Leto XXVI. Številka
59
Jesg^itelii: obč. konference SZDL >n Ti*5,' ^ranj» Radovljica, Sk. Loka Kranj1 ~~ Izdaja CP Gorenjski tisk — (Ya ^'avni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar
^asilo socialistične zveze de lovnega ljudstva za gorenjsko
V četrtek zvečer so v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju slovesno odprli razstavo »Partizansko zaledje na Gorenjskem 1941—45«, posvečeno prazniku občine Kranj in 30-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Otvoritve se je udeležil tudi član predsedstva ZKJ in sekretar mestne konference ZK Ljubljana Vinko Hafner.(-ig) — Foto: F.Perdan
Kranj, sobota, 4. 8. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
5. avgust - občinski praznik Radovljice in Tržiča
„Partizansko zaledje na
Gorenjskem 1941-45"
• Yss\aj\xl v avgustu •
veča*«]
Za tržiški praznik nov gasilski dom
čine T8—1 jc> že več let Praznik ob" pravniJ21' ' ,Proslavljanje letošnjega sta se 0 zače,° danes, 4. avgu-druWv!	sejo gasilskega
^OR	v dvorani paviljona
kov?,' na- kateri bodo Podelili odli-tržisi/''3 ln zn«čke najzaslužnejšim začel m gasilcem- 0b 14- uri se bo m0v .spominsko mednarodno tek-?-narfnje gasilskih enot v spomin ne-D0l^ga Vaškega gasilca Jožeta Štiri .tekmovanje bo trajalo Ure>, in sicer na nogometnem bode U" 0b 19- uri bo na Trgu svo-VoHV Pr°menadni koncert tržiške pa . ' "av Pihala, ob pol osmih zvečer PtJl^^^e gasilce in goste sprejel fleL u', trziške občinske skupšči-ll2- Vili Logar.
Jutri zjutraj ob 5. uri bo pomagala Tržičanom na noge budnica godbe na pihala. Ob 9. uri bo v paviljonu NOB svečana seja družbenopolitičnega zbora občine Tržič, na kateri bodo podelili plakete mesta Tržiča. Pol ure kasneje bo na Cankarjevi cesti zbor gasilskih enot, enot civilne zaščite in Rdečega križa, ki bodo v povorki odšle po cesti J L A, Cankarjevi cesti in Trgu svobode proti novemu gasilskemu domu, ki bo svečano odprt ob pol desetih. Tu bo tudi osrednja slovesnost ob občinskem prazniku. Okrog poldneva pa se bo začela v predilniškem parku ob paviljonu NOB družabna prireditev.
Značilnost letošnjega tržiškega občinskega praznovanja je številna
je v sredo zadovoljno zapuščalo iztek prenovljene 50-*8lav	n*ce' hi je pokrita s plastično maso, na Gorenji Savi. SK
^^kalnic L namreč og a niz a tor otvoritvene skakalne tekme na plastičnih a "tu, t!	Prireditvi z mednarodno udeležbo je nastopilo SO skakalcev.
\\k()rdon>' se Je pojavila tudi vsa slovenska skakalna elita. Z novim °<>lhar. /v "/ niCC- 50,5 mctra Je zmagal član ljubljanske Ilirije Branko lfr°kviru ° eitev> ki jo je odlično organiziral domači smučarski/klub, je bila ()to: p ^P()rtnih tekmovanj v počastitev občinskega praznika Kranja, ( dh)
Vetima,
udeležba gostov iz pobratenega al-zaškega mesta Ste Marie aux Mineš. Razen uradne 12-članske delegacije bo prišla v Tržič tudi skupina 22 francoskih turistov, ki so svoj izlet organizirali tako, da bodo lahko prisostvovali prazniku pobratenega mesta.
Francozi bodo prišli na mejni prehod na Ljubelju danes ob 17. uri. Pričakali jih bodo predstavniki Tržiča, folklorna skupina Karavanke (plesalka in plesalec bosta oblečena v alzaško oblačilo) in Tržiški oktet. Po sprejemu in domači pogostitvi se bo kolona ustavila pri spomeniku in taborišču v Podljubelju, kjer bodo gostje položili venec, oktet pa bo zapel nekaj pesmi. Francozi bodo nato na Trgu svobode v Tržiču poslušali promenadni koncert tržiške godbe na pihala.
Jutri se bo uradna francoska delegacija -udeležila svečane seje družbenopolitičnega zbora občine Tržič. Potem bodo uradna delegacija in 22 turistov iz Ste Marie aux Mineš odšli na krajši izlet v Begunje, Vrbo in na Bled. Po vrnitvi se bodo zabavali na družabni prireditvi v predilniškem parku. Francozi se bodo poslovili v ponedeljek z-jutraj.
J. Košnjek
Slavnostna seja v Radovljici
Priznanja bodo dobili Lenart Petrač, Anton Kobentar, Franc Fister, Marinko Valentin in Rudi Finžgar
reditve. Tako je bil ob 17. uri promenadni koncert godbe na pihala iz Gorij pred hotelom Grajski dvor v Radovljici. Ob 17.30 je na blejskem otoku nastopil pevski zbor Galus, ob 20. uri pa so v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo o kmečkih uporih na Gorenjskem. Razstavo je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju pripravila ob občinskem prazniku "radovljiška delavska univerza. Ob tej priliki je bil tudi koncert grupe Consortium musicum iz Ljubljane. Razstava Kmečki upori na Gorenjskem bo v dvorani radovljiške graščine odprta do 14. avgusta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.	A. Z.
Znižanje cen poletne konfekcije
do 50 °/o
do 31. avgusta
„n	v veleblagovnici Globus
K RAN J in blagovnici Kokra — Kranj
• VssUjul v avgustu •
Radovljica, 3. avgusta — V počastitev letošnjega praznika radovljiške občine je bila ob 17. uri v veliki sejni dvorani občine slavnostna seja splošnega zbora občine Radovljica. Uvodoma je zapel pevski zbor A. T. Linhart iz Radovljice. Ko so nato udeleženci splošnega zbora z eno-minutnim molkom počastili spomin padlih in umrlih borcev, so imenovali delegacijo, ki je položila vence na grobnico padlih borcev v Radovljici. Vence pa so položili tudi na pokopališču talcev v Begunjah, k spomeniku padlim v Dragi in Kropi, na Bledu ter v Boh injski Bistrici.
O delu, uspehih in nalogah občine je potem spregovoril predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Zatem pa so podelili letošnja občinska priznanja. Dobili so jih Lenart Petrač iz Lesc, Anton Kobentar iz Radovljice, Franc Fister iz Bohinjske Bistrice, Marinko Valentin iz Lesc in Rudi Finžgar iz Nove vasi. Javna priznanja so izrekli tudi podjetjem Plamen Kropa, Almira Radovljica in Lip Bled.
Po slavnostni seji pa so si udeleženci zbora ogledali veliko gasilsko vajo ob 90-letnici prostovoljnega gasilskega društva Radovljica ter tovarno Almira, ki letos praznuje 25-letnico obstoja.
Razen današnje slavnostne seje so bile v radovljiški občini še druge pri-
Radovljici. Ob 17.30 je na blejskem otoku nastopil pevski zbor Galus, ob 20. uri pa so v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo o kmečkih uporih na Gorenjskem. Razstavo je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju pripravila ob občinskem prazniku 'radovljiška delavska univerza. Ob tej priliki je bil tudi koncert grupe Consortium musicum iz Ljubljane. Razstava Kmečki upori na Gorenjskem bo v dvorani radovljiške graščine odprta do 14. avgusta vsak dan od 10. do 12. in od 16; do 18. ure.	A. Z.
Tudi letos zlata, srebrni in bronaste plakete Tržiča
Komisija za odlikovanja skupščine občine Tržič predlaga na osnovi 5. člena odloka o podeljevanju plaket mesta Tržiča družbenopolitičnemu zboru občine, ki se bo sestal jutri, !"■>. avgusta, dopoldne, da bi letos podelili eno zlato, dve srebrni in tri bronaste plakete mesta. Komisija predlaga, da bi zlato plaketo mesta Tržiča prejela tovarna Peko za izredne dosežke na gospodarskem področju, srebrni pa TVD Partizan Tržič za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju športne dejavnosti in Gasilsko društvo Tržič /,a humano delo. Bronaste plakete pa naj bi po predlogu komisije prejeli Rudi Hrovatič za družbenopolitično delo, Kdo Roblek za dolgoletno uspešno delo na področju kulture in Zinka Srpčič za prizadevno delo pri razvijanju kultur-noprosvetne dejavnosti. Plakete bodo podeljene jutri na seji družbenopolitičnega zbora občine.	-jk
XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM
v Kranju od 10. do 20. avgusta
Naročnik:
Dražji telegraf in telefon
Od 1. avgusta dalje veljajo nove cene v paketskem poštnem prometu, pri poštno na-kazniških storitvah in plačilnem prometu. Pri telegrafskih storitvah se je povedala cena besede za telegram od sedanjih 0,20 na 0,30 din. Pri telefonskih storitvah je nova cena impulza 0,35 din. Cena mesečnega pavšalnega zneska za zasebne telefone pa ostane nespremenjena, to je 30 din za 50 krajevnih telefonskih pogovorov oziroma impulzov po 0,30 din.
Polno turistov
Trenutno so v slovenskih turističnih krajih zasedene vse turistične postelje. To pomeni, da je trenutno pri nas okoli 62.000 gostov, med njimi okoli 60 odstotkov tujih. V juniju se je število prenočitev v primerjavi z lanskim junijem povečalo za 15 odstotkov, od tega so se najbolj povečale prenočitve tujih gostov. Samo na slovenski obali je trenutno 20.000 turistov,
med njimi okoli 13.000 tujih.
/
Močnejša zastava 750
V	tovarni »21. maj« so izdelali prvi avtomobilski motor domače izdelave. Skupina strokovnjakov je »fičkov« motor spremenila in okrepila, tako da bo imel namesto dosedanjih 23 konjskih sil 30. Avtomobil s takim motorjem bo lahko vozil tudi s hitrostjo 120 km na uro. Izdelovati ga bodo z-ačeli že konec avgusta.
Drugič presadili ledvico
V	reški bolnišnici so šoferju Petru Čoloviču že drugič presadili ledvico, kar je doslej edinstven primer v jugoslovanski medicini. Pred dvema letoma so bolniku vsadili ledvico darovalca očeta, vendar presaditev ni uspela. Zdaj je ledvico darovala mati.
Jugoslovanski jutranjiki
Pred kratkim so objavili podatke, koliko jutranjikov so v aprilu poprečno prodali v Jugoslaviji. Na prvem mestu je beograjska Politika z 232.090 izvodov, na drugem mestu je Delo z 86.702 izvodi, na tretjem zagrebški Vjestnik z 79.867 prodanimi izvodi, na četrtem mestu pa sajarevsko Oslobodjenje s 55.479 izvodi.
Sprememba dogovora o dohodkih
Na pobudo republiškega sindikata so pred kratkim podpisniki splošnega družbenega dogovora spremenili nakatera določila tega dogovora. Po teh spremembah se bo vsota sedanjih kalkula-tivnih dohodkov povečala poprečno za 4,8 odstotka, in sicer za 5,38 v gospodarstvu in za 2,09 v negospodarstvu. Razen tega pa se povečuje tudi stopnja kalkulativnih OD v negospodarstvu za 5 odstotkov bd sedanjih 95 na 100 odstotkov. Povečan je tudi faktor stimulacije, in sicer od sedanjih 15 na 19 odstotkov, tako da se bodo dohodki 'v negospodarstvu lahko povečali za več kot 10 odstotkov.
Puljske nagrade
Strokovna žirija ja podelila nagrade najboljšim ustvarjalcem letošnjega 20. puljskega filmskega festivala. Veliko zlato areno je dobil film Su-tjeska, drugi najboljši film je Bombaši in tretji Živeti od ljubezni. Prva nagrada za režijo je pripadla režiserju Matjažu K lop čiču za film Cvetje v jeseni. Zlato areno za najboljšo vlogo ima Ružica Sokić, srebrno pa Milena Zupančič za vlogo Mete v Cvetju v jeseni. Nagrada za najboljšo moško vlogo pa je pripadala Ljubiši Samar-džiču.
Tržičani pripravljajo ustavne razprave

V	Tržiču so se dogovorili, da se bodo razprave o osnutkih zvezne in republiške Ustave ter osnutku občinskega statuta ter statutov krajevnih skupnosti začele v drugi polovici avgusta. Razprave bodo potekale po načrtu za organizacijo in spremljanje razprav, vodil pa jih bo posebni koordinacijski odbor. Prav tako so v Tržiču osnovali aktiv vodij razprav in statutarno komisijo, ki ima nalogo pripraviti osnutek statuta občine.
Prva pomembnejša-'razprava bo konec avgusta. Nanjo bodo povabili člane aktiva vodij razprav, člane izvršilnih teles občinskih družbenopolitičnih organizacij in Vodilne uslužbence občinske uprave. Razpravo naj bi predvidoma vodil podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej.
Nacrt ustavnih razprav predvideva, da se morajo do 16. septembra sestati prosvetni delavci, kulturniki in predstavniki telesnokulturne skupnosti. Za vodstvo razprave bodo Tržičani prosili sekretarja republiške konference SZDL Milana Kučana.
V	Tržiču računajo, da bodo do 20. septembra pripravili enodnevni seminar za predsednike krajevnih organizacij SZDL, predsednike krajevnih skupnosti in sekretarje osnovnih orgartfeacij in stalnih aktivov ZK s terena. Razen osnutkov zvezne in republiške ustave bodo na tem srečanju obravnavali osnutek statuta občine in problematiko statutov krajevnih skupnosti. Za tolmačenje novosti s tega1 področja bodo prosili sekretarja medobčinske-
ga sveta ZK za Gorenjsko Martina Koširja. Ob vseh teh razpravah pa ne gre prezreti razprav na krajevnih družbenopolitičnih aktivih in številnih razprav po delovnih organizacijah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela. Te razprave bodo zaključene do 15. septembra.
Konec septembra bo v Tržiču zaključna ustavna razprava. Na skupni seji občinske konference SZDL in konference ZK bodo ocenili razprave o osnutkih nove republiške in zvezne ustave ter statutu občine ter oblikovali dokončne pripombe, ki se bodo oblikovale v razpravah.
J. Košnjek
Izleta v Robež in Auschwitz
Pri občinskem odboru ZZB NOV na Jesenicah se že pripravljajo na organizacijo dveh izletov. Prvega bodo za svoje člane organizirali 2. septembra v Robež nad Apače v spomin na prvo borbo koroških partizanov. V Robežu bodo odkrili tudi spomenik.	,
Drugi izlet pa bodo po osmih letih organizirali v Auschvvitz. Ker je to taborišče razmeroma najbolj oddaljeno in bo vožnja nekoliko dražja, računajo na pomoč jeseniških delovnih organizacij. Izlet bodo organizirali od 7. septembra do 11. septembra. Računajo, da bo za oba izleta dovolj odziva, saj so bili takšni izleti že do sedaj zelo dobro obiskani.	D. S.
Združene lesna industrija
m v« v
Trzic
čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča
Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij.
Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnoevropskih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste!
Prireditve za občinski praznik Radovljice
Sobota, 4. avgusta
ob 10. uri v prostorih radovljiške graščine razvitje Čebelarskega prapora ob 90-letmci čebelarske organizacije na Gorenjskem,
ob 11 uri otvoritev prenovljenega Čebelarskega muzeja v radovljiški graščini ob 200-letnici smrti slovenskega čebelarja Antona Janše,
ob 17. uri nastop ansambla Vadnali (Clevveland) v športnem parku pri TVD Partizan v Radovljici,
ob 20.30 kulturna prireditev v počastitev 90-letnice prostovoljnega gasilskega društva Radovljica v športnem parku v Radovljici. Nedelja, 5. avgusta
ob 6. uri budnica godbe na pihala Lesce v Radovljici, ob 10. uri slavnostno zborovanje ob 90-letnici prostovoljnega gasilskega društva Radovljica v športnem parku TVD Partizan v Radovljici, ob 11. uri povorka in mimohod gasilskih enot v Radovljici, ob 11.30 promenadni koncert godbe na pihala iz Lesc v Radovljici, ob 16. uri zabavna gasilska prireditev v športnem parku v Radovljici Torek, 7. avgusta
ob 9. uri slovensko prvenstvo v veleslalomu na Kredarici, ob 16. uri meddruštveni turnir v rokometu v Radovljici, ob 20.30 kulturna glasbeno-folklorna prireditev z nastopom moškega pevskega /bora Stane Žagar iz Krope, folklorne skupine iz Gorij in ansambla Gorenjci v festivalni dvorani na Bledu.
Pri občinski konferenci SZDL se je pred nedavnim sestala komisija za akcijo Očistimo naše okolje. Člani komisije so razpravljali o sprejetem "programu ter o dosedanjem poteku akcije. Na koncu seje so imenovali 12-članski operativni štab, ki bo skrbel, da bo akcija nemoteno potekala.
Na zadnji seji občinske konference ZMS Jesenice so razpravljali o kadrovanju mladih v republiško mladinsko politično šolo, ki bo ob koncu avgusta v Ljubljani. Poleg tega so na seji pregledali delo v preteklem mesecu ter se menili o pripravah na praznovanje dneva graničarjev.	J. R.
