasi. VSEM ISKRENE ČESTITKE IN ŠE NA MNOGA LETA! Po podanih poročilih je bilo razvidno, da so se vse aktivnosti izvrševale po letnem planu dela. Trudili smo se, da je bilo naše delo popolno in izpeljano v zahtevanem roku. Skrbeli smo, da so naši člani koristno in aktivno preživljali čas. Nekoč aktivni nosilci napredka, si danes želimo druženja in povezovanja na različnih področjih, od kulture do športa in družbeno koristnega dela in tako plemenitimo svoj vsakdan. Da smo bili člani DU res aktivni, dokazuje delovanje naših številnih sekcij: • Kegljaška sekcija • Šahovska sekcija • Kolesarska sekcija • Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine na »Dominkovi domačiji« • Pevska sekcija • Sekcija ljudski godci »Jesenski biseri« • Sekcija ročnih del »Cvetje jeseni« in • Projekt »Starejši za starejše« O uspešnosti delovanja posameznih sekcij pričajo razstave, številni pokali in pohvale, ki krasijo društvene prostore. Zraven mentorjev posameznih sekcij pa smo ponosni tudi na naših 14 poverjenikov vasi, ki svoje aktivnosti opravljajo požrtvovalno in vestno. Sprejem novih članov DU Gorišnica, foto: Laura DRUŠTVA DRUŠTVA • Daniel Visenjak iz Moš kanj c si Iškega društva Gajevci-Placerov- • Terezija Bohi iz Moškanjc ci, za njihovo gostoljubnost se jim • Marija Korošec iz Moškanjc in lepo zahvaljujemo, za dobro voljo • Milka Roškar iz Moškanjc so poskrbeli godci »Jesenski biseri« in pevci društva. Nazdravili pa smo Zbor članov DU pa ni namenjen tudi z našo »kliniko«, ki smo jo pri-samo pregledu dela, ampak je tudi delali na Dominkovi domačiji, priložnost za prijetno druženje. Za pogostitev so poskrbeli člani ga- foto: Laura Irena Lapornik Milka Roškar, prejemnica zahvale DU Gorišnica Skoraj ni meseca, da ne bi obiskali članov in jih seznanjali z dogajanjem v društvu. Pohvaliti moramo tudi vodje letovanja v Izolo in organizatorje izletov, piknikov in novoletnega srečanja. Poudariti moram, da vse te aktivnosti temeljijo na prostovoljni bazi in brez plačila. Zraven vsega naštetega želimo biti člani DU po svojih močeh tudi koristni širši družbi, dobro sodelujemo z ostalimi društvi v občini in šolo, posebej smo ponosni na sodelovanje z občino, ki nam je zaupala skrb za urejanje znanega kulturnega spomenika »Dominkove domačije« v Gorišnici. Na tem zboru smo podelili tudi priznanja in zahvale posameznikom, ki so s svojim zavzetim delom in vsestransko aktivnostjo pomagali pri razvoju in promociji društva. Priznanje in zahvale so prejeli: • Mojca Toplak iz Gorišnice • Jadviga Kolar iz Gorišnice Na zboru članov DU Gorišnica so bila podeljena priznanja in zahvale prizadevnim in zaslužnim članom. Komisija za priznanja je za prejemnico društvene zahvale predlagala tudi gospo Milko Roškar, roj. 11. 2.1923, iz Moškanjc. Gospa Milka ni članica našega društva, vendar po pravilih lahko prejme priznanje tudi zaslužen zunanji član. Prav to in še večje gospa, kije kljub dopolnjenim 93. letom zelo aktivna, ra- zumevajoča gospa z velikim srcem. Milko so članice sekcije ročnih del »Cvetje jeseni« povabile v svojo sredino že takoj po ustanovitvi sekcije z namenom, da jih nauči izdelovanje rož iz papirja in barvnih nogavic. Temu so sledila še druga mentorstva, saj gospa Milka obvlada prav vse. Leto kasneje so pod njenim mentorstvom izdelovale verižice. Pod njenim mentorstvom so se naučile vseh teh veščin in jih sedaj foto: Laura dopolnjujejo in nadaljujejo. Kljub častitljivim letom, se zelo pogosto udeležuje ročnodelskih delavnic. Vsaka novostjo zanima in vse tudi doma izdela. Za vsako razstavo pripravi mnogo izdelkov za darilca obiskovalcem. Tudi vsaka članica ima nič koliko njenih spominkov, saj nič ne zadrži zase, vse svoje izdelka podarja. Na pobudo in s pomočjo svojih domačih je izdala knjigo »Ročna dela«, kjer so opisani in prikazani le nekateri njeni izdelki. Izvod knjige je s posvetilom podarila tudi društvu oz. Sekciji ročnih del. Za vsa njena mentorstva, za vse njene tople in prijazne besede in za sodelovanje na razstavah ročnih del, ji DU Gorišnica podarja društveno zahvalo. Pregovor pravi: NI VAŽNO KOLIKO LET JE V NAŠEM ŽIVLJENJU, AMPAK KOLIKO JE ŽIVLJENJA V NAŠIH LETIH Maja Bela in Tadeja Ferk Kulturna prireditev Plod dobrega sodelovanja med šolo in vrtcem Gorišnica ter tamburaši, pevci in folklornimi plesalci Prosvetnega društva Ruda Sever je tudi vsakoletna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos smo jo pripravili v petek, 5. februarja 2016, v Večnamenski dvorani Gorišnica. Tokratno smo posvetili velikemu mojstru slovenske besede, ritma in zvoka, pesniku Otonu Župančiču. Mlajši otroci so peli, deklamirali in plesali na otroške pesmice iz zbirke Mehurčki, saj ni ga med nami, ki ni odraščal ob navihanem, radovednem in zvedavem Cicibanu. Preostanek programa je bila literarna poslastica Župančičevih pesmi, namenjena odraslemu bralcu. V celostno doživetje so nas popeljali Eva Ča-gran, Blaž Žnidarič in Gašper Majerič, ki so nam v veznem besedilu podrobneje predstavili in približali Župančiča. Slavnostni govor je pripravil župan, g. Jože Kokot, ki nas je spomnil na pomen slovenske besede, kulture in jezika. Številni obiskovalci, ki so napolnili telovadnico do zadnjega kotička, so sodelujoče z velikim aplavzom nagradili za vložen trud, pohvale pa so dale otrokom in učiteljem spodbudo tudi za prihodnje leto. V naši občini se za prihodnost naroda in slovenske besede ne bojimo, kar smo ponovno dokazali ob medgeneracijskem sodelovanju v letošnji kulturni prireditvi. Fotografije: Zala Vesenjak, 6.a VRTEC GORI VRTEC GORI: Andreja Fekonja in Aleksandra Sok Medgeneracijsko srečanje v skupini lunic < o >cn V mesecu marcu se pogovarjamo in spoznavamo življenje nekoč. Zato smo ob tej priložnosti organizirali srečanje z babicami in prababicami otrok. V četrtek, 10. 3. 2016, smo izvedli delavnice, na katerih so otroci skupaj s svojimi babicami in prababicami izdelovali punčke iz cunj. Prav vsi so bili zelo ustvarjalni, saj smo izdelali 15 punčk. Pripravili smo tudi krajši program. Otroci so se predstavili s petjem, deklamiranjem in igro. Zapeli smo ljudsko pesem Dere sen jas mali bija in povabili babice ter prababice, da so zapele z nami. Naše gostje pa so nam povedale, kako so se igrali nekoč, ko še ni bilo igrač, kot jih poznamo danes. Otroci so z zanimanjem poslušali in postavljali vprašanja. Druženje je potekalo v sproščenem vzdušju. Spoštovane babice in prababice, hvala Vam, da ste se odzvale povabilu in nam polepšale dan. Edita Kovač, pomočnica ravnatelja v vrtcu Otroška pustna povorka Otroci najstarejših skupin so se v četrtek 4. 