Katolišk cerkven list.
Tečaj II
I' Ljubljani 27. /isfo/uit/a 1S66.
iJst IH.
MJabOana 19. /## »O. iMopatia.
Vcliku ve>elje suni l.juhljunčanj" in /, nami gotovo v si naši dc/clani imeiiu\uiie dni obhajali: rečem v sj dežclani. zakaj priv rehi jih je bilo od blizo in od delee \»ih stanov tolik ii, de hi hili se eno l.juliljato loliko /. ii,iuii napolnili. Hila je pa ludi nasu hela Ljubljana lepa. de, reci •»meni.
se nikoli lako ne. Vse ceste iu ulice cM o pometem- iu usna/.ene: ui ga liilo ne hlala. ne prahu po njih: \sc hiše. kolikorkoli je liilo njih poscsluikam ali prehivavcam le mogoče, olepšane in ozalj«aiic ali s smrečju ali pa z hcršlinnvn zelenjavo, kleri je hilo jezero iu jezero ponarejenih cvetlic iz popirju \ pleicuih: vsako okno jc hilo olepšano. \eliko hiš jc hilo z dragim hlagam preprczciiih: je/.cro iu jezero hau-dcr jc i/, oken ali s streli veselo vihralo, zeleni venci ce/. ulice so nasprotne hiše vezali: ua vsili mestnih tcrgih >n bile lepe in uiuelue podolie postavljene. Z eno he-edo. Ljubljana jc hila po dnevu lepa. de m* nikoli lako ne: -e lepši iu vclicusluisi pa je hila po noči od l*v do lil. listopada. Mila je namreč lako v-lica>luo ra/.svitljcna. de tudi nikoli sc lako ne. Pa ne samo Ljubljana ni l ila -c lako veličastno osv itljcuu. slikal >im. de je -e uoheuo mest., ui prekosilo. To terdijo plujci . ki >o velike mesta, kakor Pia-go in 11 ti u i j osv ii I jene vidili. To terdijo tudi ti. ki so oh enaki priložnosti h-tas tudi telnvcc iu Gradec vidili.
nhsiruo popisovanje olepšane in osvitljcuc Ljubljane lic spada v nas Im . here sc pa v ljubljanskim nemškim časniku in /.lasti v ..Novicah".
Itravci Danice vedo. de jc to olepsaujc iu osvitljeujc nase l.juhljauc presvitl. vclicanstvama. iiasimu viteskimu in pohoziiimu česat ju iu njegovi visoki /.eni. tiasi premili cesarici veljalo, klera sta idolovolila nase mesto in našo deželo ohiskuli. Prepričani sinu hili. dc s,, ^e Kranjci od nekdaj ze nar zvesti jsiui naroiiam nasipa vcliciga cesarstva prištevali, imenovani dnevi mi nas v našim prcpiicanji -e •»olj poicnlili. Tudi prc»\iili cesar so to priznali, ker s,, ua kranjsko zemljo stopivsi uasimu mnogo /.t«iu/.nin.u p glavarju. Nju veličanstvi pozdrav Ija očimu. rekli dc |ih jc zlo veselilo, ludi cesarici deželo pokazati, ktera jim je hila * ^ sil, viharjih vedno zvesta, iu zares uam uis., zamogli lenliiejsi zastave s\..jiga izreka dati kakor de s., presvitla cesarica ravno v Ljubljani. med vselej z v istimi K r a ii j c i. blagovolili svoj visoki god obhajali.
Imenovani dnevi so pa tudi pokazali, kako m zakaj smo Kr;. nje i tako Nju vclieaustvama vdani. Kamorkoli -c presv itli cesar ali pn-sviila cesarica podali, ji je b..z-stcvilna množica s|n<-mljata. od veselja. ;i viditi. i/, v-iga gcrla r/. i v i j o- ali ..vivat* klicala: kjerkoli sl;, pokazala. jima je scicno pozdravijcvaujc vsil, .uani /ad..uelo: kamorkoli sta z voza stopila, mi ji vdani K.aiuci obstop.li. ki se niso mogli nasititi pogleda Nju velicai^tev: bila jc namreč po širokih ulicah in na vsil, tergih. m kadarkoli se cesar ali cesarica peljali, taka gnjeca ljudi, dc je skorej ni bilo prerinil., ko ie h»'H sleherni vidili obraz cesarjev
iu cesaiicui. iu ne enkrat, ampak kolikotkia: mu j. ' .lo le mogoče. Koliko ves. |,r je bilo pa ludi vsakimu na ».biazu brali, kleri jc t*.I tako s|iren. ji vitii'1. V : ;ck '.i bilo skojej druziga s|i>,,ii. kakor vp.asauje: ..kam i ulo t.« ki cesar. ali eesaiica zdaj sli' kje bi ji hilo uhcimv vidili?