Ko so ob krajevnem prazniku Žirovnice priredili slovesnost ob spomeniku talcev v Mostah, je bil spomenik že lepo obnovljen, vendar še ne popolnoma. Do sedaj so postavili plošče padlim talcem, v drugi stopnji izgradnje pa bodo postavili še kip borca, ki ga bo izdelal jeseniški kipar Jaka Torkar. D. S.
Komunalno podjetje Tržič
Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik
Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest in javne razsvetljave, snagu


TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA
KAMNIK
proizvaja fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešan ke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz tempirane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke
Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
jesenice

□ TIKO
Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme
vsem občanom in poslovnim prijateljem čestita za občinski praznik Tržiča in jim želi veselo praznovanje
]QbQtq,_ 4. avgusta 1973
UGLEDNA OBISKA: predsednik republike Tito, ki je pred dnevi sprejel na Brionih predsednika Bangladeša Mudžiburja Rahmana (ta je medtem končal obisk pri nas), je v torek priredil prav tam svečano večerjo za nizozemsko kraljico Julijano in njenega soproga princa Bernarda, ki sta prišla na zasebni obisk v našo deželo.
Obiska sta kajpak po svoji vsebini in političnem pomenu različna, skupno pa jima je vsaj to, da pričata o nedvomnem ugledu naše države in predsednika Tita na geografsko (in tudi politično) dveh tako različnih koncih sveta.
Razgiban teden
Obisk Mudžiburja Rahmana, predsednika države, ki jo je Jugoslavija priznala med prvimi, ima globlji pomen za medsebojne odnose. Bangladeš je nastal z razcepitvijo Pakistana na dva dela, toda nova država, rojena v kruti vojni, je že našla svoje mesto v veliki družini narodov. Njena zunanja politika temelji na vseh tistih načelih, ki so značil-. na tudi za nas, in zato ni čudno, da imata obe državi* dobre stike
in prav tako ni nenavadno, da si Bangladeš skuša zagotdViti svoje mesto tudi v krogu neuvrščenih. Prav to (pri čemer ni cPdveč pripomba, da bo Jugoslavija zastavila svoj vpliv za sprejem mlade države v vrste neuvrščenih prihodnji mesec na konferenci v Alžiru) ter izmenjava mnenj o tem, kako bi že sedaj dobre stike še okrepili, je bila osrednja tema ju-goslovansko-bangladeških pogovorov, ki sta jih obe strani ocenili kot izredno koristne.
ODSTOP: libijski predsednik Gadafi, s čigar vednostjo in nedvomno podporo je minuli teden približno trideset tisoč libijskih državljanov organiziralo pohod na Kairo (kjer naj bi demonstrirali v prid združitve obeh dežel), je odstopil, pa kasneje svoj odstop preklical. S tem je posredno ustregel prošnji (če uporabimo kar se da mil izraz) egiptovskega predsednika, naj zaustavi marš na Kairo — hkrati pa še Utrdil 'svoj osebni položaj.
Dejstvo je, da je polkovnik Gadafi zdaj trdneje v sedlu kot je bil kadarkoli in to je nekaj kar utegne imeti za bližnjo prihodnost bližnjevzhodnega področja, še vedno obremenjenega z nerešeno krizo, kmalu otipljive posledice.
Očitno je namreč, da se Gadafi ni odpovedal svojim velikim ciljem, ki bi jih bilo mogoče zelo na Jtratko in ..skopo.označiti- ta-
kole: vojna z Izraelom, ki naj povrne zasedena arabska ozemlja (in z njo čast ter ponos), enotnost arabskega sveta (sprva zveza z Egiptom, kasneje pa gotovo še kaj več) ter ne naposled tudi velik osebni delež libijskega predsednika pri vsem tem. Zanesljivo je vsaj eno: da bomo namreč o izredno eksplozivnem, pa hkrati izjemno mladem (komaj trideset let) libijskem predsedniku slišali še marsikaj — in nemara kmalu.
Umrl je Wal-ter Ulbricht
Minulo sredo popoldan so iz Berlina poslali v svet novico, da je nekaj ur poprej, ob 12,55, umrl predsednik državnega sveta NDR in bivši prvi sekretar enotne nemške socialistične partije Walter Ulbricht. Vzrok smrti nemškega politika in patriota, starega 80 let, sicer ni znan, vendar je mož bolehal že od spomladi 1971 dalje.
Ulbricht, nekdaj mizarski vajenec, vojak v 1. svetovni voini, zagrizen pobornik i/i razširjevalec antimilita-rističnih in protiimperialističnih idej, preganjani revolucionar in zapornik, član napredne Zveze Sparta-kovcev, se je rodil 20. junija 1893 v
Leipzigu, v delavski družini. Bil J soustanovitelj KP Nemčije, udele*^ nec pogajanj z zastopniki neodvis^ socialnodemokratske stranke v 1«*. 1920, ko so razpravljali o združHv' ter kasneje, po 8. kongresu KP, ^ CK in delegat v političnem komiteJv kominterne. Kot ljudski poslanec deželni skupščini Spodnje SaksorUJ in potem, kot predstavnik iste& okrožja v Reichstagu, je vse do >e : 1933, dokler Hitler parlamenta razpustil, ostro nasprotoval na^1 mu. Pozneje je skupaj z vodstv0^ preganjane K P prešel v ilegalo in 1 začetku druge svetovne vojne odP,f toval v Sovjetsko Zvezo. P6stal J eden glavnih voditeljev giban^v »Svobodna Nemčija« in več mesec. prebil v prvih frontnih linijah. y
Po osvoboditvi je vztrajno gal reorganizirati partijo in pripr%
1 jati združitev s socialdemokrat^
stranko. Leta 1946 so ustan«;.-enotno socialistično partijo in Ulbriehtu zaupali položaj mestnika predsednika. Do nega sekretarja je napredoval ''i.j. 1950, ko pa je bila ta funkcija % njena, so ga imenovali za PrV]et* sekretarja CK. Obenem je od 1949 naprej opravljal dolžnosti ^ mestnika predsednika vlade ^ Mesto predsednika državnega s^rti je zasedel leta 1960, po f\e\\ Wilhelma Pecka. Prvi mož v d6^ je ostal vse do svoje smrti, prete sredo, 1. avgusta.	«
Poleg najvišjih odlikovanj Ni-J u jeUlbricht zaslužil tudi red he' ZSSR. Jugoslavijo je obiskal krat, zadnjič leta 1966. 1
t
ljubljanska banka
T R i it
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
čestita za občinski praznik in priporoča svojo priznano posteljnino
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
gostinski pbrati Ljubelj Kompas Garni hotel Kompfas Ljubelj
in restavracija Deteljica v Bistrici
čestita svojim zvestim obiskovalcem za občinski praznik in se priporoča

PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce
Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali!
NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din,
NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev,
KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih,
KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno
KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev.
Pikice črne, plašče k rdeč, zdaj me poznate drugič pa več!
Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo.
Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska.
Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla.
ljubljanska banka
J

m v»vi
Trziska
industrija
obutve
in konfekcije Tržič
Kolektiv Tria ima danes 140 zaposlenih in je zrasel iz majhne trgovine s čevljarskimi potrebščinami. Vrednost letne proizvodnje dosega 3 milijarde dinarjev. Obrat sestavnih delov obutve je bil zgrajen pred petimi leti z lastnimi sredstvi tovarne in soudeležbo Peka, vendar je danes že pretesen, lokacija pa ne dopušča širjenja prostorov. TRIO se je pred leti znašel v težkem položaju, vendar je kolektiv leta 1971 in 1972 prebrodil težave in ne kaže, da bi se hudi časi povrnili. Kolektiv v težkih trenutkih ni klonil in zato dosega danes uspehe.
TRIO proizvaja sestavne dele za obutev iz naravnega in umetnega usnja. Uspešno jih prodaja Peku, Planiki in drugim podjetjem obutvene industrije v Sloveniji.
Druga panoga je usnjena konfekcija, ki jo izdelujejo za domači trg po naročilu raznih trgovskih organizacij. To so zimski in letni plašči, suknjiči, kostimi in drugi modni izdelki, sešiti iz kozjih velurjev. Na željo naročnika proizvajajo v TRIO te izdelke tudi iz ovčjih ali svinjskih velurjev.
Za TRIO je značilna še tretja dejavnost — posredništvo pri prodaji osebnih zaščitnih sredstev. To so delovne obleke in halje, varilski predpasniki, zaščitne čelade, ortopedski čevlji, zaščitne rokavice, zaščitni pasovi, zaščitna očala in druga osebna zaščitna sredstva.
Ob občinskem prazniku čestitamo kolektivu za dosežene uspehe, TRIO pa želi vsem občanom in poslovnim prijateljem ob prazniku Tržiča vse najboljše in obilo uspehov!
SGP Tržič
IBIRO
=	š svojo enoto
« S6PTRŽIČ Arhitekt biro Kranj
vsem poslovnim prijateljem in občanom na območju občine Tržič čestita za občinski praznik Tržiča
—	gradi in projektira vse vrste visokih graden j
—	izvaja ključavničarska, kleparska, vodoinstalaterska in pečarska dela
ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENO ČESTITA KOLEKTIV

TOVARNA OBUTVE TRŽIČ
**
* ★★
7*
IN PRIPOROČA MODELE IZ KOLEKCIJE JESEN 73
Tržiška tovarna kos in srpov Tržič
Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za obliče, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože. podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice.
Vsem občanom čestita za občinski praznik Tržiča

Živilski kombinat
Žito Ljubljana
DE Pekarna Tržič
čestita vsem občanom Tržiča za praznik ter vsem potrošnikom Kranja in Tržiča, ki se poslužujejo njenih izdelkov.
Nadalje se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah kruha, peciva in mlečnih izdelkov

5. avgust — praznik občine Tržič
Gospodarstvo in negospodarsto korakata vštric
Letošnji gospodarski rezultati dokazujejo, da je bilo gospodarjenje v preteklosti pravilno in usmerjeno v prihodnost — Za šole in vrtce Tržičanom denarja ni nikoli žal — TIS in kulturna skupnost uspešno uresničujeta naloge — Tržič se odpira navzven
V	nedeljo, 5. avgusta, bo poteklo 32 let od žalostnega dogodka, ki se je odigral v Verbičevi koči pod Storžičem. V tem zavetišču so se zbrali prvi tržaški partizani. Pred seboj so videli le en cilj: zmagati in pregnati okupatorja. Vendar junaki niso dočakali svečanega trenutka svobode. Okupator jih je izsledil in 5. avgusta obkolil. 8 partizanov je dočakalo žalostno smrt in zverinsko maščevanje Nemcev. Ce jih niso uklonile krogle, so njihova življenja ugasnila v plamenih zažgane Vrbičeve koče.
V	spomin na ta dogodek praznuje tržiška občina vsako leto 5. avgusta svoj praznik. Praznovanje 12.000-članske občinske skupnosti je najlepša priložnost za predstavitev dosežkov gospodarstva in družbenih dejavnosti ter za pogled v njeno prihodnost ...
Letošnji polletni celotni dohodki tržiškega gospodarstva se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 52 odstotkov. Glavni vzrok za to povečanje celotnega dohodka gre pripisati 15,6- odstotnemu povečanju industrijske proizvodnje ob le 1-odstotnem povečanju zaposlenosti. Produktivnost Tržičanev se je popravila. Doseženi gospodarski rezultati letošnjega prvega polletja kažejo, da so bila preddvidevanja le-
tošnje gospodarske resolucije, sprejeta na začetku leta, življenska in uresničljiva.
V primerjavi z lanskim so v letošnjem prvem polletju narasli tudi povprečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu. Porast dosega 26,9 odstotka in tako znaša povprečna tržiška »gospodarska plača« 2063 dinarjev, kar je blizu republiškega povečanja in več od dohodka, ki naj bi ga v tržiškem gospodarstvu dosegli na koncu leta. Takšno povečanje je bilo doseženo predvsem na račun boljšega položaja tekstilne industrije, kjer so se v primerjavi z lanskimi polletnimi osebnimi dohodki letošnji povečali za 33 odstotkov. Za primerjavo naj povemo, da so se v tem času povprečni osebni dohodki v negospodarstvu zaradi znanih vzrokov (zamrznitev) povečali le za 8,4 odstotka.
Kljub tem povečanjem je ekonomičnost tržiškega gospodarstva manjša, vendar je še vseeno družbeni proizvod v letošnjem prvem polletju večji od planiranega. Čeprav so obveznosti gospodarstva večje, njegova reproduktivna sposobnost ni manjša, polletni ostanek dohodka pa '/.naša po prvih ocenah 3 milijarde starih dinarjev.
Nevarnost nelekvidnosti se umirja. Dni, ki imajo delovne organizacije blokirane žiro račune,
je manj. Plačana realizacija se povečuje, kar vpliva, da je na računih delovnih organizacij vedno več denarja. To je rezultat politike v preteklosti, ko so organizacije združenega dela razvijale v okviru možnosti in niso pozabljale na obratna sredstva.
Dobre rezultate obeta tudi izvoz, ki je letos za 3,2 odstotka večji od lanskega polletnega. Njegova vrednost znaša 3,815.500 ameriških dolarjev, kar predstavlja 52,5 odstotka izvoza, ki ga mora doseči tržiško gospodarstvo ob koncu leta. 85,8 odstotka izvoženega blaga potuje na zahod, kar je še bolj razveseljivo, saj so zahteve tamkajšnjega trga mnogo večje.
Se dva podatka utegneta biti zanimiva.
Tržiško gospodarstvo investira v glavnem v opremo in manj v osnovna sredstva. Brez upoštevanja sredstev bank znaša letošnja polletna vrednost lastnih investicijskih sredstev 17 milijonov dinarjev, lani v enakem času pa 15,6 milijona dinarjev. Druga razveseljiva ugotovitev pa je, da znašajo hranilne vloge Tržiča-nov že 27,5 milijona dinarjev, kar je za 18 odstotkov več kot konec julija lani. Velik porast je zabeležen pri stanovanjskem varčevanju.
Ti rezultati so bili doseženi v gospodarstvu ne preveč naklonjenem času in ta uspešnost je še večja ob produktu, da nobena organizacija združenega dela ne posluje z izgubo!
Tržičani so junija letos prestali še eno preizkušnjo. Na referendumu so se odločili za triletno podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev. Odločitev je bila enotna, saj je zanjo glasovalo dobrih 74 odstotkov volivcev. Tako bodo letos v Tržiču odprli novo šolo na Bistrici in prihodnje leto začeli graditi vrtca na Bistrici in v Križah. Dobra materialna osnova šolstva in varstva bo nedvomno vplivala na boljše učno-vzgojne uspehe in večjo prodpktivnost zaposlenih staršev.
Judi kultura je že dve leti organizirana na samoupravnih temeljih. Temeljna kulturna skupnost je vedno bolj samoupravna interespa skupnost občanov z zametki delegatskega sistema. Skupnost zdru-
Spomenik pod Storžičem, kjer so 5. avgusta leta 1941 padli prvi trži'Sv partizani.
žuje občinske in nekatere medobčinske kulturne zavode in vsa delujoča amaterska kulturna društva, vključena v zvezo kulturnoprosvet-nih organizacij. Povečal se je družbeni prispevek kulturi. Leta 1970 je prišlo za kulturne potrebe občana iz občinskega proračuna 21 dinarjev, leto kasneje 34 dinarjev, lani 47 dinarjev, letos pa predvidoma že 56 dinarjev. Seveda pa ob tem ne smemo prezreti dosežkov knjižničarstva, razstavne dejavnosti, gostovanj poklicnih gledaliških skupin, razvoja lokalnega radia in arhivske ter muzejske dejavnosti.
Krivični bi bili, če se ne bi ozrli še na področje telesne kulture. Veliko uspešno organiziranih športnih prireditev je že bilo v Tržiču, vendar s položajem telesne kulture nasploh ne moremo biti zadovoljni. Delo športnih društev hromita predvsem pomanjkanje sposobnih ljudi in — denarja. To vrzel v Tržiču delno premostijo sredstva delovnih or-
ganizacij, ki so se letos že drug® leto zapored odločile prispevat1 dodatna sredstva za boljši polo' žaj telesne kulture in športa.
Z ustanovitvijo telesnokulturne skupnosti — v Tržiču jo nameravaj0 oblikovati letos — bo marsikatera nevšečnost, predvsem pri financ'; ranju, odstranjena. Pogoji za razvoj telesne kulture in športa bodo boljši-
Ko zaključimo tale zapis, n®' menjen prazniku Tržiča in njc" govih prebivavcev, ne moren*0 mimo pristnega in prijateljske^0 sodelovanja z zamejstvom in s tu' jimi mesti. Srečanja s koroškim1 Slovenci so iz leta v leto pog°' stejša, sodelovanje s francoski1" mestom Ste Marie aux Mineš Pa je že preraslo meje občinske^ pobratenja. Pobratima nista " občini, temveč so postali p*' jatelji prebivavci obeh mest. je v današnjih razmerjih v sve^ še kako pomembno!