2. 2016 udeležili otroške pustne povorke na Ptuju. Organiza-tortradicionalne otroške povorke je Vrtec Ptuj, naš vrtec pa je na njej sodeloval prvič. Tema letošnje povorke je bila Prebujanje pomladi. Otroci in vzgojiteljice smo se našemili v znanilce pomladi in se z avtobusom odpeljali na Ptuj. Že sama vožnja je bila posebno doživetje. Na Ptuju so nas pričakale strokovne delavke vrtca, nato smo si postregli s čajem in rogljički ter se skupaj z otroki številnih slovenskih vrtcev napotili po ptujskih ulicah. Pot nas je v prijetnem sončnem dnevu vodila preko peš mosta do Minoritskega samostana in mestne hiše, kjer seje vsaka skupina posebej predstavila. Pozdravili so nas številni gledalci, med katerimi smo opazili tudi starše. Povorko smo zaključili v karnevalski dvorani, kjer so nas pozdravili župan MO Ptuj, princ karnevala in ravnateljica Vrtca Ptuj. Sledilo je veselo pustno rajanje ob glasbi. Ker so otroci neizmerno uživali, smo se odločili, da bomo tudi v prihodnje sodelovali na tem dogodku. Mateja Matjašič Pevec Regijsko tekmovanje Kuhna pa to! Margetinčari zmagovalci regijskega tekmovanja Kuhna pa to! Nekateri učenci 7.-9. razreda so se v torek, 16. 2. 2016, udeležili regijskega tekmovanja Kuhna pa to, ki ga organizira Društvo Vesela kuhinja. Tekmovanje je potekalo na pose-stu Steyer v Apačah, udeležilo se ga je 9 ekip osnovnih šol Podravske regije. OŠ Gorišnica sta zastopali dve ekipi: Dominčeki (ime ekipe nadeli po Dominkovi domačiji) in Mar-getnčari (ime so si nadeli po naši Margetnski fari), spremljali smo jih Darko Marin, vodja šolske kuhinje, ki je učence pripravljal na praktični del tekmovanja in zanje priredil tudi recepte tekmovalnih jedi, Anja Prelog, predstavnica Društva gospodinj Gorišnica, ki je prav tako pomagala pri pripravah na tekmovanje v praktičnem delu in mentorica Mateja Matjašič Pevec, ki sem z učenci pripravljala teoretični del (raziskovalno nalogo). Naloga vsake tekmovalne ekipe je bila pripraviti tri jedi, in sicer: - lokalno značilno jed, povezano s kulinarično dediščino domačega kraja, - lokalno značilno jed, pripravljeno na moderen, sodoben način in - lokalno značilno dobrodošlico, ki presega kruh in sol ter vsebuje lokalno značilne sestavine. Dominčeki so se na podlagi poda- Margetinčari (Julija Sok, Ema Čagran, Jana Geč in David Živič) nih navodil lotili priprave svinjske ribe v mrežici (kot lokalno značilno glavno jed), Svinjskega čebusla (tj. na moderen način pripravljene svinjske ribe v mrežici, ki so jo nadevali s suhimi slivami, ovili v bučke, slanino in postregli na če- Dominčeki (Alen Lovenjak, Anej Arnuš, Larisa Horvat in Ana Zupanič bulnem pireju s krispi ocvrtimi čebulnimi obročki) ter Prleške cigare (jedi v kategoriji dobrodošlice, ki so jo pripravili iz vlečenega testa z zaseko, nadevanega s skuto, bučkami, čebulo, bučnim oljem, česnom, soljo, poprom in prleško OŠ GORIŠI OBVESTI tunko). Ekipo Dominčeki, ki se je odlično odrezala tako na samih pripravah, kot tudi na tekmovanju, so sestavljali Barbara Prelog iz 7., Ana Zupanič iz 8. ter Anej Arnuš in Larisa Horvat iz 9. razreda, kot rezervni član pa se jim je pridružil še devetošolec Alen Lovenjak, ki je nazadnje zamenjal tekmovalko, ki se zaradi bolezni tekmovanja žal ni mogla udeležiti. Margetnčari v sestavi sedmošolk Jane Geč in Julie Sok, osmošolke Eme Čagran in devetošolca Davida Živiča (rezervna tekmovalka v ekipi je bila devetošolka Nika Janžekovič) pa je pripravljala repjačo (kot lokalno značilno jed - sladico), Repjačo malo drugače (tradicionalno repjačo so modernizirali tako, da soji poleg tradicionalnih sestavin -ajdove moke, skute in repe - dodali še bobovec ter jo postregli z jabolčno čežano in ajdovim drobljencem) in Cocktail solato, pripravljeno iz prekajenega svinjskega jezika, bobovca in Julienne zelenjave. Margetnčari so z repjačo in cockta--1 il solato postali zmagovalci tekmovanja ter si tako priborili uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo potekalo v mesecu aprilu 2016. Na obe Štiričlanska ekipa med 2-urnim kuhanjem. Zmagovalne jedi na mizi ocenjevalcev: Repjača, Repjača po naše in Cocktail solata. skupini, Dominčeke in Margetnča-re, smo zelo ponosni, prav tako pa zelo hvaležni odličnega sodelovanja tako s podjetjem Sodexo d. o. o. kot tudi z domačim Društvom gospodinj, brez katerih bi naše delo zagotovo bilo drugačnega pomena. Jure Justinek, ČZS info: jure.justinek@czs.si Čebele in opraševanje V naravi že od nekdaj obstaja soodvisnost med rastlinami in njihovimi opraševalci, zlasti čebelami, tako da ene brez drugih ne morejo preživeti. Poznamo več načinov opraševanja ali polinacije, vendar je najpomembnejši tisti, ki ga opravljajo čebele. Te žuželke na rastlinah poleg medičine, ki jo potrebujejo za energijo, nabirajo tudi cvetni prah, ki ga zaradi velike vsebnosti beljakovin in rudnin nujno potrebujejo za svoj razvoj. Rastline, ki rastejo pri nas, delimo na žužkocvetke in vetrocvetke. Največ rastlin, pomembnih za pridelavo naše hrane, je žužkocvetnih, te pa so odvisne od opraševalcev. Vetrocvetke opraševalcev načelno ne potrebujejo. Cvetovi večine žužkocvetnih rastlin so najrazličnejših barv in oblik. Za uspešno razmnoževanje določene rastlinske vrste mora biti izmenjana dedna snov, in sicer tako, da zrnce cvetnega prahu iz prašnikov preide na brazdo pestiča. Opraševanje je torej prenos cvetnega prahu z ene rastline iste vrste na drugo. Uspešen prenos cvetnega prahu z ene rastline iste vrste na drugo je torej mogoč samo z opraševalci, med temi pa so najpomembnejši prav čebele. Pomen in vrednost opraševanja Čebele torej oprašijo večino rastlin ter s tem zagotovijo hrano ljudem in živalim, zato ne pretiravamo, če rečemo, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel. Po ugotovitvah znanstvenikov točne vrednosti opraševanja, ki ga