%it s| /.,• vulil cesarja ali cesarico? Verde:- ne neham giiesti se. dokler ji ne vidim', iu pri v s| i, -ui-ci. pii toliko |*i taji h ljudi ui bilo ne ene nam. Ino-'i slikali. Iu jte-pricaui smo. de bi s,- ».iii Kranjci pri lili s|ovcst;osi,b lepiga reda deržali. ko bi tudi aohcuiga redaruika uc bilo.
In zakaj iu od kod v s,- to ? Kdo ni z,- toliko lepiga in spoilhudljiv iga s|i*,,| nasipa prest iilig.« cesarja iu nase p res vil le cesarice, de bi -a ne bilo uchoitu.a vleklo, poznati mo/.a. ki je. akoravno sc mladeneč. vender ze loliko slavnih del dop. iucsi-l ' Kdo ni imel ze pii!o/nosii. občudovati poho/uiga iu katoliskiga duha imsjgn cisaija. ki je dobro spo/ual . de tutli njega veze dolzims? ookoršinc do .lezusove cerkve, ktcii je velikodušno nazaj dal pravice, kteie so ji bile otlvzeie. \ spoznanje te »-a m- ie na frančiškanski cerkvi visoko »mi v ruilcčim ognju |. skeial velik kriz: luni vrati cerkve ^v. .lakopa p:i tud1 k »i/. - podpisani: \ leni zuaminji lois zmagal: :iat| »čini uiskimi vrati pa iu pod veneama. ki sta kuratsko hiso / nasprotnima koraiski-ma hišama vezala:
optIM.i i'!tl\Cli'l rll)i:\> i ('( lit>l \
slovensko: Nar «•• > I j^- i nt :t klie/U /ae pa joča eeiket.
Kdo lic bo radoveden. po/n.ii moža . k i .iga sc v»| hudobni btije. klctiga	dolui s«-;cm« Iju!.!,.«. klerimu s.,
vsi domači i/. serca vdani. kteiiiuu n i I i .«>!••- ljudi pokoršino skazuje. klctiga si- «-«-(•• ptuji n:ir..di i». njih vt.nlaiti t.bi u-dujejo in visoko čislajo.	\li sc j.- tur. j « udili. dc sum
Kranjci z vsimi kai"lieaui svo|iuiu vladn-t lol;ko in i/.celiga serca vdani! /tli sf mi. de s., raz-vi;ljei»e besede. ki so sc ua oknu v isiikoeastitiga koraria . gospoda .lo/efa Po-klukarja. lesketale, vdin-M nase d- /> I- ' ! . .1 k m pa kn o-kioi izreku celouti Mrm tl .pnv e.b.v a!e. !! ! i. ua sicdu « po!nv •• s.cdnjiga t * k 11 a Tit-kaj sv.et.ib po:.t>: v /gornji p.-lovici ravno li-i-ga >kna pa ravno toliko - n : meti sveeaoii iu s.-eci pa je bilo l.( .iti;
I L\|.K\M ( \\lll.L\l. >i;P \Lll\Cnll\ (M.sThV)
slovensko: P. uoiijo sveče, pa vis,-i plamtijo s .	|
Ttole ne le sam,, uasj.mi verlimu rt »ai t" jc V se tu veljalo, ampak ob enim tudi nasi pit.nili cesarici. \'«-lik<» lepiga smo od nje ze slikali, liotli ^i od ii|«'ii.- |.<ni/11 tsti. i|.»-brotljivosli. ali o.l ii i	prcuiiliga . d«d 1..1I -viga »ut a in o«l
lijene ljube/njiv o-ii. Torej smo želeli v:-!itiii .. k' s,-. ..d kar je ua av sirij:ii|sko zeruljo pi es|<.pila. nai dia - o .'•is»-ram našiga cesarstva prišteva, tisto, ki mimgo <d<l-/emmo cesarju težko butaro, ki.*ra na njegovih ramenih -bmi . z v «m Iju-be/.niiv osi jo nositi pomaga, z cut! Im*s. do. tisto, ki vesfljc iu žalost / našim cesarjem deli. (K. d i
Pelje r nadih ljudskih *o lah.
(Poleg pomenkov ob učeniškim shoda na Verhniki spisal P. Hici nger).
(Dalje.)