Ob radovljiškem občinskem prazniku
Uspehi -rezultat želja in volje občanov
Podobno ko vsako leto tudi letos prebivalci radovljiške občine 5. avgusta slavijo svoj praznik. Ta dan jih spominja na začetek naše narodne revolucije in junaški boj za osvoboditev. Tokrat ga slavijo v času novih revolucionarnih prizadevanj naših narodov za učvrstitev in nadaljnji razvoj naše socialistične družbene ureditve, v času, ko začenjamo široko razpravo o predloženih spremembah zvezne in republiške ustave. Hkrati pa se prav v teh slovesnih dneh s ponosom lahko ozrejo na nekatere uspehe dosežene v zadnjih letih. Ni jife malo, prav za vse pa lahko rečemo, da so rezultat želja in volje občanov za lepši in boljši današnji ter jutrišnji dan.
Radovljiška občinska skupnost z blizu 30.000 prebivalci je tako po površini kot po sestavu različnih dejavnosti nekako specifična v enotnem gorenjskem prostoru. Morda sta prav ti dve značilnosti v občini narekovali nekoliko drugačno začrtanje razvojne politike kot drugje. Seveda občina nikdar ni bila zaprta sama vase, marveč je
vedno prek različnih organov in drugih oblik sodelovala pri oblikovanju podobe Gorenjske. To je njihov cilj tudi za naprej.
Prebivalci živijo v 95 naseljih, ki so povezana z okrog 250 kilometri cest tretjega in četrtega reda. Kraji so turistični in se prebivalstvo pogosto podvoji. Zato so tudi zahteve po komunalni opremi (ceste, vodovodi, kanalizacija) morda večje kot kje drugje. Od vseh prebivalcev je blizu 11.000 zaposlenih; od tega kar okrog 6000 v industriji. Letošnji poprečni osebni dohodek v občini je okrog 2000 dinarjev. Bruto produkt znaša 150 milijard* narodni dohodek 70 milijard, kar pomeni na prebivalca 2300 dinarjev ali 1370 dolarjev.
Od leta 1967 je bilo za razširitev in modernizacijo podjetij v občini porabljenih blizu 30 milijard starih dinarjev. Nekatere tovarne so danes povsem nove: Almira, Sukno, LIP, Iskra Otoče, Elan. Posebno naglo se razvija elektro industrija, saj je že danes v tej panogi zaposlenih okrog 1000 delavcev.
V turizem je bilo vloženih 22 milijard starih dinarjev. Zgrajeni so bili hoteli Golf, dograjen Grajski dvor, Krim, adaptirani
Jelovica, Lovec, Podvin, kmalu bo zgrajen hotel na Pokljuki, urejen je blejskf otok, skoraj dograjeno je golf igrišče, smučišča na Zatrniku itd.
V	zdravstvo bodo z dograditvijo zdravstvenega doma v Radovljici in z izgradnjo lekarne vložili blizu milijardo starih dinarjev. Šole bodo veljale okrog 5,6 milijarde. V tem času je bilo zgrajenih 560 stanovanj; od tega 360 družbenih in 200 zasebnih. Vrednost vseh znaša okrog 10 milijard starih dinarjev. Trenutno pa je v gradnji okrog 250 družbenih in 200 individualnih stanovanj, kar pomeni ponovnih 10 milijard starih dinarjev.
V	občini so od 1967. leta asfaltirali 31 kilometrov cest in ulic v vrednosti okrog milijarde starih dinarjev. Tako so danes asfaltirane nekatere zelo pomembne ceste in ulice: cesta v Bohinj, Zgornja dolina v Bohinju, Pokljuka, obvoznica Kamna gorica in še številne ulice na Bledu, v Lescah, Radovljici, Begunjah, Podnartu itd. Samo za vodovode in kanalizacijo je bilo doslej vloženih prek milijardo in pol starih dinarjev.
Ze samo teh nekaj številk govori, da je bilo opravljeno ogromno delo. Poleg vseh občanov in družbenopolitičnih struktur v občini gre velika zasluga za takšne rezultate prav gotovo tudi občinski skupščini in njenim svetom ter drugim organom, v katerih je sodelovalo okrog 200 občanov. Će bi pogledali volilni program z začetka mandata sedanje skupščine, bi lahko ugotovili, da je skoraj v celoti izpolnjen, da pa so storjeni še nekateri koraki, ki omogočajo hitrejše in lažje uresničevanje začrtane politike. Ob tem vsekakor ne smemo prezreti rezultatov na področju urbanizacije. Kljub teritorialni raznolikosti občinske skupnosti so danes domala povsod izdelani urbanistični in drugi programi. Prav zato danes v radovljiški občini nimajo težav glede reda in tovrstnega varstva okolja. Velja poudariti, da se v občini na vsakem koraku in vsak hip zavedajo, da ob številnih naravnih lepotah nimajo neomejenega prostora in zato vsako odločitev pred sleherno akcijo skrbno pretehtajo.
Besedo dve velja posvetiti tudi programom, ki jih je sprejela seda-
nja skupščina. Nekateri so sicer zelo obsežni in jih ne bo moč uresničiti v kratkem času, vsi pa so zastavljeni tako, da bodo v mnogočem olajšali delo prihodnjih samoupravnih oziroma predstavniških organov. Posebno mesto dajejo programu turizma. To je prav gotovo razumljivo in prav, saj je ta del Gorenjske med najlepšimi v Sloveniji. Imajo ustrezne načrte, v katerih je upoštevan tak razvoj industrije, ki se bo dopolnjevala z enotnim gospodarskim razvojem. Nekateri iz industrije danes sicer negodujejo, da'se v občini preveč ukvarjajo s turizmom. Takšne pripombe pa največkrat niso na mestu, saj delo v skupščini ne pomeni komandiranje, marveč zgolj načrtovanje in usklajevanje, pri čemer je skupščina najvišji organ samoupravljanja. Delovni kolektivi industrijskih organizacij pa so odgovorni in v občini tudi sposobni za razvoj' svojih delovnih organizacij.
Skupščina je bila v tem obdobju večkrat zaskrbljena nad poslovanjem nekaterih gospodarskih organizacij, ker niso storile vsega, kar je bilo moč. Opozarjala in zahtevala je spremembe pri vodenju nekaterih gostinskih organizacij; predvsem tistih, ki nimajo čistega gostinskega značaja. Doslej je bilo na tem področju malo narejenega in marsikatere stvari še čakajo rešitev. Menijo, da bodo morali v prihodnje posvetiti večjo skrb trgovini, saj so sedanje prodajne površine za skoraj polovico premajhne. Predvsem v občini manjka specializiranih trgovin.
Ena od akcij oziroma odločitev, ki se bo občanom radovljiške občine v kratkem bogato obrestovala, je referendum o samoprispevku za gradnjo osnovnih šol. Program je tik pred izpolnitvijo. Zaradi številnih podražitev in nestabilnega gospodarskega položaja pa je zmanjkalo nekaj denarja. Vendar so prepričani, da bodo našli rešitev za izgradnjo begunjske šole in telovadnic. Potem pa jih čakajo vrtci, športni objekti in nekateri drugi. Močno pa si prizadevajo, da bi v občini ^ustrezno mesto dobile tudi sred-
nje šole. Prepričani so, da bod® to vprašanje v gorenjskem okvj: ru kmalu rešili in v občini dobi' oddelke nekaterih srednjih V skrbi za boljši kadrovski se' stav zaposlenih v občini, pa sej občinska skupščina pred ned®^ nim odločila še za eno pomeni^ no akcijo. Sama ali pa skupaj katero drugo občino bo v Lju" ljani zgradila dom za študent* Prepričani so, da bodo tako o'®J šali in skrajšali šolanje ter biva' nje študentov.
V bližnji prihodnosti nameravaj0 v občini posvetiti posebno obravnavanju zvezne in republi^.. ustave. Do takrat bodo pripr®v' tudi predlog statuta občine, ki »: določal naloge, pravice in dolžn0* občanov. Še posebno skrb pa posvetili krajevni samoupravi. ■ jevne skupnosti so že sedaj pomen' osnovo za reševanje prenekate' problemov v občini. V prihodnje 1 bo njihova pristojnost še večja.
Oh koncu tega vsekakor nepf' polnega in bežnega zapis®' j katerim smo želeli predv*e | simbolično opozoriti na slove*6 prazničen dogodek prebivalcev r ■ dovljiške občine, še enkrat P0110^, 1 mo, da je bilo opravljeno veliko de; ' ki pa ga tako skupščina, organiza^L in organi, ne bi zmogli, če ne bi : to volja in želja občanov. Ne K • vprašanj je ostalo sicer še odp'11^ vendar ob že sprejetih progra^. tj jih v prihodnje ne bo težko uresn'( ^ j (omenimo le že izdelane progia'1^ razvoja Bohinja v okviru progi'*1'':, j Gornji Jadran, program stanova'^ ske izgradnje, program otroSj^L varstva, program kadrovske P0''"jo in še drugi). Ena od nalog, ki jo 1)0 morali v občini čimprej preučiti- y vse bolj pogosto omenjanje ra//''j? novega referenduma za dokonča'.^ šol, varstvenih domov, Spoi'1'^. ; objektov in kulturnih domov. Ze ^ danji referendum je pokazal, da J^' najbolj neposredno odločanje o":^ nov o denarju in uresničeva'^. nalog treba v prihodnje še bolj \ ij. viti. Zato bi bilo prav, da bi so<-'' j, stična zveza pri organiziranju njih ustavnih razprav in pri ob'' ;i vanju bodočega volilnega ifi'Ogi'^.^ to vprašanje v občini še posehe .Učila.	..... - -
Obrtno podjetje
Knjigoveznica in tiskarna
Radovljica
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi storitvami
Digimer 1 -
ponos
otoške
*
Iskre
taUan' S0- ga	izdelovati in
akoj dobili zanj mednarodno pri-i anJe na hannovrskem velesejmu, j 0s Pa je proizvodnja redno stekla ta VseP°vs°d se javljajo kupci za j^j dragoceni inštrument. Gre za MMEH 1, to je digitalni univer-aini merilni inštrument, katerega {; 0lZvodnja je zahtevna in draga, amenjen pa je za merjenje eno-t ernih in izmeničnih napetosti, lahu' uP°mosti, z dodatki pa /m merimo še temperaturo od stopinj do + 400 stopinj Celzi-izk ^pacitivnost, frekvenco in pre-^ Kusamo transistorje. Človeku od naj, ki posluša strokovnjake v tej
iirr»arni* Se ztb' Je to artikel> ^ največ pomeni v prodaji. Men-
so eni od redkih proizvajalcev ta.«vetu, ki delajo tak inštrument slgL. s priključki, toda prav nič izv r ne gred° njihovi ostali proza	so* m°derni inštrumenti me.v.gradnjo — voltmetri, amper-bi» ^ekvencmetri, cos fi metri, **talni ampermetri itd., minia-sti i! 'ndikat°rji za merjenje jako-a baterij pri transistorskih radio-I aratih, magnetofonih in ki se porabljajo kot magično oko v yahn8gtorskih elektronskih napra-nih • em Je tu cela vrsta prenos-te{|n- |^n^trumentov in regulacijska
inštrumentih za vgradnjo J* 'pravljajo velik izvoz izven Piana: 28.100 kosov v vrednosti J^og 780.000 DM bodo izvozili v janodno Nemčijo. Za obe skupi-D 1nštrumente za vgradnjo in p enosne inštrumente — pa pri-
Zail^-'0 velik izvoz tudi za neko n°dnonemško firmo, poznano
t.
na merilnem področju. Z omenjeno firmo bo tovarna predvidoma v avgustu podpisala pogodbo o dolgoročni kooperaciji: s tem si omogočajo specializacijo proizvodnega programa na eni strani, na drugi strani pa bodo s kompenzacijo lahko več nudili jugoslovanskemu trgu. Na podlagi te kooperacije bo vrednost medsebojne izmenjave v prvih štirih letih znašala 20 milijonov DM.
Pomembna je v otoški proizvodnji tudi regulacijska tehnika. En proizvod te skupine so bimetalni termostati, ki so se vgrajevali predvsem v bojlerje, prehajajo pa na novo tehniko kapilarnih termostatov z modernejšo tehniko in širšo uporabo (tudi za pralne stroje in termo-akumulacijske peči!). S poznano dansko firmo DANFOSS vodijo razgovore za proizvodnjo hladilnih termostatov. Prav nič pa ne zaostaja proizvodnja elektronskih temperatur regulatorjev, ki so se sedaj pretežno uvažali, zamenja pa IS-KRIN klasični temperaturni regulator s fotouporom. Uporablja se na strojih za izdelavo delov iz plastike, bakelita, pri topilniških pečeh itd. To proizvodnjo je tovarna osvojila s pomočjo nemške firme Withof-Philips.
Praktično gre v izvoz 20 % vse proizvodnje, vse pa kaže, da se bo ta odstotek v kratkem močno dvignil. Pretežen del, 80 % vsega izvoza gre na konvertibilno področje, veliki interesi pa se kažejo tudi na Vzhodu.
Letošnjo proizvodnjo je 485-član-ski kolektiv ISKRE — Tovarne
električnih merilnih inštrumentov v Otočah planiral kar na 56 novih milijonov, izvoz pa na 654.460 dolarjev. Polletni qbračun dobro kaže, saj so plan proizvodnje presegli za 6,8 %. Kar dobro jim gre. Seveda pa imajo tudi težave. V bližnji prihodnosti bi radi obnovili kompletno strojno opremo v Otočah za proizvodnjo sestavnih delov in razširili ter obnovili orodjarno. Regulacijska tehnika, pri kateri imajo veliko možnosti za kooperacijo z inozemskimi firmami, pa se bo širila na novi lokaciji poleg sedanje VERIGE. Toda najprej bi radi poskrbeli za ljudi. V tovarni se zavedajo, da bodo v bodoče morali dosti več poudarka dati skrbi za družbeni standard delavcev. Predvsem pa morajo čim prej rešiti stanovanjske probleme in probleme varstva otrok, ker imajo veliko ženske delovne sile.
Fluktuacije je v podjetju malo in za zdaj nimajo težav z delovno silo. Sistem štipendij je v ISKftI dober in ta zagotavlja novo, mlado delovno silo iz poklicnih in tehničnih šol. Težje pa je za nekvalificirano delovno silo, saj je bližnja okolica izčrpana in so že sedaj močno vezani na prevoze.
Ozkih grl v podjetju pravzaprav ni, le terminske težave so z dobavo repromateriala od kooperantov: najhuje je pri ploščicah tiskanega vezja in napisnih ploščicah. »Največja skrb, kar se-tiče proizvodnje,« pravi direktor tovarne dipl. oec. Ludvik Kuhar, »je ta, da dvignemo proizvodnjo digimerja z dodatki, unirper-ja 3 in instrumentov za vgradnjo, ki jih bomo proizvajali za zahodno-nemškega kooperanta. Da je kvaliteta naših prenosnih inštrumentov visoka, kaže tudi dejstvo, da te univerzalne merilne inštrumente za celotno svojo porabo kupuje pri nas zahodnonemška firma PHYWE, kije največji proizvajalec merilne opreme za šolske laboratorije v Zahodni Nemčiji. Za prihodnje leto ima ta firma v programu kupiti pri nas okrog 9000 inštrumentov.«
Cene so plafonirane, materiali se dražijo in tovarna je bila zaradi tega prisiljena nekaj proizvodov ukiniti. Toda kljub vsemu so polni optimizma, saj so iz dneva v dan bolj poznani doma in v svetu.
Spajkanje osnovne plošče pri univerzalnem inštrumentu US 7 a.
Umerjanje in kontrola digitalnega inštrumenta digimer 1 je natančno delo
Tekstilna tovarna
Sukno Zapuže
Tekstilna tovarna SUKNO Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet.
V svojih prodajalnah v Zapužah, Ribnici na Dolenjskem in na Primskovem v Kranju lahko kupite blago ali odeje z manjšimi napakami po zelo nizkih cenah. V novi prodajalni SUKNA v Kranju nasproti Park restavracije pa lahko kupite najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga, diolena in diolen lofta ter volnene odeje.
Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj za sebe.
TEKSTILNA TOVARNA »SUKNO« ZAPUŽE
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik
Nikoli
------v
in nikamor brez nasveta in ugodja, ki vam ga nudi
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Kovinoobrt
Bohinjska
Bistrica
Podjetje za izdelavo pnevmatskega transporta (ekshanstiranje)
Generalna direkcija Ljubljana, Dvorakova 11 a telefon: 313-226, 232-466 telex: 31206
Prodaja vseh vrst železniških, letalskih in ladijskih vozovnic za tu- in inozemstvo — hotelske rezervacije — turistične informacije — posredovanje potnih listov in vizumov — organizacija izletov in potovanj po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi modernimi turističnimi avtobpsi
—	avtobusni prevozi — izposojevanje avtomobilov s šoferjem ali brez.