v Sloveniji brezplačno opravijo čebe- Na ocenjevanju jedi pred strokovno komisijo ocenjevalcev ni bilo lahko... Poteg tega, da so poskusili jedi, so postavili tudi številna vprašanja, na katera je bito potrebno dobro odgovoriti in pokazati tudi svoje znanje. Člani komisije so pogledali tudi»pod prste« tekmovalcev in jim zastavili marsikatero vprašanje. le, ni mogoče izračunati, ocenjeno pa je, da je ta vrednost od 15-30-krat večja od vseh čebeljih pridelkov skupaj! Ker čebele dandanes same v naravi niso več sposobne preživeti niti ene zime, je torej delo slovenskih čebelarjev plemenito in družbeno koristno. V sosednji Avstriji pridelovalci sadja čebelarjem plačujejo za opraševanje, prav tako pa tudi v Nemčiji in ponekod drugod po Evropi ter seveda v ZDA. Pri vsem delu s čebelami pa ne gre samo za hrano, čebelje pridelke in kot najpomembnejše - za opraševanje, ampak tudi za ohranjanje biodiverzitete, torej za ohranjanje narave, raznovrstnega okolja oz. biotske pestrosti in drugih dejavnikov življenja. Zaradi vseh teh nalog naše avtohtone čebele kranjske sivke v Sloveniji živi več kot 22.000 različnih vrst organizmov, to pa našo državo po mnenju številnih strokovnjakov uvršča med naravno naj bogatejša območja v Evropi. Glede na zdajšnje število čebeljih družin v Sloveniji se nam za kakovosten opraševal ni servis, ki nam ga brezplačno zagotavljajo čebelarji s svojimi čebelami, za zdaj še ni treba bati. ČZS info: jure.justinek@czs.si Jure Justinek, ČZS info: jure.justinek@czs.si Zagotavljanje čebeljih paš in sajenje medovitih rastlin Povečevanje števila prebivalstva in zaradi tega tudi vse večja poraba hrane postaja vse hujši svetovni problem. Pridelovalci hrane se na to odzivajo z intenzivnejšim kmetijstvom in večjo pridelavo hrane na enaki površini. Posledica tega je, da izgubljamo travnike, gozdove in druga območja, ki so bila nekdaj vir hrane za opraševalce in druge živalske vrste. Pri nas je to opaziti na poljih, ki so posejana z monokulturami, in na travnikih, ki so redno pokošeni, tako da na njih ni več cvetja. Prav tako je to tudi posledica intenzivne zaščite kultur z najrazličnejšimi škropivi, gojenja novih, neznanih in nepreizkušenih sort rastlin, tudi gensko spremenjenih ali vsaj ozko selekcioniranih, ter zmanjševanja površin, na katerih čebele najdejo hrano. Posledica tega je, da so čebele vse bolj ogrožene, saj jim narava, ki smo jo spremenili, ne zagotavlja več hrane vse leto. Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medo-vite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele. Katere medovite rastline, ki privabljajo čebele, lahko posadimo na domačem vrtu in na javnih površinah? Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja če- šnja, vse začimbnice in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, kijih gojimo kotokrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rud-bekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostrožni k, ameriški slamnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, ka-mnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg OBVESTI DRUŠTVA okrasnih rastlin so zelo medovi-te vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in ko-vačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, ci-garovec, tulipanovec, amorfo, gle-dičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v njem vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos. Katere medovite rastline lahko posadimo na večjih kmetijskih površinah, denimo na njivah? Na večjih površinah je še precej neizrabljenih možnosti. Rastlin, ki jih lahko zasadimo na njih, je precej, vse pa so poleg tega, da čebelam omogočajo pašo, koristne tudi za tla, saj izboljšujejo rodovitnost. Navadno je v poletnem obdobju precej njiv praznih, vendar jih lahko zasejemo. Tako lahko kadar koli v letu sejemo facelijo, katere cvetovi so modre barve, saj je njena vegetacijska doba kratka. Čebelam ponuja veliko medičine in cvetnega prahu. Po cvetenju rastlino preprosto podorjemo in s tem obogatimo tla s humusom. Prav tako lahko sejemo vse vrste detelj, ki so zelo medovite rastline. Tudi te lahko po cvetenju podorjemo in na ta način obogatimo prst predvsem z dušikom, lahko pa jih pokosimo in uporabimo za krmo živalim. Zelo koristne so buče, ki dajejo veliko cvetnega prahu zlasti jeseni, ko ga čebele najbolj potrebujejo. Semena buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Koristne so tudi sončnice, saj čebelam ponujajo cvetni prah in nektar, po cvetenju pa precej izboljšajo strukturo tal in jih obogatijo s humusom. Sejemo lahko še oljno ogrščico ali mak, kajti obe rastlini dajeta čebelam hrano. Največje možnosti vsekakor ponuja ajda, ki smo jo v zadnjem obdobju kar nekoliko zapostavili, vendar se v zadnjih letih to spreminja. Ajdo sejemo poleti, in ko zacveti, čebele na njej nabirajo nektar in cvetni prah. Ko dozori, jo lahko po-žanjemo in zmeljemo v moko. Njive morajo biti vedno zelene, saj za vse letne čase obstajajo rastline, ki so koristne za tla, čebelo in ne nazadnje tudi za kmeta. Kaj pa lahko naredijo tisti, ki imajo zgolj kako cvetlično korito? V cvetlična korita in lončke lahko sadimo vse vrste začimbnic in dišavnic ter najrazličnejše cvetje. Naj jih navedemo le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cinija, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, koz mej a in seveda še številne druge. Po mnenju Čebelarske zveze Slovenije je nujno razglasiti čebelo za ogroženo živalsko vrsto ter sprejeti vse potrebne ukrepe za njeno zaščito. Glede na to je treba sprejeti zakonodajo, ki bo spodbujala sajenje avtohtonih medovitih rastlin, saj bodo te čebelam omogočale pašo, hkrati pa bomo na ta način ohranjali avtohtono rastlinje in s tem tudi biotsko pestrost. Ne nazadnje se moramo vsi zavedati vsestranskega pomena čebel, še posebej njihove vloge pri opraše-vanju, saj brez čebel ne bo hrane, pa tudi vloge čebeljih pridelkov kot zdrave in varne hrane. Podrobnejši seznam medovitih rastlinje na voljo na ČZS. Zakoni, ki veljajo v čebelji družini, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do svojih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje, pa tudi temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet. ČZS info: jure.justinek@czs.si mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek, ČZS, JSSČ Med slovenskih čebelarjev je varno živilo Znano poreklo in način pridelave hrane sta lastnosti živila, ki jima osveščeni potrošniki iz dneva v dan namenjajo večjo pozornost. Izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja je prav uživanje lokalno pridelane hrane iz domačega okolja. Takšna živila pridejo tako rekoč neposredno na naš krožnik in niso izpostavljena dolgim transportnim potem, saj s tem živila izgubljajo svojo biološko vrednost. Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih predvsem v sadju in zelenjavi ohranijo vitamini in ostale bioaktivne snovi, ki krepijo naš organizem in so tudi življenjskega pomena za naše telo. Kakovost čebelji pridelkov se z dolgimi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem poslabšuje zato je najbolje, če jih uživamo čim bolj sveže in iz domačega okolja. Kratke transportne poti predstavljajo tudi manjše obremenitve za naše okolje glede sproščanja toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi dolgih transportov hrane. Uživanje živil iz tujega okolja poveča tudi tveganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času v porastu tako pri odraslih ljudeh kot tudi otrocih. Ker imamov Sloveniji izredno nizko oskrbos hrano, z uživanjem lokalno pridelanih živil izražamo tudi podporo lokalnim proizvajalcem oz. domačemu gospodarstvu, saj prispevamo delček k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti na podeželju. Uživanje domače hrane je neposredno povezano tudi z varovanjem in ohranjanjem okolja. Ustrezno naravno okolje je predpogoj tako za življenje ljudi, živali kot tudi za pridobivanje hrane. Velikokrat zaradi onesnaževanja okolja slišimo o pomorih čebel. Čebele so prvi indikatorji onesnaženosti okolja. Premalo se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane po vsem svetu odvisna od opraševanja čebel in da so čebele v naravi nepogrešljiv člen v verigi pridelave hrane. Zagotoviti potrošniku kakovostno in varno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov, česar se čebelarji dobro zavedamo. Čebelarji se z ustreznimi postopki čebelarjenja z upoštevanjem dobre čebelarske prakse in ustrezne tehnologije čebelarjenja trudimo ohranjati kakovost medu takšno kot jo pridelajo čebele v panju. Čebelarimo v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP in zagotavljamo sledljivost. Na nalepki za med je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika od označb medu, ki so opredeljeni kot »mešanica medu držav, ki so ali niso članice ES«. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je med skladiščen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja svojo vrednost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdalje in skladiščenje v neustreznih razmerah. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost. Kakovost nadziramo tudi z vsakoletnimi analizami v internem laboratoriju na ČZS. Tudi varnosti čebeljih pridelkov vsa leta namenjamo veliko pozornosti in ni odveč podatek, da je bilo v zadnjih desetih letih na ostanke kemijskih sredstev analiziranih preko 1.200 vzorcev medu. Rezultati pa v vseh analiziranih primerih kažejo, da varnost medu pridelanega v Sloveniji ni ogrožena. Da svojim potrošnikom zagotavlja- , mo še višjo kakovost in dodatno kontrolo medu, ki ga pridelujemo v Sloveniji, se čebelarji združujemo v kakovostne sheme kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ter kakovostni shemi zaščitenega geografskega porekla Kočevski gozdni med, Kraški med in med iz ekološke pridelave. V Sloveniji pridelan med je glede na izsledke interne kontrole kakovostno in varno živilo, priporočamo uživanje čebeljih pridelkov iz lokalnega območja z znanim poreklom in od domačega pridelovalca. DRUŠTVA OBVESTI Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t.i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel ..., medtem ko med biološke odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčke, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje, nadomačem kompostu. Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. Kompost - naravno organsko gnojilo Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje od- livanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve ter težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščajo v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav. Kako uspešno kompostirati? Za uspešno lastno kompostiranje je pomembno več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije kompostiranje in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompostnikov, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki. Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zasta- janje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°0-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. V kolikor ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi! Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, njihovo prevzemanje, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev. V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpadka izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naš naslov: Čisto mesto Ptuj d.o.o, Dornavska 26, 2250 Ptuj, po e-pošti: dostava® cistomesto.si, ali po telefonu 02/780 90 20. Po tem, ko nas boste o vaših željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov ter terminski plan odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben, kot pri mešanih komunalnih odpadkih, torej zabojnik je potrebno postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do ko m posta rn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi enkrat letno pranje zabojnikov, v vseh ostalih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov. (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)). Marec 2016 Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj 0510 mmm EiSSfiiS* v SŠ OI OBVESTI OBVESTI MEŠANA EMBALAŽA 0510 KAJ SODI V VREČO: • plastenke pijač in hrane, • plastenke čistil in pralnih sredstev, • plastične nosilne vrečke, • manjše plastične škatle, • plastični lončki, kozarci in