K a k o š u e pesmi pa najse rabijo pri šolski in petji? Sploh se zamore reči, de pesmi naj bodota-košne, kakoršne so primerjene za mladost in sploh za prosto ljudstvo, razun tega pa so dobriga keršanskiga duha, po slovniških in pesniških vodilih prav zložene, in imajo lahke, prostimu slovenskim u ljudstvu primerne, in svojimu obsežku pristojne napeve. Časi niso več tisti, de bi se pri skladanji pesem slovenska slovnica smela v nemar pušati, zlasti v šoli ne, ako se ima petje na boljši stopnjo povzdigniti. Res de pesnikam je marsikaj pripušeno, vse pa jim vender ni in ne more biti; in prav težko in neprijetno je na pr. petje, kjer je treba polno glasnic požirati, slovenski jezik je ineino drugih slovanskih narečij ravno za tega voljo petju bolj primerjen. ker ima obilno glasnic po podobi sosednjiga italijauskiga; ako se tedaj pogoltovanje glasnic rabi, ne bo napak, se o tem nekaj ravnati po tistim vodilu, de se glasnica pogoltuje le pred glasnico. Tudi časi niso več tisti, de bi se pesniško merilo nične čislalo, tudi v starih boljših pesmih ui zanemarjeno. Hes de slovenski jezik ima pred drugimi slovanskimi jeziki ta spredek, de navdarek ni navezan na koreniški zlog, in de se zlasti v petji da bolj prosto premikovati; vender vsaktcra prostost iina tudi svoje meje. drugač se preverne v nerodnost.
Naj se tukaj zastran pesniškiga merila še ena posebna reč opomni. Že je bilo v časih izrečeno, de narodno slovensko merilo v pesmih jc po tisti stopnji, kjer je dolg zlog med dvema kratkima laiufibrah), na primero: „Pastirci, vstanite". Prav za prav je pa resnica ravno nasprot, ta inera ni domača, ampak ptuja; saj ne nahaja se v nobeni stari, v 16. 17. ali 18. stoletji natisnjeni sveti pesmi; tudi v drugih starih narodovnih pesmih ta mera ni navadna, temuč le v tistih poskočnicah se naj raji plete, ki se glasijo po šegi gornjoneuiških planinarjev. Stare slovenske pesmi se deržijo le tiste stopnje, kjer je kratek zlog pred dolgim (jamb), ali kratek zlog za dolgim (trohej). Primeri zgorej: ..kdor hče Bogu služiti**, in ..Jezus je od smerti vstal*; le kjer mera ni prav tanka, se dva kratka zloga pred dolgim (anupest), ali dva kratka za dolgim (daktil) med jambe ali ined troheje silita. Tudi to je spomina vredno, de narodov ne slovenske pesmi, naj si bodo svete ali druge, nimajo dolgih odstavkov; le po dve ali po štiri, v časih po tri verstice se štejejo za en odstavek; drugač je le v pesmih. ktere so iz drugih jezikov pretolmačene. Tudi soglasne verstice ali rime si naj raji porcdama sledijo, in le malokdaj so pretergane z drugimi versticami; velike umet-nijc pri rimah »c sploh ne nahaja v starih slovenskih pesmih. Te opombe veljajo za to stran, kakošnc naj bi se volile pesmi, s ktcrimi bi sc imelo nuše ljudsko petje kaj povzdigniti: bodo naj izdelane po vodilih pesništva iu slovnice, vcnder naj bodo bolj naravne. bolj narodovnimu duhu primerjene, ne preobilno umetniške.
Tudi zastran napevov bi se smela beseda bolj na tanko reei. Napevi naj se deržijo bolj srednjih, bolj naravnih plemen glasov, kjer mladost ložje dohaja, in kjer se prosto ljudstvo lozje vdeležuje; kjer je dosti prekrižanih in pre-hebanih glasek, ondi nc bo vsako gcrlo lahko zadelo praviga glasu; kjer gredo glasovi načelo visoke ali celo nizke stopinje, ondi napev ne bo veljal za občno ljudsko petje. Posebno za cerkev naj bi se napevi bolj bližali sturimu cerkvenimi! koralo, saj se drugod glasovi umnih mož na to povračujtjo. zraven pa naj bi se več oziralo na lastuijo našiga ljudstva. Poskočnice niso za Božjo hišo, preveč umetniške zavijačnice niso za ljudsko petje, nemški napevi se nc primerjujo vselej uašiinu narodu, ker Slovenec ljubi bolj mile speve. Napevi drugih pesem se sicer zavoljo obsežku razločujejo memo cerkvenih; vender tudi v tistih velja
to vodilo, de so bolj lahki, in narodovnimu duhu priiner-jeni; po takim bodo dobre pesmi zamogle med ljudstvo segati, in napačno petje odganjati. V poslednjim času se je ravno to vodilo večkrat v nemar pustilo, in zatorej se tudi izverstne pesmi niso hotle med ljudstvam dalje razširiti; nasprot je šla kaka bolj po narodnim duhu napravljena pesem naglo po vsi deželi, in sicer dostikrat brez pesemskih bukev in muzikalnih listov.