POSLOVALNICE: BEOGRAD, BLED, BRNIK, BUDVA, CELJE, CRIKVENICA, DUBROVNIK, FERNETIČI, GRADINA (DIMITROVGRAD), HERCEGNOVI, JESENICE, KOPER, KORENSKO SEDLO, KOZINA, LAZARET, (ANKARAN), LJUBELJ, LJUBLJANA, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NIŠ, NOVO MESTO. NOVI SAD, OPATIJA, PODGORA, POREČ, POSTOJNA, PORTOROŽ, PULA, RATEČE RABAC, ROVINJ, SARAJEVO, SEŽANA, SKOPJE, SPLIT, SUBOTICA, ŠENTILJ, ŠKOFIJE, VATIN, (VRŠAC), VRSAR, VRŠAC, ZADAR, ZAGREB
Kompas hotel Dubrovnik — Kompas hotel Bled — Kompas hotel Ljubelj z dep. »Panorama« — Kompas hotel »Stane Žagar« Bohinj — Kompas izletniški dom »Ribno« pri Bledu — Kompas motel Kranjska gora — Restavracija »Ljubelj« Ljubelj
—	restavracija »Deteljica« Tržič — žičnica »Zelenica« Ljubelj — Gojitveno lovišče Petrovci
Obiščite našo poslovalnico in hotel Kompas na Bledu
Obenem čestitamo vsem občanom občine Radovljica za občinski praznik
^sem občanom čestitamo za praznik in se priporočamo!
Kemična tovarna Podnart
SPECIALIZIRANA TOVARNA ZA GALVANIKO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE
V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo.
Delovni kolektiv podjetja
Ključavničarstvo Radovljica
čestita vsem občanom za občinski praznik Radovljice in jim želi prijetno praznovanje ter priporoča svoje storitve
Gozdno gospodarstvo Bled
Prebivalcem občine Radovljica čestitamo za občinski praznik in želimo veliko uspehov v prizadevanju za gospodarski in družbeni napredek v občini
lip bled
Lip Bled
Podjetje LIP, lesna industrija Bled je po osvoboditvi prevzelo v upravljanje žagarske obrate z zastarelo strojno opremo in v glavnem z lesenimi objekti. Med njimi je bilo več pogorišč, ker so bile žage v času narodnoosvobodilne borbe požgane, da jih ne bi izkoriščal okupator.
Kolektiv je takoj pričel z obnovo teh obratov in s proizvodnjo žaganega lesa, ki je bil v prvih povojnih letih naš največji izvozni asortiment in s katerim so naši narodi pričeli obnavljati in graditi porušeno domovino. V prvem desetletju je podjetje proizvajalo tudi večje količine zabojev za izvoz. Izvoz žaganega lesa je dolga leta dajal glavna sredstva za nabavo hrane in opreme za naše nove tovarne težke industrije, ki smo jih pričeli graditi po vsej domovini. S pridnim, požrtvovalnim in celo s prostovoljnim delom kolektiva so bili požgani obrati kmalu obnovljeni.
Podjetje je bilo ustanovljeno v maju 1948 z odločbo tedanjega ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo Slovenije. Kolektiv praznuje v letošnjem letu 25-letnico obstoja.
V teh letih je kolektiv razvil iz nekdanjih žagarskih obratov prave tovarne lesne predelave. Da bi skon-centrirali proizvodnjo žaganega lesa, so bili postopoma ukinjeni dislocirani in zastareli žagarski obrati. Zgrajen je bil nov žagarski obrat z moderno tehnologijo v Tovarni Bled in
Tovarni Bohinj. Poleg tega je bila zgrajena nova žaga v Podnartu za žaganje listavcev in posebnih dimenzij iglavcev. Danes na dveh žagarskih obratih v Bohinju in Bledu raz-žaga podjetje vso količino hlodovine iglavcev normalnih dimenzij z gozdnogospodarskega območja GG Bled._
V tem obdobju je kolektiv zgradil tudi predelovalne obrate, kjer proizvaja finalne izdelke^ kot vrata vseh vrst, opažne gradbene plošče, stropne in stenske obloge, oblikovnike »ISO-SPAN« in lesno moko. Sedaj uvaja novo proizvodnjo strešnih konstrukcij in razvija nov artikel »hišo v paketu«. Danes podjetje ne prodaja skoraj nič več žaganega lesa, čeprav je bil to nekoč njegov glavni in največji prodajni proizvod.
Kolektiv se je v tem obdobju s svojim marljivim in vestnim delom uveljavil s kvalitetnimi izdelki tako na tujem kot na domačem tržišču.
Ob jubileju kolektiva iskreno čestitamo z željo, da tudi v bodoče uspešno dela v svojo in skupno korist naše družbene skupnosti.
SKUPŠČINA OBĆINE RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA ZB NOV RADOVLJICA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZMS RADOVLJICA
ZDRUŽENJE REZERVNIH VOJAŠKIH VOJNIH STAREŠIN
j < •
Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitamo za občinski praznik in jim želimo še nadalje veliko uspehov v izgradnji socializma
Vsem delovnim ljudem, predvsem pa svojim poslovnim prijateljem, čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Radovljice
Tovarna čipk, vezenin, rokavic in ženske konfekcije

Slikar Ljubo Ravnikar
,	------------ —>mm * —mmmn m^m—^—m	_ -^^mrmrn^m,
Bo?1. 0(iprave v kočevske gozdove: od leve proti desni stojijo Boris Kogovšek, n, l's Ogorevc, Niko Čuš in Dušan Smid (vodja), spredaj pa čepita Rok «°revc in Tone Triller.
Polži in kače bodo njihovo kosilo
šest mladih Ločanov se je odločilo na svoji koži ^izkusiti ali človek, ki brez hrane in primerne °Preme, odrezan od civiliziranega sveta, dlje časa blodi po divjini, lahko preživi
Poletje
ved°!.etje je čas zabave, ražali a\Pa tudi nenavadnih, bolj m»nj zanimivih podvigov. No, od«a takšnih, ki mu ne gre tjjj ekati originalnosti, so se lo-m*adi Ločani (šest jih je vseh PaJ): minulo sredo so namreč ^potovali nekam v kočevske hr, °z<?ove» kjer mislijo brez zadostne poreme pre-.27.1 1 dni. Vodja odprave, nernni Ped£8°g in športni tre-hori ušan Smid, mi je pred od-povedal naslednje:
rahn di bi v Praksi Preizkusili upo-i2 J?0st nekaterih napotkov, vzetih Pr»,nane knjige .življenje v naravi'.
stno P-aV niti ne vem več' kdaJ
Praeo7rtri v na klejo, 0 i.zl®tu v vale	m samo> da so ji botro-
dramne?'H°de, katastrofe in osebne Mep e' kl nenehno pretresajo svet. leta]. en dogodek, recimo padec Pahn ' /?otl!es> poplava in podobno, m0r„ ■ Judi v kritično situacijo, ko Poma°Mv ^ežavn»b okoliščinah, ob ali ur ' anju najosnovnejših orodij lizaH-p0močk°v, daleč proč od civi-ne prf' držati določen čas, dokler malo iP®.Pomoč. Vedno me je zani-dolom ' • 0 možnosti bi takšni ,bro-^OKraf'u-u161' P" nas' v klbnatsko-Kakršn in bioloških razmerah, bom ,e vladajo v Sloveniji. Zdaj sodeč n°. spoznal odgovor. In bi srnefu- trditvah strokovnjakov ne
Ekin Pretirano črnogled.« (24) Ta' ,v kateri so še Tone Triller kultUr dent visoke šole za telesno (24) v Ljubljani, Boris Ogorevc izolatt? °lehnik- Rok Ogorevc (21), risar il u iko	<23>' tehnični
,n "oris Kogovšek (23), klepar,
je vzela s seboj doma narejene viseče spalne mreže, šest parov Alpininih planinskih čevljev, šest kompletov navadne poletne obleke in" šest pelerin. O kakih šotorih kajpak ni govora. Kar zadeva razna druga pomagala, nosi vsak od udeležencev v žepu nož in škatlico vžigalic. Jedače ni v prtljagi nobene; izjemo predstavlja edino zavitek kuhinjske soli, ki naj bi zasilne obroke naredila vsaj malce slajše. In iz česa bodo sestavljeni? Iz ustrezno pripravljenih kač, kuščarjev, polžev, mravljičnih bub itd. Omenjene živalice sicer niso ravno vsakdanji gost na jedilniku poprečnega Evropejca, vendar je njihovo meso užitno in nič manj kalorično kot piščanec ali teletina. Računajo tudi z gozdnimi jagodami, borovnicami in gobami.
»Pripravljali smo se celo zimo in pomlad. Večina fantov je aktivnih športnikov, ki jim stik s prirodo ni tuj. Zelo vzdržljivi in odporni so. Za povrh smo zadnje tedne organizirali tri daljše pohode v škofjeloško hribovje in ugotavljali, kako kdo prenaša spanje pod milim nebom, vlago, lakoto in dolgotrajno hojo. Prepričan sem, da bo šlo,« je dodal Smid.
Odprava namerava stalno spreminjati kraj bivanja in se izogibati obljudenim naseljem, zato ni znano, kje pogumni »poskusni kunci« iz Škofje Loke trenutno so. Vodja piše dnevnik in če bo zabeležil karkoli
zanimivega, bomo vsebino kasneje objavili. Za zdaj pa druščini pustolovcev lahko zaželimo le obilo sreče.
I. Guzelj
Oživele oglarske kope pod Starim vrhom
pridobivanja oglja. Le-ta obsega pripravljanje drv, ureditev kopišča, zlaganje polen v kopo, prekrivanje, kuhanje in nato razdiranje (trganje). Turistom nameravajo pokazati tudi obsežno zbirko koparskoga orodja, koparske bajte ter seveda nekaj značilnosti iz dela in življenja oglarjev, ki so grobo opisane v narodni pesmi »Oglar pa mora bit' moj«. Pesem bo ob koncu osrednjega programa zapel pevski zbor KUI) Ivan Cankar od Sv. Duha. Za popoldan je nato predvidena zabava s plesom. Organizatorji so k sodelovanju pritegnili Šenčurski kvintet.
Kakor smo zvedeli, je na prireditveni prostor na Grebljico pod staro-vrško kočo moč priti z dveh strani: s selške po dolini Luše do spodnje postaje sedežnice, ki bo tokrat seveda obratovala, in s poljanske prek Javor, od koder vodi navzgor dobro vzdrževana, lahko prevozna makadamska cesta. Transturistovi avtobusi odrinejo iz Škofje Loke ob
Bilo je v torek, okrog poldneva, ko smo številni slikarjevi kranjski prijatelji in znanci iznenada zvedeli, da vselej tako živega in živahnega Ljuba Ravnikarja ni več ... Da je že Stopil onkraj meje življenja, v smrt...
Ne vem, zakaj, toda skoro nehote mi je prišla v misel Prešernova žalo-stinka za najljubšim prijateljem Andrejem Smoletom in zavest, da smemo za umrlim drugom žalovati le po prešernovsko:
Vince zlato se v kozarcih nam
smeja
v tvojo opombo pijemo ga zdej. Zbrani prijatlji v spomin ga
pijemo
tvojih veselih in žalostnih dni; zraven si take zdravljice pojemo, d a ni nesrečen, kdor v grobu leži.
Zato mi je zares hudo zmotiti tišino smrti, tišino, ki hoče biti sama, sama v dokončnem miru, v nirvani ...
Pa vendar moram vsaj narahlo razgrniti življenje človeka, do zadnjega markantne osebnosti gorenjskih kulturnih snovanj, duhovitega družabnika, angažiranega umetnika in občana.
Ljubo Ravnikar je bil rojen 19. septembra 1905 — čez dober mesec bi torej izpolnil 68 let starosti. Leta 1925 je maturiral na ljubljanski realki. Potem je odšel na Dunaj na akademijo upodabljajočih umetnosti. V letih 1938 in 1939 se je Ravnikar slikarsko izpopolnjeval pri Mateju Sternenu v Ljubljani. V letih 1941—1945 je okušal laške zapore, internacije in konfinacije; po zlomu Italije se je v Bariju vključil v NOV in tako doživel osvoboditev domovine. Leta 1946 je Ravnikar prišel v Kranj in bil nameščen kot predavatelj umetnostne zgodovine in likovnega pouka v gimnaziji. Pred leti se je odločil in stopil v pokoj, da bi poslej lažje ustvarjal kot svoboden umetnik.
To vse je seve zgolj suhoparen življenjepisni skelet — saj je bilo vmes še toliko lepot in sreče, tegob in bridkosti. Da omenim le Ravnikarjev odnos do glasbe, kajti bil je naš slikar tudi odličen pianist; na klavirju si je zaigral, ko so ga čustva pVemagala, ko besede niso znale ničesar več povedati, ko se mu je trgalo srce ...
Dora Cimerman-Novšakova: Ljubo Ravnikar (mavec, 1973)
Ravnikarjev slikarski opus je nenavadno pester. Sprva je res bil — spričo takratnih klavrnih razmer med obema vojnama — le kruho-borec, ki se je lotil kakršnihkoli del, predvsem reklamnega značaja (le to je takratna družba še naročala!).
Seveda pa v tem času iskrivi Ravnikarjev duh ni miroval. Našel je časa in priložnosti tudi za pravo likovno izživljanje. Sodeloval je pri Cankarjevem koledarju kot ilustrator, z risbami pa je opremljal Bevkove in Cerkvenikove knjige.
L. 1937 je v samozaložbi izdal mapo Ogledalo, vsebujočo 36 grotesknih linorezov; uvod je k slikam napisal pisatelj in esejist Ivo Brnčič. V času vojne je Ravnikar kot inter-niranec izdelal vrsto risb in akvarelov; večino teh — ker so v bistvu dokumentarne vrednosti — hrani sedaj Muzej revolucije v Ljubljani.
Pomembna plat Ravnikarjeve ustvarjalnosti je vrsta scenskih zasnov, ki jih je v letih pred drugo vojno napravil za nekatere avantgardistične dramske uprizoritve (režiral jih je Ferdo Delak). Tako je bil Ravnikar scenograf za Cankarjevega Hlapca Jerneja, za Haškovega Dobrega vojaka Švejka, za Cankarjeve Hlapce, za Milčinskega Ptičke brez gnezda idr.
Ljubo Ravnikar: Kmečki dom v Podkorenu (akvarel, 1968)
Ljubo Ravnikar: Arkadno dvorišče v Kranju (akvarel, 1970)
Bil pa je Ravnikar eden naših najbolj marl jivih slikarjev. Naj je žgalo sonce, naj je brila burja, naj je vse zmrzovalo — Ljubo je stal ob svojem slikarskem »štafelaju« 'in .slikal, slikal... Odtod, zaradi te marljivosti, je tudi mogoče povedati, da je imel Ravnikar čez 25 samostojnih razstav. In vsaka od razstav je bila odkritje: slikar je pokazal svoj nov obraz, bolj dognano delo, napredek, po katerem stremi sleherni iskalec lepote. Vse bolj je postajal poetični realist.
Našel pa je Ravnikar še dovolj moči; da je s čudovito dognanimi ilustracijami opremljal poljudnoznanstvene knjige naravoslovca dr. Antona Polenca. Ta plat Ravnikarjeve ustvarjalnosti pa sploh še ni ocenjena, čeprav je po lepoti, solidarnosti in nazornosti edinstvena v naši knjižni ilustraciji.
Spričo-veličastja smrti mi beseda že usiha. Moram pa le še povedati, da je bil Ljubo Ravnikar doma tudi v oljni slikarski tehniki. O tem priča, med drugim, tudi celostenska -kompozicija »Vršič« v kranjski gim- j nazijski zbornici pa tudi kopija Andreja Smoleta v Prešernovem spominskem muzeju.
Ljubo Ravnikar je skoro dve ' desetletji poučeval v kranjski gimnaziji — vsi dijaki se s prisrčnostjo spominjajo dobrosrčnega, šegavega in duhovitega moža, ki ni suho učil; pač pa vodil, rad imel. ..
Družboljuben, isker sogovorec, duhovit debater, vedno osredje prijateljskega omizja. Vsa leta. Le zdaj, poslednje čase, tih in samoten. Kal bolezni, slutnja odhoda, iskanje samega sebe — le kaj je tako brž strlo tega vitalnega moža, še preden ga je brodnik Haron prepeljal čez reko Stiks? In še preden je napravil požirek iz Lete, reke pozabljenja ...
Dragi moj Ljubo, drug mojih veselih in žalostnih ur tudi moj poročni kum, če smem še to povedati — le kai naj ti še rečem za slovo?
•Ja naj te le rahlo pokrije gorenjske zemlje odeja, da ti bo sen v ti-hotnem grobu lehak. Da se naposled spočij od tolikerih romanj in iskanj! Glej, planine bodo zrle na tvojo gomilo kot si ti zrl nanje, ko si njihovo lepoto prenašal na svoje podobe.
In spet mi — ne morem si kaj — zazveni Prešernovo sporočilo: Težka človeku ni zemlje odeja, vzamejo v sebe ga njene moči, t rčimo, bratje! še vince se smeja, d olgo . ..
spomin na Ljuba Ravnikarja naj živi!	C. Z.
saj onih starih hiš, klecajočih kozolcev in romantičnih dvorišč ni več. Ravnikarjevo oko pa jih je le ohranilo očem naših zanamcev. Prav za to svoje zaslužno dejanje je slikar prejel 1. 1966 visoko priznanje — kranjsko Prešernovo nagrado.