krožniki, • plastične in aluminijaste folije, • drugi manjši predmeti iz plastike, • pločevinke pijač in hrane, • drugi manjši kovinski predmeti, • večslojna (tetrapak) embalaža pijače in hrane, • manjša količina stiropora. STEKLO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI KAJ NE SODI: • papir in karton, • lepenka, • steklo, • doze sprejev (le-te so nevarni odpadek). VSA EMBALAŽA MORA BITI IZPRAZNJENA, ČISTA IN SPLOŠČENA. KAJ SODI V ZABOJNIK: • steklenice pijač in hrane, • steklena embalaža zdravil, • steklena embalaža kozmetike, • kozarci vloženih živil, • razbite steklenice in kozarci, • druga steklena embalaža. KAJ NE SODI: • okenska stekla, • ogledala in kristal, • žična in pleksi stekla, • avtomobilska stekla, • stekla žarometov, • posode iz porcelana, • neonske svetilke, • posoda odporna na visoke temperature • steklenice z vsebino. KAJ SODI V ZABOJNIK: • izdelki iz keramike, porcelana, gline, • izdelki iz plute, gume in usnja, • manjši kosi tekstila in obutve, • pleksi in žično steklo ter steklo svetil, • ogledala in kristal, • onesnažena folija in onesnažena embalaža, • onesnažene vrečke od bioloških odpadkov, • vrečke iz sesalca in hišne pometanine, • plenice in higienski vložki, • čistilne krpe in gobe, • mačji pesek in iztrebki malih živali, • kosti, • celofan, • darilni ovojni papir (plastificiran), • okraski in spominki, • otroške igrače, • tapete in lepilni trakovi, • lasje, • olupki banan, citrusov, • ohlajen premogov pepel. KAJ NE SODI: • papir, • steklo, • biološki odpadki, • mešana embalaža. V ZABOJNIK NI DOVOLJENO ODLAGANJE KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV. BIOLOŠKI ODPADKI STEKLENICE MORAJO BITI IZPRAZNJENE, ČISTE TER BREZ ZAMAŠKOV. PAPIR KAJ SODI V ZABOJNIK: • časopisi, revije, zvezki, knjige, • telefonski imeniki, • pisemske ovojnice, • prospekti in katalogi, • embalažni (ovijalni) papir, • pisarniški papir, • papirnate nakupovalne vrečke, • kartonska embalaža. KAJ NE SODI: • embalaža mleka, sokov, • kopirni papir (indigo), • masten in povoščen papir, • folije iz umetnih mas, • higienski papir, • vreče za krmila, cement. ŠKATLE MORAJO BITI STRGANE IN SPLOŠČENO VLOŽENE V ZABOJNIK. KAJ SODI V ZABOJNIK: • ostanki zelenjave in sadja, • ostanki kuhane hrane, • pokvarjeni prehrambeni izdelki, • jajčne lupine, • kavna usedlina in kavne filter vrečke, • čajne filter vrečke, • papirnati robčki, brisače in serviete, • žagovina, • ostanki rož, • stara zemlja lončnic, • pokošena trava, • listje, • plevel, • stelja malih živali, • ohlajen lesni pepel. KAJ NE SODI: • mačji in pasji iztrebki, • kosti, • plenice. PO IZTRESANJU BIOLOŠKIH ODPADKOV VREČKO (PLASTIČNO) ODLOŽITE MED MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE. ČE IMATE BIOLOŠKE ODPADKE V VREČKI IZ PAPIRJA, LAHKO OBOJE ODLOŽITE V TA ZABOJNIK. Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna (Uradno glasilo slovenskih občin 09/2011), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št/ 50/07, 64/08 in 3/13) ter 16/ člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 25/06) Občina Gorišnica objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna za leto 2016 (v nadaljevanju: razpis) 1. Predmet razpisa: Občina Gorišnica, Gorišnica 83/a, 2272 Gorišnica, razpisuje finančna sredstva iz proračuna Občine Gorišnica, namenjena za dodelitev enkratnih študijskih finančnih pomoči -za pomoč in stimulacijo študentov pri pridobivanju izobrazbe in za usposabljanja. 2. Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna (Uradno glasilo slovenskih občin 09/2011) in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št/ 50/07, 64/08 in 3/13). 3. Pogoji za prijavo na razpis: -da gre za pridobivanje osnovnega izobraževanja, -da gre za študij v tujini (študijska izmenjava)/ 4. Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje razpisnih pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan Občine Gorišnica, za področje, kije predmet razpisa/ Nepravočasno prispele vloge komisija ne bo obravnavala. 5. Pravico do finančne pomoči lahko uveljavljajo redni študentje, če. • imajo stalno prebivališče v Občini Gorišnica, • imajo opravljene vse izpite predhodnega letnika v predhodnem študijskem letu,v katerega so bili prvič vpisani in je njihova povprečna ocena 8 oz/ za študente prvih letnikov odličen uspeh v predhodnem letu • niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, ne opravljajo pridobitne dejavnosti, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, niso lastniki ali solastnik gospodarske družbe, Vsi prosilci podajo izjavo, da dovoljujejo Občini Gorišnica pridobivanje podatkov za potrebe javnega razpisa iz uradnih evidenc. Vlogo v imenu prosilcev lahko vložijo tudi njihovi zakoniti zastopniki/ 6. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev so: • posamezna kategorija prosilca (študent) • kraj šolanja, • socialni status • medštudijska izmenjava • diplomska naloga (opravljena v predhodnem letniku, v katerega so bili prvič vpisani in so • opravili vse izpite s povprečno oceno 8) • izločitveni kriterij. 7. Vrednost razpoložljivih sredstev: Vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za enkratne študijske finančne pomoči, ki so predmet razpisa, znaša za leto 2015 4.200 EUR. 8. Razpisni rok: Rok za oddajo vlog in vseh zahtevanih dokumentov je 18.05.2016. Nepravočasno prispele vloge komisija ne bo obravnavala in bodo neodprte v originalni pošiljki vrnjene pošiljatelju. 9. Razpisna dokumentacija: • prijavni obrazec Prosilci morajo ob prijavi na razpis prijavnemu obrazcu priložiti naslednjo dokumentacijo, -potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, • dokazilo o učnem uspehu, • dokazilo o vseh opravljenih izpitih in povprečni oceni, • mnenje Centra za socialno delo (v primeru dokazila socialno ogrožene družine), • kopijo vpisa v letnik iz elektronskega indeksa. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni stra- <• ni Občine Gorišnica, www.gorisnica.eu pod rubriko ^ -.Vloge/Obrazci« Prosilci lahko razpisno dokumentacijo dvignejo po objavi javnega razpisa tudi na sedežu občine Gorišnica, Gorišnica 83/a 10. Oddaja in dostava vloge: Vloge oddajo prosilci v zaprti kuverti na naslov. Občina Gorišnica, Gorišnica 83/a, 2272 Gorišnica-z oznako na sprednji strani kuverte »NE ODPIRAJ - VLOGA JAVNI RAZPIS - ŠTUDIJSKI POMOČ«/ Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. ll.lmenovana komisija bo obravnavala pravočasno prispele vloge v roku 8 delovnih dni od zaključka razpisa. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolnijo vlogo/ Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki jih prosilci ne bodo dopolnili v navedenem roku, se zavržejo. 12. Dodatne informacije: Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na sedežu Občine Gorišnica na tel/. 02 743-11-16 Renata Petek ali po elektronski pošti racunovod-stvo@gorisnica.eu 13. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru: O višini sredstev, dodeljenih na tem razpisu, bodo prosilci obveščeni z odločbo v roku 45 dni po preteku razpisnega roka. Župan Občine Gorišnica Jožef Kokot OBVESTI ŠPORT Ratko Matjašič, predsednik ŠZ Občine Gorišnica Gorišnica se giblje - 2015 Športna zveza Občine Gorišnica, ki združuje klube in društva na področju športa, je glede na uspešno izvajanje rekreacije v preteklih letih tudi v letu 2015 organizirala in izvedla športni program »GORIŠNICA SE GIBLJE«, katerega izvedbo sta v letu 2015 prvič zaradi uspešnega kandidiranja na javnem razpisu omogočila Fundacija za šport Republike Slovenije in Sokolska zveza Republike Slovenije. Osnovni namen organiziranja programa »GORIŠNICA SE GIBLJE« je dobra telesna pripravljenost občanov Občine Gorišnica, hkrati pa rekreacija udeležencem ponuja tudi zabavo in sprostitev ter vedno nove izzive. Namreč, redno gibanje in telesna vadba posameznika okrepijo tako telesno kot tudi mentalno, saj se med rekreiranjem v našem telesu odvijajo številni procesi, ki vplivajo na razpoloženje in videz. Razvedrilo in sprostitev pa sta dva glavna razloga, zakaj se ukvarjamo z določeno rekreativno zvrstjo. Dejavnosti, ki nas sproščajo in zaradi katerih se veliko lažje spopadamo z vsakodnevnim stresom, se prilagajajo potrebam sodobnega človeka in se spreminjajo hkrati z modnimi trendi in napredkom tehnologije. Tako so udeleženci rekreacije 2015 lahko izbirali med številnimi različnimi športi, in sicer: • Dvoranski nogomet • Košarka • Odbojka • Telovadba za ženske • Dinamična krožna vadba • Telovadba za otroke • Badminton Celoten športni program »GORIŠNICA SE GIBLJE« seje odvijal v obdobju od januarja do sredine aprila in od oktobra do konca decembra 2015, potekal pa je v Večnamenski dvorani Gorišnica. Dvoranski nogomet, košarka, odbojka, dinamična krožna vadba, dvoranski hokej ter badminton so se izvajali v veliki dvorani, telovadba za ženske v dveh skupinah v mali dvorani in v eni skupini v veliki dvorani, otroška telovadba pa sprva v veliki dvorani, kasneje pa v mali dvorani. Razvrstitev športnih aktivnosti v obdobju od januarja do sredine aprila 2015 se je v posameznem tednu odvijala po naslednjem urniku: • vsak ponedeljek ob 20.30 uri dvoranski nogomet za rekreativce vasi Moškanjci, Cunkovci, Tibolci, Zagojiči; • vsak torek ob 20.30 uri odbojka in košarka za občane Občine Gorišnica; • vsako sredo ob 20.30 uri dvoranski nogomet za rekreativce vasi Gorišnica in Zamušani; • vsak četrtek ob 20.30 uri odbojka in košarka za vse občane Občine Gorišnica; • vsak petek ob 20.30 uri dvoranski nogomet za rekreativce vasi Gajevci, Placerovci, Mure-tinci, Formin in Mala vas; • vsak torek in četrtek ob 18.30 uri, 19.30 uri in 20.30 uri telovadba za ženske. V obdobju od oktobra do decembra 2015 pa po naslednjem urniku: • vsak ponedeljek ob 20.30 uri dvoranski nogomet za rekreativce vasi Moškanjci, Cunkovci, Tibolci, Zagojiči, Muretinci in Mala vas; • vsak torek ob 20.30 uri odbojka, košarka in ob 18.30 uri, 19.30 uri in 20.30 uri telovadba za ženske; • vsako sredo ob 20.30 uri dvoranski nogomet za rekreativce vasi Gorišnica, Zamušani, Formin, Placerovci in Gajevci; • vsak četrtek ob 17.00 uri telovadba za otroke, ob 20.30 uri • vsak četrtek ob 20.30 uri odbojka, košarka in ob 18.30 uri, 19.30 uri in 20.30 uri telovadba za ženske; • vsak petek ob 20.30 uri dinamična (krožna) vadba, dvoranski hokej, badminton. Za spremembo urnika v obdobju od oktobra do decembra 2015 smo se odločili zaradi izkazanega interesa občanov. Tako smo sprejeti urnik za izvajanje rekreacije v letu 2015 dopolnili in sicer smo v jesenski del izvajanja programa »GORIŠNICASE GIBLJE« dodatno vključili še izvajanje dinamične krožne vadbe, telovadbe za otroke, igranje dvoran- skega hokeja in badmintona. Športnih aktivnosti v Občini Gorišnica so se lahko udeležili vsi občani in občanke Občine Gorišnica vseh starostnih skupin. Program športnih dejavnosti je bil pripravljen tako, da je omogočal sodelovanje najširšemu krogu ljudi, tako predšolskim otrokom, mladim, kakor tudi odraslim in starejšim ne glede na spol. Pri izvedbi športnih aktivnosti je sodeloval strokovni kader članov športnih društev podizvajalcev, saj so njihova znanja in izkušnje zadostovale za strokovno organizacijo in izvedbo posamezne športne dejavnosti. Podizvajalce smo izbrali tako, da smo upoštevali kadrovski potencial posameznega športnega društva in njihove izkušnje pri izvajanju rekreacije v preteklih letih. V skladu z navedenima kriterijema smo za izvedbo posamezne športne panoge v okviru projekta »GORIŠNICA SE GIBLJE« izbrali primernega izvajalca posamezne športne panoge v letu 2015. Tako smo: • izvedbo športne panoge dvoranski nogomet zaupali Športnemu društvu Gorišnica, • izvedbo športne panoge košarke zaupali Športnemu društvu Moškanjci, • izvedbo športne panoge odbojka zaupali Športnemu društvu Gamsi Zamušani, • izvedbo športne panoge telovadba za ženske zaupali Športnemu društvu Moškanjci, • izvedbo športnih panog dinamična krožna vadba, igranje dvoranskega hokeja in badmintona zaupali Športnemu društvu Gorišnica ter • izvedbo športne panoge telovadba za otroke zaupali Športnemu društvu Moškanjci. Z izbranimi izvajalci so bile sklenjene pogodbe za izvedbo športne panoge, na podlagi katerih so se izvajalci zavezali, da bodo izvedbo dodeljene športne panoge izvedli strokovno in kvalitetno s strokovno usposobljenim kadrom ter v obsegu, dogovorjenim s pogodbo za izvedbo programa. Z organiziranjem in izvajanjem športnih aktivnosti za vse občane Občine Gorišnica Športna zveza Občine Gorišnica uresničuje enega od namenov delovanja, to je uveljavljanje in povečevanje števila športno aktivnih občanov. Glede na število udeležencev seje rekreacije povprečno na teden udeležilo 164 občanov oziroma 21% več kot leta 2014, kar pomeni, da je bilo izvedenih 35% več ur rekreacije kot v letu 2014. Rečemo lahko, da smo na pravi poti in da se občani vse bolj zavedajo, da je športna aktivnost, bodisi profesionalna, bodisi rekreativna, pomembna prvina kakovostnega življenja v vseh pojavnih oblikah in okoljih in je prirejena vsem starostnim obdobjem življenja, saj njenim izvajalcem prinaša uspeh, zdravje in ne nazadnje tudi veliko veselja. ŠPORT ŠPORT 30 let ŠD Judo klub Gorišnica Judo klub Gorišnica in Judo zveza Slovenije sta v soboto, 5. 