CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 5. FEBRUARJA 1965 - LETO XV. - ŠT. 5 - CENA 30 DIN EVIDENTIRANJE KONČANO KAJ PA SEDAJ? Še dobrih štirinajst diii in tndi \ celjskem okraju se hodo začeli zhori volivcev, na katerih bodo občani dokončno določili imena in šlc\il() kandi(la(o\ za poslan- ce in odbornike naših sknpščin. Olidobje teh štirinajstih dni bo nedvomno zelo živahno in po svoje tndi zanimivo. Računati je namreč treba z dejstvom, da je okrajna voli\ na komisija eviden- tirala kar nekajkrat večje šte\ i- lo morebitnih kandidatov, kot bo izpraznjetiih mest \ skupščinah. Za kandidate, ki naj bi zamenja- li |)et naših zveznih poslancev, so zabeležili 54 predlogov, za 34 iz- praznjenih mest v republiških 'skupščinah 149 predlogov in za 344 »stolov« v občinskih skupšči- nah 789 tovarišic in tovarišev. (Nadaljevanje na 2. strani) ZE JE MINILO 20 LET, KO JE SLO- VENSKO ZEMLJO PRETRESLA VEST O STRAHOTNEM ZLOČINU FAŠISTIC- NECA OKUPATORJA. ZVERINSKO MU- ČENI TALCI V STRANICAH (FRANKÜ- KOLOVO) SO PADLI NA OLTAR DO. MOVINE NA SAMEM PRAGU OSVOBO- DITVE. IN TA DAN JE PRAZNIK üß- CINE SLOVENSKE KONJICE. 2Q-LETNieO STRAHOTNEGA DOGOD- KA HOO OBE.ÇENPII TALCEV) BODO PROSLAVILI NADVSE SVEČANO. 2E NA PREDVEČER PRAZNIKA BODO V SLOV. KONJICAH SPREJELI SVOJCE TALCEV V KULTURNEM DOMU. ZVE- ČER BOSTA SVOBODA IZ KONJIC TER MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ ZREC IZVED- LA SLAVNOSTNO AKADEMIJO. V SPO- MIN TALCEV IN O POMENU PRAZNIKA BO (iOVORIL PODPREDSEDNIK OB- ČINSKE SKUPŠČINE DRAGO PERC. NA DAN PRAZNIKA BO OB 9. URI SPO- MINSKA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Т1Ж ZDRUŽENJA BORCEV NOB. OB URI PA BO KOMEMORATIVNA SVEČANOST PRI GROBOVIH V STRA- NICAM. PRAZNIKU KONJIŠKE OBČINE PO- SVEČAMO 4. STRAN. OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V CELJU VEČ ZAUPANJA SAMOIIPHAVIJAIVJI JAVNO DELOVANJE NAJ BI V PRIHODNJEM OBDOBJU POSTALO GIBALO DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI. Dosledno uveljavljanje sistema samou- pravljanja, delitve dohodka po delu, razume- vanje za probleme mladine, to so bila nekatera poglavitna vprašanja v referatu sekretarja obcinskeg komiteja ZKS Toneta Skoka na kon- ferenci, ki je bila v soboto v Celju. Med slabosti v celjski občini sodi zlasti ne dovolj razvito samouprav- ljanje. V nekaterih delovnih orga- nizacijah, kot If i, Aurei, tovarni volnenih odej itd., je ta mehanizem doživel grobe deformacije, zapopa- (len v birokratizmu in dušitvi demo- kratičnih razprav, ko dobivajo čla- ni delavskih svetov za seje zgolj formalna vabila, kar pomeni, da so odločitve vnaprej pripravljene le v ozkih krogih. Prav tako v večini delovnih organi,zacij ne delujejo zbori delovnih ljudi, za kar nosijo v največji meri krivdo komunisti, ki si ne prizadevajo, da bi ti zbori )ostali najširša oblika samouprav- janja. NA 2. STRANI INTERVJU Z ING. ADOLFOM TAVČARJEM, PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE . KONJICE Ni mi žal, da sem predsednik ^Predsednik je sorazmerno mlad občan K»j- n-iin " po silvestrovem je praznoval dva- Icjvi '"'^o življenja v Konjiiah. Skoraj po- ki)t ''^^"^ (letos peto leto) je preživel ohf ^'•'"^^^^sednik občine, ali kot mu pravijo (IqI^"'' kot »naš župan«. Tistega januarskega Уу imeli dvojno smolo, na napovedan nai%^"' ^"^" čakali pet ur, pri tem je zu- bolj ^"^'\а1о, kot da bi vsi kmetovalci naj- Чч1п1'^ ravno ta januarski dež in pa pred- •-kor-• bolan. Vendar je kljub temu ÚTug} ^'^^ razpravljal s predstavniki za- ko ZL" '^^Ti. kaj je naše in kaj je vaše. In ie i„i koočno le stisnili v pozdrav roke, J'ifkot iz puške: bqtn ц"-' divari je težkih: družbenim služ- govor^ ^^'■'"'''li občinski proračun in ra/- novinarji. ^ tnkrat drugače, smo ga hoteli potolažiti, ski "["'-'j. smo na istem, poveš eno, »tiskar- Tako*^'*'" P'' "'^P'š'-' drugo. biKlifn ^P'^'^ sc znašli že v pogovoru, ki je — svoj'i " 'Skreni — tekel spontano, kot je po spont.nosti znan inženir Adolf Tavčer. (Nadaljevanje na 4. strani) LETNA KONFERENCA ZB NOV MOZIRJE] ZAPOSTAVLJENI BORCI PRi EVIDENTIRANJU KANDIDATOV V MOZIRSKI OBCINI SO SPREGLEDALI BIVSE BORCE LETOŠNJA KONFERENCA ZDRUŽENJA BORCEV NOV V MO- ZIRJU JE BILA ENA NAJBOLJ OBISKANIH IN TUDI NAJBOLJ KRITIČNIH. BORCI — KMETJE SO SE POHVALNO IZRAZILI O LANSKOLETNIH UKREPIH GLEDE ODPISA OZIROMA ZNIŽANJA DAVKOV SOCIALNO ŠIBKIM ČLANOM. HKRATI PA SO OBSODILI NEKATERE NEPRAVILNOSTI. Razprava, ki je bila posvečena de- javnosti občinskega , združenja od zacjhije leine konference, je opozorila zlasti na nepravilen odnos, ki so ga do borcev pokazale nekatere organi- zacije in službe. Ugotovili so, da jih krajevne organizacije ne vabijo na seje, kadar razpravljajo o važnejših problemih, kakršni so bili na primer nedavne razprave o evidentiranju kandidatov. Še več, pri izbiri kandi- datov niso upoštevale bivših borcev in sodelavcev narodnoosvobodilne vojne, pač pa so izbirale kandidate, ki so se po tej plati dokaj slabo izkazali. Prizadeti borci so menili, da takšno evidentiranje ni na mestu, ker žali čustva članov ZB, ki so številne svoj- ce izgubili v bojih z okupatorjem, v zloglasnih taboriščih ali kot talec. Se je ča%, da področna organizacija SZDL popravi storjeno napako ter neustrez- ne kandidate izloči, namesto njih pa predlaga mlajše ljudi, tudi iz vrst čla- nov ZB NOV. Na letni konferenci so .ostro kriti- zirali delo področnega okrajnega ur- banističnega inšpektorja, ki pogosto zavrača lokacije prav interesentom gradnje — borcem. Navedli so primer, ko borec prosi za lokacijo že dve leti — brezuspešno, čeprav sodi pred- videno zemljišče v zazidalni okoliš, inšpektor, ki zavrača rešitev prošnje, zavrača tudi delo mozirskih urbani- stov, čeprav za ta nima ustreznih strokovnih kvalifikacij. Konferenca je sprejela sklep, da predlaga občinski skupščini, naj okrajnega inšpektorja' zaradi pogostih pritožb čimprej raz- reši te funkcije za mozirsko področje. Prav tako so obsodili delo področ- nega referenta za delo in delovna raz- merja in tudi zahtevali, da bi na to mesto imenovali drugo osebo, ki bo imela pozitiivnejše odnose do članov organizacij Zveze borcev. Na koncu so na konferenci sklenili, da se bodo aktivno vključili v pred- volilno dejavnost ter predlagali iz svojih vrst kandidate, ki bodo znali pridobitve naše revolucije zcialo-pati pred sikupščino. Sekretar občinskega združenja ZB Franc Pogelšek PREDLOG, KI NI PRODRL mim DEIO MIADINE ALI JE NOČNO DELO NEDORASLE MLADINE NA MESTU? V TEKSTILNI TOVARNI PREBOLD SO MENILE DA ŽALSKI OBČINSKI EORUMI SO BILI NASPROTNEGA MNENJA. KDO IMA PRAV, PRAVZAPRAV NI VPRAŠANJE. STRAN 6 TEMA ZA RAZPRAVO Gledališki repertoar v zadnjih sezonah (kakor že prej) se v različnih okvirih poraja vprašanje, ali je celjski gledališki re^ pertoar po svoji idejni plati sprejemljiv za široko ob- činstvo? da bi dobili odgovor na to vprašanje, smo se odloČili za javno razpravo. stran 5 Novi predsednik Slavko Verdel izdajateljski svet Г'Г jo na tretji seji rijzrešil predsedniške dolžnosti Ivana Seničarja. ki je to želel. Za- radi preobremenjenosti z drugimi (Irtižheiiimi dolžnostmi. Na njegov predlog so za predsednili^i soglasno izvolili Slavka Ver(l(4a. Izdajateljski svet je sprejel fi- nančni plan za 19ÒT in osvojil med- oi)činski ključ za sofinansiranje na osnovi narodnega dohodka in istevila p rchi valstva. Otok - podoben otoku Celjski Otok je naselje, kjer prebiva okrog 6.000 prebival- cev, ki se pogosto znajdejo v vlogi Robinzonov. Nezaklju- čen stanovanjski okoliš je nani reč brez potrebnih komu- nalnih objektov, ki naj bi za- dovoljevali vsakdanje potrebe stanovalcev. Stran 11 KJE SO VZROKI ZA VELIKO ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ ALI RES SAMO VOZNIKI? • ( ostni promet je lani v celj- skem okraju presegel vsa pred- \ idevaYija. # Kakšne so v resnici naše ceste? 9 V celjskem okraju eno motorno \ozilo na 27 prebi- Nulcev. # Lani je bilo 1825 ne- sreč, od tega 8% težjih, v katerih je izgubilo ži\ljenje 61 ljudi. # V nasoljenih krajih približno 75 odstotkov vseh nesreč. # Social- no zavarovanje v Celju je lani obravnavalo 9349 poškodb, ki so iiiistale s prevoznimi sredstvi na javnih cestah in v gospodarskih orgauizaci jah. 10. STRAN VREME 1'ribli/iio od 4. do 7. ii^sod 10. do 14. februarja padavine, ki bodo pre.ile v sneg. Med 7. in 10. februarjem ter sredt meseca razjasnitve in hladneje. EVIDENTIRANJE KONČANO KAJ PA SEDAJ? OBČANI BODO LAHKO šE NA KANDIDACIJSKIH ZBORIH PREDLAGALI KANDIDATE ('Nadaljevanje s 1. strani) O vseh teli predlofiih hodo si- cer dokončno odločili volivci, vendar bo treba v obdiibjii, ki nas še loči do kandidacijskih zborov, le še marsikaj urediti. Volivne komisije bodo morale občanom olajšati delo, zato bi bilo prav, da bi čimprej analizi- rale vse dosedanje predloge, se s kandidati pogovorile, ugotovile, kateri kandidati bodo kandida- turo sploh sprejeli in tako torej zbrale določeno število predlo- gov, ki lahko pridejo v poštev za kandidacijske zbore. Tako torej lahko računamo, da se bo število evidentiranih kandidatov neko- liko skrčilo. Volivcem pa, ki so te kandidate predlagali, je treba povedati vzroke, zakaj njihov predlog ni prišel pred kandida- cijski zbor. In kriteriji, po katerih bodo delale volivne komisije'í* Bilo bi prav. da bi vse predloge pregle- dali na podlagi načel rotacije, pravilne razdelitve družbenih dolžnosti na večje število ljudi, nezdružljivosti opravljanja več odgovornih funkcij itd. Menimo namreč, da nekdo, ki je na pri- mer predsednik krajevne orga- nizacije Socialistične zveze, ne bi mogel opravljati še funkcije od- bornika, ali — bilo bi napak, če bi na primer predsednik občine kandidiral za republiškega po- slanca itd. Ljudje naj bi imeli eno samo matično dolžnost; le tako jo bodo namreč lahko v re- du izpolnjevali. V teh dneh naj bi se sestali tudi občinski odbori SZIDL, ki bi naj v sodelovanju z sindikalnimi sveti, občinskimi komiteji ZKS in ZMS razpravljali o poročilih vo- livnih komisij. Na teh zborih naj bi konkretno razpravljali o pred- logih za kandidate za republiško in zvezno skupščino, bilo pa bi prav, če bi govorili tudi o ob- činskih odbornikih. Upoštevati bi morali tudi strukturo, ki so jo zahtevale skupščine. Poleg tega, da bi v skupščinah morali zago- toviti pravilno razmerje nepo- srednih proizvajalcev, žena in mladine, se je treba rpvnati tudi po področjih. Podobne razgovore naj bi pri- pravili tudi v delovnih organi- zacijah kjer naj bi sindikalna organizacija v sodelovanju z ZMS in ZKS zelo konkretno govorila o tem, s kakšnimi predlogi bodo prišli na zbor volivcev. Tudi na lerenu naj bi krajevne organiza- cije sklicale razgovore o kandi- datih. Tu naj bi sodelovala pri razgovorih organizacija ZKJS in ostale organizacije, ki delujejo na območju krajevne skupnosti. Ce bodo taki razgovori prav pri- pravljeni, bodo koristen prispe- vek k demokratičnemu postopku volitev. Ne gre namreč za ome- jevanje pravic občanov, pač pa za organizirano akcijo, ki naj bi preprečila težke posledice more- bitne stihije pri izbiri kandida- tov. Poudariti je treba še to, da predlaganje kandidatov še ni končano. Občani imajo možnost, da predlagajo kandidate celo še na kandidacijskih zborih. Zato bi bilo nujno, da bi volilne komisije — predvsem tam. kjer evidenti- rani kandidati ne izpolnjujejo pogojev — mobilazirale ljudi še k nadaljnjemu predlaganju kandi- datov. Da pa ne bo pomot povej- mo še to: večina kandidatov so odlični in sposobni ljudje. Nji- hove kvalitete kažejo, kako res- no so ljudje opravili evidentira- nje morebitnih kandidatov. 1. B. Sergej Kraigher v Sevnici Občinske konference zveze komunistov, ki je bila ob koncu preteklega meseca v Sevnici, se je udeležil tudi zvezni posla- nec Sergej Kraigher. V razgibani razpra- vi so pretresali problematiko samouprav- ljanja. Šolstva in kulture ter načeli še vrsto drugih vprašanj, med drujymi združitev sevniške in krmeljske oziroma sentjanške kmetijske zadruge. To.ariš Kraigher je v svoji razpravi poudaril pomembnost sklepov VIII. kon- gresa in govoril o pripravah na republi- .