Seveda je za to svoje delo Ravnikar požel tudi nenavadno ostro kritiko nasprotnega — reakcionarnega — tabora. In že je dobil pečat politično sumljivega človeka, za kakršnega v stari Jugoslaviji pač ni bilo kruha.
In tako se je Ravnikar prebijal skozi življenje kot je vedel in znal.
Ljubo Ravnikar: Gladovna stavka rudarjev (risba 1934)
Ukvarjal se je z drobno grafiko, risal karikature in satire. Samostojno je prvič razstavil 1. 1940 v ljubljanski Obersnelovi galeriji. Sicer pa se. je redno udeleževal skupinskih razstav Društva likovnih umetnikov.
Socialno noto svojih« del — predvsem grafik — je Ravnikar izpričal s svojim članstvom v progresivni umetniški skupini Gruda. Ta je vključevala takrat najnaprednejše, najbolj revolucionarne slovenske likovne umetnike — za čuda pa še danes njena vloga kot glasnika boja za socialno pravičnost ni dovolj priznana, niti pošteno ocenjena.
Po osvoboditvi se je Ljubo Ravnikar naselil v Kranju; tu si ustvaril družino — lahkp celo rečemo, da se je dosmrtno zavezal Gorenjski. Kajti prav tu je dosegel zenit svojega slikarskega ustvarjanja. Ce mu je prej risarski dar silil v grafike, je poslej dal duška svoji lirični naravi: pričel je s subtilnimi akvareli peti visoko pesem gorenjski planinski pokrajini, vaškim in mestnim vedutam, ohranjati v svojih delih motive, ki so dandanes že nekako dokumentarni:
v b
^ gozdovih okrog »n v 2oA\r.ha je bilo v preteklem Jenje	tega stoletja oglar- -
°glja So ?čno razvito. Večino 5Lar«kim aoLmačini prodajali žele-
Vet:i9tatr. V želef,nikih-
aJSnii Ji ' ko Je ugasnil tam-ženici ž in ko so se ohladili ?o VJ Pa je tudi oglarstve zajele v *riZ(?- Deloma oživfelo je rfvanje JŠem času» ko povpra-Panes P° oglju sPet narašča.
u,lai0	na Selškem spet
n0. • vendar samo priložnostih je Dovltara' Zan>miva obrt in vse, ^ab0 ano z njo, ne bi utonilo v e8a cW. am domačega turistič-?^nizirU" Va ')red časom sklenili r,reditev n tun«tično-etnografsko Jva tradiJnnaai" 0gJarJev- ki ^ posta-Vrsti> "^onalna. Letošnja, druga po
Kedeljo % naPovedana za jutri, No	avgusta dopoldan, ko
r star. px?kroviteljstvom GG f®* Prerilt p mojstri obiskoval-k^Predstavil, celoten postopek
IV. Branje in pisanje
V	začetku razvoja človeške vrste so bili kriki, neartikulirani glasovi in kretnje edini izraz misli in čustev pri človeku. Z združevanjem ljudi v skupine, so ti kriki, glasovi"in kretnje dobili določen pomen. S povezovanjem različnih glasov je postopoma nastajal najenostavnejši način govornega izražanja, ki je bil sprva vezan le na konkretne situacije in potrebe. Nadaljnji razvoj govora je dobival vedno abstraktnejši pomen in dolgo časa je preteklo, da je prišlo do prve slikovne pisave. Ta pisava je že rabila za sporazumevanje med ljudmi. Šele razmeroma pozno so se za posamezne glasove izoblikovali znaki, ki so glasove grafično upodabljali. S povezovanjem glasov v celoto so nastale besede, ki so imele določen pomen, razvili so se različni jeziki in pisave, ki jih danes poznamo.
V	današnjem času učenje branja in pisanja zajame mnogo več ljudi kot pred desetletji, ko je bilo obvladanje teh veščin privilegij bogatejših slojev. Sele z uvedbo obveznega osnovnega šolanja je to postalo dostopno širšim množicam. V razvitih deželah je danes nepismenost praktično odpravljena.
Danes sodita branje in pisanje med najvažnejše prvine šolskega pouka, ker na osnovi branja in pisanja temelji nadaljnje pridobivanje znanja. Brez tega si danes ne moremo predstavljati normalnega otrokovega intelektualnega razvoja. Precej se je v zadnjem času sicer reducirala potreba po prostoročnem pisanju zaradi množice tehničnih pripomočkov (izum tiskarskega stroja, pisalni stroji, magnetofoni itd.), branja pa za zdaj ne more izpodriniti nobena moderna tehnična izboljšava. Za večino ljudi je danes pisana beseda še vedno na prvem mestu pri odpiranju pogleda v svet, za pridobivanje znanja in končno tudi za razvedrilo. Pomislimo samo na množično obveščanje javnosti prek tiska. Danes sta branje in pisanje še vedno najpomembnejši komunikacijski sredstvi.
Zato ni zgol j naključje, da se je kmalu po razvoju branja in pisanja posvečalo temu problemu veliko pozornosti. Izoblikovale so se različne teorije in metode za učenje branja in pisanja. Branje in pisanje sta psihološko zapletena procesa, ki potrebujeta pravilen metodičen postopek in veliko vaje.
Pri učenju branja in pisanja pa pri nekaterih otrokih lahko pride do različnih motenj. O teh motnjah branja in pisanja bomo govorili prihodnjič. -
Vladimir Bit ene, spec. pedagog

Gobji zrezki
Potrebujemo: 20 dkg svežih gob, 4 jajca, pol žemlje, drobtinice, sol, olje in malo mleka.
Gobe očistimo, operemo in drobno /režemo. Popražimo jih na olju ali masti, medtem pa stepemo tri jajca. Ko so gobe upadle, jih pomešamo z jajci, dodamo pol žemlje namočene v mleku, eno celo jajce, sol in poper ter iz mase napravimo zrezke. Povaljamo jih v drobtinicah in spečemo na olju ali masti.
Zdenka — V pismu prilagam vzorec blaga in vas prosim za nasvet, kaj naj si sešijem. Rada bi nekaj, kar bi bilo primerno za večer ob morju. — Stara sem 24 let, visoka 173 cm in tehtam 59 kg.
Marta — Zelo primerne bodo široke hlače, brez žepov in brez zavihkov. Lahko si omislite tudi klobuk s širokimi krajci.
Kalorije v kozarcu
Poleti veliko več pijemo. Posegamo po sadnih sokovih, čaju, mineralni vodi in po alkoholnih pijačah. Če se bojimo za vitko linijo, potem se ne varajmo, da so kalorije le na krožniku, nasprotno tudi v kozarcu so. Sladki sadni sokovi imajo v sebi mnogo sladkorja, tako da popijemo s sokom še dodatne kalorije, ki so v sladkorju. Najmanj kalorij bomo našli v čaju in kavi ter v mineralnih vodah. Zelo veliko kalorij je v alkoholu. Kozarec piva (2,5 del) vsebuje 60 kalorij, belo vino ima 75 kalorij, črno vino celo 80. Zgane pijače so še bolj kalorične.
Bananin sladoled
Pol kilograma zrelih banan zmečkamo in spasiramo. Zmesi dodamo sok ene pomaranče. Posebej raztopimo 35 dkg sladkorja v, pol litra vode in kuhamo, da dobimo sirup. Nato ga ohladimo in dodamo bananam. V maso stresemo še deciliter sladke tolčene smetane ter vse skupaj dobro premešamo. Nato razdelimo maso v skodelice in zamrznemo v najhladnejšem delu hladilnika.
Sončenje
Ce gremo na dopust k morju, ne razmišljamo le o dnevih počitka in miru, ki nas čakajo, pač pa nas večina misli tudi na lepo porjavelo polt, ki naj bi jo dobili v tem času. Zato seveda ne sme med počitniško prtljago manjkati dobre sončne kreme. Izbira v drogerijah je velika, ne manjka različnih olj, krem, želejev, emulzij, mleka in razpršil. Na nekaterih. sredstvih je označeno, kako ščitijo pred sončnimi žarki. Številke pomenijo, da lahko ostanemo izpostavljeni soncu dvakrat ali trikrat in večkrat dlje kot sicer. Seveda pa moramo pri tem upoštevati že svojo ogorelost. S povsem belo kožo ne bomo prvi dan ostali na soncu eno uro, ker bomo kljub zaščitni kremi dobili opekline. Če pri vsem tem še pozabljamo nanesti zaščitno sredstvo vsakič, ko se okopljemo v morju, potem so opekline in pokvarjen dopust neizbežni. Nepripravljena koža se bo privadila na sonce šele v kakih šestih dneh. Zato nikar za vsako ceno ne poskušajte dobiti zagorelo polt v dveh dneh.
Sredstvo za sončenje izberemo že doma, še posebej, če gremo na dopust v kak manjši kraj, kjer ni dobro založenih trgovin s kozmetično drobnarijo. Tega ne smemo pozabiti, če imamo s seboj še majhne otroke. Raje dve tubi v različnih torbah kot nobena. Če preživljamo dopust kje ob reki ali jezeru, povprašajmo v lekarni, če imajo kako kremo, ki ji je primešano sredstvo proti komarjem ali drugemu mrčesu. Sicer pa so na voljo že tekočine, ki bolj ali manj odganjajo mrčes podnevi in ponoči. Za kožo so neškodljiva in za človeški nos brez vonja. Ko že govorimo o mrčesu, morda v potovalni torbi ne bo. odveč tudi kako močnejše razpršilo proti mrčesu (nuvan, pips itd), ki pride prav posebno v privatnih sobah.
Razen kože so na sončno svetlobo občutljive tudi oči. Zavarujemo jih s sončnimi očali, ki naj bodo steklena in ne plastična. Na sončenju očal seveda ne nosimo, pač pa oči zavarujemo morda z dvema zimzelenima listoma ali pa s kosmi vate, ki smo jih namazali s kremo.
Posebno občutljivi za močno sončno svetlobo naj imajo pri sebi kapljice za oči (stilla). Tudi lasje postanejo na soncu zelo suhi in krhki. Da ne bo posebnih problemov, raje glavo zavarujmo s slamnikom, platnenim klobukom ali ruto. / Posebno občutljivi za sonce so barvani lasje, ki radi spremene barvo. Če imate na dopustu enostavno frizuro, se lahko "kopljete brez kopalne kape, saj morska voda lasišču zelo prija. Zvečer si lase splaknemo s sladko vodo.
Krema ali kar koli že imamo za sončenje, pa seveda ni edino kozmetično sredstvo, ki ga imamo na dopustu. Obraz in telo negujemo prav tako kot doma, še posebej ne smemo pozabiti na vlažno kremo, ki jo na-nesemo vsaj dvakrat na dan na izsušeno kožo. Tudi vsakodnevna kopel je nekaj povsem razumljivega. Šminkanje čez dan lahko opustimo in ga prihranimo za večer. Čez dan ustnice, veke in nos še posebej zavarujemo s prozorno šminko proti izsušitvi in opeklinam. Tudi maska, ki si jo nanesemo na obraz dvakrat ali trikrat na teden, bo izsušeni koži dobro dela. Lahko je sadna, uporabimo pa še lahko jogurt ali že pripravljene kupljene maske za obraz.
Prehrana na dopustu naj bo lahka, jejmo veliko sadja, mlečnih izdelkov in zelenjave ter rib.


DE enota Gorenjka Lesce
DE Tovarna čokolade Gorenjka Lesce
čestita vsem svojim potrošnikom za občinski praznik Radovljice in priporoča svoje izdelke kot so:
žitarice, mlevske izdelke, kruh, pecivo, testenine, pekatete, čokolado Gorenjka, rolade, kolače in izdelke iz obrata Šumi, žvečilni gumi Bazooka
Veleželeznina Merkur Kranj
PE Železnina Radovljica
čestita vsem kupcem in poslovnim prijateljem za občinski praznik
in se priporoča v svojih poslovalnicah v Radovljici, Lescah, na Bledu in na Jesenicah
o
TOVARNA VERIG
LESCE-JUGOS LAVI J Al
izdeluje vse vrste verig, verižnih kompletov za industrijo, ladjedelništvo, transport in široko potrošnjo, kot široki asortiment vijačnega blaga za lesno industrijo
Delovna skupnost podjetja čestita vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem k občinskem prazniku in jim želi v bodoče veliko poslovnih uspehov
Splošno mizarstvo Radovljica
Izdeluje montažno opremo za hotele in ostale lokale. Za cenjena naročila se priporočamo
Obenem vsem občanom Radovljice čestitamo k prazniku
Gradbeno podjetje Bohinj
Bohinjska Bistrica
Izvajamo vsa gradbena dela visoke in nizke gradnje
Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik
IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VASflZBRALI SM
Sonce in morje napravita kožo trdo in izsuSeno. l)a bo postala spet mehka in polna, si bomo pomagale s kakšno boljšo kremo. V Elitini DROGERIJI na Titovem trgu so dobili v svetu kozmetike zelo priznano kompletno kolekcijo Ellen Betrix kozmetike. Izbirate lahko med 20 različnimi kremami, lotioni in čistilnimi mleki. Cena: od 44,20 do BO din
o 4f> v m O %JE JL* A 39»
Prijetno hladne, široke bluze z modernimi, nabranimi rokavei, ki se nosijo k hlačam, v rdeči in violet barvi imajo v Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU.
Cena: .195 din
Iz Francije je priftla tale preprosta in pripravna napravica, nekakSen »ribežn« za orehe, čokolado, sir, pa tudi česen in čebulo, dobi se pa v Murkinem ELGUv Lescah. Cena: 20,70 din
Ljubek ženski pulover v run1' ^ beli ali rdeči barvi, ki ga po*'v J'jn drugobarvni črti nad pas«'"1 .^j freSnjici, dobite v novi Al"1"^ trgovini v Radovljici. Cena; 9,lf«0
SEM TER TJA PO CERKLJANSKEM
"N
©
metalka
tovarna pil
triglav trzic

čestita občanom in poslovnim partnerjem za občinski praznik Tržiča
Proizvajamo: vse vrste pil, podkočnike za obutev in opravljamo storitve, kaljenje, ploščinsko brušenje, rezkanje in struženje
Saganova na Irskem
pZnana francoska pisateljica 'anjoise Sagan zapušča Pariz in 'odpravlja na Irsko. V zadnjem Jr," so pisateljico pogosto obreko-neposreden povod za selitev pa ČnJ.	Pranje nekega pariškega
popisa, da se je vdala pijači. SarinJe že Prodala vse, kar ima rr, francoskem, ker se misli na snem naseliti za stalno.
Požar na naši ladji
Požar, ki je več dni ogrožal našo ezoeeansko ladjo Opatija, je poga-en. Ogenj se je pokazal v skladišču, 0 Je bila ladja na odprtem morju a poti z Indijskega oceana proti ,redozemskemu morju. Posadka se j sama lotila gašenja, na pomoč pa Je Vpatiji učinkovito priskočila sov-Jetska ladja Ušurijsk, kije opremlje-j® z moderno protipožarno opremo.
člani posadke naše ladje so zdravi in živi.
Samomori naraščajo
Znani New York Times poroča, da v Ameriki samomori naraščajo in so zdaj že drugi najpogostejši vzrok smrti med Američani. Na prvem mestu med vzroki so prometne nesreče. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem pojavom, pričakujejo, da bo do konca leta poskušalo samomor okoli 80.000 mladih med 15. in 24. letom. Samomor pa naj bi se posrečil v kakih 4000primerih.
Kolera na Švedskem
Na Švedskem so potrdili, da sta dve osebi na Švedskem. zboleli za kolero. Zdravniki menijo, da sta se okužili med letovanjem v Tunisu. V bolnišnici so zadržali še 21 oseb, za katere sumijo, da so okužene s to nevarno boleznijo.
Žrtve Hirošime
V knjigo žrtev atomskega bombardiranja Hirošime, ki jo hranijo v hirošimskem parku miru, so vpisali še 1570 imen. Med temi imeni je tudi 200 žrtev bombardiranja 6. avgusta 1945, vendar so to šele zdaj potrdili z dokumenti. Drugi pa so umrli za posledicami bombardiranja pred 28 leti. Skupno število žrtev Hirošime je zdaj 81.753. Na Japonskem živi še okoli 300.000 ljudi, ki trpe zaradi posledic atomskega napada na Hiro-šimo in Nagasaki.
»Metulj« umrl
Za posledicami raka v grlu je v neki madridski bolnišnici umrl Henry Charriere, znan tudi kot »Metulj«. Proslavil se je po vsem svetu s knjigo, v kateri je opisal več svojih pobegov iz zloglasnih francoskih zaporov. Po romanu so posneli tudi film, knjigo pa imamo prevedeno tudi v slovenščino.
(9. zapis)
Gregor Maček je veljal v svojem času za vodilnega arhitekta na Kranjskem. Njegovo delo je kupola ljubljanske stolnice, ljubljanski rotovž, cerkev na Šmarni gori, v Kamniku, na Dobrovi, na Limbarski gori, v Smartnem, v Tuhinju, v Homcu in drugod. V mnogih krajih pa je cerkvam le prizidal ali zvišal zvonike — skratka, izpolnil je delo zsr več človeških življenj. Poleg talenta je moral mož imeti tudi železno voljo, da je zmogel vse to ogromno delo.