3. 2016, v Večnamenski dvorani v Gorišnici, v sklopu praznovanja 30 let Judo kluba Gorišnica, organizirala Državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje ter člane in članice. Pri mlajših kategorijah je nastopilo 146 tekmovalcev iz 33 klubov, pri članih pa 109 tekmovalcev iz 21 klubov. Samo tekmovanje je bilo organizirano na zelo visokem nivoju, saj so pohvale za organizacijo deževale iz vseh strani - sodnikov, delegata, sekretarja Judo zveze Slovenije, g. Franca Očka, kakor tudi gledalcev, ki so dodobra napolnili Večnamensko dvorano. Iz našega kluba je sodelovalo 8 tekmovalcev in 1 tekmovalka: Mlajši kadeti: Alen Lovenjak, Niko Trunk, Aleks Roškar Člani: Patrik Kokol, Sandi Mar, Branko Kralj, Uroš Tajhman, Denis Rus, Damjan Fras, Tanja Kociper Rezultati: Člani: 2. mesto Uroš Tajhman - 90 kg, 2. mesto Damjan Fras + 100 kg 3. mesto Denis Rus + 100 kg 4. mesto Tanja Kociper - 63 kg 9. mesto Patrik Kokol - 66 kg Mlajši kadeti 4. mesto Niko Trunk - 81 kg 9. mesto Aleks Roškar + 81 kg Ob tem bi se zahvalili vsem našim donatorjem, ki so nam pomagali pri organizaciji, kakor tudi staršem naših otrok - tekmovalcev. Še enkrat hvala! Organizacijski odbor Jože Marin JK Gorišnica, mlajše selekcije Naši mlajši tekmovalci so se udeležili področnega prvenstva vjudu za področja Pomurje, Maribor in Podravje, kije potekalo 30.januarja v dvorani Nika Vrabla v Mariboru Organizator prvenstva je bil Judo klub Branik Broker. Na tekmovanju je sodelovalo kar 48 osnovnih šol z 235. tekmovalci. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Starejši dečki 1. mesto Trunk Niko 73 kg 3. mesto Lovenjak Alen 66 kg Mlajši dečki in deklice 1. mesto Bezjak Lara 28 kg 3. mesto Murk Nika 28 kg 1. mesto Bezjak Katarina 40 kg 3. mesto Bezjak Domen + 60 kg Cicibani 1. mesto Kelc David 24 kg 1. mesto Hrga Gašper 21 kg 1. mesto Grušovnik Alja 27 kg 3. mesto Janžekovič Ambrož 24 kg 2. mesto Žuraj Jan 42 kg 1. mesto Bezjak Blaž 30 kg 5. mesto Vrabič Oskar 38 kg Bombek Tibor 34 kg brez uvrstitve V skupnem seštevku je Osnovna šola Gorišnica osvojila odlično 3 mesto. Športne prireditve v času praznika občine Gorišnica Tudi v letošnjem letu bo Športna zveza občine Gorišnica organizirala številne športne prireditve. Največ se jih bo odvilo v času praznovanja ob občinskem prazniku, ko bo osrednja športna prireditev tradicionalna Vaška olimpijada. Zapit. PRIREDITEV KRAJ PRIREDITVE DATUM PRIREDITVE 1. VAŠKA OLIPMIJADA Gorišnica 9.07.2016 2. TURNIR V TENISU a) Otroci b) Odrasli Gorišnica 11.07.2016 3. GORIŠNICA TEČE IN HODI a) mini tek za predšolske otroke b) tek »GORIŠNICA TEČE« c) nordijska hoja Gorišnica 14.07.2016 4. KOLESARJENJE PO OBČINI - zbor na trgu pri občini Gorišnica-Zagojiči -Muretinci-Mala vas-Gaj evci-Placerovci-F ormin-Zamušani-Tibolci-Moškanjci-Gorišnica 16.07.2016 5. POHOD PO OBROMKIH OBČINE - zbor na parkirnem prostoru pred Dominkovo Domačijo Gorišnica - Tibolci -Zamušanski breg -Formin - Placerovci-Gorišnica 23.07.2016 • GOC ŠPORT ŠPORT Borut Kolar Tradicionalni decembrski turnir v Gorišnici Tudi nogometaši smo v tem letnem času zelo aktivni, vendar v dvorani. Pridno treniranje dečkov popestrimo z udeležbami na turnirjih. V decembru pa vsako leto organiziramo turnir v domači dvorani. Turnirja, ki se je odvijal v soboto, 12. 12. 2015, se je udeležilo kar 280 igralcev v 28. ekipah, razvrščenih v 4 starostne kategorije. Na turnirju so sodelovali klubi, s katerimi se srečujemo na tekmovanjih že vrsto let in so iz naše bližnje okolice. Nogometaši so bili razvrščeni v 4 starostne kategorije: U-8, U-9, U-ll in U-13. V najmlajši kategoriji smo vse igralce razveselili z medaljami, pri čemer smo z veseljem opazovali vso hvaležnost naših najmlajših nogometnih nadebudnežev. Preostale tri selekcije pa so za prva tri osvojena mesta prejela pokale. V teh starostnih kategorijah smo podarili tudi kipce, za najboljšega vratarja in najboljšega strelca turnirja. V dvorani treniramo vse do sredine meseca marca in vtem obdobju je vsaka starostna selekcija obiskala po 5 turnirjev. Med njimi so turnirja RIN (Rad igram nogomet) za naše najmlajše in ostali turnirji, kijih organizirajo drugi klubi. V nadaljevanju sledijo priprave za nadaljevanje sezone. Treningi bodo potekali vsak dan v tednu na nogometnem igrišču med 16. in 19. uro. Tekme se pa bodo odvijale med vikendom. Na gostovanju v Cirkulanah Marta Tetičkovič Ranfl Rokometne novice V soboto, 12. 3. 2016, je bila v Večnamenski dvorani Gorišnica odigrana tekma nasprotnikov iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice. Gostje iz Grosuplja so trenutno zadnjeuvrščena ekipa. Tekmo so bolje pričeli domači rokometaši, ki so vseskozi bili v vodstvu (za največ 8 golov) in na koncu slavili z rezultatom 29 : 23. V uvodnih minutah je zasluženo vodstvo priigral domači vratar, ki je gostom ubranil nekaj 100 % priložnosti. 