^ki kongres. Rekel je, da bo treba neka. tere tovarne rekonstruirati, ker zaradi zastareliii strojev ne morejo povečati proizvodnje, zaostrenost med občani in občinsko skupščino zaradi proračunske administracije pa bo treba ublažiti in pospešeno reševati nujne dotacije krajev- nim skupnostim. S. S. OB SPREMEMBAH V UPRAVI OKRAJA CELJE KAJ BO Z OKRAJI RAZGOVOR S TAJNIKOM OKRAJNE SKUPŠČINE CELJE ACIJEM SVETINO ČEPRAV JE 2E NEKAJ ČASA OČITNO, DA OKRAJI V SLOVENIJI NE PREDSTAVLJAJO TRDNE IN PERSPEKTIVNE OBLIKE DRU2BENO POLITIČNIH SKUPNOSTI, JE NASO JAVNOST VENDARLE RAZGIBALA NOVICA O SPREMEMBAH V OKRAJNI UPRAVI V CELJU. DA BI PRISPEVALI K RAZCISČENJU NEKATERIH STALISC, SMO NAPROSILI ZA RAZGOVOR TAJNIKA OKRAJNE SKUPŠČINE ACIJA SVETINO. — Zanima nas, čemu se je okraj- na skupščina odlučila za krčitev okrajne uprave? Ф Krčitev okrajne uprave je lo- gična posledica sprememb v vlogi okraja. Med najpomembnejše spre- membe štejemo nov sistem financi- ranja družbeno političnih skupnosti, okrnjeno vlogo okraja na gospodar- skem področju — predvsem na po- dročju planiranja, prenos statistič- nih opravil na republiko in .prenos nekaterih inšpekcijskih opravil na občine. Te spremembe omogočajo, da okrajna uprava opravi zadeve iz svoje pristojnosti s "O uslužbenci na- liiesto s 117, kolikor jih je bilo pred izvršenimi spremembami. Z okrajne uprave je torej že ali pa bo še odšlo skupaj 47 uslužben- cev. Kje so se zaposlili. # Uslužbenci. p6 večini z visoko in višjo stopnjo strokovne izobraz- be, so se zaposlili v nekaterih zavo- dih, gqspodarskih organizacijah in v občinski upravi. Nekih posebnih težav za njihovo zaposlitev dosedaj ni bilo. Menim, da moramo po vsej sili stremeti za tem. da nekatere upravne kadre vendarle zadržimo v upravi, kajti le-ti lahko s svojimi dolgoletniuïi izkušnjami in ustrezno strokovnostjo pripomorejo k sploš- nemu in strokovnemu dvigu uprav- nega dela pri nas. — Nekateri štejejo spremembe v okrajni upravi kot začetek dokonč- ne likvidacije okrajev v Sloveni- ji. Kaj sodite o tem? # Uprava sploh, posebçj pa še njena organizacija, je odvisna od konkretnih nalog, ki jih je dolžna opraviti. Ce analiziramo dosedanje gibanje vsebinskih spremend) v vlo- gi okrajev in če skušamo kar naj- bolj realno vrednotiti prihodnost, potem je slej ko prej jasno, da takš- na ugibanja niso povsftm brez os- nove. — Kdaj bi bilo po vašem mnenju mogoče likvidirati okraje? # Na to vprašanje ni mogoče ta- ko konkretno odgovoriti, kakor je postavljeno. O likvidaciji okrajev bo odločila skupščina republike. Podani morajo biti namreč nekateri osnovni pogoji, da se lahko sprej- me takšna odločitev. Prav gotovo pa bomo še pred sj)oniladanskiini vo- litvami na jasnem, ali bodo okraji obstajali še eno mandatno dobo. ali se bo proces njihove dokončne uki- nitve začel že prej. — Ko govorite o pogojil^ za lik- vidacijo, so vam prav gotovo znane tudi posledice, ki bi nastale, če bi okraje ukinili? # Ko bo sprejeta odločitev o okrajih, bo ta nujno morala teme- ljiti na analizi vseh mogočih posle- clic, ki bi lahko nastale. Zdi se mi., da nam že dosedanja praksa dovolj nazorno kaže, da bo potrebno v I)rihodnje posebno skrb posvečati tistim institucijam, ki zadovoljujejo potrebe več občin. Do teh institucij imajo občine različen odnos, ker se interesi posamezne občine ne po- krivajo vselej z interesi širše druž- bene skupnosti. Postavlja se tudi vprašanje ustreznih relacij med ob- čino in republiko. Medobčinsko so- delovanje bo vse bolj stvar občin samih. Sam pa se sprašujem, ali bo mogoče v primeru ukinitve okrajev vezati vseh 62 občin neposredno na republiko. Zdi se mi. da ni izključe- na sprememba števila občin v Slo- veniji. — Kaj bi bilo v primeru likvida- cije okraja z okrajno stavbo? Ф Menim, da l)o najrealneje mi. sliti na to, da se bo V t(;m primeru v okrajno stavbo preselila skupščina občine Celje, l/redno dragoceno dvorano Narodnega doma pa bo tre- ba brezpogojno ohraniti tudi za Jiul- turne prireditve celjskega območja.. Za prireditve, ki jim tega ]>rilastka ne moremo dati, pa bo potrebno najti ustrezne prostore v Celju. -ij , Poteklo je mesec dni, kar smo za- čeli objavljati besedo naših bralcev o CT. Obljubili smo, da bomo ti- stim, ki so se najprej opogumili, poudarili knjigo. Pismonoša je na poti.^ S tem se zahvalujemo vsem, ki so omogočili, da je stekla spro- ščena beseda med nami. Nasvetov, predlogov in kritičnih pripomb je bilo precej. Nova glava nekaterim ne ugaja, toda tako sla- ba spet ni. Navadili se bomo na sini. bol CT in že zdaleč spoznali, da je to naš list. Zdaj lahko že vsakdo opazi v avtobusih izvesek CT in na prvi pogled ve. to je naš »Celjski tednik'. Želite bolj domačo vsebi- no! Trudimo se, da bi bil časopis bolj pester in vsebinsko bogat. Ne- katere spremembe ste gotovo že opazili. Zaenkrat smo še preskromni po obsegu, sicer bi lahko zadovo- ljili še tiste bralce, ki. želijo koti- ček o zdravstvu, pravne nasvete, več povesti, križank. Popolnoma se strinjamo s kritiko, da je tednik še vse premalo domač. Tudi zanimi- vosti, podlistki in slikovno gradivo naj izvira iz domačih logov. Prav! Izdajateljski svet je zastavil tako politiko in skušali jo bomo v sodelo- vanju z vami uspešno izvajati. Vi nam pa pišite, svetujte, opozarjajte na pomanjkljivosti! JANEZ LONČAR ,г Otoka v Celju nas že opozarja: »Vaš preurejen list mi je zelo všeč. Križanka, ki ste jo objavili v 4. številki, ne spada v vaš list. Ali odtisnete vsako križanko, ki vam pride v roke in vam vsebina ni mar? Križanka naj razvedri in uči. Iz tega vašega zmazka« se bi kaj malo naučil. Objavljajte takšne kri- žanke, kot ste jih lani pod šiframa FP in KZ, bile so prijetne.« S križankami so težave, ker ni- mamo dovolj dobrih sodelavcev. Vsekakor je res, da tudi zadnja kri- žanka v tem pogledu ni bila izjema. Upamo, da bo prihodnja boljša. CILKA KLADNIK iz Voduc pri Gorici: »CT je v redu. samo presenetilo me je, da ste zvišali ceno, vendar je to malenkost in se mu ne bom odpovedala, ker se mi je zelo pri- ljubil. iNe zamerite moji predrzno- sti, rada bi. da bi objavili slike na- ših urednikov in urednic, da bi se tudi tako spoznali. Časopis pa naj bo obširnejši, več domačih novic, kakšno povest iz kmečkega življe- nja. Za Bralce o CT< pa pripravite več prostora, radi vam bomo dopi- sovali in odkrivali naše želj(;. Skušali bomo ustreči; pišite veli- ko, kritizirate: samo — objavili se pa ne bomo! (Včasih je dobro bili v ilegali.) MILE KORNIC, Dom učenika, Valjevo: Moji starši že več let delajo ^ Celju in vzljubil sem lepo mesto ob Savinji, kamor bi tudi jaz rad študiju. Večkrat prebiram vaš CT ki mi zelo ugaja, zato ga пагосаШ' Prosim vas, če sporočite v listu, da bi si rad dopisoval z mladinkami i" mladinci iz Celja. Obljubljam, bom vsakomur odgovoril z ra/.g loci- nico mojega Valjeva. Devetnajst 1*'' imam in obiskujem 11. letnik iiifl"' strijskc šole. Prilagam fotografij"; Upamo, da vam je z objavo vaš^ želje ustreženo. MATIJA DEŽELAK iz Vrha: »Zagotovite kotiček za strokovna vprašanja in dogovore. Za podc/e'' ske ljudi je važen zdravniški kO' tiček, da ne bodo za vsako maleo' kost tekli k zdravniku. Pogrešali humor; premalo ga je v CT. Dajtf^ da se razvedrimo; v tem želim p^^' sostvovati ! < Mi tudi! VINKO PESJAK iz Brezna pri V'' tarju. Zelo rad -prebiram CT, toda^ . njem še najbolj pogrešam spor^ radia Ljubjana. , j Morda bomo pričeli objavlj* vsaj televizijski program! OBČINSKA KONFERENCA ZKS CELJE Več zaupanja samoupravljanju Prešibka aktivnost komunistov zavira hi- trejši razvoj samoupravljanja v delovnih or- ganizacijah in ima za posledico mnoge notra- nje koniiikte. Zelo šibko je tudi delovanje sa- moupravnih organov v šolstvu, kul- turnih ustanovah itd., kjer so de- lovni programi temu ustrezno ozki. Dobršen del referata je obravna- val dalje delitev dohodka v delovnih organzacijah. pri kateri še prevla- duje strokovnjakarstvo. medtem ko ječutitipomanjkanja širše demokra- tičnosti. Osebne dohodke marsikje delijo po formalnih kvalifikacijah, ne pa po delovnih uspehih. Kot po- seben problem prihajajo do izraza nesorazmerja med rastjo osebnih dohodkov in produktivnostjo; zlasti so se v zadnjem času uveljavljali elementi starega sistema in s tem nezdrave težnje po širjenju eksten- zivnega gospodarjenja (prekoračitve investicij ifd.). Podatek, da smo la- ni investirali v posamezne objekte za 42 odstotkov več sredstev kot leto poprej, pri tem pa delovne organi- zacije sploh niso imele izdelanih razvojnih programov, govori o ne- načrtni politiki in strokovni nespo- sobnosti gospodarstvenikov. Tudi tu vlogo komunistov ni bilo dovolj ču- titi. Takšen položaj ima nedvomno svoje vzroke v slabi kadrovski po- litiki in izobrazbeni strukturi zapo- slenih. V industriji celjske občine ima samo 40 odstotkov zaposlenih u«trezno izobrazbo, to pa pomeni, da so mnoga vodilna mesta neustrezno zasedena. Zaskrbljujoč je pojav, da odpade 47 odstotkov zaposlenih z nezadostno izobrazbo na ljudi do 54 let starosti. Ob tem se porajajo zahteve po večjem razumevanju mladih ljudi in njih vključevanju v družbeno dogajanje, dalje smotr- nejši štipendijski i)olitiki, v kateri je delavska mladina še vedno zapo- stavljena, in ne nazadnje po kvali- tetnejših odnosih, ki naj mladini omogočijo izpolnjevanje njene druž- bene vloge. Ob vsem tem čakajo organizacijo Zveze komunistov v prihodnjem ob- dobju, ko naj bi uresničevali skle- pe VIM. kongresa, še pomembne in odgovorne naloge. iNotranja gradi- tev ZK. razvijanje demokratičnih odnosov, zlasti pa javnost in kolek- tivnost dela naj bi bila poglavitno gibalo aktivnosti, iz katere bo od- straniti zastarele pozicije in neživ- Ijenjska stališča posameznih čla- nov. V razpravi so med drugim pouda- rili, da izhajajo mnogi nerešeni pro- blemi mladine iz neurejenih šolskih razmer, še bolj pa iz njenega polo- žaja v delovnih organizacijah. Od 1>00 članov, zaposlenih v osmih de- lovnih organizacijah, jih je samo 24 v organih upravljanja! Mladina ima kritičen posluh za nepravilnosti in slabosti, to pa ne bi smel biti vzrok, da bi jo omalovaževali. Večjo veljavo naj bi ZM dosegla tudi v šolah. Razprava je prav tako osvetlila v[)rašanja tistih borcev (zlasti v vi- šinskih predelih), ki še vedno živijo v skromnih razmerah', dalje delo svetov pri občinski skupščini, otro- ško varstvo, zdravstveno problema- tiko, vprašanje razširjene repro- dukcije itd. Ob koncu je govoril tudi sekre- tar okrajnega komiteja ZKS ing. Andrej Marine, ki je zlasti poudaril, da j)rešibka aktivnost komunistov zavira hitrejši razvoj samouprav- ljanja in ima za posledico mnoge notranje konflikte v delovnih orga- nizacijah. Vse premalo se še uve- ljavlja borba mnenj, pač pa pogo- sto j)rihajajo do izraza špekulacije in o|)urtunizem. V novem gospodar- skem sistemu, ko kolektivi sami od- ločajo o sredstvih, bi morali nepo- srednim proizvajalcem bolj zaupati in odklanjati sleherno samovoljo ožjega kroga ljudi. Takšnih prime- rov je v praksi še mnogo. Poglab- ljanje samoupravljanja naj bi bilo poglavitno merilo pri uresničeva- nju stališč VMl. kongresa, pri tem pa se komunisti ne morejo zapirati v lastne vrste, marveč morajo sa- mostojno delovati na svojih delov- nih mestih. Pred nedavnim so člani aktiva Združenja borcev NOV v Tovarni emajlirane posode na rednem letnem občnem zboru razpravljali o raz- merah in delovnih pogojih borcev. Med drugim tudi o delovni prekva- lifikaciji starejših članov, ki so fizično onemogli, o osebnih dohodkih in stanovanjskih problemih. Omenjeni aktiv ZB združuje 155 članov, od katerih je kar sto tri- deset članov, ki imajo pri.znano štetje dvojne delovne dobe za čas, ko so sodelovali v osvobodilnem gibanju. Večina teh borcev je starejših in fizično oslabelih, zato je aktiv predlagal, da bi tem borcem omogo- čili delovno prekvalifikacijo. Obenem je aktiv razpravljal tudi o oseb- nih dohodkih borcev. Aktiv je mnenja, da bi borcem omogočali zapo- slitve, pri katerih osebni dohodki ne bi smeli biti nižji od 45 tisoč di- narjev. Sprejel je med drugimi tudi sklep, da bi omogočili borcem, ki po zakonu nimajo pravice za večdnevni dodaten dopust, da bi to ure- dili z internim pravilnikom. Na občnem zboru je bilo tudi ugotovljeno, da jim gospodarska or- ganizacija tovarne'emajlirane posode z razumevanjem omogoča uve- ljavljanje pravic in nudi pomoč pri reševanju problemov. Foto: V.David Dobre pol leta je šele, kar se je 100 Velenjčanov odločilo za individualno stanovanjsko gradnjo v naselju Šmartno pri Velenju, a že kmalu se bodo prvi vselili. Pogoji za gradnjo so odlični: 20-odstotna udeležba graditelja, 30 odstotkov krije podjetje, ostalih 50 odstotkov pa daje na razpolago stanovanjski sklad. In odplačilo: 30-letno plače- vanje ekonomske najemnine. ' Interesentov za gradnjo je še mnogo več in že letos bodo nada- ljevali s tovrstnim reševanjem pereče stanovanjske stiske. Omembe vredno je razumevanje občinske skupščine in večjih gospodarskih orga- nizacij, ki s 30-odstotuim prispevkom omogočijo številnim, da pridejo do svojega stanovanja. , -nik DESETLETNICA KOLEKTIVA »SMREKA« V GORNJEM GRADU 166 MILIJONOV ZA REKONSTRUKCIJO OD ROČNEGA DELA DO INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Delovni kolektiv lesne obrti »SMREKA« v Gornjem Gradn je pred dnevi praznoval 10-letnico ob- stoja. Podjetje je pastaio z združit- vijo bivše občinske mizarske delav- nice in zadružnega tesarstva. Začetek ni bîl lahek, saj so se mo- rali boriti s precejšnjimi težavami. Tako so pričeli z izposojenimi sred- stvi in še ta niso dosti zalegla. Za- to se je kolektiv odločil, da bi najel kredit pri takratni kmetijski zad- rugi, jamstvo pa je moral dati vsak član kolektiva s svojim premože- njem. S tem kreditom so si nabavili najnujnejše stroje in opremo. , Prva leta so proizvajali predvsem pohištvo ter weekend hišice. Pozne- je pa so razširili svojo proizvodnjo tudi na stavbno pohištvo (ki danes tvori osnovo proizvodnje), na wee- kend in stanovanjske hišice. Sprva je prevladovalo ročno de- \0( torej enostavna proizvodnja. Še- le "kredit jih je rešil. iNovi stroji in nova oprema sta dala osnovo za iz- boljšanje tehnološkega procesa. Ve- čala se je storilnost in marsikaj se je spremenilo. Težnja po rekonstrukciji pa je vendarle bila le še težnja. Znova je zavest članov kolektiva omogočila uresničitev želje. Delovni kolektiv se je odpovedal delu osebnega do- hodka in tako so večinonia iz last- nih sredstev vložili 166 milijonov za nabavo nove opreme, novih strojev, preureditev in ,razširitev delovnih prostorov, izgradnjo nove sušilnice za les!, izgradnjo transformatorske postaje, čistilnih naprav in drugega. Čakajo pa jih še težke naloge. Predvidevajo izgradnjo nove mon- tažne hale, nove sušilnice za les, zgraditev sanitarij, čistilnih naprav in prepričani so, da bodo v teh pro- storih tudi novi stroji. Uspeh je viden. Še pred nekaj leti je vrednost proizvodnje znašal 2? milijonov, lani pa je že presegla 140 milijonov dinarjev. Sedaj tudi gledajo na standard — povprečni mesečni osebni dphodek v lanskem letu je znašal okrog 4? tisoč dinar- jev. In kadri? Prav tu nam še manjka, pravijo člani maloštevilnega kolek- tiva. Še to: že dobrih 6 let uspešno