Od kod tedaj se bodo pa takošne pesmi jemale za šolsko petje? Za cerkveno petje se priporočajo v splohno rabo „Svete pesmi" nabrane od drugod ali zložene po svoje po g. Potočniku in g. Volčiču; zložene so v pobožnim pesniškim duhu, po vodilih pesništva in slovstva, poterjene po višjim cerkvenim pastirstvu, nar bolj sprejete med našim ljudstvam, in napevi saj bolj navadnih pesem niso pretežki za mladost, se tudi večjidel bližajo slo-venskimu narodovnimu duhu. G. Dolinarjeve pesmi so ljudstvu močno priljubljene, obsežek in napev je dostikrat vzet prav iz serca našiga naroda; samo de bi ne bile tako dolge, in včasih niso prav skerbno merjene. G. Cvekova nabirka obsega pesmi izverstnih slovenskih pesnikov, napevi nočejo vsakteriinu všeč biti; izverstne so g. Praprotnikove ..cerkvene pesmi", uapevi ne bodo manjši vrednosti. Iz teh trojnih nabirk se tedaj lahko marsikaj privzema, ako bi se hotle kaj večji spremembe delati. Vender je potreba opomniti, de preveč veliciga premenjevanja med pesmimi ni dobro rabiti, zlasti to ni dobro, ako se hoče občno ljudsko petje v ccrkvi v navado spraviti.
Marsikdo bo tudi vprašal, ali bi se ne smele tudi stare svete pesmi še v cerkvi rabiti? Zakaj ne? ako imajo lastnosti, kakoršne so bile zgorej razložene? Stare pesmi imajo dostikrat veliko vrednost po obsežku in po na-pevu, in so ljudstvu večjidel močno priljubljene; samo de jim večkrat manjka pesniškiga merila in slovniškiga pravila. Za tega voljo so dostikrat popolnama zaverženc, kar pa ni dobro; naj bi se njih vnauja obleka po potrebi popravila, sicer s tem oziram, de bi se sturi dobri duh in izvirna podoba ohranila. Sicer v tem niso vsi enake misli. Izdatelj cerkvene pesmarice, g. Majer, meni de naj se staro blago nespremenjeno rabi; zatorej so pesmi v njegovi zbirki večjidel še v celi svoji stari podobi, ali se pa dajo sedanji čas tako lahko rabiti, zlasti za šolsko petje, mu besede ne priterduje vsakteri. V g. Potočnikovih in v g. Doliiiurjevih hukvicah se nahaja marsiktera stara pesem, pa poravnana po potrebi. Take so pri g. Potočniku: „Pridi molit, o kristjan"! rkristjani Marijo častimo"; „Oh pridite stvari"; in še marsiktera druga opominja na kako staro pesem; g. Travnove pesmi, kterih se ondi več nahaja, so sicer že same bolj nove, vender prav lepe, na pr. ^Odklenite sc nebesa". Pri g. Doliuarji so stare pregledane: ^Angelski kori po vsokiin žalujte"; „Velik je ta zakrament"; „Verni kristjani tukaj smo zbrani**; ,,Bodi tavžentkrat češe na"; rVerna duša zmisli z mano", in še druge; nZa Bogam častimo Marijo nar pred" je g. Travnova. In tako bi šc večkrat utegnilo bolje biti, ktero staro pesem nekoliko preobleči, kakor pa novo stvariti; saj je za marsiktero staro škoda, de bi se zgubila, ker je lepa, in uašiinu narodu ljuba, in ima napev prijeten. Previdno popravljanje starih svetih pesem ne bo napačno imenovati; sej so še pri drugih narodnih pesmih umni izdatelji pilo nekoliko rabili, desiravno jc bil njih namen bolj slovstvo kakor pa petje. (I). si.)
n o p i s i.
Iz Tersta. 16. listop. — in — Prefečenih nedelj eno se je obhajala lepa slovesnost v novi cerkvi sv. Antona. Visoko častiti fajmošter noviga mesta, gospod Matija Ga-lant, so bili namreč z' veliko častjo spremljeni od mnogih duhovnov svoje fare iz svojiga stanovanja v novo cerkev s\. Antona. I.cpo je bilo viditi toliko duhovnov oblečenih v cerkvenim oblačilu, kteri so se radovoljuo zbrali
ter ho dva po dva, eden pa s križem naprej, noviga gosp. fajmoštra peljali pred altar, kjer je visoko daritev sv. maše daroval nebeskimu Očetu. Silo veliko število ljudi vsaeiga spola in stanu je stalo pred cerkvijo, kteri so želeli va-njo iti, ali desiravno je cerkev silno velika, in tudi prekasno niso prišli, vender ni bilo moč, bila je že vna napolnjena. — Lepi glas zvonov je pozdravljal med potjo nvojiga gospodarja in oznauoval deleč okoli nebe ljudem njih noviga gospoda fajmoštra, kteri so bili pričujočim tudi od visokočasti-tiga in mnogo npoštovaniga korarja, gospoda Šneider-ja, v cerkvi kakor pantir ovčicam v lepim nagovoru skazani in pred oči pontavljeni. — V resnici ginljive so bile besede visoko učeniga gospoda. Razkazali so namreč in na tanko razjasnili dolžnosti pastirja, za svoje ovčice moliti. V zgled so postavili Mojzesa na gori. Potlej de se mora vojskovati za svoje ovčice noter do zadnjiga trenutka svojiga življenja, kakor Jozve v dolini. V drugim razdelku pa dolžnosti ovčic do pastirja, de morajo namreč moliti in se vojskovati tudi one, ne samo zase, ampak tudi za svojiga pastirja, kakor Izraelci. II koncu svojiga govorjenja pa ho opomnili noviga gospoda fajmoštra gotove smerti. ktera nasledva čez majhen ali malo daljši čas, kakor tudi vstajenja od mertvih.