V enem od prejšnjih zapisov sem izrekel domnevo — resda bolj rahlo — da bi utegnilo Velesovo dobiti svoje krajevno ime od staroslovan-skega boga Velesa, varuha pastirjev in njihovih čred«.
Spodbujen od nekaterih vprašanj, ki so mi jih prijatelji zastavili v tej zvezi, bo gotovo prav, če malo bolj potanko razložim kult Velesa pri naših poganskih prednikih.
Veles — mlad bog, poskočen kot pastir, čaščen v ravnicah, ne v goratih krajih — pač spomin na prostrane stepe v naši pradomovini! — Stari Slovani so bili tesno, življenjsko povezani s svojimi čredami, svojo zanesljivo hrano. Niso bili mirni poljedelci, niti ne kaki posebni lovci — bolj so bili navezani na svojo živino in potovali z njo na pašo — očitno so bili vsaj v bistvu in spočetku nomadi; odtod najbrž tudi njihovo preseljevanje od vzhoda na
zahod ter njihova končna preusmeritev v poljedelstvo in v stalna bivališča.
Vendar pa so naši predniki tudi v novi domovini ohranili še precej časa staro vero; šege in navade pa še dlje. Tako so najraje prisegali pri bogu Velesu. Pri kožah ali kožuhih Velesovih živali so se — sicer nezavedno — rotili v naših krajih še pred dobrimi sto leti. Kupec živine je slekel kožuh, prodajalec pa je na kosmato stran udaril z roko. To je bilo sveto jamstvo za zdravje živali. In kupčija je veljala!
V krščanski eri Veles nikakor ni bil pozabljen, le drugo ime je dobil — sv. Blaž, vzhodnoslovansko sv. Vasilij! V Beli krajini na Blažev dan (3. februarja) sploh ne vpregajo živine, ker je ta dan »vsega blaga (živine) god«. Na Štajerskem pastirji zasade križ poleg spomladanskega kresa (na Jurjevo), na križ pa na-denejo goveje rogove — očitna misel na starega boga Velesa, ki naj v povezavi s križem varuje njihoVo živino.
Ponekod, zlasti v Srbiji in v Bolgariji, imajo pastirji navado navsezgodaj poklekniti pod drevo — bjti mora gaber! — in prositi, da bi jim sveti Veljko (Veles!) pomagal varovati njihove kravice in voličke.
No, malo smo s Cerkljanskega zašli v stare poganske čase. Resda močno odmaknjene, a vendarle zanimive. Pa še Velesovo imamo, kraj s tako lepim staroslovanskim imenom!	C. Z.
Stanovanjsko podjetje lrzic
vsem občanom za občinski praznik čestita in jim želi še vnaprej čim več delovnih uspehov
Nekdanji samostan dominikank v Velesovem.
— S temle dečkom se bom poročila. Sin slaščičarja je ...
Obrtno podjetje Tržič
se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in slikarski strokix polaganje tapet, plastičnih ometov, polaganje parketa in plastičnih podov
obenem čestita vsem delovnim ljudem za, občinski praznik
'V° ZORMAN	32
Draga moja Iza
;;^nes lahko,« je rekla gospa Fugec. »P Pozabili, da je petek?« je rekla mama.
*ek? Saj res. Pa vendar . ..« je rekla gospa Fugec. reki Petek nikoli. Povrh sem imela še tako čudne sanje,« je
y 0 mi morate
povedati,« je rekla gospa Fugec. kaj(j ania je zamislila, očitno je lovila sanje minule noči, ljj0 sP°min na sanje je krhek, toliko da se ga dotakneš z mis-VodVii riSe	ab zbeži. Spomin na sanje je, kakor podoba na
je ser. i ' iSe °b najmanjši sapi vznemiri in zvalovi. Mama Poznal i Za P°dobami, ki so ji uhajale, na obrazu se ji je Ha?,'! kako se trudi, da bi jih združila v razumljivo celoto, in
kako fn^a]a Sem ° mami. Vi se je še spominjate, gospa Fugec, konta i mo'čeča .. . samo pogledala je človeka ... lase je do
» ' sP'etala v kito, ki jo je zavijala na vrhu glave ...« ^gec 'n zmeraj je hodila v sivem ...« se je spominjala gospa
Ho, j.. " '1.3 medaljon na prsih . .. morala bi ga bila dobiti jaz ... ^mislit se mi Je ° mami'
s košaro jabolk je hodila po sobi, in ^artm ,1°' ,*?0sPa Fugec, pela je. Si lahko predstavljate mojo N 'f,a bl Pela, gospa Fugec?«
>>V'8osPa ^ugec si tega ni mogla predstavljati. čakaj(eSan,a pa je. Hodila je okoli mize, kjer smo sedeli... Vedela ,V Sam° znanci. .. veliko nas-je bilo ... pa sedajle ne bi ^akonn' ! '' n°' hodila je okoli mize in pela in delila jabolka, kiiialu '.ri10' Pe'a> toda pred našim Josipom se jih je nabral Pela <(( P' mama pa kakor da nič ne vidi, vsakemu eno, je
Hanjet *V?kšn(> prizadevnostjo je mama pripovedovala svoje misel1 a,(:a 86 ^ Podrobnostim, ki so ji kasneje prihajale izluščil- ■'n se..trudila, da bi zadnjo nepomembno malenkost miz0 .^'^'/»rljivega spomina. Pripovedovala je o lestencu nad itiiei "ayatem sosedu ... Kar nenadoma se je spomnila, da ' sosed ob njej dolgo, košato brado.
^oda |lJC 'n. jabolka razumem,« je rekla. »To je jasno, mar ne? Kal naj počnem z bradačem, kaj mi obeta ta?«
Gospa Fugec se je sklonila k mami in ji nekaj zašepetala na uho in se zahihitala in mama je rekla:
»Dajte no, gospa Fugec!«
Ne vem, kaj je mama počela z bradačem, kakšen pomen mu je pripisala, vem pa, da je po kosilu spet listala po sanjski kn jigi. Mamina moč in mamin življenjski prostor sta bila omejena. Zdelo se je, kakor bi se bila sama ogradila z risom. Zaradi varnosti. Tako so se menda zavarovali zaklinjavci, ki so klicali hudiča in iskali zaklad. V svojem risu so bili varni, sile opstran črte pa so bile močnejše od njih, zato je raje niso prestopili.
Naj bo primera še tako nenavadna, v spominu na mamo se mi vrača prav ta ... najbrž iz zgodbe o desetem bratu. To je podoba zaklinjevavca v očrtanem prostoru pa njegova osuplost in groza, ko ris nenadoma ne drži več, ko sežejo sovražne site čez črto, čez katero ne bi bile smele.
Da bi se rešila pred osamljenostjo, pred neprijetno usodo stare tete, se je mama trmoglavo oklenila mladega Novaka, mojega očeta. Vsem Heisingerjem nakljub ga je potegnila v svoj ris. Da bi se vrnila v častitljivost starega doma, iz katerega je ubežala, pa se oklenila prvega otroka. Antona. Nanj naj bi prešlo vse, kar je imela Heisingerjeva hiša: ugled, posebne mestne pravice in denar.	,
Nekateri so mami radi očitali slepo ljubezen do Antona, posebno Stane ki se je čutil prikrajšanega.
»Zmeraj samo Anton,« je nergal.
Mama je bila prepričana:
»Vse vas imam enako rada.«
A se je še ob takih besedah njen pogled najdlje pomudil na Antonu.
Anton je bil prvi, spočet pred zakonom kdove kje ... na Novakovem seniku ali pod hrasti za Bistrico. Drugi otrok je prišel mrtfev na svet, potlej pa štiri leta, do Staneta, ni bilo nobenega. Morebiti jih z očetom tudi pričakovala nista več. Anton je bil edina uteha, edino upanje. Kdo bi mami zameril, če je videla v njem opravičilo za lastno življenje?
Kolikor mater poznam, ki se ob svojem sinu zasanjajo in čakajo samo to, da bo odrasel, in so prepričane, da bo velik in močan, da jih bo cenil bolj kakor vse druge ženske na svetu in da jih bo vozii v kočiji /, belimi konji.
Matere so hujše kakor zaljubijenke v šestnajstem, sedemnajstem letu.
Tudi naša mama je bila taka.
Zato se ji je z Antonovo smrtjo zrušil ves svet. Ničesar ni bilo, kar bi napravilo njeno žalost žlahtno, da bi se njena
bolečina mogla primerjati z vzvišenim trpljenjem. Matere na stranskem oltarju v frančiškanski cerkvi, ki je držala mrtvega Sina v naročju. Mama sina mrtvega niti videla ni. Se za grob ni vedela. Mama ni kakor jaz živela v prepričanju, da je Antonova smrt žrtev za nekaj pomembnejšega, kakor pa more biti življenje enega samega človeka. Če že ni bil hudodelec . .. ne, v maminih očeh Anton ni mogel biti hudodelec ... pa je bil vsaj lahkoveren otrok, ki se je pustil zapeljati in ki je trpel za hudodelstvo drugih. Mame ni zlomila samo žalost, do konca jo je pekLa tudi sramota, kjer je bilo Antonovo ime javno izobešeno* z imeni takih, kakršnih sama nikoli ni cenila, ki so bili Heisin-gerjevemu svetu tuji in sovražni. Po krivem ali po nedolžnem, bila je razpeta na sramotilni steber.
Na dan, ko so z lepaki oznanili Antonovo smrt, je bila zadnjikrat v mestu. Kolikor veni, do jeseni še hiše ni zapustila. Največ je ležala v sobi zgoraj, kjer je morala vse noči goreti luč, v sobi in na hodniku pred njo in na stopnicah in spodaj v veži. Včasih je prišla dol, pobrkljala je v kuhinji, posedala je v izbi, a se je navadno kmalu vrnila gor. Včasih je kar na lepem vprašala:
»Je Anton že prišel?«
»Antona ne bo več,« ji je potrpežljivo odgovarjal oče.
Mama pa je vzdihnila in rekla, kakor da se je pravkar domislila^
»Saj ga res ne bo.«
Postala nam je tuja. Kadar me je odsotno pogledala, mi je neprijetno zagomazelo po hrbtu. Bal sem se, da se ji bo zmešalo, in zmeraj pogosteje sem moral misliti na Kufčevo Mico, ki je s slikami umorjenega sina hodila od hiše do hiše in beračila. Izgubljen pogled, razmršeni, štrenasti lasje, redki, majavi zobje in posvaljkana, razpeta obleka, da se je videla umazana progasta srajca in dostikrat tudi tisto, kar je bilo pod njo. S Kufčevo Mico smo imeli otroci svoje veselje. Smejali smo se ji in ji spuščali v škatlo gumbe, denar, ki so nam ga doma dali zanjo, pa smo zapravili v Graškovi slaščičarni. Iz Kuffeve Mice sem se rad norčeval, ob misli, da bi imel noi'o mamo, da bi nam z Ante novo sliko hodila od hiše do hiše in bi drugi otroci tekali za njo in jo obmetavali s kepicami iz blata, pa meje obšel strah.
To je kazen, pravična kazen, mi je prišepetaval angel z gorečim mečem na steni.
Komori jo izrini Zavori Borec. Delo jo bilo letos nagrajeno s Ka-juhovo nagrado in i nagrado vstajo slovenskoga naroda.
%JS JiUr	"
Sobota, 4. avgusta 1973
Olajšati človeško
delo — dvigniti
I produktivnost
Kar nekam težko je predstaviti bralcu podjetje, ki ne izdeluje prav nobenega izdelka za široko potrošnjo, ampak le za industrijo, in še to nič takega, da bi samostojno nekje stalo, se videlo v celoti kot proizvod podjetja. Tovarna industrijske opreme ISKRA iz Lesc svoje izdelke samo vgrajuje. Pa vseeno se z njimi srečujemo vsak dan! Saj poznate tista vrata na avtobusih, ki se odpirajo in zapirajo po principu stisnjenega zraka? Samo šofer mora pritisniti na pravi gumb. No vidite, tisto, kar ta vrata samo odpre, je izdelano v tej leščanski tovarni. Potem tista nevidna sila, ki pri bagru premika ogromne čeljusti, ki zajemajo zemljo jo prenašajo in stresajo. Tudi ta mehanizem je narejen tu. Pa pri kmetijskih strojih, pri plugu, traktorju itd. Največ je seveda tega v industriji. To je cenena avtomatizacija, investicijska
oprema z razmeroma nizkimi finančnimi vlaganji, ki je naši industriji dostopna.
Seveda dolgo je trajalo in še traja, da kupci spoznajo to avtomatizacijo in jo sprejmejo. Pomembno pri prodaji je svetovanje kupcem in projektiranje. Kupce je treba izšolati, jim dopovedati in pokazati, da je to potrebno vgraditi pri njihovih strojih in delovnih mestih, da bodo s pomočjo teh tehničnih dopolnil, kakor jih lahko po domače imenujemo, pomagali svojemu delavcu, da bodo pri stroju varni, fizično razbremenjeni in rešeni monotonosti dela, ki ubija. Tiste stalno ponavljajoče se gibe bo zanje opravil stroj! T6rej ne gre tu samo za ekonomske cilje, da bo delo človeka in stroja bolj ekonomično in rentabilno, temveč gre tudi za humanizacijo dela. To je treba kupcem povedati in šolanje
strokovnjaka — kupca je za leščan-sko ISKRO prva naloga. Poznavanje je tu ključ do uporabe. Elementi sami so brez vrednosti, če jih ne znaš založiti. To pomeni, da so morali za nov program usposobiti v tovarni zadostno število strokovnjakov, ki to obvladajo. Danes imajo 12 tovrstnih inženirjev in tehnikov — projektantov.
ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce je doživela čisto domač razvoj, brez tujih licenc, toda ob izdatni pomoči sklada Borisa Kidriča. 90 % proizvodnje so dela na področju industrijske pnevmatike in hidravlike, del programa so-pa tudi meritve in regulacije pretokov, tekočin in plinov pri vodovodih, to-plarniških postrojenjih itd. Asorti-ment je dovolj širok in zasnovan na sistemu stavnice: z malim številom delov, približno 60, lahko ponudijo več tisoč različnih ventilov.
2 vdelavo pnevmatike v obstoječi stroj, napravo, lahko poceni zamenjamo človekovo delovno mišico in preproste možganske funkcije. Ta tehnika je v Ameriki že 40 let poznana, pri nas jo pa šele uvajamo. No, pionirsko obdobje je za nami. V naprednejših slovenskih tovarnah jo poz-znajo že več kot 20 let. Eden redkih naših proizvajalcev te vrste je Prva petoletka Trstenik. Največ je seveda uvoza in ta konkurenca je za zdaj najmočnejša. Toda trg je tako zelo širok in se bo še širil, ko bodo podjetja spoznavala prednosti nove tehnike. V to vrsto opreme jih bo sililo tudi pereče pomanjkanje delovne sile, ki se vsak dan bolj kaže po naših podjetjih. Prav zaradi tega bo ćpravičena vsaka taka investicija!
Leščanska ISKRA svojo opremo tudi izvaža, toda le posredno; renomiranim slovenskim tovarnam strojev opremlja proizvode s svojo avtomatiko, zaradi dopolnitve programa in delitve dela pa sodeluje tudi z neko zahodnonemško firmo.
130 zaposlenih je za letos sprejelo proizvodni plan v višini 1,700.000 dih. Kolektiv si prizadeva po svojih močeh in želi, da bi preventivno sanacijski investicijski program osvojili in potrdili vsi odgovorni družbenopolitični in gospodarski forumi. Pričakujejo razumevanje, saj so v celoti dokazali tržno upravičenost; njihova proizvodnja ima
milne plošče.
poseben pomen za naše gospodarstvo in družbo. Opremljenost s to tehniko zagotavlja namreč povečano produktivnost, stalnost produkcije in nadomeščanje delovne sile. Krmilni in izvršilni elementi industrijske pnevmatike in hidravlike se dajo uporabiti prav v vseh gospodarskih vejah: industriji, gradbeništvu (asfaltne baze!), kmetijstvu, rudarstvu, ladjedelništvu itd.
Izdelujejo širok izbor standardnih komponent industrijske pnevmatik® kot so delovni cilindri, razvbdm ventili, ojačevalci tlaka, podajne enote, male stiskalnice, ventili in pribor. Svoje kupce so našli po vsej Jugoslaviji. Kakor se bo širilo p0' znavanje te tehnike, tako se bodo večale potrebe in trg, oben^ pa rasla proizvodnja in z nJ° tovarna sama. Potrebnih pa bo seve;. ; da še dosti vlaganj in prizadevanj kolektiva.
Končno je tu prodajalna, kakršno smo si želeli
Te dni je tovarna pletenin, Alpska modna industrija ALMIRA Radovljica odprla v svojem upravnem poslopju tovarne ekskluzivno prodajalno pletenin. Majhen, toda moderen in mičen lokal, lahko bi rekli kar boutique, saj se po svojem videzu, moderni opremljenosti in odi ičriih izvirnih zamislih arhitekta lahko meri z bulvarskimi boutiqui Londona, Pariza, Rima.