so- dehijejo z lesno industrijo Nazarje, kar je izredno pomembno za zagoto- vitev tržišča. -er PRISPEVEK K JAVNI RAZPRAVI__ EKONOMSKE STANARINE Prehod k ekonomskim najemninam je nuj-^ nest, saj so številne razlike v plačevanju sta- narine dejansko nevzdržne. Sedanja vrednost kvadratnega metra je 2 do 3 krat večja od pov- prečnih osebnih dohodkov. Vsekakor je jasno, da bodo o osutku zvezne resolucije o nadalj- njem razvoju sistema stanovanjskega gospo- darstva stekle že v teh dneh široke razprave v organizacijah Socialistične zveze, sindikatih, skupščinskih telesih in drugod, da bo zvezna skupščina že v marcu na osnovi številnih pri- pomb lahko obogateni osnutek prečistila v sprejeto resolucijo. Nov sistem stanovanjskega gospo- darstva vnaša ekonomske elemente v to vejo gospodarstva. Po doseda- njem načinu so se sredstva za grad- njo stanovanj (4 odstotki v ])ruto osebnih dohodkov na zaposlenega) stekala v občinskih skladih, po no- vem načinu pa bodo ostala gospo- darski organizaciji, ki bo kot ko- lektiv reševala stanovanjsko, prob- lematiko. Drug element pa je ekonomska stanarina. Udobna, sodobna stano- vanja, grajena pred 1960.. letom so kljub podobnemu alí enakemu kom- fortii 2 do 3 krat cenejša od stano- vanj, ki so bila zgrajena po revalo- rizaciji. Ta nesorazmerja (od 5 ali 6 tisoč do 15 in celo 20 tisoč dinar- jev za enaka ali podobna stanova- nja mesečne stanarine) pa so po- vzročala resne in številne ekonom- sko politične ter družbene proble- me, saj so stanovalci v nad 5 let starih stanovanjih na ta način pre- jetnali vseskozi pomemben dodatek. Ekonomska stanarina pa v naših pogojih ne more nastopiti preko noči, saj večina ni sposobna prene- sti njenega bremena. V osnutku re- solucije je rečeno, da bo treba po- stopno i)rehajati k ekonomskim sta- narinam in bo začetek šele nekje v 1966. letu. Eno izmed pravil ekono- mike pravi, naj bi eena kvadrat- nega metra ustrezala enomesečnim osebnim dohodkom, kar pa pri nas ni primer. Medtem ko stane kvadrat- ni meter stanovanjske površine od 80 pa celo do 140 tisoč dinarjev, znaša povprečni osebni dohodek o- krog 40 tisoč dinarjev. Ker pa naj stanarina ne presega 20 odstotkov osebnih (loiiodkov, je zaenkrat torej ekonomska stanarina neuresničljiva. Še težje in bolj pereče pa je i)ri tem vprašanje vseh tistih, ki nimajo za sabo delovne organizacije (u|)o- kojenci. invalidi in številni drugi). Osnutek resolucije ne govori o njih, toda so in kdo od njih bi ali bo zmogel ekonomsko stanarino:*! In kdo bo ob uvajanju novega sistema stanovanjskega gospodarstva zanje subvencioniral? Tega vprašanje ne moremo prezreti. - Pa še o avtomatizmu, ki bo omo- gočal vsakomur, ki se z določeni- mi sredstvi pojavi v banki, da dobi sredstva za nakup ali gradnjo sta- novanja. Predlogi strukture (10 od- stotkov posameznik, 50 odstotkov delovna organizacija, ki ji pripada, in 40 odstotkov banka) upravičeno zbujajo bojazen, ali bodo naše ban- ke imele dovolj sredstev za števil- ne prosilce, ki jim prav ugodna struktura omogoča pridobitev last- nega stanovanja ali hiše? In kdo bo zopet u|)okojencem in invalidom na- domeščal delovno organizacijo? znižali; SMO CENE Direktor Lisjak je že dolgo razmiš- ljal, kako bi ujel čas za rep. Ce.ie so najbolj občutljiva, privlačna, so- dobna problematika. »Ce dokažem, da vseeno v tej zmešnjavi najdem mali izhod, bi bilo to bolj učinkovi- to kot eksplozija atomske bombe. Ves čas so nam trobili iz vseh tromb, da je plaz cen potrebno zajeziti, zašči- titi potrošnik, gospodariti. . .« »Poiskati moramo notraje rezerve, pa bomo lahko popustili vsaj za pa- ro«, je predlagal komercialni. »Ne! Uporabljajmo cenejšo emba- lažo, zaračunavajmo pa po starem. Konkurenca bo dvignila cene za 10, mi pa samo za 5 odstotkov, je sve- toval nabavni. »Veste, fantje, imam jo«! je vzklik- nil direktor Lisjak. »Doslej smo nii pošiljali našo bisernico do malopro- dajne mreže. Zaračunavali smo pre- voz v ceno proizvoda. Zdaj pa pre- pustimo prevoz kupcu in prodajajmo franko naša postaja.« »Imenitno!« je poskočil komercialni. »To pomeni, da dejansko lahko zniža- mo proizvodno ceno.« »Že res,« je cinca nabavni, »mi bo- mo pocenili, kaj pa trg?« »Cepec-« ga je zaustavil direktor. »Kaj te briga! Saj vidiš, da imamo proizvod na trgu ceejši; gre za mo- ralno politični efekt! Ca.sopisi nas postavijo za zgled. Mi smo svoje opra- vili, zdaj odgovarjajo drugi. Imenit- no, ne? »Viš, tovariš direktor, sem že izra- čunal. Naši proizvodni stroški s pri- bitkom . . . (Misliti moramo na dvig osebih dohodkov seveda!)« je hitel komercialni, »so 4 din, pribijali smo še pr.evoz 7 din in še nekaj za rizik, torej 55 din. Odbijmo prevoz, kot si sijajno predlagal, pa lahko brez vsega znižamo ceno proizvodu za 6 din. »No, to smo hoteli, ne?« Cez nekaj di so obveščevalna sred- stva radio in tisk na široko pisala o razumnem i skrbnem gospodarjenju v kolektivu. »Dobro srce«, ki je zni- žalo cene bisernici za 6 din. Tovariš Lisjak in člani kolegijuma ter še dru- gi predstaviki podjetja so zaupljivo srečno zrli v kamero. »Hura, znižali 'smo cene!« Teta Špela pa je prav takrat zaro. bantila v trgovini. »Šment, bisernico so spet podražili. Zdaj stane že 65 din.« »Ja, veste! Ne moremo pomagati! Proizvajalec draži, premog raste, pa prevoz . . . »V časopisu pa sem brala . . .« »Ja, v časopisu že, toda to jé že staro!« Sotelski So ј^Л'^' v zreški Tovarni kovanih izdelkov dûiçjjj"osegli kljub težavam okrog repro- so , ,?ëa materiala zavidljive uspehe, saj Геогра • 'Y?.".K"m notranjih rezerv ob dobri Proi^vrln'^'"'^' tehnološkega procesa povečali • i>anjo za več kot deset odstotkov. Foto: J. Sever OBČINSKO PRVENSTVO PIONIRJEV ! V VELESLALOMU Občinsko prvenstvo pionirjev v Yfíeslalomu, ki bi moralo biti 3. fe- oj-uarja, je zaradi adjuge odpadlo. Tekmouanje bo v nedeljo, 7. /e- H,''warja na Celjski koči ob 14. uri. ¿e^miijejo lahko pionirji in pionir- '^^ celjske občine. КфаШк mí-S** NEKAJ MISLI KOMISIJE ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI V CELJU SODELUJMO PRI PODOBI KRAJEVNE SKUPNOSTI Kako odpraviti prakso slabega »rezanja kruha« krajevnim skupnostim? Prav urejen materialni položaj je osnova njihove smisel- nosti. Zanimivo je. da zaenkrat ni jasnih stališč, na kakšen način zagrotoviti krajevnim sknpnoslim materialni položaj. V številnih razpravah sta se javljali dve nasprotujoči tezi, in sicer: proračunsko financiranje ali financiranje na osnovi profjramov krajevnih skupnosti. Vsekakor pa ne prvi in ne drugi način ne more zadovoljevati vseh potreb. Zato je komisija mnenja, da je osnovno predvsem to, da se proračnnsko od- merjena sredstva združijo s sred- stvi delovnih organizacij in obča- nov; obenem pa naj bi krajevne skupnosti imele možnosti, da naja- mejo kredite iz družbenih in na- menskih skladov ali celo bank. Pri zagotavljanju materialnega položaja krajevnih skupnosti pa bi moralo biti vodilo, da ne finansira- ramo skupnost kot institucijo, tem- več da f inansi ramo naloge, ki jih krajevna skupnost opravlja (stro- kovna pomoč hišnim svetom pri vzdrževanju hiš. organizacija in po- slovanje centrov za finančno poslo- vanje' hišnih svetov, redno vzdrže- vanje komunalnih objektov in na- prav krajevnega značaja kjer ne obstojajo komunalne organizacije ter administracija krajevnih skupnosti. Poles' navedenih oblik dohodkov (občinski proračun, krajevni samo- prispevek, prispevek delovnih orga- nizacij, prispevek občanov in naje- ta posojila) pa bi krajevne skup- nosti črpale materialno osnovo še iz pogodbenih odnosov z občinsko skupščino za izvajanje nalog, ki si- cer spadajo v pristojrjost občine. Primer: ceste IV. reda. Razumljivo nam mora biti, da za- enkrat f inansiranje v takšni obliki lahko steče, nikakor pa spričo šte- vilnih težkoč, v katerih so se znašle občinske skupščine, ni mogoče raču- nati, da bi bilo dovolj sredstev za uresničitev vseh programov krajev- nih skupnosti. Prav zato bo treba temeljito premisliti, kaj najprej ne- obhodno potrebnjemo in to v pro- gramih zajeti. To pa je še toliko važnejše, ker bodo programi kra- jevnih skupnosti sestavni del pro- grama družbeno politične skupnosti — družbenega plana. Komisija v zve- zi s tem predlaga za najodgovor- nejši forum konferenco krajevnih skupnosti kot neformalno obliko sa- moupravljanja občanov. Prav ta na- čin bo lahko odpravil dosedanjo prakso, da bi en sam »rezal kruhs< krajevnim skupnostim. Pei ustanavljanju krajevnih skupnosti pa s(; moraino izogniti težnji po oblikovanju »malih ko- mun« ter moramo ustanovitev gra- diti na polnem soglasju občanov. Napak bi ravnali, če bi spajali po- dročja, ki nimajo česa bistveno skupnega, kajti v tem primeru spa- jamo dvoje različnih hotenj, ki ])od skupno materialno možnostjo vodita prej k razpntijani kot uspešnemu gospodarjenju s skupnimi sredstvi. l.EPA POZORNOST TKANINA^ALANTERIJA v Celju je za novoletno srečanje povabila svoje upokojen- ce v restavracijo hotela »EVROPA« na tova- riški razgovor in pogostitev. Po nagovoru di- rektorja Mlinarica ob navzočnosti predstav- nikov samoupravnih organov je prejel vsak upokojenec tudi praktično darilo. Bivši sodelavci so to lepo gesto renomira- noga podjetja s hvaležnostjo sprejeli z željo, da bi imel kolektiv še veliko poslovnih uspe. hov. D. K. Pa še nadure — že zopet trgovina, boste de- jali in najbrž pomislili na cene. To- da, tokrat smo se namenili, da jih pustimo ob strani, 'kajti že lako znane drobne resínico naše trgovine bi radi osvetlili, hi naj nam nikan j ne zamerijo vsi pošteni trgovci, kaj!-inorda tudi nakazati probleme in rešitve. K besedi vabimo gledališke delavce kakor kul- turnike in predstavnike ob- činstva! LIST IZ CELJSKEGA MUZEJA KRIZOSTOMOVA POKORA fíTnM ùì^tJ^^hl^^^^^^ PESEM RAZGLAŠA, DA JE BIL ČASTITLJIV KRIZO- ^7nv¿^^?ÍÍ\^^íí^*'^"'*OLSKI METROPOLIT. ČLOVEK, KI NI ZNAL SVOJIH ČLOVEŠKIH NAGNENJ, ŽELJA IN HREPENENJA SKRITI IN ZADRŽATI ZASE. POKpYii^v/vS. NAŠEGA ŠTETJA JE KRIZOSTOM V SAMOTNI POKRAJINI ZAPELJAL LEPOTICO — PRINCESO. or.*^T^io ; n*^^ ^'^ DOLETELA ZA TO PREGREHO, JE BILA NENAVADNA — .î.'îîi'î'^^ DALJE SE JE MORAL PLAZITI PO TLEH BREZ OBLF.Ki:. 1плгс^?Л^^^ SAKRALNA LITERATURA O TEM DOGODKU NE POROČA, SAJ GOVORI 1Љ O PREPROSTEM IN VDANEM KRIZOSTOMOVEM ŽIVLJENJU. Tn T ' ^^2X^X1 TA ZGODBA UPODOBLJENA LE NEKAJKRAT Vil u.f ^ ^^^^ StARLJsiMI GRAHCNIMI LISTI MOJSTRA DÜRERJA, BARTHELA IN HANSA SE8ALDA BEHAMA TER LUCASA CRANACHA. Dürer je bil prvi, ki se je lotil tega motiva iñ ga vrezal v baker. Verjetno je zgodbo spoznal v knjigi, ki je izšla leta 1471 v Nürnbergu. Upodobil je prizor z nago ženo in otrokom v samotni po- krajini, kjer se v daljavi plazi kaznovano človeško h\t\c — Krizostom. Hans Sebald Beham je prikazat zgodbo na isti način kot njegov brat Barthel. In kakšen je bakrorez Lucasa Cranacha iz leta 1905? Pomlad je bila, vzcvetel je mali bor, vzcvetele so tudi drobne rože med travo. Živali so se zbrale v romantičnem, idi- ličnem svetu okrog žene z dremajočim otrokom. Žena je otožna, zatopljena v razmišljanje o vsem, kar se je zgodilo . . . Krizostom pa prestaja svojo kazen, vdano in pokorno! Upodobitev žene v tem romantičnem svetu je odraz umetniške izpovedi, kakr- šno lahko z.asledimo le pri slikarjih »Do- navske šole«, zanje je namreč značilno, da povezujejo človeka in naravo izredno harmonično. — Gotovo so vsi grafiki se- verne renesanse — tako Dürer, kot Be- hama in Cranach izkoristili pri tej zgodbi možnost študija in upodobitve ženskega akta. V grafičnih listinah so ohranjene zami- sli umetnikov ... In vendar še danes nihče ne ve, zakaj so nam Dürer, Beba- ma in Cranach prikazali Krizostomovo pregreho in pokoro na ta nenavaden na- čin. Celjski muzej ima v svoji zbirki stare grafike list líansa Sebalda Bchama iz leta l.'i48 (spodaj) in list Lucasa Cranacha (zgoraj). M. M. Celjski režiser v Trstu SLG v Celju si je s svojim priza- devnim delom pridobilo sloves tudi izven naših meja. K temu je v neki meri pripomogel tudi režiser Bran- ko Gombač, ki so ga po odlični re- žiji komedije Marina Držića, Dun- do Maroje lani na Poljskem tam- kajšnji kritiki uvrstili med promi- nentne jugoslovanske gledališke re- žiserje. Po ipoljskih poročilih gre prav njemu zasluga, da je našo odr- sko umetnost približal poljskemu občinstvu in poleg tega še navezal sodelovanje med našimi in tamkaj- šnjimi gledališči. S svojimi bogatimi izkušnjami pripravlja Branko Gombač uprizo- ritev Shakespearove drame Vihar, katere premiera bo 12. februarja. To je že peto delo slovitega drama- tika, ki ga uprizarja celjsko gleda- lišče. Po premieri bo Branko Gombač odpotoval v Trst na povabilo tam- kajšnjega gledališča. V novi sloven- ski kulturni hiši bo režiral dramo Uga Bettija Usoda na severni po- staji, ki obravnava italijansko druž- beno življenje. Že pred tem je bil Branko Gom ač večkrat gost tržaš- kega gledališča; v prejšnjem izpo- sojenem Avditorju je režiral Dnev- nik Ane Frank, Othela in Iz take smo snovi kot sanje. Njegova nova režija pomeni nedvomno priložnost, ki mu bo prinesla nove uspehe in po vsej priliki prispevala tudi utrje- vanju medsebojnih gledaliških sti- kov. F. C. S POLlt ŠTIDIJSKE klVJlŽiMCE Brünner G.: Aquarienpflanzen. Stuttgart 1962. S 25229. .Marzell H.: Zauberpflanzen Hexentränke. Stuttgart 2963. S. 25234. Kardelj E.: Organizacija in metode dela zvezne siiupičine. Ljubljana. 