V zgled so vzeli solnce. kadar zahaja iu kadar izhaja. Kakor se solnce skrije v našim delu sveta, iu se ravno takrat pokaže v drugim delu, tako tudi človek, tukuj umerje za ta svet, in ravno takrat se prikaže na drugi svet, na kterim bo zaslišal besede ojstriga sodnika: nDaj odgovor od svojiga hiševanja".
Po dokončani službi Božji pa so novi gospod fajmošter prav prijazno govorili z vsakim zmed svojih podložnih, kteri koli se jim je približal, in tako je slehern vesel v svojim sercu in zadovoljili, de je prišel v cerkev, se podal na svoj dom.
Bog nam ohrani noviga pastirja mnogo in mnogo let njemu in nam v večno zveličanje!
Iz Tersta, 17. listopada. Kedka pa prav imeiiitna in spodbudna slovesnost se je tukaj danes obhajala. Voj-niška kapela je bila mesto tega prazničuiga opravila. \eki stotnike, k. mornarstva, kteriga vikši zavoljo njegove spretnosti in čeduiga obnašanja spoštujejo, pa tudi vsi njegovi tovarši in podložni zavoljo njegoviga dobriga serea zlo zlo ljubijo, se je danes judovski veri odpovedal iu je bil po mornurskiiu vikšim duhovnu (siiperioru) Jožefu Toth-u po katoliški šegi slovesno keršeu; jez in g. furman sva pa pri tem sv. opravilu stregla. Zares je moglo človeka v serce ganiti, kteri je vidil tega mladiga stotnika v njegovi seinanji obleki (uniform) vsiga ponižniga in popolnama vda-niga. Besede, de želi vero, ktera tla večno življenje, de se odpove hudiču in njegovimu napuhu. de hoče keršen biti itd., je tako čversto in močno izrekel, de se je iz njih očitno vidilo hrepenenje po sv. veri in serčno prepričanje tega. kar je poterdil. In kako bogoljuhno je molil večkrat zaporeda-ma očenaš in poslednjič apostolsko vero! Vidilo se mu je. de prav vživo čuti, kur govori, iu de mu izhuju iz globo-čine serca. Vsi presuiijeui od ponižniga obnašanja tega blaziga moža smo vpričo stali, in ravno dc smo se solz zderžali, ktere so pa nas premagale, ko je pred altarjem v svojim belini oblačilu klečal, med sveto mašo sv. Rešuje telo prejeti, in je besede: Gospod, nisim vreden, de greš pod mojo streho itd., toliko ponižno in pobožno izrekel, de se mi je zdelo angela slišati. S solzami v očeh in v sercu ginjeni smo po dokončanim svetim opravilu kapelo zapustili. — Kuj nek je tegu zdaj vredtiiga brata v Kristusu k temu prestopu nagnilo? Morebiti poželenje posvetilih dobrot, časti, ali upanje dobre iu bogate ženitve? Kratko nikar ne, temuč le /.notranje prepričanje in moč gnude Božje. Ko je prečast it imu g. superioru svoj sklep naznanil, ga je leta vprašal, kaj de ga je k temu nagnilo, ter gaje opomnil, <le je boljši naj pri svoji veri ostane, ako bi ga le samo kaki nečiinenii in posvetni nagibi gnali, de bi vero menjal
in se dal kerstiti, potem pa bi ne živel ne kakor jud ne kakor kristjan, bi sveti zakrament le oskrunil ter si Bižjo jezo nakopal. Ta dobri človek pa je odgovoril: Gospod, moj sklep ni skoz noč pognal, večletno hrepenenje po pravi veri me je prignalo to storiti. Že dolgo sim to namišljevaL pa boječnost pred ljudmi meje zaderževala, de nisim očitno spoznal, kar sim že dolgo čutil, zdaj mi sila pritiska in ne morem se hrepenenju po resnici in kerstu vstavljati. In de je rennico govoril, je terden dokaz to, de nkoz 15 pri-pravljavnih dni ni hodil k poduku, ampak le k izpraševanju k g. mornarskimu vikšimu duhovnu; zakaj vernih iu djan-skih resnic se je z branjem duhovnih bukev in iz bukev keršanskiga nauka naučil. Blagor mu, s komur je Bog, ker se da njegovi guadi voditi! Spomnite se. bratje, tega spreobernjenca pri sv. maši in v pobožni molitvi, dc bo v veri zmiram močnejši, v upanji vedno zanesljivši. v ljubezni bolj in bolj goreč. — Mislil sim si. de ta prigodek bi ti utegnil za tvoj ccrkveni list vgoden biti. in sim si namenil, ti ga naznaniti. Obljubim ti, tudi vprihodnjič reči naznanovati, ki so pripravne za obseg tvojiga lista. (Prav močno boš s tem. ne le samo meni. ampak tudi vsim našim bravcam vstregel; Bog plati! Vr.) Jan. Perme ,
kaplan pri r. k. marini.