Kompletne kolekcije pletenin ALMIRA smo do sedaj lahko ob-
V
čudovali le na sejmih ali na reklamnih fotografijah njenih komercialnih zastopnikov. V trgovinah pa so se porazgubile po policah in največkrat si V eni trgovini dobil le del kolekcije in seveda tistega, kar si iskal, navadno nisi našel. Sedaj je tu ljubkq trgovinica, urejena in pripravljena, da zadovolji najbolj zahtevnega kupca. Izbiral bo lahko iz celotne kolekcije oziroma kompletne proizvodnje AL-MIRE.
Kaj trenutno dobiš v domiselno postavljenih izložbenih kotičkih trgovinice?
Tu so nagrajeni kompleti letos tako zelo modne kolekcije pletenin v »tenis stilu« iz hladno delujoče alpake, s katerimi se je ALMIRA januarja letos predstavila na sejmu MODE 73 v Ljubljani, vseh barv hlačni kostimi s šivi, ki jim dajejo športni pudarek, pa spet moderne »dra-gonar« hlače z naramnicami — najbolj menda ugajajo tiste v topli oranžni barvi — potem komplet v zeleni barvi, ki tako pomladno deluje; osnovna močna travnato zelena barva krila se med dvema svetlejšima zelenima tonoma v širokih črtah ponavlja na puloverju in jopici, pa hladen hlačni kostim v beli osnovni barvi, meliran z rjavo, oranžno in drap iz kosmičaste preje, primeren za morje, večerne coctaile, potem so tu jopice iz tankih hladnih buklejev, krila
iz volnenega, sintetičnega ali mešanega džersija, enobarvna, karirasta, črtasta ali z drobnimi vzorčki, pa seveda vseh vrst in kvalitet puloverji in jopice pa še in še.
Seveda bodo tu ob vsakem letnem času navzoče jopice in puloverji iz visoko kvalitetnega škotskega šet-landa v naravni barvi, s katerimi je Almira zaslovela, in katerim še vedno daje največji poudarek.
Ljubke stvari boste, lahko tu izbrale tudi za otroke". Od dveh let naprej. Na otroški polici dobite enobarvne ali pa kariraste oziroma drugače vzorčaste hlačke iz sintetičnega džersija in potem gre zraven majica, kjer se na rokavčkih in ob vratu ponavlja barva hlačk. Majico poživlja še droben našitek, češ-njice za deklice na primer, ali štartne zastavice za fantke itd. Tudi tu nastopa vsa paleta barv, ki si jih lahko zamislite.
Tu so že prvi ekskluzivni
modeli
poletnih oblek z zvončastimi rokavC iz svilenega džersija. In bluze! Za moža "boste našle tudi izredno lepe in hvaležne srajce iz čisto tankega džersija, oblikovane po zadnj1"1 zamislih visoke mode za moške.
In kaj bo prinesla jesensk® kolekcija? ALMIRINI kreatorj« že pripravljajo damske komple^ za potovanja: tu bo vse, kar )e primerno za ženo, ki potuje, P11 naj bo z avionom ali ladjo. I« v nekaj: tu boste lahko dobile tud1 pletene dolge večerne obleke posebne prilike in praznovanj®: Izbrali pa si boste lahko tud1 modne dodatke, kot ruto, šal, P** itd.
V ALMIRI so tudi povedali, da njihova prodajalna oblačila ne sam'' • manekensko suhe postavice, amPaK tudi močnejše.
Tako, trgovinica je tu, in ljubka, toda dovolj velika, boste v njej našle vse lepo za (va in vaše) vsako priliko.
Montaža krmilne plošče.
RADIO
oročila poslušajte vsak dan ob 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-J^e) 11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (rajski dnevnik), 22, (dogodki in Odmevi), 17, 18, 23, 24; ob ne-,^'iah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24.
SOBOTA, 4. AVGUSTA
•30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-slo 9'°5 Pionirski tednik; 9.35 S b*ViASkimi ansambli zabavne glas-10.15 Kličemo letovišče; 11.20 Z df.mi doma in na poti; -12.10.Meloni® Za opoldan; 12.30 Kmetijski 13S?tl; 1240 Cez travnike zelene; pes • ^Poročajo vam; 14.10 S I54^o in besedo po Jugoslaviji; Vrt-i- naši operni pevci; 16.00 pfluJak; 16.40 Dvajset minut s 17 JrtIm °rkestrom RTV Ljubljana; Gra Glasbena medigra; 17.20 retno v kino; 18.15 Urad za naj-
19On rtyari; 18 45 S knjižnega trga; t« o t . 0 noč otroci; 19.15 Minusi triom Vitala Ahačiča; 20:00 V di;c?to . zvečer; 21.00 Zabavna ra-jska igra - Alain Franck: Dekle izJrarne; 2220 Oddaja za naše seijence; 23.05 S pesmijo in plesom
n°vi teden Program
valu	ak°rdi; 8.40 Sobota na
UoItV2' 1240 Panorama zvokov; Ha n n' variete; 15.35 Zabav-Da» mska glasba in še kaj; 16.05 Plaž'eSiSm0 Obrali; 16.40 Ples na Po J' 0 Lahka'glasba pri nas in £lackVetu; 1800 Oddaja progresivne
Polkom 8 8kladate«em Jofc-
Iv
etJi program
Sva? • Promenadni koncert; 20.05 21 no V^i mi; 2015 Med melodijami; str«	v svet: 21.10 Naša orke-
giafna .nteratura; 21.40 Iz oper in Poez dram; 2355 Iz slovenske
NEDELJA, 5. AVGUSTA
2a nt i Jutro; 8 05 Radijska igra 9.05 nte; 8 41 Skladbe za mladino; še *SCemo popevko poletja; 10.05 tovariši; 10.25 Pesmi Čestjf dela; 10-45 Naši poslušalci ViS0 • ln Pozdravljajo; 11.20 12.00 M j naP°tki za tuje goste; ska današnji dan; 13.30 Nedelj-samblf°uafla; 1350 z domačimi an-bli jn ' f4-0,r> S slovenskimi ansam-Humn^iStri zabavne glasbe; 14.30 larne l ka tega tedna; 15-05 Popu-ska ieraperne melodije; 16.00 Radij-Balad„ ~~ Juš Kozak-Mitja Mejak: Wtnn ° ulici: 17-05 Nedeljsko otroci P°P°ldne; 19.00 Lahko noč, 20-00 V j Glasbene razglednice; nim n^ede,j° zvečer; 22.20 S Ples-22-40 vetrom RTV Ljubljana; n°kturn note: 2305 Literarni rno; 23.15 Nočni cocktail
S.058zPrOgFam
Glasbeni- za nedeljsko jutro; 8.40 sprehod/ ™°zaik; 9-35 Nedeljski 14.00 p ' 1200 Opoldanski cocktail; delja na ,rama zvokov; 15.00 Ne-Ja na valu 202
i 00 NaSi i •• .
koncerti - ajl ln ljudje; 19.15 Iz d°godki ^ ln simfonij; 20.05 Športni tova irnn eva> 20.15 Dva Schuber-Ijska V. 0ptuja: 20.30 Večerna ne-d°mačih ^P0rtaža: 20-40 Utrinki z razPolni °Pernih odrov; 21.40 Nočna Poj£:: enJa; 22.55 Iz slovenske
Kranf TnP >>P,or€ 0ski tisk«, Stavek te ^oše pijadeja 1. Krani \ V »Gorenjski tisk« LjudhUo Združeno podjetje Konito Pravica, Ljubljana, ništv« rjeva 2- - Naslov ired-MoŠp c?-.uprava lista: Kranj, račun PlJadeja L - Tekoči 51500 rK1 SDK v Kranju št. glavni 01'10152 " Telefoni: Uredbu Hrednik, odgovorni
30 dinletna 6° din,- polletna 70Pai 'x,cf.na za 1 številko din , 8 1 °&lasi: do 10 besed
2 "J. vsaka nadaljnja beseda
Popu Lna"*niki imajo 25%
neok?L' .Neplačanih oglasov
Prome a«ljani0- " Oproščeno
nem davka Po pristoj-
nem mnenju 421-1/72.
ponedeljek, 6. avgusta
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Arle-žanka, suita št. 2; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Horst Jankow.sk i; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža
Tretji program
20.05 Malo znani Debussy; 20.30 Pota našega gospodarstva; 20.40 Glasba pod dvornimi lestenci; 21.40 Iz tuje zborovske literature; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih; 23.55 Iz slovenske poezije
TOREK, 7. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 S pesmico v počitniški dan; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.15 Poletna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje sopranistka Regine Cre-spin; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popularni popoldanski koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — W. Dchilling: Atentat na domoljuba; 21.34 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Gasi v zrcalu glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Z ansamblom Atija Sossa; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Pozabljene opere; 21.00 V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Hamburški koncertni večeri; 23.55 Iz slovenske poezije
SREDA, 8. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.15 Iz zgodbe o Sneguljčici; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Oktet Jelovica in moški zbor Svoboda iz Trbovelj; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdarvljajo; 15.40 Majhen recital pianistke Tanje Zrimškove; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 21.15 Lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanje melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.30 Zrcalo dneva; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Paramor Norrie; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam
Tretji program
20.25 Kultura danes; 20.40 Londonski baročni ansambel; 21.40 Sloven-
ski zborovski skladatelji; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja; 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK, 9. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 10.20 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Rista Savina in Kamila Maška; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Mehurčki; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Iz češke glasbene literature; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz sodobnega repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.30 Zrcalo dneva; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistko Ditko Haberl; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti
Tretji program	/
20.05 Aleksander Borodin: Knez Igor — odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni concertino; 22.15 Deseta muza; 22.25 Recital pianista Alfreda Brendla; 23.25 Iz slovenske poezije
PETEK, 10. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talij inih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudske pesmi drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Stavki iz Osterčevih del; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z zabavnim orkestrom; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s Fanti treh dolin; 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.30 Zrcalo dneva; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevcem Jankom Ropretom; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli RTV
Tretji program
20.05 Od premiere do premiere; 20.53 Večerni intermezzo; 21.40 V spomin pianista Hansa Alexandra Paula, interpreta nove glasbe; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.55 Iz slovenske poezije

TA TEDEN NA TV
Nedelja, 5. avgusta, ob 19.10
KRALJESTVO V DŽUNGLI — angleški barvni film;
Film Kraljestvo v džungli nam razkriva prizadevanja bratov Orlanda in Claudia Villas Boasa, ki se sredi brazilske džungle trudita, da bi rešila izumirajoča indijanska plemena. Film je nekakšno nadaljevanje filma Pleme, ki se skriva pred ljudmi. Film Pleme smo na naši televiziji že videli.
Sreda, 8. avgusta, ob 20.35;
POLJUBI ME, KATICA — ameriški film; režiser George Sidney; v g\. vlogah: Kathryn Grayson, Howard Keel, Ann Miller;
Film je bil v naših kinematografih predvajan pod naslovam Ukročena trmoglavka. Res se prepleta Shakespearova komedija z nekakšno vglasbeno komedijo v dovolj zabavno celoto, v kateri imajo glavno besedo seveda lepe melodije in zabavni zapleti.
Petek, 10. avgusta, ob 20.35:
UDAREC V PRAZNO — ameriški film; režiser Clarence Brown, v gl. vlogah: David Brian, Claude Yarman Jr., Juano Heruandez;
Film po romanu VVilliama Faulknerja, ki dobro pozna ameriški Jug, je zelo skrbno posnet in predstavlja neki aspekt črnskega problema v ZDA. Posnet kot pustolovski film, je Udarec v prazno privlačen za izbirčnega-pa tudi preprostega gledalca.
Veliki in majhni — oddaja TV Zagreb, 19.00 Zgodovina kozmetike, 19.20 Karavana: Ivangrad — Od Ko-movov do plave, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 21.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.40 Diagonale, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana)
SREDA, 8. AVGUSTA
16. 45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Mačkon in njegov trop — barvni film, 18.55 Na sedmi stezi (RTV Ljubljana), 19.15 Resna glasba (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Poljubi me, Katica — ameriški film, 22.20 Glasbeni nokturno: E. Chausson: Poeme za violino in orkester, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana)
.sobota, 4. avgusta
17.00 Obzornik, 17.15 Atletska tekmovanja moških za evropski pokal — prenos iz Celja, 19.20 Pravnuki — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Igre brez meja — barvna oddaja, 22.00 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 23.30 TV kažipot, 23.55 Poročila (RTV Ljubljana)
NEDELJA, 5. AVGUSTA
8.50 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.40 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 10.55 Otroška matineja: Mačkon in-njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 15.25 Po domače z ansamblom Borisa Kovačiča (RTV Ljubljana) 15.50 Sinjska alka — prenos (RTV Zagreb), 16.50 Poročila, 16.55 Atletska tekmovanja moških za evropski pokal — prenos iz Celja, 19.10 Kraljestvo v džungli — angleški barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 A. Marodič: Pred viharjem — zgodba iz nadaljevanke Nora hiša (RTV Ljubljana), 21.20 Dobre stare melodije (RTV Zagreb), 21.35 Športni prelged (JRT), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana)
PONEDELJEK, 6. AVGUSTA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film (RTV U ubijana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 D. H. Lawrence: Snaha — predstava SNG Celje, 22.10 Video kasete: Time — barvna oddaja, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana)
torek, 7. avgusta
17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30
Četrtek,
9. avgusta
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Vnet za kolo — belgijski film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.401 Četrtkovi razgledi: Prostor pod soncem, 21.35 Prigode dobrega vojaka Švejka — barvna TV nadaljevanka, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana)
PETEK, 10. AVGUSTA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Pet pedi, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Figurativno plavanje, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — W. Faulkner: Udarec v prazno — ameriški film, 22.00 XXI. stoletje, 22.25 Poročila, 22.30 Glasbena oddaja (RTV Ljubljana), 22.50 Balkanske igre v plavanju — posnetek iz Dubrovnika (RTV Zagreb)
Klavnica in mesarija
Bohinjska Bistrica
Vsem prebivalcem na območju občine Radovljica čestita za občinski praznik in jim želi veselo praznovanje

ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO IN AVTO-MEHANSKO STROKO ŠKOFJA LOKA
razpisuje
vpis v šolo za voznike motornih vozil
Pogoji: 8 razredov osnovne šole, starost 18 let Vpis vsak dan od 10.—-12. ure v pisarni šolskega centra, Škofja Loka, Šolska 1. Začetek pouka 15. 9. 1973.
Iščemo samsko sobo
za 2 leti na Kokrici za učiteljico na novi šoli.
Iščemo varuško
za vrtec na Kokrici za 4 ure dnevno (1500 din).
Ponudbe pošljite na Svet KS Kokrica.
^ 1 if
wH J^m 11
1	2	3	4	5	6			7	8	9	10	11	12	
13		•				14		15						16
17		■	18				19		■	20				
21		22		■	23				24	■	25			
	26			27					28	29	■	30		
		31								32	33			
34	35						36	37	38					
39			■	40	41		42						43	
44			45	■	46	47				■	48			49
50					■					53		■	54	
55					56	i		57				58		
	59								60					
loterija
Vodoravno: 1. kladivo za klepanje; majhen človek; junak mladinske povesti, Peter, 7. ponudba, zlasti pismena, 13. priljubljena igra z žogo, 15. votlina, jama, 17. Oleg Vidov, 18. rusko žensko ime, gruzijska kraljica, 20 žensko ime, junakinja Tavčarjeve povesti »Visoška kronika«, 21. svetovni potnik iz Benetk, Marco, 23. tuje žensko ime, Helena, 25. latinsko ime za janež, 26. epsko-lirska pesem španskega izvora, 28. prva in zadnja črka abecede, 30. mednarodne avtomobilske oznake za Švedsko, Kambodžo in Španijo, 31. oddušnik, zapiralna naprava za tekočine in pline, 32. ravnina, višina, stopnja, 34. domač izraz za deščico, 36. nakana, namen, naključje, 39. čebelji panj, votlo drevo, 40. Stane Sever, 42. vrsta uradnikov, škofov namestnik v sodnih zadevah, 44. mehiški kraj ob Rio Grande pri meji Teksasa, 46. Opravilo, delo,
48.	nagel padec vode, 50. slovenski skladatelj, Blaž, 52. sla, strastnost, 54. Hermann Oberth, 55. odškodnina za udeležbo na seji, 57. kemična prvina, krhka kovina (znak Sb-stibium), 59. slovenski pesnik, časnikar in prevajalec, France, 60. medalje, odlikovanja.
Navpično: 1. vrela voda, 2. zimzelen grm ali drevo v Sredozemlju, listi za začimbo in za vence, 3. Edvard Kardelj, 4. naslednik, 5. ime pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove, 6. gradbeni material, 7. Človek z velikimi očmi, okač, 8. Fran Albreht, 9. ime slovenske pevke popevk Sršenove, 10. zelena drevesna žabica, 11. provinca v južnoafriški republiki, 12. grško rimski stari vek, 14. ljudje, ki s svobodo in z življenjem jamčijo za kaj, 16. norveški slovničar in pesnik, Ivar Andreas, 19. stvarnost, kar je realno, 22. lov, 24. Anton Aškerc, 27. vzhodnoindijski drobiž, 29. poganski svečenik, 33. atenski državnik in vojskovodja, Aristeides, 34. plodovit francoski pisatelj, Alexandre (»Grof„Monte Christo«), 35. pripadnik ilirskega gibanja, Ilir, 37. sumljiva ali neprijetna zadeva, spor, 38. drugo največje mesto Italije, 41. Stane Potokar, 43. Lah, zaničljivo, 45. borišče, z vrvjo ograjen oder za boksarja, 47. sršenar,
49.	konj, majhne rasti, 51. vojaška stopnja, 53. kratica za stran, 56. znak za kemično prvino natrij, 58. kratica zvezne ameriške države Maine.