1964. S. 25237. Milovanović N. B.: Od marsclj.skog aten- tata do trofnog pakta. Z.igreb 1963. S. 25247. ^NEPOZABNO= Filmov, ki bi prikazovali živali v njihovem naravnem okolju, je raz- meroma malo. Zato nam je í)il ce- k)več(;rni avstrijski film -Kdor lju- bi d()movino4< tembolj dobrodošel, |)()sebno še, ker jt; posnet s prefinje- iiim okusom in v dovrštMii barvni teliniki (Aestman kolor), da ga lah- ko prištevamo med vrhunske film- ske dosežke v tej zvrsti. Posnete so vse vrste divjadi, ki žive v Avstraliji od alpskega sveta do nižin Gradiščanske (od jelena, gamsa in ruševca do močvirnikov Bhitnega jezera). Fabula, ki veže film v celoto, inm namen pokazati razliko med pravimi ljubitelji na- rave in modernimi egocentrik!, ki hlastajo za trenutnimi, >praktičiii- mi užitki in v svoji omejenosti ^јх)- zabljajo na vse razen na svojo ^za- bavo« ia tppoumftQ ^zi^^^tó^ УЛР- tišto, kar si drugi prizadevajo ohra- niti v prvotni lepoti. Osnovno misel filma, ohraniti naravo, kakršna je, flori in favni pa nuditi vso potrebno zaščito, ilustrirajo ne|)ozabni prizo- ri iz življenja prosto živeče divjadi v skrbno negovanih loviščih: jele- nji ril k, ruševčev phïs. borba gamsa s sunki snežnega viharja itd. Lovska zveza je predvajala film dvakrat — v nabito polni dvorani kina Lnion. Ker si številni ljubite- lji filma niso mogli ogletlati. bi bilo prav. če bi katero od tlistribucijskih podjetij film odkupilo. In navsezadnje: zakaj ne posna- memo pri nas podobnega filma? Ne manjka nam ničesar— razen more- i)iti ljudi, ki bi se tega dela lotili. 1'oleg vzgojnega učinka bi brez dvo- ma imel tudi finančnega in ne samo pri nas. V. D. FILMI V TEM MESECI • Februarja bomo gledali nekaj do- •^'M kvalitetnih filmo\^. Eden izmed njih bo brez dvoma biografija zna- ameriške filmske igralke Mery- Monroe. Verjetno še ni čisto zbledel spo- "^"n na tragično smrt igralke, ki je, jujoč svojemu talentu in le- P^^i postala za mnoge mit filmske- ^2 platna. Njena neniidna smrt je Povzročila toliko komentarjev, ugi- in mnenj, kakor redkokateri ^^ogodek v tistem času. Iznajdljivi ¡^'"oducenti so se, kakor vedno, tudi '^^'p znašli in tiiko smo dobili bio- ^^î^irski film z naslovom Merylin ,,|^'?'"oe. Na platnu bomo ponovno lo L"^'l^aj izredno zanimivih od- Usn r ^ in prizorov iz njenih najbolj J. Pelih filmov. Kajti igralka je že svojim prvim korakom na križe- ^ "J. potu do življenskega uspeha '^ilmskcm platnu pokazala talent, Па^^'^^'^ ga malokrat zasenčila nje- so ^-'^"^ lepota in privlačnost, kar ^^■/i- ^V.'"i п1«-'П izkoriščali nekateri gled'^T'*' ^ot^>vo so marsikateremu ^^icn še dobro v spominu neka- tere scene v filmu Vse o Evi. Z vlo- go v Niagari je Merylin zavzela tr- dno mesto med velikimi igralkami, kar je še mnogo bolj potrdila z do- sežki v znanih filmih — v Reki brez povratka in v Avtobusni posta- ji- Kljub temu, da je ves čas doživ- ljala tragično usodo človeka — ve- like filmske umetnice, ki ne more najti v svojem ubogem življenju ko- tička stalne sreče, skritega osebnega hrepenenja po uresničitvi zatajenih preprostih človeških sanj, je živela, delala in ustvarjala- Njena žalostna življenska usoda nam je znana in ko bodo gledali prizore iz filmov, v katerih se je proslavila, bomo pri- stno obnovili spomine na nesrečno, a veliko filmsko umetnico, ki ni imela in tudi ni mogla imeti svo- jega, lastnega življenja. Poslednje scene iz njenega nedokončanega fil- ma pa nas bodo prepričale v ne- dvomni talent igralke, ki predstav- lja neločljivi del zgodovine sedme umetno-sti. ............... ŽALEC RAZŠIRJENI PLENUM O PROBLEMIH MLADINE NEUSTREZNE METODE DEU ZVEZA MLADINE NAJ BI V BODOČ E AKTIVNEJE REŠEVALA ŽIV- LJENJSKA VPRAŠANJA MLADIH LJUDI Kljub slabi udeležbi članov ob- činskega odbora SZDL je razširje- na seja plenuma, posvečena laktu- alnim problemom mladine, uspela. Ugotovili so zlasti, da je mladina sicer aktivna, da pa nastopa pre- malo organizirano, kar velja pred- vsem za aktive v večjih središčih in manj za one v obrobnih prede- lih. Vzroke za to je iskati v pre- šibki dejavnosti občinskega komi- teja ZMS kakor samih aktivov, ki bi morali biti zavestni usmerjevalci celotne dejavnosti mladih. Ob tem so posebej naglasili, da same metode dela in vsebina ne ustreza. Struktura mladih se je do- kaj spremenila, zato se stare me- tode dela ponekod še obnesejo, dru- god pa ne več. V ospredju je vpra- šanje standarda, ki živo interesira slehernega mladega človeka, še po- sebej kmečko mladino, ki se zapo- sluje v industriji. Pred mladim člo- vekom se tako odpre vrsta življenj- skih vprašanj — od stanovanja do prehrane. Pogosto neugoden polo- žaj mladine je tudi posledica dru- žinskih razmer in okolja, šibke iz- obrazbene istopnje itd. Obstoječi iz- obraževalni centri v pogledu priu- čevanja na delovne mesto niso po- vsem odigrali svoje vloge. Delovne organizacije namreč še vedno niso dojele pomend)nost strokovnega, ekcmomskega in družbenega izobra- ževanja mladih ljudi. Tako se upra- vičeno poraja vprašanje, če lahko vseh 98 mladih članov, kolikor jih je trenutno v centralnih delavskih svetih, po tej plati upraviči svojo izvolitev. Ali so delovne organiza- cije storile vse, da bi jih seznanile s tistim, kar bi morali vedeti kot enakopravni proizvajalci in uprav- јјакч':* Med problemi se kaže ne dovolj razmejena in jasna vloga med raz- rednimi skupnostmi in aktivi ZMS, kakor prešibka pomoč mladinske organizacije razrednim skupnostim. Tudi (družabno življenje mladine je bilo še pred leti bolj razgibano; v zadnjem času je aktivnost v tej smeri v precejšnji meri zavrl pro- dor filma, televizije itd. Tu bi ka- zalo poskrbeti za boljše možnosti, ki bi mladini nudile zdravo kultur- no razvedrilo in zabavo in jo tako silile tudi k resnejšemu delu. Občinski komite ZMS naj bi v bo- doče posvetil vso pozornost in ak- tivnost reševanju aktualnih vpra- šanj mladine, pri tem pa bi mu naj v polni meri pomagale družbeno- politične organizacije v občini. -an PREDLOG, KI NI PRODRL Nočno delo mladine UPRAVNI ODBOR TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD JE PRED- LAGAL UVEDBO ZAČASNEGA NOČNEGA DELA MLADINE MED 16. IN 18. LETOM. USTREZNI OBČINSKI FORUMI SO BI- LI (UPRAVIČENO IN UTEMELJENO) PROTI. Občinska skupščina Žalec je na svojem zadnjem zasedanju razprav- ljala o predlogu upravnega odbora tekstilne tovarne Prebold o začasni uvedbi nočnega dela za mladino v starosti od 16 do 18 let, in to v ob- ratih tkalnice, predilnice in ople- menitilnice z utemeljitvijo, da to narekuje potreba, da bi mlade de- lavce uvajali v proizvodno delo tu- di v tretji izmeni, kar je nujno za njihovo strokovno izobrazbo oziro- ma priučitev na delovnem mestu in za normalni, kontinuirani proces de- la v obratih podjetja. Zruženje tek- stilne industrije v Ljubljani je namreč privolilo, da bi mladino od 16. do 18. leta zaposlovali v nočni izmeni v omenjenih obratih. Na plenumu občinskega sindikal- nega sveta v Žalcu pa je bil sprejet sklep, da zaposlovanje mladine v nočni izmeni ni ustrezno predvsem iz razloga, ker mlad človek v tem obdobju še ni dovolj fiziološko raz- vit, zaradi česar bi nočno delo sla- bo vplivalo na nadaljnji razvoj njegovih sposobnosti. O omenjenem predlogu je razpravljal tudi izvršni odbor občinskega odbora SZDL, ki je prav tako izrazil negativno sta- lišče. Na samem zasedanju občinske skupščine je bila razprava precej živa in ostra. Za predlog so se za- vzemali predvsem odborniki iz TT Prebold in terena Prebold, medtem ko so bili vsi drugi v glavnem pro- ti. Se en argument: trenutno zapo- sluje tekstilna tovarna okrog 1000 delavcev, od tega samo 21 mladin- cev! Kaže, da takšen predlog sploh ni bil upravičen! -an T REDNE LETNE SKLPSCINE KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK V GRI2AH KRIČEČ PROBLEM Nad šest sto članov krajevne or- ganizacije Rdečega kriza v Grižah je na redni letni skupščini po svojih številnih delegatih izrazilo zaskrb- ljenost zaradi skrajne zanemarjeno- sti griške šole in poudarilo, da po- menijo nehigienske razmere, v kate- rih deluje, kričeč zdravstveni pro- blem. Novi odbor je dobil nalogo, naj nemudoma posreduje pri. občin- ski skupščini, da bo zadevo obravna- vala že na eni prihodnjih sej. C. M. S MA RJE ŠTEVILNI PREDLOGI v šmarski komuni so doslej zabeležili že kar 136 kandidatov za občinske odbornike in 12 za republiške poslance.V nekaterih pri- merih so za eno volilno enoto predlagali tudi po 8 kandidatov (npr. v steklarni »Boris Kid- rič«). Vendar pa je v komuni nekaj volilnih enot, kjer so predlagali samo po enega kan- didata, češ da so že dobro premislili, koga so predlagali. Tako predvsem v i^ekaterih delovnih kolektivih. Za republiške poslance šo doslej predlagali naslednje: V republiški zbor so predlagani Darko Bizjak, predsednik občinskega odbora SZDL Šmarje pri Jelšah; Alojz Metelko, se- kretar Zdraviliškega gostinskega podjetja; ing. Vojo Djinovski, direktor steklarne; ing. Marine Andrej, sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje in ing. Stanko Gobec, podpred- sednik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah, v prosvetno-kulturni zbor so predlagani: Franc Bizjak, direktor osnovne šole Kozje; Franc Zupane, okrajni prosvetni svetovalec. Vlado Birsa, direktor osnovne šole v Rogaški Slatini; Vlado Nirhar, sekretar steklarne in prof. Vlasta Ungar. v gospodarski zbor pa so predlagali Rika Jermana, preekednika gospodarske zbornice SRS in Staneta Cuježa, direktorja Zdravili- škega gostinskega podjetja v Rogaški Slatini. Produktivnost in proizvajalci v soboto je bil zanimiv in uspe- šen občni zbor sindikata ekonom- ske enote šmarske zadruge v Ime- nem. Obravnava se je osredotočila na medsebojne odnose in odnos do dela. Zadružniki so si brez zadržkov iz oči v oči povedali, kaj je bilo v njihovem delu dobrega in kaj po- manjkljivega ali slabega. Posebej so obravnavali primer mlina v Imenem. Ta je bil vsa leta tisti grešni kozel, ki je »ustvarjal« izgubo. Odkar so predlanskim dobi- li novega mlinarja, ustvarjajo več milijonov dobička. Zato je delovni kolektiv dal javno priznanje mlinar- ju Matušcu za delo dveh let. Ker so v kolektivu še ljudje, ki si pri delu ne prizadevajo dovolj, pa čeprav jih je malo, so nastajale ne- pravilnosti. Da se to ne bi več doga- jalo, se bodo delovne skupine pred vsako večjo akcijo sestajale na po- svetovanja. Sestali se bodo tudi še med samim delom, če bi se pojavile nepravilnosti. Kolektiv pa je v hudi stiski in kljub dobri volji ne more ohraniti orodja in strojev takih, kakor bi bi- lo potrebno, ker nima na razpolago niti lope; tako so traktorji in drugi stroji kar pod milim nebom. Zaradi pomanjkanja objektov tudi ne mo- rejo razvijati živinoreje, čeprav ima- jo drugače vse pogoje za to. Da bi stvari rešili, pričakujejo pomoč od uprave. Kot zgovorno kaže posnetek, je buldožer na sliki konzervirala narava, ko se ga ljudje niso usmilili. Ob tem ne bi naglaševali, kako draga je strojna oprema, niti amortizacija. Buldožer sameva v Gaberju. Foto: V. David LAŠKO ŠE EVIDENTIRAJO Kljub temu, da bo te dni potekel čas, ko bo treba zaključiti z zbira- njem predlogov za kandidate, še vedno prihajajo pred volivno komi- sijo občine Laško novi in novi pred- logi. Tako je_ bilo doslej evidentiranih za kandidiranje poslancev v repub- liški zbor osem predlogov, za social- no zdravstveni zbor šest predlogov in za organizacijsko politični zbor deset predlogov. Od predlaganih je največkrat omenjen tovariš Rudi Grosar, ki je bil predlagan za kan- didata za poslanca republiškega zbora kar na enaindvajsetih sestan- kih. Za volitve odbornikov v občinsko skupščino je bilo vloženih 80 pred- logov in to 54 za občinski zbor in 26 za zbor delovnih skupnosti. Vseh se- stankov za evidentiranje kandidatov pa je bilo doslej že šestdeset. Z evidentiranjem kandidatov bo- do nadaljevali vse do začetka zbo- rov volivcev, na katerih se bodo vo- livci odločili, katerega od predlaga- nih bodo volili v republiško in ka- terega v občinsko skupščino. VEČ SREDSTEV ZA BORCE Stanovanjski sklad občine Laško bo letos razpolagal z več kot 120 mi-^ lijoni dinarjev. Glede na to, da so ta sredstva nekoliko višja od pre- teklih let, bodo tudi za ureditev sta- novanjskih razmer nekdanjih bor- cev namenili večji znesek. Gre za 70 milijonov dinarjev, s katerimi bodo rešili vsaj nekaj najnujnejših pri- merov. Posamezniki pa bodo imeli tudi tole možnost: do višine treh milijonov dinarjev bodo lahko naje- li posojila za gradnjo stanovanjskilj hišic. IMENOVAN POSEBNI ODBOR Zavoljo proslave borcev preko- morskih brigad, ki bo predvidoma 4. julija v Ilirski Bistrici, je združe- nje borcev NOV iz Laškega že v pre- teklem letu imenovalo poseben od- bor z nalogo, da evidentira z območ- ja laške občine vse tiste borce, ki so v času narodno osA/obodilne borbe sodelovali v eni izmed prekomor- skih brigad. S temi borci se je od- bor že nekajkrat pogovarjal; njihovi spomini pa bodo zbrani v posebni knjigi, ki jo bo izdalo republiš|iO združenje borcev NOV. ZBORI VOLIVCEV Na posvetovanju predsednikov krajevnih odborov SZDL, ki je bilo te dni v Laškem, so sklenili, da bo- do najkasneje do 10. februarja v so- delovanju s krajevnimi političnimi aktivi pripravili predlog kandidatov za spomladanske volitve. Zbori vo- livcev, na katerih .bodo kandidatne liste obravnavali, se bodo pričeli 14. februarja. ROJSTVA — POROKE — SMRTI Rodila sta se dva dečka. Poročili so se: Jože Medved, ključavničar iz Ojstrega in Frančiška Deželak, uslužbenka iz Laškega. Umrli so: Cvikelj Stanfslav, mesar ' iz Rečace (27); Jera Horjak, roj. Kačič, preužitkarica iz De- bra (88); Gračnar Amalija, roj. Grobin, go- spodinja iz Brodnic (80). V NEKAJ VRSTAH 0 v Šmarju pri Jelšah se je lani zagovarjalo 384 oseb zaradi cestno- prometnih prekrškov in 327 zaradi kršenja javnega reda in miru, največ iz Rog. Slatine. Ф Občani iz Bistrice ob Sotli .se za- tekajo po zdravstveno pomoč raje v