Iz Rima. -I listop. Z. Ze nad incscc jc v Rimu uaj prijetniši letni čas celiga leta. Veliko ptujeov iz vsih dežel tiši v Rim, tukaj prezimovat. ali škoda dc ne vsi iz zaže-leniga namena: dosihmal je naj več anglcžev. Kakor navadno, je bil tudi letaš praznik vsih svetnikov z veliko slovesnostjo obhajan. Ob solnčniui izhodu je sto iu sto zvonov in ne-prcuehljivo streljanje s kaminov z augelskiga gradu visoki god naznaiiovalo. Njih svetost so bili vpričo pri slovesni sv. maši v Sikstinski kapeli na Kvirinalu. Sliši se, de prihodnje dni sc bodo Njili svetost iz svojiga letniga dvora v vatikan preselili.
Ogled »o Slovenskim.
Iz Ljubljane. \j. veličanstvo svitli cesar so za ljubljanske uboge darovali 2000 gld.: Nj. veličanstvo svilla cesarica pa so darovali uršuliiiskimu samostanu 200 gld.. usmiljenim sestram 200 gld.. in napravi za male oirociče 200 gld.
Iz Ljubljane. ..Die Keier der lieil. Taufe. vorge-liiiiiiiiieu un ilrci Negerniudcheii am 5. Od. IS.">t> iu der Ursuliner- Kirche zu Laihach". Pod tem naslovam se dobiva knjižica pri Lercheiji. ki sicer samo 11 strani obseže. pa marsikaj mikavniga. iu zraven druziga tudi ogovor vi-sokočastitiga prošta. g. dr. Sim. Ladinik-a . pri kerstu treh ljubljanskih zamurk zapopade; torej častile bravcc na to delce opomnimo, ki zamurski misijou zadeva.
'A (w<>renxkiya. 23. listop. Od visokoeasiitiga Ijub-l anskiga škofijstva je vsim duhovnim pastirjem zlo priporočeno , de uaj nove cerkvene postave, ktere so pml naslovam ..Instruciio pro judiciis ecclesiaslicis ijuoad ca u s as matriiuoniulcs" zbrane, pridno prebirajo, ker se ho treba po novim letu le tih postav deržali.
Ile bi se to povelje dopolnilo, iu imenitni namen bolj gotovo dosegel, so radoliški dekan, prečastiti gosp. Simon Vovk, 18. listopada duhovne pastirje svoje dekanije prijazno v Radolico povabili. Zbralo seje 10 duhovnih pastirjev. Oh devetih so imeli sami g. dekan slovesno sv. mašo. pri kteri so sv. Duhu na pomoč pokliculi. Po sv. maši so g. dekan v farovži pričujoče gospode nagovorili, ter potrebo iu namen zbora oh kratkim razložili. l'o tem so bile po versti brane gori imenovane cerkvene postave, klere so pričujoči gospodje skerbno iu obširno pretresov ali. iu njih razločik med dosidaujimi posiiemovali; posebno so se pri ki govore od zaničevanja (sponsaliaJ. dalje pomodili. Več reči so sc med seboj pogovorili, iu vsih želja je bila. enako ravnati v zadevah zakona in porok, iu sicer ua tanko kakor rit val iu rimski misal zapoveduje: tedaj ludi pri sv. maši žeuinaiu iu nevestam sv. blagoslov delili. kterim in kakor rubrike pripuste.
Vsi gospodje so bili prav zadovoljni, de so imeli priložnost. se v tako imenitnih rečeh med seboj prav po pri-jatelsko pogovarjati, in so želje razodeli. se še v prihodnje vet-krat sniditi ter se še zavolj marsikterih reči posvet vati, de bi zamogli svoje duhovske opravila vsi v edinosti in torej s toliko veči koristjo opravljati.
Oif Xore cerkve, h. Verla Danica! imaš vedno kaj lepiga od cerkvenih naprav in slovesnost povedati nam, nikar ne jemlji za zlo, de se še mi v naši dolini oglasimo, se tvoji besedi priporočimo, naznaniti tudi naše fare lepo slovesnost, ki smo jo obhajali 21. nedeljo po binkoštih.