50 gledalcev na tribunah je navdušeno pozdravilo dobre poteze domače ekipe. Priložnost so dobili vsi igralci, tudi mladeniči, ki so se dopoldan merili v Radencih z vrstniki iz Gornje Radgone. Z omenjeno zmago ima ekipa RD Moškanjci-Gorišnica 10 točk in zaseda 11. mesto na razpredelnici. Zbir točk bi lahko bil še boljši, če bi uspeli v tekmi s ŠD RK Olimpija Krim iztržiti vsaj točko. Ljubljančani so v zadnji sekundi tekme uspeli realizirati sedemmetrovko, ki jim je prinesla zmago. Po prvem polčasu je bila v vodstvu - proti veliko bolje stoječim na lestvici - ekipa iz Gorišnice. Prvenstvo se nadaljuje naslednji konec tedna, ko igralci iz Gorišnice gostujejo v Šmartnem pri ekipi Herz Šmartno. Naslednja domača tekma bo prvi vikend v aprilu z ekipo Krškega. Pridite v našo Večnamensko dvorano vzpodbujat domačo ekipo, saj ste gledalci na tribunah dodatni igralec. Lepo vabljeni! MLADI ROKOMETAŠI Sezona mladih rokometašev RD Moškanjci-Gorišnica se po krajšem novoletnem premoru nadaljuje. Glede na prvi del tekmovanja so ekipe iz področij Slovenije razdeljene v kakovostne razrede. Kadeti - letnik 1999 in mlajši Rezultati: RD Moškanjci-Gorišnica 25 RK Drava Ptuj 24 Tekma je bila ves čas izenačena, naši igralci v tej kategoriji so v razburljivi končnici prvič premagali vrstnike iz Ptuja. RD Moškanjci-Gorišnica 21 Libenau 39 Ekipa Libenau je iz Gradca v Avstriji. Za sodelovanje v slovenski ligi so se odločili zaradi primerljivega na- čina vadbe in višjega nivoja igre kot v Avstriji. RK Slovenj Gradec 29 RD Moškanjci-Gorišnica 22 V Slovenj Gradcu s široko bazo na pogorišču starega kluba načrtno delajo z mladimi selekcijami. RD Moškanjci-Gorišnica 29 RK Pomurje 19 RK Pomurje 25 RD Moškanjci-Gorišnica 27 Zaradi obveznosti nekaterih igralcev na drugih področjih sta bili obe tekmi z vrstniki iz Murske Sobote že odigrani. Naša ekipa je bila prepričljivo boljša. Starejši dečki A - letnik 2001 in mlajši Ekipa nastopa v 4. nadaljevalni skupini z vrstniki z Raven na Koroškem, Maribora, Velike Nedelje in Gradca. Rezultati: RD Moškanjci-Gorišnica 15 RK Velika Nedelja 30 RD Moškanjci-Gorišnica 13 RK Fužinar Ravne 11 RD Fužinar 19 RD Moškanjci-Gorišnica 16 RD Moškanjci-Gorišnica 25 Libenau 22 ŠPORT ŠPORT RK Branik Maribor 28 RD Moškanjci-Gorišnica 33 Najbolj razburljiva in izenačena tekma je bila v Mariboru, ob koncu je bila naša ekipa veliko učinkovitejša. Glavnina ekipe starejših dečkov tekmuje tudi v tekmovanju Osnovnih šol Slovenije, 18. 3. 2016 se bodo na turnirju v Sevnici trudili uvrstiti med 4 najboljše šole v Sloveniji. Tina Mulej Mlajše selekcije rokometašev in rokometašic V RD Moškanjci Gorišnica pod vodstvom 4. trenerjev potekajo tudi rokometni treningi najmlajših selekcij. Dvakrat na teden (ob ponedeljkih in sredah od 16. do 17.30 ure) se v Večnamenski dvorani odvijajo treningi mini rokometa (trenerji: Jaka Lozinšek, Ines Žnidarič, Tina Mulej), kjer se naši najmlajši (od 5 do 8 let) seznanjajo z osnovami rokometne igre. Trikrat na teden (ob ponedeljkih od 16.30 do 18.00 ter ob sredah in petkih od 16. do 17.30 ure) pa pod vodstvom Darka Žnidariča trenirajo otroci, stari od 9 do 12 let, ki se že udeležujejo tekem državnega prvenstva. Z našimi najmlajšimi generacijami (letnik 2005 in mlajši) smo se v soboto, 23. januarja, udeležili Rika-pokinega festivala, ki je potekal v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju. V RD Moškanjci Gorišnica smo se prijavili s štirimi ekipami, od tega z eno ekipo deklic. Kljub temu, da turnir temelji na druženju ob rokometni igri in ne na rezultatih, našim otrokom čestitamo za borbenost in fair play na igrišču. Ob tej priložnosti v svoj krog vabimo vse otroke, ki jih zanima rokomet, da se nam pridružijo na naših treningih. Hkrati bi se zahvalili sponzorjem, ki so nam omogočili, da lahko igramo v novih dresih in treniramo z novimi žogami: INT Težak d.o.o., GP Žuran d.o.o., David Žuran s.p., Alinea tisk d.o.o. in Agenciji Klopotec d.o.o.. Razpored tekem članske ekipe RK Gorišnica: 2. april RK Gorišnica - RK Krško 9. april RK Radeče MIK Celje - RK Gorišnica 16. april RK Gorišnica - RK Dol TKI Hrastnik 23. april ŠD Škofljica Pekarna Pečjak -RK Gorišnica 7. maj RK Gorišnica - ŠD Mokerc - Ig 14. maj RK SVIŠ Ivančna Gorica - RK Gorišnica Darko Žnidarič Rokometni tabor Zadnji teden poletnih počitnic 2015 smo izvedli prvi rokometni tabor. Konec šolskega leta 2014/15 smo si z razgovorom pri ravnatelju in županu zagotovili prostore v Večnamenski dvorani (telovadnico in judo sobo) ter prehrano v osnovni šoli: zajtrk in kosilo. Za večerje smo poskrbeli sami s starši. Tabor je potekal pet dni in se ga je udeležilo 27 otrok različne starosti (od 5 do 13 let). Na dan smo opravili tri treninge: jutranji tek in telovadba za prebujanje, dopoldanski trening in popoldanski trening. V prostem času smo opravili različne dejavnosti: risbe na temo rokometa, izdelava papirnatih letal, pantomima, kopanje, pohod .Večerje so bile nekaj posebnega: peka palačink, peka klobas na odprtem ognju, pečen krompirček in zaključni piknik s starši. Ob tej priliki bi se vsem staršem zahvalil za pomoč pri organizaciji tabora. Ker bomo tudi letos v začetku počitnic organizirali rokometni tabor, vabimo vse otroke, kijih zanima rokomet, da se nam pridružijo. Točen datum tabora bo objavljen naknadno na oglasni deski v šoli in športni dvorani. Ratko Matjašič Občni zbor ŠRD Gorišnica V prostorih vaško-gasilskega doma Moškanjci so se v petek, 11. 3. 2016, na svojem rednem občnem zboru zbrali ribiči Športno-ribiškega društva Gorišnica. Pregledali so delo društva v lanskem letu ter še posebej kritično spregovorili o odgovornosti članov društva do prireditev, kijih za svoje člane organizira društvo. Sprejeli so tudi program dela za tekoče leto, v katerega so si razen tekočih aktivnosti zapisali, da bodo pristopili k sanaciji brežin ribnika in pričeli z aktivnostmi za izgradnjo novega ribiškega doma. ŠPORT OBVESTI Gregor Sok Športno društvo Moškanjci Začetek leta 2016 je bil za Športno društvo Moškanjci čas, ko seje na že 10. rednem občnem zboru odločalo o novem vodstvu. Občni zbor je potekal 20. februarja. Upravni odbor, disciplinska komisija in nadzorni odbor so podali še svoja zadnja poročila za preteklo leto, nakar so sledile volitve. Novi pred-sednikje postal Boštjan Turk. Celoten dogodek je potekal brez težav, po končanem uradnem delu pa je sledil še neuradni del, kjer so člani lahko uživali ob domači hrani, pijači in dobri glasbi. Prvi večji dogodek, ki ga bodo letos organizirali, je tradicionalno kresovanje in turnir v malem nogometu za 1. maj. Letos mineva že 10 let od ustanovitve društva, zato so se za večerno veselico odločili pova-