Šmarje, Podčetrtek, Senovo in Bizelj- sko, ker zdravnik v bistriški ambu- lanti ni hotel prevzeti depoja 'zdravil od šmarskega zdravstvenega centra. Ф Smarska in krška občinska skup- ščina sta skupno določili sredstva za elektrifikacijo partizanskega Veter- nika. # V šmarski občini je 49 občanov na novo prijavilo obrtno dejavnost. Ф Zlikovec, ki je Virštanjcem raz- metal gramoz za vodovodni zbiralnik v blato, ni mogel preprečiti uspeha; voda že teče v virštanjske hiše. ŠIROKO ZASTAVLJEN PROGRAM Mladinski komite šmarske občine je izde- lal širok program dela za letošnje leto. Pro- gram zajema seminarje in šole za življenje, poklicno usmerjanje, organizacijska vpraša- nja, srečanja in drugo. V programu imajo tudi spremljanje družbenih pojavov in prou- čevanje gospodarskih in idejnopolitičnih pro- blemov v komuni. Zato bodo organizirali raz- govore po aktivih in z javnimi delavci. Prav tako bodo tolmačili mladini vse spremembe v gospodarskih organizacijah, ker so o njih premalo poučeni. Lipuik Jaze MOZIRJE SKUPŠČINA SPREJELA DELOVNI PROGRAM Skupščina občine Mozirje je na svoji nedavni seji .sprejela okvirni delovni program za leto 1965. Skup. ščina bo poleg vseh najvažnejših nalog, ki jih bo med letom obravna- vala na svojih sejah, p>osvetila še posebno pozornost delu svetov in drugih organov. Med gospodarskimi nalogami so najbolj pomembne sprejem družbenega plana in siste> matično spremljanje gibanja vsega gospodarstva. Posebno pozornost bo posvetila gozdarstvu, kmetijstvu, lesni industriji, turizmu, gostinstvu in obrti. Večjo pozornost kot lani bo skupščina posvetila stanju in na^ daljnjemu razvoju družbenih služb. Že v tem mesecu bo skupščina razpravljala o problematiki šolstva in o perspektivnem programu raz- voja šolstva. Posebno skrb bo po- svetila tudi problematiki ostarelih kmetov in materialnemu položaju borcev NOB. Na tem področju so še številni nerešeni problemi, ki jih bo morala skupščina s pomočjo ostalih činiteljiv čimprej rešiti. —er UGODNA REALIZACIJA PRORAČUNA Na zadnji seji občinske skupščine Mozirje so med drugim razpravljali tudi o realizaciji proračuna za leto 1964. čeprav je med letom kazalo, da nekaterih planiranih dohodkov proračuna ne bodo dosegli, so jih celo presegli. Dohodke proračuna so dosegli s 102,6, izdatke pa s 97,6 od- stotkov. Planirani dohodki niso bili doseženi pri dohodnini iz kmetij- stva, občinski dokladi, prometnem davku od alkoholnih pijač in še ne- kateri drugi. Ugodna reaHzacija proračunskih dohodkov je omogočila, da je lahko skupščina nemoteno krila najnuj- nejše izdatke posameznih služb. S tem pa ni rečeno, da so bile krite vse dejanske potrebe, ki jih je dolž- na financirati občina. Še posebej ve- lja to za družbene službe. —er KONJICE NE PODCENUJMO ŽENA! Do srede tega tedna je volivna komisija v Slovenskih Konjicah do- bila 66 predlogov za kandidate za oba zbora občinske skupščine. Od skupnega števila je 55 moških in enajst žena, pa še te so bile predla- gane v zbor delovnih skupnosti. Sta- rostni sestav pa pokaže, da je veči- na kandidatov stara med 25 in 49 let, med njimi jih je največ med 30. in 39. letom starosti. Zanimivo je tudi to, da je med 66 evidentiranimi 61 takih, ki so bili to pot prvič pred- lagani za občinske odbornike. Čla- nov Zveze komunistov je slaba tret- jina, članov Zveze borcev pa dobra četrtina. DELEGATI ZA V. KONGRES Na petem kongresu Zveze komu- nistov bodo komuniste konjiške ob- čine zastopali: Vera Kravarič-Maro- šek, prosvetna delavka iz Vitanja, Franc Goropevšek, strojni tehnik iz kovaške industrije Zreče, Franjo Sablič, sekretar občinskega komite- ja Zveze komunistov in Tone Obrul, usnjarski tehnik iz »Konusa«. SEMINAR ZA ODBORNIKE KO SZDL Občinski obor Socialistične zveze v Slo- venskih Konjicah je sklical enodnevni semi- nar za novoizvoljene predsednike in sekre- tarje krajevnih organizacij Socialistične zve- ze. Seminarja so se udeležili skoraj vsi po- vabljeni, ki so v živahni razpravi tudi ak- tivno sodelovali. Največ so govorili o prihod- njih nalogah organizacije Socialistične zve- ze. Na prvo mesto v tem programu so posta- vili priprave na prihodnje volitve. Po tem, kar so člani odborov SZDL povedali, se je večina odborov te naloge resno lotila. . Na seminarju so se spomnili tudi najbolj prizadetih odbornikov krajevnih organizacij. Podarili so jim primerne nagrade ter se jim zahvalili za njihovo požrtvovalno delo. CELJSKI TRG POMLAD SE BLIŽA čeprav nas je v zadnjih dneh spet zajel »val hladnega zraka«, ki je na oknih ob jutrih spet zarisal ledene rože, se pomlad vztrajno bliža. Tudi na celjski tržnici lahko to opazimo. Te dni je na prodajnih mizah vse polno teloha in mačic, ki so prve znanilke lepšega, toplejšega vremena. Šopek teloha je po dvajset ali štiri- deset dinarjev in človek kar rad od- šteje nekaj kovačev za to lepo, nežno cvetje. Krompir prodajajo po 60 dinarjev, belo glavnato zelje po 80 in 100. rde- če po 100, 120, kislo zelje po 100 in 120 dinarjev, kislo repo pa po 100 dinarjev kilogram. Ostale cene se niso kaj bistveno spremenile. Jajca so po 50 in 55 dinarjev, Agropromet pa jih prodaja po 37 dinarjev. Smetana je po 500, skuta po 300 in maslo po 1.200 dinarjev. Vendar mlečnih izdelkov močno primanjkuje. NA KRATKO Komisija za poklicno usmerjanje pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Slovenskih Konjicah je razpisala tekmovanje o poklicih. Tekmovali bodo učenci osmih razredov osnov- nih šol z območja občine. Pri tek; movanju jim bodo seveda pomagali njihovi razredniki. Najboljšim sku- pinam bo zavod za zap>oslovanje raz- delil tudi primerna darila. Telovadno društvo Partizan iz Slo- venskih Konjic je večino svojih pri- zadevanj v preteklem letu posvetilo utrjevanju košarkarske in nogomet; ne sekcije. Z uvrstitvijo obeh vsxòr I štev v ustrezno slovensko ligo je to svojo nalogo dobro opravilo. V le- tošnjem letu nameravajo načrt dela nekoliko spremeniti in to tako, da| bodo več pozornosti posvetili rekre- aciji in množičnosti. Konjiška delavska univerza ¥ pred kratkim zaključila seminar za člane organov upravljanja v Vita' nju, ki se ga je udeležilo 23 sluša' teljev iz delovnih organizacij v teH' kraju. V tem mesecu pripravlja delavska univerza podoben seminar še za čl^' ne organov upravljanja iz delovnil^ organizacij iz Slovenskih Konji*^ Zreč in Loč. ROJSTVA — POROKE — .SMRTI CELJE Rodilo se je 27 deklic in 22 dečkov. Poročili so se: . Stracaboško Ivan, frizer iz Loke in Sta'J Štefanija, bolniška strežnica, prav tako ' Loke pri Zidanem mostu; Stanislav Gorše'' strugar iz Ložnice in Marija Kosec, delanj, iz Celja; Franc Jerneje, avtoklepar iz Lop.^' in Štefanija Grobelnik, delavka iz GalicjJ^; Kazimir Škrabar, uslužbenec iz Celja in nijela Pleterski, delavka iz Šoštanja; I* ^ Mastnak, šofer iz Cerovca in Jožefa bolničarka iz Celja; Viktor Ašič, stroF ključavničar iz, Celja in Lavre Terezija, "'^ gajničarka iz Golavabuke; Andrej Gozdnik^^ rudar in Marta Lapornik, tkalka oba iz •V, čice; Viktor Požin, vlakovodja iz Globok^- in Berta Binder, učiteljica i¿ Spodnjih T^*^ Umrli so: v Tatjana Medve, otrok iz Celja (2 me'o Karel Božnik, upokojenec iz Celja (84); NT Urh, otrok iz Orešja (2); Julijana KlenovSfJ gospodinja iz Lokavca (64); Anton SU»' kmetovalec iz Križaa vrha (64). VABIMO VAS NA IZLETE: MOŠKA — KIJEV — LENINGRAD '"utdnevno turistično potovanje po ZSSR i avtobusom In avionom. *'Äe do 15. aprila 1965. 1 7a gradbenike In arhitekte 6-dnevno po- le v BERLIN združeno z ogledom rax- tovanjc v Münchcnu. »'tHlave do 1. febi-uarja 1965. r¿ dnevno potovanje na ogled obrtniike- ' veleseJraa v MÜNCHEN. «*P. llave do 30. 1. 1965. f STUTTGART - ULM - MÜNCHEN jl'vno avtobusno potovanje z ogledom ' . .vnoznanlh avtomobilskih tovarn »MEK- *cnFS« in »DEUTZ«, ''prilave do 10. februarja 1965. « 6 dnevno avtobusno potovanje v MILA- .n !_ ROMA — SAN MARINO. Prilave do 15. februarja 1965. Г Strokovnjaki kmetijstva! ^dnevna stro- kovna ekskurzija v Verono. Prijave do 10. ^*5"l2'dnevno potovanje v ATENE — PIREJ _ IRAKLION — DUBROVNIK. Prijave do Tñ februarja. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOM. PAS CELJE. Organiziramo kolektivna poto- ania In izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo * modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi f Dosebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne oiovbe in posebnimi letali. KO.MPAS CELJE nosreduje prodajo vseh vrst vozovnic za že- wniâkl, letalski in pomorski promet. KO.M- p\S posreduje v najkrajšem času nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja pía- alna sredstva in sprejema depozite. KO.MPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, spominke, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim poto- vanjem se posvetujte v poslovalnici KOMPAS sVpriporoča KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 ФPRODAM Enostanovanjsko takoj vseljivo hišo prodam. Fojs Ivan, Platinovec 28, Grobelno. 6 mesecev brejo kravo, dobro mlekarico pro- dam. Frece Stefan, Liboje, Petrovce. Kuhinjsko kredenco prodam. Naslov v upravi lista. Hi5o z gospodarskim poslopjem 20 minut od postaje Šmartno ob Paki, vseljivo tako,j prodam Naslov v upravi lista. Brezhiben avto Record-56> prodam. Informa- cije: dr. Cretnik, Šentjur. Dobro ohranjeno kuhinjsko opremo: kreden- ca, trodelna miza, pomivalna miza 110x74, 4 stoli prodam. Hrušovar, Šempeter 27. Prodam, ali dam v najem posestvo v bližini Celja. Vodovod in elektrika. Naslov v upra- vi lista. Motorno kolo DKW — letnik 57 prodam. Na- slov v upravi lista. Skoraj novo 40 basno harmoniko na 5 regi- strov prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. • STANOVANJA Zakonca brez otrok iščeta večjo prazno sobo ali stanovanje. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam dvema moškima osebama. Šrot Anton, Za- grad 56. Prazno ali opremljeno sobo za dve osebi iščem. Calasan, Celje, Gregorčičeva 3. Oddam sobo dijaku. Naslov v upravi lista. Mlada profesorica išče nujno opremljeno ali prazno sobo. Naslov v upravi lista. Zaradi bolezni zamenjam dvosobno renovira- no stanovanje v centru za enosobnega tudi v centru. Otorepec, Celje, Tomšičev trg 8. Zamenjam pritlično dvosobno komfortno sta- novanje za enosobno v prvem ali drugem nadstropju. Ogled stanovanja od 16.-18. ure. Naslov v upravi lista. Uslužbenka išče prazno sobo v Celju ali pa v bližini Celja. Ponudbe na upravo lista pod šifro »1. marec«. t 8LU2BE Iščem brivsko pomočnico, po možnosti z zna- njem damske stroke. Plača zelo dobra. NO- , "AK Jože, frizer. Novo mesto. Iscem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Stanovanje na razpolago. Plača po dogovoru. PisnKine ponudbe pošljite na naslov: Moliorko Ruža, Velenje, Tomšičev trg 26. j ' . rnzersko pomočnico iščem. I^ahko je tudi jn'ajša moč. Stanovanje in hrana zagotov-. 'jena. Ponudbe pošljite na upravo lista pod íífro »UGODNO«. Vojna pošta 1695 Celje razpisuje JAVNO USTNO LICITACIJO oddajo vojaške kantine za leto v vojašnici »Jože Menih — Raj- """'S Celje, Mariborska cesta 29. Licitacija bo lì. februarja ob ttii v pisarni številka 15. Interesenti naj predložijo do februarja 1965 pismene vloge ^ potrebnimi podatki, na naslov: ^ 1693 Celje. • GLEDALIŠČE Petek, 5. februarja 1965 ob 17. in 20. uri: Norman Krasna: NEDEUSKA UUBEZEN. Gostovanje v TrbovUah. Nedelja, 7. februarja 1965 ob 10. uri: F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN. II. nedeljski abonma in izven. Petek, 12. februarja 1965 ob 19.30 uri: VV. Shakespeare: VIHAR. Premiera. Pre- mierski abuiuna in izven. Sobota, 13. februarja 1965 ob 19.30 uri: VV. Shakespeare: VIHAR. Sobotni abonma In izven. Nedelja, 14. februarja 1965 ob 10. url: VV. Shakespeare: VIHAR. I. nedeljski do- poldanski abonma In izven. • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne 6. in 7. februarja 1965 »SLAVNE LJUBEZNI« francoski barvni CSP film Dm- 9. februarja 1965 »TIGROV ZALIV« angleški film Dne 11. februarja 1965 »RAZTRESENI PROFESOR« ameriški film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 6. in 7. februarja 1965 »BABET GRE V VOJNO« francoski film Dne 10. februarja 1965 »BORBA ZA OBSTANEK« ameriški film # RAZNO Pojasnilo! Opozorilo Ivana Žmaharja, da ni plačnik dolgov in ev. posojila, ki bi jih napravila jaz, je neutemeljeno ter se bo ta zadeva itak obravnavala pri sodišču. Dora 2mahar, Celje, Groharjeva 5. V Celju iščem mesto hišnika. Možna polna zaposlitev. Ponudbe pod »Družinsko stano- vanje«. Veliko toplo garažo za dostavni avto oddam v najem. Naslov v upravi lista. Žaganje drv nà traktorski pogon sprejmem. Jež Ivan, Celje, Zg. Hudinja 8. V neposredni bližini gimnazije v Celju od- dam najboljšemu ponudniku lepo oprem- ljeno sobo in garažo, v novi zasebni hiši. Možnost oddaje sobe in garaže ločeno. Ogrevanje — centralno. Konkretne ponudbe na upravo lista. Ponudbe na upravo lista šifro »Soba in garaža«. Strokovno čistim sadno drevje in režem braj- de. Dopisi: Vrusnik, Celje, Teharska c. 38. Našel sem žensko zapestno uro. Naslov v upravi lista. Prevzamem hišniška dela proti zamenjavi stanovanja. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Čimprej«. Manjši lokal za obrt vzamem v najem kjer- koli v Celju. , Naslov v upravi lista. RAZPIS Ključavničarja VKV mojstra, samostojnega v organizaciji in vodstvu kovinske delavnice ali strojnega tehnika stavbno-ključavničarskc smeri za vodstvo kovinske delavnice z dalj- šo prakso iščemo. Samsko stanovanje zago- tovljeno takoj, družinsko koncem leta. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo Kovine Bizeljsko v pismeni obliki. > KONCERTI sreda, 17. 2. IV. abonmajski koncert tenorist ANtON DERMOTA pri klavirju Hilda Dermota sreda, 24. 