Prav živo se je tukaj že kazala potreba, nov taberna-kelj napraviti, veliki altar prenoviti, kakor tudi staro zidov jr obleci z boljšim oblačilam. z lepši malarijo. Zelje, to skorej omisliti, so bile občne, kar je posebno kazala rado-darnost pri pobiranji duariiili pomočkov, iu gorečnost, s ktero so si farani prizadjali. zadostiti hudivni besedi čast. gosp. dekana. Cesar so želeli, so omenjeno nedeljo z velikim veseljem zagledali, tirom možuarjev in priterkovauje z v branimi zvonovi je poklicalo še bližnje in tudi daljne sosede. naj Iti bili priče tega za eerkovčane tak veseliga dneva. Pred lložjo službo >o častivredni gosp. dekan blagoslovili malarijo in altar v sredi obilno zbraniga ljudstva, kterimu s« goreči zdihljeji občudovanja vstajali iz veselih pers.
Z znano zgovornostjo so gosp. fajmošter (iospodarič pohvaHi za lložjo east vnete verne, jim podobe na zidu in imeiiitnosi altarja prav jasno razložili: v serce segajoča njih beseda je lepo mesto našla.
I.epo j«- svojo nalogo rešil nialar J. Kolbl iz Gradca; zla-ti s«- jr pa podobar .lernrj llangiis iz Vojnika umevniga mojstia skazal. prenovil iu prezlatil je veliki altar iu postavil nov taberuakelj. ktrriga Ir pogled že keršansko serer veselja vzdigujc. Vredna sta. dcsejiuia očitna hvala pove.
Ilvalr vicdui su vsi farani. ki za olepšauje Božje hiše tal.o zorijo, io k;.kor pridni otroei si rajši manjši kos kruha vrezejo. dr ir njih mali. farna eerkev. ne bo stradala lepiga < zaljsanja. Zmiraj sr |(-po razodeva, dr tiospod v sereib vrinila ljudstva živi. ki hiti vrueal sv. prebivališa iu slaviti vrlirusine soline. Tako so v tekočim lelu že liusj sosedje \ lepi rožni dolini še lepši novo eerkev poslovili. ki i»o 'ž 7. nedel jo po binkošiih blagoslovljena. Od lega drugikrat vee. Hvala pred vsim pa tiospodu \sih gospodov . ki tako imriiilnimu poeelju daja rasi!
Jz 7' /'■•'./ pise „Tr. Z'g.\ de Njii veličanstvi menile v T. isiu i.ekuj dni. \ lleiit-dkuh 5 do ti tednov ostali. II"/ ir pa k jr \ M il.i obhajali. kamor grede sr botu morebiti v Padvi. Viieiici. Vrroui iu drugod kaj mulo pomii-•|o\ala. 2"». • »b T. /juiiuj >tu menile s\it|j eesur in eesuriea i/. Teisiu v llenedke odrinila.
Mtmijh'i1 po s/ras/i i m srrltt.
\ Olooioveu je bolnišuira zračena usmiljenim >c-sii un.	V mladi II o I e s |;, v i i sir |.j|j •». listop. dve
zmotni jiitikinii ■••« srni. - \ II o I z m e n g e u - u bli/.o Sibinju nu >eduio^-|-ask'ni ie \,r deizin i z proirslaiislva v kutoliško eerkev prestop, i.». ii: \rr jih jr sr unilirujruih. sr v cerkev sv••iih katobskiii i-i\ nazaj vriniti, ktere pa nasprotniki na •no« ■»•!v!.«« :;j t ,j; slišijo. \rki /.eni so bili zavolj spovedi zur« - lak«» lisi s;i ui.. uli. de sr j,- skesala, ko je mož s .'t olroei s|,i||u\ jicii i • si 11 j ji prestopil. Ko jr pa svoje poka-tidn • im* otroke pi v i .it v idilo pi • d posteljo pokleknili in pobožno nudili. pi« j«r n s„ sp;,| . j,- |,j|:, j;iko gilijena. de jr vnovič skbp siuiii.i. pri-siupiti najpred k«» ho moč prestopili in sr / iiiriioui ne <laii odvernili. ( Volksfr. f - Iz Peirogrudu \.;ni\~isr rimski posluuee K I n v i o C h i g i, i« !«i! /lasti na Pi«l|skim z velikimi slovesnostmi iu obilnim visi-lj.in spi r jemali: duhovslvo z Ijudstvam iiiii je po vsih posi.n h s krizno iu bauderi naproti h««dilo: muožieu sr je