2. V. abonmajski koncert Instrumentalni ansambel Palače Pitti, Fi- renze, nedelja, 14. 3. 3. koncert za mladino ob 10,30 klavirski duo Igor Dekleva — Gita Mally, supranistka Zlata Ognjanovič Proste vstopnice so na razpolago v Glasbe- ni šoli. Cenjene abonente vljudno prosimo, da po- ravnajo 2. obrok. KONCERTNA POSLOVALNICA pri Glasbeni šoli v Celju OBJAVA Okoli sveta na Olimpiado in domov Turistično društvo Celje prireja v četrtek dne 18. tm. ob 19.30 v Narodnem domu iz- redno zanimivo turistično predavanje. Zani celjski športni in javni delavec FEDOR GRA- DIŠNIK nam bo predstavil svoje lansko po- tovanje OKOLI SVETA NA OLIMPIADO IN DOMOV. Vstopnice so na voljo v Turistič- nem inf. uradu v Stanetovi ulici. Zimski dopust v Solčavi Za zimski dopust priporočamo Počitniški dom RINKA V SOLCAVI. Vsi prostori so og- Ievani s centralno kurjavo, tekoča voda, ce- na pensiona 1.500 din. Cesta je dobro vzdr- ževana. , Letošnje pustne prireditve. Celjski turistični zvezi so prijavila turi- stična društva naslednje pustne prireditve: pust. sobote, 27. februarja: Karneval Kozje, 38. tradic. maškarada Celje pust. nedelja, 28. februarja: Karneval Vele- nje, cicibanska in pionir, maškarada Celje pust. torek, 2 marca: Karneval v 2alcu pepel, sreda, 3. marca: Pokop pusta, Mozir- je. Prireditelja Prešernovih proslav obveščamo, da imamo na zalogi barvno ï'eprodukcijo Goldensteinovega Prešerna. Cena 400 din Prešernova družba Ljubljana Gradišče 12, p. p. 41-1 ^.^ .......Teleion 21-048. ^ ^. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri SOP »Obnova« Celje razpisuje delovno mesto: Šefa priprave dela pogoj: gradbeni inženir s petletno prakso v operativi ali grad- beni tehnik z desetletno prakso. Knjigovodja osebnih dohodkov pogoj: srednješolska izobrazba z dveletno prakso v knjigo- vodstvu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkoVi* odnosno po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. >METKA«, TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA. CELJE razpisuje prosta delovna mesta za a) 1 izprašanega kurjača b) 2 administratorki za nabavni in splošni oddelek podjetja, P o g o j i : Pod 1. izprašan kurjač za parne kotle, s stanovanjem v Celju. Pod 2. Administrativna šola, po možnosti nekaj prakse. Pismene ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. Razpisna komisija pri okrožnem javnem tožilstvu v Celju razpisuje delovno mesto USLUŽBENCA ADMINISTRATIVNE STROKE Pogoji: dovršena administrativna šola ali osemletka z znanjem strojepisja. Plača po pravilniku okrožnega javnega tožilstva Celje. Prošnjo, kolkovano s 50 din in življenjepis je vložiti pri okrožnem javnem tožilstvu v Celju. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. AVTOTURISnCNO PODJETJE IZLETNIK CELJE Vara nudi vse turistične usluge. IZLETNIK organizira izlete in potovuj« po Jugoslaviji in v Inozemstvo z lastnimi tu- rističnimi avtobusi — v sodelovanju s PUT- NlKOM-om Beograd; IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih, kušete na vseli progah JŽ In v inozemstvu ter prodaja vo- zovnice za avione; IZLETNIK posreduje v najkrajiem бави nabavo potnih listov in vizumov; IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva; IZLETNIK daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, prodaja razglednice, turistične publikacije in dr. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj, na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih evropskih držav. Poslužujte se vseh naSIh turističnih uslug. IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali vA^dnevnc avtobusne Izlete v TRST in BE- NETKE, po KOROŠKI in druga turisUčna mesta tujih dežel. DUNAJ — na 81. spomladanski vélese Jem v času od 14. do 21. marca 1965. Vabimo de- lavce v trgovini, industriji in obrti ter dru- gih podjetij in ustanov, kakor tudi posa, meznike. MtJNCHEN — obisk mednarodnega obrt- niškega velesejma od 18. do 28. marca 196S. Zahtevajte program. TURČIJA—BOLGARIJA — 8 dnevno avto- busno DOtovanle v mesecu marcu. MÜNCHEN — razstava gradbenih strojev »Bauma«, v mesecu marcu. LEIPZIG — obisk velesejma v mesecu mar- cu. Rok prijav za potovanje v marcu je 14. fe- bruar 1965. — Pohitite! Informacije in prijave pri IZLETNIKU CELJE. IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do 12. ure ter od 14.3U do 17.00 ure razen ob sobotah popoldne. Poslovalnici v Velenju in Krškem vsak dan od 7. do 14. ure. Za cenjeni obisk se priporoča: IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 8. do 15. febru^ria 196 Janez Cerne j, veterinar, Celje, Kajuhova ulica 11 blok 3,11. telefon 22-23 , Zahvala Namesto venca na grob pokojne Marije L e s k o v š e k - Mi C e, so- proge zveznega poslanca, je kolek- tiv Tovarne emajlirane posode v Celju poklonil Zvezi slepih okra- ja Celje znesek lOO.tXX) dinarjev. — Slepi okraja Celje se kolektivu TEP iskreno zahvalu je jo. izolski center Borisa Kidriča v Celju - kovinari^ka stroka RAZPISUJE vpis v oddelke za odrasle za sledeče poklice: ključavničar, strugar, klepar, kovač, instalater Po uspešno končanem šolanju dobijo slušatelji verifikacij- sko priznanje - spričevalo za ustrezni poklic. Pogoji za vpis: a) starost nad 19 let; ^ b) dovršena osnovna šola ali pripravljalni tečaj; c) zaposlitev v stroki poklica, za katerega se pripravlja vsaj tri leta. Pismene ali ustne prijave je treba vložiti do 1. marca 1965. Pričetek šolanja 15. marca 1965. Ostale informacije se dobijo v tajništvu centra ali po tele- fonu na št. 26-36. OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU KOMERCIALNI USPEH REDNI OBCNI zbor OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO ODSLEJ OBČINSKE ZVEZE • KREPITEV OBČINSKIH ZVEZ ZA TELESNO KULTURO • PREDVIDENA UKINITEV OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO KUL- TURO # PREMALO SREDSTEV ф ŠE VEDNO ŠOLE BREZ TELOVADNIC • VSO POZORNOST ŠOLSKIM ŠPORTNIM DRUŠTVOM Petkov občni zbor Okrajne zveze za telesno kulturo v Celju je bil najbrž zadnji obračun organizacije, ki je nastala pred štirimi leti po združitvi sportntî iu partizanske or- ganizacije. Predvidevanja, da bo v kralkem ukinjena tudi ta Okrajna organizacija, so dala občnemu zImj- ru svojevrsten pečat. iNi namreč na- ključje, da so se pojavljala vpra- šanja: kaj bo potem, ako bomo dela- li itd. Vprašanja so bila v nekem smi- slu povsem razumljiva, saj je bila prav okrajna zveza tista, ki je do- slej vodila večino operativnih na- log, povezovala in svetovala občin- skim zvezam, vodila večji del tek- movanj, skrbela za vzgojo strokov- nih kadrov itd. Za bodoči razvoj so zaskrbljeni zlasti tam, kjer.se občin- ske zveze za telesno kulturo doslej še nifio uveljavile in kjer se telesna kultura še ni vzrasla s komunalnim sistemom. Te ugotovitve pa nalagajo prav sedaj nove obveznosti, nove nalo- ge. Predvidena reorganizacija oziro- ma nkinitcv okrajne zveze za teles- no kulturo mora najti pripravljene vse, zlasti pa še občinske zveze za telesno kulturo. Že zdaj se bo treba pogovoriti o kadrovski zasedbi vod- stvenih in strokovnih organov ob- činskih zvez, že ^daj bo treba za- snovati teknH)valni sistem in ga čim bolj ])ril)ližati življenju in delu v občini. V mnogih primerih se bodo najbrž odločili za medobčinska so- delovanja, pa tudi za medobčinske lige in |)odobno. Skratka, če se je doslej delo vodilo z okrajnega sre- dišča, se bo poslej moralo v vseh primerih — saj ponekod je tako že bilo — prenesti v občine. To pa nam zagotavlja ne samo krepitev občin- skih zvez za telesno kulturo, marveč tudi številčno in kadrovsko okrepi- tev osnovnih organizacij. Pričaku- jemo namreč, da bodo zlasti občin- ska tekmovanja tista s iodbuda. ki bodo zajela v partizanska in šport- na društva še več mladjh ljudi. Morda bo tu in tam tudi za- škripalo; najbrž tam, kjer je že do- slej delo slonelo na redkih posa- meznikih, toda navzlic temu, je tre- ba predvidoma reorganizacijo pri- čakovati z optimizmorn in odloč- nostjo, da mora tudi ta preosnova prinesti zaželene rezultate. Občni zbor Okrajne zveze je zno- va opozoril na zaostajanje telesne kulture za splošnim družbenim, zla- sti še gospodarskim razvojem. Še vedno je telesna kultura tista, ki ima denarna sredstva pičlo odmer- jena. Tako ])rimanjkuje sredstev za redno delo, manjka pa jih tudi za vzdrževanje objektov in gradnjo no- vih. V tem vsesplošnem pomanjka- nju se še zmeraj dogaja, da rasejo šole brez telovadnic. Tako prakso bi Ulcerali prekiniti! V preveč skromnih razmerah in pogojih se odvija šolska telesna vzgoja; zelo revno živijo šolska športna društva. Tudi to področje si zasluži drugačno pozornost, saj gre v tem primeru za najbolj množično in tudi najbolj organizirano telesTio- vzgojno dejavnost mladine. Toda, to pozabljamo; pozabljamo na zdra- vi razvoj mladine, na njeno rekre- acijo... Tu skoparimo, drugod pa velikodušno odobravamo težke mili- jone za ... Na zboru so se dobro pogovorili tudi o vzgoji novih strokovnih kad- rov. Splošna je želja, naj bodo te- čaji prirej/Mii tako, da bodo jemali čim manj delovnega časa. Ustrezno pomoč pričakujejo partizanska dru- štva; razen tega se bo treba za- vzeti za orodno telovadbo. Treba ji bo vrniti sloves, ki ga je nekoč ime- la. - Končno so izvolili nov in bržko- ne zadnji upravni odbor Okrajne zveze za telesno kulturo v Celju, ki mu vnovič predseduje tovariš Franc Vitanc. M. B. - REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SMU ČANJU ZA MLADINCE ROSIM REPIBIIŠKI PRVAK v Ravnah na Koroškem je bilo pretekli tedeir letošnje repid)liško prvenstvo za mladince in mladinke v smuku in slalomu. Iz našega okra- ja so se tekuu)vanja udeležili smu- čarji iz Celja, Žalca in Šoštanja. Največji uspeh je vsekakor zabele- žil v koidvurenči starejših mladin- cev član ŽSK Celje Marjan Rosina, ki je v smuku zasedel prvo mesto. 2400 uu>trov dolgo progo je presmu- čal v času 2:56,4 ter premagal dru- goplasiranega z razliko 6 sekund. S tem Je Rosina vsekakor potrdil svojo kandidaturo za uvrstitev v državno mladinsko ekipo za tekmo- vanja inozemstvu. V isti disciplini je v konkurenci >4 tekmovalcev Ramšek iz Šoštanja zasedel 25. mesto, Tajnik iz Šošta- nja 29. iu Markovič Niko iz Žalca 55. incesto. V konkureui i -starejših mladink je Catrova iz Celja zasedla 11. me- sto. Med mlajšimi mladinci se je uvr- stil le član ŽSK Cjidje Srebot in sicer na 40. mesto. ' V nedeljo je bil na sporedu sla- lom, v katerem je Rosina osvojil na izredno težki progi peto mesto. Ostali so se slabo plasirali. -ed Ob zaključku smučarskega tečaja v Taboru so organizirali tekmovanje v slalomu. Med moškimi je zmagal R. Križnik s časom 27,8 pred D. Križnikom 28,2 iu Urankarjem s ča- som 31 sekund. Med članicami je bila prva D. Urankar s časom 31,1 pred M. Urankar 32,7 in Cilenškovo s 34,7 sekund. —o— Rokometaši Radeč so te dni pri- čeli z redno vadbo za začetek tek- movanja v spomladanskem delu za- savske rokometne lige. V jesenskem delu tekmovanja je bila ekipa .ra- radi zamenjave nekaterih igralcev v manjši krizi, ki se je odražala tu- di v uspehih. Upajo, da bodo z na- črtnim delom nadoknadili zamuje- no. —o— Letne konference TVD Partizan v Polzeli se je udeležilo le skromno število članov društva. Zadovoljilo je le poročilo nogometne sekcije, medtem ko razen košarkarskega poročila drugih sekcij sploh ni bilo. Sekcije zaradi pomanjkanja vadite- ljev niso delovale. Za predsednika društva je bil ponpvno izvoljen Martin Polesnik. SMUČARSKI TEČAJ NA BOHORJU... Občinska zveza prijateljev mladine je skupno z Občin- sko skupščino Celje'organizi- rala 7-dnevni tečaj — zimo-/ vanje na Bohorju, ki se ga je udeležilo 56 pionirjev. Spored tečaja je bil zelo pester, saj so se seznanili z novo tehniko smučanja, o pohodu XIV. di- vizije preko iBohorja, nazad- nje pa so še tekmovali v sla- lomu. V skupini do 10 let je bil najboljši Veber, v skupini do 14 let Rozman, med pionir- kami pa Najžarjeva. Tečaj sta vodila smučarski učitelj Peter Faktor in vadi- telj Zoran Veber. Zahvala pa gre tudi Planinskemu društvu Senovo, ki je nudilo prelepo postojanko na Bohorju. P. F. ... IN NA ŠMOHORJU Šolsko športno clruštvo Ka- juh na gimnaziji v Celju in vodstvo šole sta priredila na Šmohorju smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo 2? mladin- cev in 5 mladinke. Prva skupina tečajnikov ¡e predelala nadaljevalno šolo, • ko je druga vodila osnovno. V obeh skupiučdi so udeleženci zelo napredovali, kar so doka- zali na zaključnem slalomu, kjer so biii najuspešnejši Švegl, Vrečko, Pešec, Iliade in Strmčnik. Zaradi nenadne odjuge ni bilo mogoče izvesti smuka in veleslaloma, vendar so tečaj- niki kljub temu po 8-dnevnem smučanju zadovoljni zapustili Šmohor. S. K. obCani kritizirajo Na seji krajevne skupnosti Škofja vas so razpravljali o ne- pravilnostih, ki jih je slilati iz ust občanov. Tako je bilo sUšati, da sq pri gradnji vodovoda v Škoiji vasi povsem uničili cesto na hrib. Pri razstreljeVanju kamenja je biio poškodovanih več streh. De- lavci pa so kurili drva brez vpra- šanja. Nobenega ni, ki bi bil od- govoren za nepravilnosti. Vedno je slišati isti odgovor: pritožite .se; komu in kam, pa nihče ne ve povedati. Zato so na seji sprejeli sklep, da bodo o tem • obvestili Vodno skupnost, ki naj svetuje priza- detim, kclo jim bo povrnil škodo. Predsednik krajevne organiza- cije Socialistične zveze je omenil nepravilnost pri zamenjavi zem- ljišč. Dejal je, da je bilo odkup- ljeno zemljišče dano v najern drugim in pod boljšimi pogoji, kot jih je imel prej lastnik. Na seji so menici, da ima šola na Hudinji vso opremo za zob- no ambulanto, zdravstveni dom pa ne dodeli zdravnika. Ker bi s tem otrokom veliko pripomog- li, da bi lahko popravljali zobe v šoli, bodo zdravstvenemu do- mu obrazložili to potrebo. Zavze- li so se tudi, da bi jse naprej osta- la ambulanta v Škofji vasi in delala skupno z ambulanto v Šmartnem. , ( Informacije! MGRAJENI VARČEVALCI Žrebanje v Komunalni banki Celjska komunalna banka s svo- jimi poslovnimi enotami že drugo leto preseneča .svoje vlagatelje z na- gradami, ki jih po posebnem siste- mu žrebajo. Da bi naše bralce seznaniK o tem, kdo vse pride v poštev za žreb in kolikšno naložbo mora imeti, smo naprosili referenta denarnega var- čevanja pri Celjski komunalni banki PETRA SIMOÑITIJA, da za naše bralce odgovori na vprašanja, ki jih zanimajo. — Naši bralci nas v pismih vpra- šujejo, kdo vse pride v poštev pri žrebanju vezanih vlog? # »Pri žrebanju dobitkov za ve- zane vloge pridejo v poštev vsi vla- gatelji, ki so vložili pri nas, ali pri naših poslovnih enotah v Slov. Ko- njicah, Laškem, v Šentjurju, v Kr- škem, v Mozirju, v Brežicah, v Žal- cu, v Šmarju ali v Celjski mestni hranilnici več kot sto tisoč dinar- jev in .se obvezali, da bodo to vso- to hranili pri nas več kot eno leto. — Ali so pogoji mladinskega var- čevanja drugačni? % »Pri mladinskem varčevanju so pogoji drugačni. Pri teh žrebanjih pridejo v poštev vsi vlagatelji, ki so vložili vsaj petsto dinarjev prri nas v Komunalni banki, ali v naštetih delovnih enotah. Žrebanja vlaga- . teljev. mladinskega varčevanja se vrše vsak mesec. Lani smo vršili žrebanja po šolah, tam, kjer je bilo tisti mesec največ vlagateljev. — So tudi pri mladinskem varče- vanju praktične nagrade? # Vlagateljem mladinskega var- čevanja smo na dosedanjih žreba- njih razdelili preko 2.S0 raznih športnih rekvizitov in učnih pripo močkov. Pri mladinskem varčeva- nju je zanimivo dejstvo, da se šte- vilo vlagateljev iz meseca v mesec povišuje. To se pravi, da naša mla- dina že nekaj mesecev naprej hrani sredstva za razne izlete ali za po- čitnice, ob tem pa ima možnost, da postane še dobitnik lepe in praktič- ne nagrade. Ob koncu bi zapisali še srečne številke hranilnih knjižic, ki so bik izžrebane minuli teden za vlagatelj« vezanih vlog. Izžrebanih je bilo^lS številk za petnajst nagrad; prejel pa so jih spodaj navedene bančn enote: Celjska mestna hranilnica - št. 109.271 prejme šivalni stroj, EkS pozitura Slov. Konjice — št. 2.71 prejme hladilnik, Celjska mestn hranilnica — št. 108.370 prejme e štedilnik. Ekspozitura Laško —} 2.171 prejme.sesalec, Eksp. Šentj« — št. 453 prejme loščilec, Eksp. Ki ško — št. 2.557 prejme moško koK Eksp. Mozirje — št.'2.077 prejm žensko kolo, Eksp. Brežice — ^ 2^.489 prejme žensko kolo, Eksp. ži lec — št. 2.520 prejme sadno ceno fugo. Komunalna banka Celje—-- 12.572 prejme mikser, Eksp. šmai — št. 2.492 prejme mikser, Celjsl mestna hranilnica — št. 107.1' prejme el. pekač, Komunalna baiJ Celje — št. 14.660 prejme el. pekj Komunalna banka Celje — št. ter številka 14.564 prejmeta ekon^ lonca. RADIO CELJE v rednu od 8. do vključno 14. f'-''" ", ntja bo celjska kronika vsak delavnik sporedu ob 17.00, obvestila in reklanJ.'^ ob 17.10, plošče po željah pa ob vRa/.en tega se bodo na srednjem ^''ì .1 2П2 mcirn zvrstile se naslednje odda]'' poneddiek, 8. februarja: 17.25 — ni pregled; ■ torek, 9. februarja: 17,20 — mladinsl" oddaja; sreda, 10. februarja: 17.2S — i/. tU' celjske občinske skiipsčine; četrtek, II. februarja: 17.25 — minut z zdravnikom: dr. Lavienci¿ Vpliv hrane n;i zdiaii razvoj zobovja; .|j petek, 12. februarja: 17.25 — V gale™, kuhurnih in zgodovinskih ' spoinenik"^^. Vera Kolšek — Iz življenja starih °" Ijanov, žena in poročni običaji; sobota, M. februarja: 17.20 — za pr" ten konec tedna; ,i ne4elja, 14. februarja: 12,00 — pogo^j^, s poslušalci, 12.10 — obvestila in '^f'-^,^ me, 12.25 — naši poslušalci čestitajo pozdravljajo, 12,45 — Silva Radčcn^ 1'rankolovo. NOVOST V ŠPORTNI LITERATURI MALA ŠPORTNA OJIŽICA že dalj časa opažamo, da je de- javnost na področju izdajanja stro- kovne športne literature v Sloveniji zelo skromna in sistematično neure- jena. Center za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov si je med svoje obveznosti zadal tudi nalogo, da bo skušal vsaj delno izpolniti vr- zel na tem področju ^iriožniške de- javnosti. V ta namen je Center za- čel izdajati serijo maliji knjižic pod naslovom »Mala športna knjižica«. Pred časom smo dobili v našo re- dakcijo prvo serijo iz knjižic pod naslovom »Športni režim življenja« izpod peresa Draga U läge. V uvodu omenjene knjižice pisec piše: »V razvoju telesne vzgoje in tekmoval- nega športa smo prišli do stopnje, ko je treba delati na višji strokovni ravni... Za uspešno športno prakso ne zadostuje več, da je trener izo- bražen; tudi tekmovalec sam mora imeti potrebno znanje o izpopolnje- vanju in vzdrževanju gibalnega apa- rata ... Samo izobražen in moralno močan tekmovalec bo izkoristil vse možnosti za uspešno treniranje in bo zavestno opuščal vse tisto, kar zm^mjšuje njegovo moč, hitrost, vzdržljivost itd... Iz te zakladnice znanja in dolgoletnih izkušenj sem skušal v kratkih .sestavkih podati vse tisto, o čemer sodim, da bi uteg- nilo športnikom koristiti.« Nato Drago Ulaga v posameznih poglavjih obravniiva kaj telesni zmogljivosti škoduje, o športniku na delovnem mestu, o utrujenosti, počitku, o hrani, reguUranju teles- ne teže, o oblačenju in higieni pa še o marsičem, kar naj bi zanimalo ne le trenerje, ampak tudi posamez- ne športnike. Poleg te knjižice bo izšlo še pet drugih del. V tisku je že knjižica »Osnove smučarskih skokov«, sledi- la bo »Plavalna abeceda«, nato »Re- kreacija« pa še »Športno medicin- ska kontrola« in »Perspektivno pla- niranje športnega treninga«. Cena posamezne knjižice je 200 din, naro- čila pa sprejema Center za šolanje in izpopolnjevanje kadrov v Ljublja- ni, Gortanova ulica. SKOKI v ANDRAŽU Na .^0 metrski skakalnici v Andražu so bile v nedeljo meddruštvene skakalne tekme. Ude- ležili so se jih skakalci iz treh društev: SK Velenje, TVD Partizan Polzela in SK »Oljka« Andraž. Med člani je prvo mesto zasedel Cremož- nik (Oljka) s 15.i,7 točke in skokoma 22 in 21 m pred Desmarjem iz Velenja s 153,5 toč- ke (22,5 in 22 m). Pri mladincih jc bil naj- boljši član SK Velenje Zupane, ki je zbral 186,1 točke (23 in 23), drugi pa je bil prav tako Velenjčan Meh s 176 točkami (22,5 in iž^jiik ^.....- :.x.,T. SKLEP SEKRETARIATA OBZTK CELJE Občinska' zveza za telesno kulturo obvešča vse gospodarske organizacije, da od 1. feb- ruarja 1965 dalje ne sprejema nobenega ra- čuna, ne da bi predhodno ObZTK ne izdala naročilnice. Sckretsn-iat ObZTK Celje Na kanalih Razen številnih gospodar- skih čudežev, ki se jim ni mo- goče dovolj načuditi, je naj- večji čudež naša televizija. Vsaj zame; presega vse moje sposobnosti čudenja in začu- denja. Čudim se kovinski ve- getaciji anten, kako se muoži in širi po strehah in lovi du- ševno pico in nas krepi z ne- zaslišanimi količinami prosve- te in razvedrila. Sadovi kultu- re plemeniti jo človeškega du- ha! Kadar se mi pogledi za- pletejo v veje antenskih go- zdov, se me loti melanholija. Koliko ljudi sesa ob korenmah teh rastlin in se plemeniti... večer za večerom pridobiva vedrino in prosveto .. .! Včeraj sem obiskal prija- telja iz šolskih klopi. Pred tremi leti sva se poslednjič videla, ko sva prebila večer ob kozarcu terana, brskala po spominih in se nakramlja- la in do solz nasmejala. To pot pa sem imel o&čm-I tek, da ne prihajam ob рга-Ћ vem času. Џ »O, glej ga!« je zamrmral raztreseno in me povabil v sobo. Tam je bilo mračno in ti- ho. Sedem ali osem ljudi je sedelo v pravilnih vrstah, s hrbti obrnjenimi proti vra- tom, in nepremično gledalo v svetlo ploskev, kjer so migota- le podobice nekega življenja, ki ga nisem poznal in ga ni- sem nameraval obiskati; vsi- ljevalo ^e mi je nekaj časa v podobi zabavnega napovedo- valca, ki me je hotel po vsej sili prepričati, da je najinega srečanja na moč vesel in da mu nič ni bolj ljubo kot urica zabavnega klepeta z dobrim starim prijateljem. Vmes mi je priporočil izdelke Jugo- plastike, sesalec za prah. Argo govejo juho in zaščitno kre- mo OCTA. »Kako...« »Psst!« je reklo nekje spre- daj. »Kako je kaj pri vas...« »Pst!« je reklo nekje zadaj. »Veš, ko sem poslednjič...« »Vatikan,« je odvrnil prija- telj, ne da bi odmaknil pogled od ekrana. »Papež v svoji de- lovni sobi...« Papež? Kaj bi s papežem? »Pariz... De Gaulle...« Smučarske tekme, plesno tekmovanje. Nica, pogrebni sprevod (»Kako lep pogreb!« zašepeta ženski glas), lov na divje svinje, letalska nesreča, mumija stara več tisoč let, londonska borza ( prazni, vznemirjeni obrazi), postojan- ka na severnem tečaju, vsiljivi napovedovalec s kalodontnim smehljajem. Kratka pavza. Gospodinja postreže s turško kavo. Pri- jatelj se mi zaspano nasmeh- ne. Postaran obiskovalec z zla- timi naočniki pletenici o ne- kakih kanalih. Prijatelj pri- tegne. ^ »Na drugem kanalu veno- mer sneži,« reče postarani obiskovalec, kakor da ga t& padavine žalijo. »Tretji kanal je popolnoma čist,« se oglasi ženska sred- njih let. »Odvisno od lege... če si v škarjah...« »Seveda, na primer med pr- vim in tretjim kanalom ... »Ali pa peti, na primer,« bleknem nehote, »ki je po vsej verjetnosti med četrtim in šestim, in seveda sedmi... Ta. ta!... saj je med šestim osmim, kdo bi si mislil, kajne... Tile kanali, ali je sploh kaj bolj privlačnega na svetu kot so kanali... Grobna tišina. »... Kanali so mi bili vedno pri srcu ... da, da ... Canale Grande in Kanal La Manche ^е Po mojem mnenju tudi precej razlikujeta. Po Canale Grande vozijo gondole, tam nikoli ne sneži, nasprotno pa kanal La Manche loči Anglijo 9d Evrope. Če si med obema kanaloma, si lahko v Italiji, Svici, Franciji, na Holand- fkpn, lahko te pere dež in toča, lahko pa seveda tu- sneži...« Ko sem bil spet na ulici, je ^res snežilo. Počasi, po ovin- kih sem se napotil proti po- ^^^ji, zavit v melanholijo kot ^ sosto meglo: »Koliko ljudi. .in prosveto.. ^"koreninah. Daj nam danes vsakdanji program... in da bi se nam ka- zamašili in se ustavil ^o/c prosvete in razvedrila...« SIMPLEKS ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Ku bla sc Vinku in Jcanc na ladji publiže spo- znala in ko je Vinko razložil podrobnosti svojega popotnega načrta Jeane, se je mladi pravnik znašel pred zaroko. 17 Paul Landec je imel v mestu opravke, zato je naglo izginil z ladje in se izgubil v vrveči množici ljudi. »Ne bi stopila tudi midva na kopno in si ogledala to tuje življenje? Sprehod bi se nama po dolgem času dobro prilegel,« je dejal Vinko. »Pojdiva, če želiš,« je rekla Jeane. Odšlu sta na pomol in dalje na obalo, kjer so se dvigale hiše trgovskih podjetij in družb, uprav, hotelov, restavracij, kavarn in drugih zabavišč. »Tu je mešanica še večja kakor v Port Saidu in drugih me- stih, mimo katerih smo potovali,« je ugotovil Vinko. »Po videzu je mesto pomembno trgovsko in prometno središče, polno kup- čij in zaslužkov, pa prav tako vpijoče revščine, greha in trplje- nja.« »Da,-< je pritrdila Jeane. »Sansibar je mesto nasprotij. Tu sem se stekajo mnoga pota osrednje Afrike in obalnih prog skrajnega zahoda Indijskega oceana. Ni iadje, ki se tu ne bi ustavila vsaj za kratek čas, da nekaj izkrca ali vkrca in se oskrbi s potrebnim za nadaljnjo plovbo. Središče je trgovcev in prekupčevalcev, prevoznikov in posredovalcev, pa tudi bro- dolomcev z vseh celin in nesrečnežev, ki si morajo v potu obraza služiti vsakdanji kruh.« Nekateri najdejo tu srečo, še več pa jih zajame nesreča.« Nepričakovano je utihnila, se naglo obrnila, prijela yinka za roko in ga odpeljala v drugo smer. »Kaj počneš?« jo je vprašal začudeno. »Nič posebnega,« je odgovorila. »Zagledala sem pohab- ljenca. Ne morem jih gledati.« Odpeljala ga je v stransko ulico, kjer je obstala pred ka- varno. »Ne bi popila skodelico kave?« je predložila. »Prav želim si je.« »Tudi meni bi se prilegla,« je odgovoril in stopil v kavarno. Stregli so tudi na dvorišču pod palmami. Odločila sta se za sedež za deblom stare kokosovke in naročila kavo. Postregel jima je črn natakar. Jeane je slastno srkala prijetno dišečo pi- jačo, Vinko pa je opazil, da se ji roka trese. Tudi sicer je bila nemirna. Hotel jo je vprašati, če ji nemara ni dobro, prav tedaj pa je padla čez njiju senca suhega dolgina. Oster, neprijeten glas je dejal Jeani: »Tako torej. Tu se najdemo. Kje je Paul?« Vinko se je zdrznjeno ozrl in zagledal pred seboj sušca z brazgotino na licu, črnimi, zlobnimi očmi in prav tako črnimi lasmi pod tropično čelado. Neznancev pogled ga je ošinil samo za trenutek, Vinko pa je kljub temu začutil vso njegovo odbi- jajočo neprijetnost. Skoraj mraz ga je spreletel. Jeane je prebledela, roke so ji še bolj zadrhtele; nato se je naglo dvignila in se tako postavila pred dolgina, da ji Vinko ni videl obraza. Samo slišal je, kako ga je ogovorila v jeziku, ki ga ni razumel, pa se mu je le zdelo da je portugalski. Dolgin se je spočetka razburjal, ob Jeaninih besedah pa se je pomiril in pričel govoriti tiše in prijaznejc. Potem se je bežno ozrl po Vinku, se nerodno poklonil in z dolgimi koraki izginil. 18 »Kdo je bil to?« je vprašal Vinko, komaj kroteč svoje raz- burjeno začudenje. »Neki bivši uslužbenec mojega brata, Portugalec,« je dejala Jeane in še trudila, da bi ga pomirila. »Nevljuden in nasilen človek, zmožen vsega. Z bratom sta imela neke razprtije zaradi sleparij, ki jih je počel, zato ga je odslovil. Ni dobro, da sva ga srečala.