z veliko spoštljivostjo krog njega gnetla, mu roke kuševala in ga za blagoslov prosila; visoki vojaški časniki so pape-ževimu poslancu svojo postrežbo ponujali. V Varšavi mu je odbor naj izverstniših gospa naznanil svoje sveto spoštovanje in ljubezen do svetiga Očeta. V Ce n š t o h a v jc prišel v noči, vender so bile vse hiše razsvitljene, kodar je šel, niuihi z veliko množico ljudstva so iiiii z baklami nuproti prišli. — V Bcrnu so ondotni škof kupili dve hiši z velikim ver-tum zu l (i.t)OO gold., in bodo ta prostor obernili za mla-denško semenišč; rujgruški prelat je v ta namen daroval 50.(100. šen-tomuški prelat pa 10.000 golil.— V Divon-u jc bilu nedavno med 1 katoliškimi duhovni in I protestau-škimi pastorji verska poganjku, ki je terpela od I. do T. ure popoldne, in nu koncu prepira so vicomtc Boucage, bivši francoski pair, B o 11 u nd , sodnik v tem mestu, iu notar Girard očitno ruzglasili. de slava zmage gre brez vsaciga pomislika katoliški struni. — Na Šved." kim, pišejo, de kralj želi versko svobodo, deržavni zbor pa mu nasproti dela. — V S t uit ga ril je dospelu iz llima osnova nove pogodbe, klera se tlela med omlotim deželo iu svetim ►Sedežem. — 11. t. m. je g. Oiivieri s 1 zainurkumi prišel v Monakov, ktere jc tudi tam v ženskih samostanih oddal. Pričujoči ne morejo dopovedati, koliko veselje so imele še-stere že poprej ondi bivajoče zumiirkc, ko so svojiga duhovniga očeta in olctnika zopet v idile. Tako jc blezo teduj zopet vse oddal, kar jih je poslcdnjič rešil in ni dvomili, dc jo bo zopet v Kgipt po novih potegnil, sumu ako bo imel pomočkov. — Na Spanjskini je pogodba z Kimam od Iti. sušca 1*51 spel polno veljavo zadohila: več razpisov vslcd lega spet škofam dovoljuje svobodno posvečevanje duhovnov. ženskim samostanam se povračujc pravica, dc smejo zopet novinke sprejemuti. pogosto se ludi o tem ravna, de bi se ccrkovne že prodane posestvu cerkvi zopet povernile. Nekteri goreči pridali so \arvacz-a prosili zu privoljenje. 22 moških iu ženskih sumostuimv obnovili. Tudi se papežev poslance vsakdan pričakuje. Zares je to vesrl napredek v deželi, kjer je katoliška cerkev poslednje leta tolikanj terpela.
Ji i H tiarort*
Za afrikanski misijon: Iz kočevske Brke 111. 15 kr.. Brulovsk. deuuru ti II.. g. K. Si. 1 11.
IMuiiorsise zaticre.
1/. I j ubij nilske škofije. S en t-Viška fura pri Ziličini jr dobrovskiiuu fajmoštru. g. Jož. Poklukurju. fara \* i ni c c pa goticiiiskimu lokulisiu.g. Fr. Z o rc r-j ii. podeljena.
Imenovani iluhoviiii *lr teduj izpruzujrui: zu Dobrovo se ml 21. t. m. do prcčrMit. ljubljanskima kapitrlna .— za Golt en iz pa od M. t. m. do v is. e. k. deželne vladije skoz 0 tednov v škofijski pisurnici prošnje oddajajo.
ti. Mart. Pšrnla. duh. pomočnik v pokoji. je 20. kozop. v Idrii. g. Mat. P u h u r. doli. pomočnik v .Naklim, pu 1*. listop. umeri. Bog jimu daj v miru počivali!
t e rž a s k i škofii. ti. Jož. K o man pride od stare k novi cerkvi >v. Anionu: g. Mul. Iiu si juti iz Cerniv.-rha (Verteiieglio) v Terst k sturi cerkvi sv. Anionu: g. Kr. Itoviiik. novoposvečenec. v Ceinivcrh: g. Slcf. Korcu iz Drugača v (iradiše (tinlignanu i: g. \nl. Dcvelak. uovo-posvcčencc. v Druguš: ». Jak. Debeli«' za sumolnig;: duli. pom. v Borili; g. K-J Pubris. d.jakoii. za škofov iga Kaplana: g. Ant. Tem pesi a. novi-posvei•enec. za kuiicclista in 2. s k«i f. kaplanu : g. *im. J ure h man v Veprinac: g. Juri Prem ii da. nov oposv cčeiiee. \ Sušnjcv ico: »:. Jan. li c r g u lin u ž I. iz I. a nisi ju za uumcsiniku v Verbiž tTrrviso): g. Korl Podobnik, leihiški fajmošter. zavoljo bolezni un svojo rudovoljno prošnjo iu željo, za kaplanu v Tribuno: g. Maks. To d i n a. poprej iiumesiuik. zdaj poterjcii fajmošter v Bujuh: g. Jož. Del Caliče. fajni. v Kcrbiiiiuh, za Oijm. \ Mnglo tMuggial.