« S tem je bilo pravzaprav vse pojasnjeno, vendar je čutil Vinko nekje na dnu svoje duše neprijeten občutek, in ko sta se z Jeane vračala na ladjo, se mu je zdelo, da se dolgin vleče za njima kakor skrivnostna senca. Venomer ga je mučil občutek, da zro od nekod vanj Portugalčeve oči in preže nanj in na Jeane kakor oči črnega panterja v malajski džungli. Samogibno se je obrnil in pogledal po pristaniški obali. Kljub gneči ljudi se mu je zazdelo, da ga vidi, kako izginja z naglim skokom za deblo bližnje palme. »Je res, ali je le privid?« se je vprašal v mislih. »Morda res oprezuje za nama. Sicer pa, kaj mi to mar! Ljudje iz trgovske- ga sveta poznajo veHko različnih ljudi, dobre in slabe, poštene in nepoštene. Kdo ve, kakšne posle in spore je imel Paul z njim. To ni važno.« Zamahnil je z roko, ko da se hoče za zmerom rešiti misli na neprijetnega neznanca, in na ladji je res kmalu pozabil nanj. Spomnil se ga je spet šele tedaj, ko se je vrnil Paul. In zdelo se mu je, da je vse v redu. Portugalec verjetno Paula ni srečal in zdaj so vsi trije srečno na ladji in na varnem pred dolginom. Iz dostojnosti se ni hotel vtikati v Landecove zadeve, zato ga tudi ni vprašal po tem, Landec sam pa tudi ni spregovoril. Vinko je opazil, da je dobre volje in prav nič zaskrbljen. Mr- mral je polglasno celo neko francosko popevko, česar še ni bil storil, kar ga je poznal. Tudi Jeane ni več kazala znakov zaskrbljenosti. Žarela je v veselju in dobri volji in mu izkazo- vala še več naklonjenosti kakor prej. Ladja je končala čas svojesa pristanka v Sansibaru. Mor- narji so dvignili most in parnik se je pričel počasi obračati. Umazana pristaniška voda se je penila. Pomol .se je pričel odmikati in obala je izginjala bolj in bolj daleč na zahodu. Sansibar je ostajal za njimi z vsem svojim južnjaškim vrve- njem in dolginom z brazgotino na licu. Tako je miislil Vinko, ko je opazoval, kako se razblinjajo pene dveh belih brazd, ki ju je ladja ust\'arjala in puščala za seboj. * Vožnja od Sansibara proti Komorom je potekala prijetno. Le nekajkrat so burili morje večji valovi. Po kratkem pristan- ku v mestecu Mayoatte na enem izmed otokov, je ladja zaplu- la prav v tiste vode, kjer je Vinkov oče pred več ko četrt stolet- jem rešil življenje malgaškemu knezu Ironu Ravaevalu in doži- vel vse tisto, kar je napisal v pismu svojemu sinu, in kar je zdaj gnaFo sina na daljni otok Madagaskar. Vinko je sam slonel na kljunu počasi napredujoče ladje, zakaj Jeane je imela, kakor je dejala, tedaj dolge in važne raz- govore s svojim bratom, in zamišljeno strmel v daljavo. Zdaj je skoraj telesno občutil davno očetovo dogodivščino; vse dru- 19 gače kakor takrat, ko je po diplomi bral njegovo pismo. Zdelo se mu^je, da sam doživlja vse tisto, kar je nekoč doživljal oče. Mar se ne ziblje tam v daljavi od sonca obsijana temna pika? Čoln malgaškega veljaka. Vinko je pozorno pogledal. Nič ni bilo. Doživel je le privid nemirne domišljije. »Oče, oče,« je šepetal, »tod si preživljal svojo mladost, ko mene še ni bilo na svetu; ko nihče še slutiti ni mogel, da se bom kdaj rodil. Tod si doživljal svojo najneverjetnejšo živ- ljenjsko zgodbo, ki ti je postala tako dragocena, da si jo ob smrtni uri zapustil svojemu nebogljivemu sinu kot veliko oporoko. Zdaj je tvoj sin tu, oče, kot naslednik in nadaljevale tvojega življenja. Enak nemir je gnal tebe mladega po pro- stranem tujem svetu, kakor žene zdaj mene na otok sredi In- dijskega oceana. Kaj me čaka na njem? Razočaranje, kakor si ga doživel ti? Morda pa tudi ne; morda?« Že nekaj časa prej je opazil, da mu z vsakim kilometrom, ki se krči med njim in Madagaskarjem, bolj in bolj kopni vera v resničnost očetovega prepričanja, da bo našel živega malgaš- kega kneza in neopuščeno svetišče pod Caratanano. KpUko dolgih let je medtem minilo in kaj vse se je dogodilo in spre- menilo. Vedel je sicer, da gospodarijo nad Malgaši in Mada- gaskarjem še vedno Francozi in da želja ljudstva po svobodi še ni utihnila. O tem so govorila poročila v tisku. Ko je zdaj gledal morje pod Komori, je bil o nesmiselnosti početja že trd- no prepričan. »Izpolnil bom tvojo zadnjo željo, oče,« si je dejal, »doživel pa bom enak neuspeh kakor si ga ti, ko so te odpeljali od tod in ti ni bilo več usojeno, da bi se vrnil. Ne dvomiim, da si res rešil malgaškega rodoljuba; ne dvomim, da sta njegovo pismo in zemljevid resnična, in vendar, vendar ...« Prižgal si je cigareto, potegnil vase dim in ga izpuhal pred- se čez krov. »Vrnil se bom brez zakladov,* j e dalje razpredal svoje mis- li, »zato pa z ljubljeno družico, ki mi bo nadomestila izgub- ljeno. Mar ni Jeane sama zaklad? Ne, potovanje na Madcigaskar le ne bo brez uspeha, pa četudi" kneza ni več med živimi. Tudi sicer mi bo moglo spoznavanje sveta samo koristiti. Domov se bom vrnil zrelejši in izkušenejši. In kdo ve, kakšno korist mi bo naklonil že otok sam? Kdo ve?« Zamišljen v svoja ugibanja se je odtrgal od ograje in od- šel na drugo stran ladje, da bi se razhodil. Ko pa je prišel do bližine krme, je zagledal pred seboj človeka, ki se mu je zdel znan. Stal je tako, da ga ni videl v obraz. Stopil je nekaj ko- rakov naprej in se ozrl. Tedaj je zagledal na njegovem Hcu brazgotino, neprijetno brazgotino. Ni se zmotil, ni se mogel zmotiti — bil je Portugalec, ki je v Sansibaru stopil tako ob- lastno in surovo pred Jeane ter g,ovoril z njo v jeziku, ki ga ni razumel. Portugalčeve oči so se zapioile vanj kakor bodice, na- to se je naglo okrenil in izginil za voglom. Vinka je prevzela prav tako čudna bojazen, kakor ga je tedaj, ko mu je bil prvič stopil na pot. »Neumnost!« si je dejal čez čas, ko ga je minilo prvo ne- prijetno občutje. »Česa neki naj bi se bal? Kaj mi more? In kaj more Jeani in Paulu? Vendar ju moram obvestiti.« 20 Nemudoma je poiskal Jeane in ji povedal, da je Portuga- lec na ladji. »Vem,« je rekla povsem mirno. »Povedal mi je Paul.« »In?'< je vprašal, ne da hi kaj dodal »Nič,« je dejala. »Z bratom sta se pobotala. Najel ga je za neki posel in potuje naprej v Tamatave. Ni ne posebno olikan ne posebno prijeten, je pa za nekatere posle okreten in dovolj prebrisan, da se ne da oslepariti.« »Zakaj mi tega že prej nisi povedala?<< je hotel vedeti. »Ah!'< je vzkliknila. »Cisto sem pozabila. Ne zanimam se dosti za bratove posle. Gotovo ve, kaj je in kaj ni koristno. Mimo tega je tudi bolje; da ravna z njim pTijazno. V tujem svetu ni dobro imeti sovražnika.« »Morda imaš prav,« je menil Vinko; »priznati pa ti mo- ram, da mi je zoprn in bi mi bilo dosti ljubše, da se nikoli več ne bi srečal z njim. Saj ne vem, kaj me na njem tako zelo od- bija. Morda je vse le njegova pojava in njegov temni pogled. Tako sem si vedno predstavljal zločince«. »Daleč od tega najbrž tudi ni,« je dejala Jeane in se na- smehnilar »Večkrat pa videz tudi vara. NemalokdaJ se skriva za neprijetno zunanjostjo celo dobro srce. Dokončno sodbo moremo izreči šele tedaj, ko človeka res do dna spoznamo. Poznala pa sem tudi ljudi, ki so bili na pogled uglajeni in sim- patični, v svojih dušah pa podleži, sposobni vsake grdobi je.« Pritrdil ji je. Tudi sam se je bil že srečal s takimi tipi, če- ravno ne s pravimi zločinci. To ga je pomirilo. Premalo je imel skušenj, da bi mogel ugovarjati. Opustil je tudi namero govo- riti C Portugalcu s Paulom. Ko pa je zvečer ležal v svoji kajuti, se mu je misel na Portugalca vsiljivo vrinila v misli. Kljub vse- mu se mu nekaj ni zdelo povsem v redu. »Jeane mora vedeti o bratovih poslih s Portugalcem nekaj več kot pove,« si je dejal. »Zakaj je z odgovori tako .skopa?« In kako more imeti elegantni in uglajeni Paul po.sia s takim ti- pom? Pri kakšnih poslih mu more koristno služiti? Ni videti posebno inteligenten. Sicer pa je v trgovskih poslih večkrat tud kakšen manj pošten.« Med takim premišljevanjem je zaspal. Zjutraj se je svojim dvonibm samo še nasmehnil. Ko je po zajtrku prišel na krov, mu je kapitan pokazal v daljavo in dejal: »Vidite tiste meglene obrise pred nami? Bližamo se.« »Madagaskar?« je rekel Vinko. »Da,« je potrdil kapitan. »Iznad gladine se kažejo obrisi se- verovzhodnega madagaskarskega višavja. Pokrito je s pragoz- dovi in le ponekod redko obljudeno. V notranjosti so še deli, kamor ni stopila noga belega človeka. Za tistimle robom na skrajnern vzhodu se skriva vojno piistanišče Diego Suarez. Tam bomo najprej pristali.« »Diego Suarez!« je vzkliknil Vinko. »Prav tam imam prve opravke.« »Gotovo poslovne?« je menil kapitan. »Poslpvne,« je pritrdil. ^ KJE SO VZROKI ZA TAKO VELIKO ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ ALI RES SAMO VOZNIKI LANI V OKRAJU REGISTRIRANO PREKO 10.800 VOZIL. VEC KOT 15.000 MOPEDOV IN 75.000 KOLES • POD SLOVENSKIM POVPREČJEM PO ŠTEVILU MOTORNIH VOZIL NA PREBIVALCA. NA ZADNJI SEJI SKUPŠČINE OKRAJA CELJE SO OBRAVNAVALI MED DRUGIM TUDI VARNOST PROMETA V CELJSKEM OKRAJU. ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ, KI JE IZ LETA V LETO VEČJE, IN KI TERJA VSE VEC SMRTNIH ŽRTEV, DEL- NIH ALI POPOLNIH INVALIDOV, DA O GMOTNI ŠKODI NE GOVORIMO, SILI, DA ANALIZIRAMO, KJE SO VZROKI. FRANCJOŽEFOVSKE CESTE S PROTIPRAŠNO OBLOGO Hiter razvoj našega gospodarstva je ustvaril ugodne pogoje za razvoj cestnega prometa, ki je v Sloveniji, pa tudi v našem okraju dosegel in tudi presegel vsa prizadevanja, tako po številu vozil, kakor tudi po pre- vozu ljudi in materiala. Ob tem pa ugotavljamo, da tako zaostajamo z moderniziranjem cest in objektov, ki v končni fazi predstavljajo zavo- ro in stagnacijo nadaljnjega razvoja cestnega prometa. Dejstvo je, da je večina naših cest nastala iz nek- danjih kolovozov, le-ti pa so ob- držali večino elementov, ki so za takratni promet zadoščali. Naglo naraščanje cestnega promçta ter skokovit razvoj tujskega prometa, vzporedno s tem pa le občasne iz:- boljševanje cestnih objektov, pome- ni za vsakega koristnika javnih cest- nih površin še večjo nevarnost. Cestno omrežje v okraju je slabo, predvsem zaradi dotrajanosti in ob- časnega vzdrževanja — zaradi po- manjkanja sredstev. Ceste, ki so bile izgrajene že pred desetletji, že zdavnaj ne ustrezajo sedanjemu pro- metu. Poleg tega ponekod vzdržu- jejo ceste in ulice, neodgovorno in malomarno. Uzakonjen je že pojav, da vbokline in izbokline na najpro- metnej§ih cestah ostanejo tudi več tednov ali celo mesecev, ne ba bi jih popravljali. Poglejmo npr. neka- tera cestišča celjskih ulic. Komen- tar je odveč. In kaj bo šele na po- mlad? Podatki o motornih vozilih in voz- nikih kažejo, da se je cestni promet v okraju tako povečal, da so potreb- ni učinkovitejši ukrepi cestne kakor tudi varnostne službe za zagotovi- tev nemotenega in varnega prometa. SLOVENSKO POVPREČJE BLIZU EVROPSKEGA Od skupnega števila registriranih vozil v SRS je bilo ob koncu lan- skega leta v celjskem okraju regi- striranih preko 10.800 ali povprečno eno motorno vozilo na 27 prebival- cev. K temu moramo prišteti še več kot 15.000 mopedov in preko 75.000 koles. Za primerjavo navajamo, da pride v Sloveniji eno motorno vo- zilo na 21 prebivalcev, v Hrvatski na 55, v Srbiji na 89, v Črni gori na 94, v Makedoniji na 118 in v Bosni na 150 prebivalcev. Slovensko pov- prečje zaostaja za evropskim le za štiri osebe na vozilo. Poleg doma- čih vozil pa ie lani vozilo po cestah skozi okraj 210.000 inozemskih mo- tornih vozil. Za ilustracijo navajamo podatke o štetju vozil (v soboto, 16. maja lani) v predmestju Celja za obojestranski promet na Mariborski cesti. V štiriindvajsetih urah je bilo na tej cesti 15.126 vozil, ali 9.691 ko- lesarjev, 3.066 osebnih avtomobilov, 1.269 mopedistov, 983 tovornih avto- mobilov, 891 motornih koles, 159 avtobusov, 38 traktorjev ter 12 vprežnih vozil! Statistični podatki o štetju vozil na cesti prvega reda v povprečju štirindvajsetih ur kažejo sicer za okoli 4 tisoč vozil manj, vendar je to še vedno veliko. Pa še en podatek: skupni promet v bru- to tonah za celotno dolžino ceste prvega reda je znašal lani 462.596 ton! Iz gornjih številk je razvidno, da so najpogostejši koristniki cest — kolesarji. Statistika kaže, da se v Celju okrog 60 odstofrkov delavcev in uslužbencev vozi na delo s kolesi. Tako se na primer vozi od tisoč za- poslenih v celjskem lesnem indu- strijskem podjetju v službo s kolesi kar 800, ali v tovarno emajlirane posode od 3.200 skoraj dva tisoč; v cinkarno od dva tisoč itd. NUJNOST IZLOČANTA POČASNEJŠIH, VOZIL Preobremenjenost cestišč nareku- je nujno potrebo po izločanju po- časnejših vozil, kot so kolesarji, vprege in traktorji. Za ta vozila na- staja vprašanje, kam jih preusme- riti. Ureditev kolesarskih stez ali vzporednih poti se vleče že vrsto let, odgovorni organi pa ne najdejo potrebnih sredstev, da bi začeli vsaj z deli na najprometnejših cestah, kot je tranzitna cesta I. reda, na kateri je bilo samo v prvih 8 m.e- secih lanskega leta 295 prometnih nesreč, v katerih so bili v 54 prime- rih udeleženi pešci, kolesarji oziro- ma mopedisti. Posebna komùsija je pregledala celotno traso ceste prvega reda ter ugotovila, da je na nekaterih kraj- ših ali daljših odsekih možna takoj- šnja preusmeritev prometa počas- nejših vozil na stranske ceste in to na odseku med Vojnikom in Šent- rupertom v Savinjski dolini, torej na relaciji, na kateri se pripeti ve- liko prometnih nesreč. Na cesti I. reda je preko 30 ostrih nepreglednih zavojev, ki pomenijo ve iko oviro za varen promet, često- krat pa se ravno na teh mestih oripetijo težke prometne nesreče. spet želi novih sprememb. TO' da položaj se je v tem časv že bistveno spremenil; progf^' sivne, revolucionarfie sile j. Kongu postajajo vse /'^'j osveščene in če so pred let}j'^ dni člani Organizacije ajrisr,^ enotnosti zaradi teh ali оШ' predsodkov še sedali s (^^j be jem za konferenčno nñ^-'^' so danes precej drugačnc?fi mnenja. B. I^- 14) SVETU