Rešitve pošljite do četrtka, 9. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, b-1.: 30 din.
Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke
1. psovka, 7. sfinga, 13. zamisel, 14. listina, 16. var, 17. ironija, 19. dar, 20. oves, 22. njiva, 23. Tate, 24. Kokra, 26. abak, 27. Eros, 28. Aero, 30. Erato, 32. LT, 33. SM, 35. modul, 37. Rila, 39. Kama, 41. Prus, 43. lopar, 46. Unec, 47. Rinka, 49. gaza, 50. Tin, 51. Bengali, 53. Tom, 54. Alabama, 56. lektira, 58, amonal, 59. pasati
Izžrebani reševalci
Prejeli smo 158 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Ivanka Hafner, Zabnica, Sr. Bitnje 75; 2. nagrado (40 din) Metod Mayr, Kranj, Titov trg 5/1; 3. nagrado (30 din) pa prejme Franc Podnar, Škofja Loka, Sorška 27. Nagrade bomo poslali po pošti.
trzni pregled
Jesenice
Solata 5 din, korenček 4 din, slive 10 din, jabolka 9,50 din, pomaranče 6,20 din, limone 10,20 do 12,20 din, česen 17 din, čebula 6 din, fižol 4,30 do 4,50 din, pesa 3,50 din, kaša 5,44 din, paradižnik 5 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,05 do 1,25 din, surovo maslo 35 do 38,30 din, smetana 17 din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 d|n, sladko zelje 1,80 do 2,50 din, kislo zelje 4,50 din, cvetača 6,20 din, --paprika 9,60 din, krompir 2,70 din
Kranj
Solata 6 din, špinača 6 din, korenček 5 din, slive 10 din, jabolka 6 din, pomaranče 7 din, limone 10 do 11 difci, česen 19 din, čebula 6 din, fižol 6 din, pesa 5 din, kaša 9 din, paradižnik 4 do 5 din, marelice 12 din, breskve 7 din, gobe 30 do 40 din, ajdova moka 8 do 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 22 din, smetana 15 do 16 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 5 din, cvetača 6 do 6,50 din, paprika 10 din, krompir 3 din, lube-ftiće 5 din, hruške 8 din, borovnice 12 din
Dežurni veterinarji:
3. avgusta do 10. avgusta: Anton Bedina, Kokrica tel. 23-518 ali 21-283; 10. avgusta do 17. avgusta: Janez Teran, tel. 23-716 ali 22-644; 17. avgusta do 24. avgusta: Bogdan Ce-puder, Kranj Kajuhova 23 tel. 22-994.
V primeru, da se na navedeno telefonsko številko veterinarja nihče ne javi, kličite telefon št. 21-283.
io v m
1	IL#S J^lk ^sCP
Sobota, 4. avgusta 1973
Tržič
A
Solata 6 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 8 din, pomaranče 8 din, limone 15 din, česen 28 din, čebula 6 din, stročji fižol 7 din, pesa 4 din, paradižnik 7 din, hruške 12 din, breskve 10 din, marelice 12 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 30 din, smetana 17 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 5 din, cvetača 9 din, paprika 16 din, krompir 3 din, borovnice 12 din, gobe 30 din, banane 8 din
poročili so se
v Kranju
Čadež Janez in Mihajlovič Ra-dojka, Zupin Franc in Jerič Marija, Vute Rajko in Jovič Ljuba, Šumi Ivan in Triler Janja, Perič Slavko in Fister Danica
v Radovljici
Korpič Ernest in Lombar Frančiška, Triplat Vilijem in Zvan- Ivana, Debelak Vitomir in Volkar Veronika
v Škofji Loki
Rant Nikolaj in Kalan Olga, Peč-nik Franc in Blažič Breda, Rupnik Štefan Janez in Mohorič Olga
v Tržiču
Švab Janez in Jane Jožica
umrli so
v Kranju
Košir Frančiška, roj. 1896, Kozjek Jernej, roj. 1928, Srebernjak Andrej, roj. 1893
v Radovljici
Krnc Katarina, roj. 1907, Pintar Janez, roj. 1900, Golmajer Cecilija, roj. 1891
v Škofji Loki
Porenta Leopoldina, roj. 1912, Pleško Frančiška, roj. 1901, Vrhovec Franc, roj. 1927
v Tržiču
Pogačar Jožef, roj. 1931
S
«3
O) o
2 "S
c £ o
Si!
50 6230
10250 14520 303030
51 561
19961 66291 05341 •078661
c -3
D Z
-a <D rt .ti N _Q
tc 'O
40 300 600 800 5.000
40 60 600 800 800 5.000
S rt
in o <u c
xj -
■2 | CA J*
08775 09555 03235 265155 566635
g
-3 Z
-O a> rt.tž N,0 OO «3 TJ
800 1.000 1.000 5.000 10.000
02 92 12 59162 81092 315992
3
77533 11743 96193 51203
20 20 20 600 800 5.000
10 600 600 800 1.000
518573 150.000
44 14 1774 36914 98264 93574
85 63775
20 50 500 600 800 1.000
30 600
86	20
026	80
0656	200
56046	800
75706	1.000
480926	5.000
375356	10.000
27	30
997	100
31067	600
63477	600
94467	1.000
582997	5.000
112037	10.000
8	10
06368	600
49128	800
57808	800
054468	5.000
403868	10.000
59	30
169	60
669	80
68229	1.000
71659	1.000
368959	5.000
5.	avgusta amet. barv. film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 16. uri, amer. barv. film ZADNJI BOJEVNIK ob 18. uri, amer. barv. film DRUŽINSKO ŽIVLJENJE ob 20. uri
6.	avgusta amer. barv. film SEDMERICA JAHA ob 20. uri
7.	avgusta amer. film DAMA S KAMELIJAMI ob 20. uri
Jesenice RADIO
4. in 5. avgusta amer. barv. CS film NEKOĆ JE BIL MALOPRIDNEŽ
6. in 7. avgusta amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE
Jesenice PLAVŽ
4. in 5. avgusta amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE
6. in 7. avgusta amer. barv. CS film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ
Dovje Mojstrana
4.	avgusta ital.-jug. barv. film SESTANEK z NEČASTNIM
5.	avgusta ital. barv. film SARTA-NA, DOLARJI IN MENIH
Kranjska gora
4.	avgusta ital. barv. film SARTA-NA, DOLARJI IN MENIH
5.	avgusta franc. barv. fil111 CAROLINE CHERIE
Javornik DELAVSKI DOM
4.	avgusta ital. barv. film KO SO ŽENSKE IMELE REP
5.	avgusta ital.-jug. barv. film sestanek z nečastnim
PROIZVAJALCEV POHIŠTVA RAZSTAVLJA V PAVILJONU
mu
od 10.—20. avgusta na Gorenjskem sejmu v Kranju
Kranj CENTER
4.	avgusta amer. barv. film SEDMERICA JEZDI ob 16., 18. in 20. uri, premiera nem. barv. filma POBEG V ZLOČIN ob 22. uri
5.	avgusta amer. barv. film SEDMERICA JEZDI ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. barv. filma PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA oh 21. uri
6.	avgusta nem. barv. film POBEG
V	ZLOČIN (ni primeren za mladino) ob 16., 18. in 20. uri
7.	avgusta nem. barv. film POBEG
V	ZLOČIN (ni primeren za mladino) ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
4.	avgusta aiher.-ital. barv. film TA PREKLETI OBRAČUN ob 16. in 20. uri, nem. barv. film POLNOČ NA REPERBANU ob 18. uri
5.	avgusta" amer.-ital. barv. film TA PREKLETI OBRAČUN ob 14. uri, nem. barv. film POLNOČ NA REPERBANU ob 16. uri, nem. barv. film POSTELJA ob 1Š. uri, amer. film DVA UBOGA BRATA (Stan in Olio) ob 20. uri
6.	avgusta amer. film DVA UBOGA BRATA (Stan in Olio) ob 18. in 20. uri
7.	avgusta amer. film DVA UBOGA BRATA (Stan in Olio) ob 18. in 20. uri
Tržič
4.	avgusta angl. barv. film DOBER VEČER, GOSPOD CHAM-BELL ob 18. in 20. uri
5.	avgusta angl. barv. film DOBER VEČER, GOSPOD CHAM-BELL ob 15. in 19. uri, amer. barv. film MESTO V MRAKU ob 17. uri
7. avgusta amer. barv. film PRISILJEN, DA UBIJE ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
4.	avgusta amer. barv. film DOC HOLLIDAY ob 18. in 20. uri
5.	avgusta amer. barv. film DOC HOLLIDAY ob 15. in 19. uri, amer. barv. film MAŠČEVANJE HAN-NIE CAULDER ob 17. uri
6.	avgusta amer. barv. film PRISILJEN, DA UBIJE ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
4.	avgusta amer. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 18. in 20. uri
5.	avgusta amer. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 18. in 20. uri
7.	avgusta ital, barv. film POLICIJSKI KOMISAR PEPE ob 20. uri
Železniki OBZORJE
4.	avgusta japon. barv. film TRDNJAVA SMRTI ob 20. uri
5.	avgusta ital. barv. film TEAM REVOLVERAŠEV ob 18. in 20. uri
Radovljica
4. avgusta amer. barv. film DRUŽINSKO ŽIVLJENJE ob 18. uri, amer. barv. film ZADNJI. BOJEVNIK ob 20. uri
NAJNOVEJŠE IZDELKE POHIŠTVA ZA OPREMO DNEVNIH SOB, SPALNIC, KUHINJ, PREDSOB ITD.
—	možnost nakupa na kredit
—	dostava na dom
—	sejmski popusti
„Ravbarski cesar" tudi pred škofjeloškim občinstvom
Na odru novega odprtega gledališča sredi grajskega vrta v Škofji Loki bodo drevi, ob 20. uri gostovali člani amaterskega kulturnoumetni-škega društva Ivan Tavčar iz Poljan. Ansambel je z originalno interpretacijo dramske prireditve Tavčarjeve povesti o Ku^ovcih, ki so ji dali naslov »Ravbarski cesar« in ki jo izvajajo v pristnem poljanskem narečju, požel že veliko pohval in priznanj, Pet junijskih predstav v Poljahah si je na primer ogledalo kar 2000 ljudi, navdušenega aplavza pa sta bila režiser Igor Torkar in
igralska ekipa deležna tudi v Mest' nem gledališču v Ljubljani. Dana®' njemu uvodnemu nastopu pr.*j škofjeloškim občinstvom bo sledil0 še četvero ponovitev: jutri, 5. avg11' sta, v četrtek, 9. avgusta, ter konec prihodnjega tedna, 11. in avgusta. Gostovanje Poljancev sod1 v okvir proslav tisočletnice loškega ozemlja. S tem v zvezi naj povem?' da je napovedani koncert violončel'; sta Miloša Mlejnika, ki bi moral blt] drevi v kapeli muzeja, prestavlja11 na petek, 10. avgusta, ob 20. uri. ^
Končno mlečna restavracija
smo jih vajeni v lokalih te vrSft bodo na voljo tudi vsak dan drj*k specialitete kot so žganci, štruf^L cmoki in rezanci ter veliko vseh vrst. V ta namen je opremljen z najsodobnejšo oprer\ kar jo je trenutno moč dobiti- j kratkem še pričakujejo posebenst'
za izdelovanje kremnega sladoled ki ga v Kranju še ne poznaj razen porcij pa ga bodo prodat' ^ tudi v družinskih zavitkih. Kuh^j se postavlja tudi s posebno pečico t, krofe in je menda taka le še efl? t Sloveniji. Alkohola v restavracij1 i bodo prodajali, razen kot dodal^ čaju ali kot tigrovo mleko. — — Foto:'F. Perdan
Kranjčani so se sredi tega tedna razveselili novo odprte mlečne restavracije na prehodu v stari del mesta Kranja, saj so Jo že nekaj let močno pogrešali. Preureditev in oprema lokala na Maistrovem trgu je veljala milijon 300.000 din in je že sedmi lokal, ki ga je v letošnjem letu adaptiralo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, vodenje restavracije pa je prevzela veletrgovina Živila Kranj.
Mlečna restavracija, ki ima 35 sedežev, zunaj na terasi jih je še 40, bo pritegnila obiskovalce z lepo opremo, zmernimi cenami in posrečeno lokacijo. Poleg običajnih jedil, ki
prodam
. Prodam OPEKO - navadni zidak J) modularni blok. Pot na Jošta 3, Kranj	4454
. ' rod a m leseno DRVARNICO ' x 3- Naslov v oglasnem oddelku D	4458
1 roda m kompletno OSTREŠJE vikend v izmeri 5x8, 1 kub. m in P°1 DESK za opaže, 50 PUNT in 200 jjsov OPEKE monta 12. Rihtaršič Matevž, Bukovica 13, Selca 4484 , Paradi preureditve ugodno prodam PEC ideal standard za central-ogrevanje na olje, premog, 29.000 J?1-. Se v garanciji, DESKE, BAN-[jJNE in rabljeno STREŠNO OPE-JV špičak. Eržen, Bukovica 19,
4485
.Prodam več dobro ohranjenih ytovih SODOV za vino (200 do 7,1'trov). Pintar Marija, Cešnji-10, Železniki	4486
, "oceni prodam okrog 700 kg meh-*ega BETONSKEGA ŽELEZA, Prernera 10 mm, 4 nove GUME z fračnico 155/13 (za 124, žiguli, wart-in malo rabljen PRTLJAZ-Godešič 78, Škofja Loka 4487 & "rodam PUNTE in BANKINE. °enčur, Zupanova 16	4488
prodam ELEKTRIČNI ŠTEDIL-
Dli \na štiri plošfe in vzidlJiv ŠTE"
stl ■ 5 na trda goriva v dobrem *canJU. Sutna 4, Žabnica	4489
Prodam dva TELETA simentalca p* rejo ali zakol. Rotar Franc, Tržič, Cankarjeva 26	4490
Rf^rodam bel, globok, nemški OT-«0SKI VOZIČEK za 700 din. Šubic, ^setova 32, Kranj	4491
A/rodam eno leto starega BIKA.
~®rgas 10, Cerklje	4492
prodam kuhinjsko KREDENCO. A,ra]j Peter, Frankovo naselje 51, Loka	4493
^ Prodam dve 9 mesecev breji KRA-1 P° »zbiri. Trboje 62, Smlednik
P J	4494
Mr r * am 300 kg težkega konja PO-t> Zg. Bela 22, Preddvor 4495 . prodam STREŠNO OPEKO špi-OdlPt0 °'40 din in 1000 kosov ZIDNE g/LKE MB. Sekne Vinko, Voglje p ,	4496
DpŽS&m BANKINE, PUNTE in ukoKE za opaže. Huje 13, Kranj
P i	4497
ST,^dam rabljeno OSTREŠJE in b«o ŠN0 OPEKO kikinda. Mla-Ka 89, Kranj	4498
I>w£,no Prodam trajno žarečo Škk kiipersbusch, zložljivo OTRO-
HX)f?, lSS;ELJIC0 " stajico, gOO kg PREMOGA in klubsko MI-Bergelj, Pot na Jošta 8, Kranj p	4499
^' [odam več metrov bukovih di • T°Poriš Jože, Srednja vas 14, p 'k	4500
šn£r?dam KRAVO s teletom. Mo-Radovljica	4501
stAv0 U,8.odnJ ceni Prodam 10 tednov WkJARCKE' izbrana vrsta pri-ToJ,.1/1 nesnic »prelu x«. Petrič ŽihiC ' Šenčur, Zupanova 6 (v bli-ceste Šenčur—Voklo)	4502
RloKi^ mal° rabljen italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK. No-
PrVi ' Naz°rjeva 12, Kranj 4503 OTpSS?1 dobro ohranjen globok la tfi f VOZIČEK. Informacije telefon 23-454 Kranj	4504
PrprU am OAJBICE. Tupaliče 59, &°r	4505
$Rig?dno .prodam globok OTRO-Bi,{ . OZICEK, temno rdeč. Zupan,
»trica 162, Tržič	4506
PRASlCA za reJ°-
W J' Cerklje	4507
Šoh* dam ŠOTOR za štiri osebe. eva 10, Lesce	4508
Bp^odam KOBILO srednjih let. Zg. eia 19, Preddvor	4533
let^odam .KRAVO simentalko s te-Jurgele Janez, Brezje 32 4534
Nuf°dam traktorski OBRACAL-lirk \ln z°RABLJALNIK (kombi-P V j- odlično ohranjene. Zapoge 6, Rodice.	4535
Hw°dam 450 kosov valovite ce-ieifS STREŠNE OPEKE. Pra-1 Kra"j-	4536
PoamiL°dselitve prodam več kosov
CoYiŠTVA- °^led 5- in 6- avgusta
Hran-ne- Mitrovič, Valjavčeva 7, p J-	4537
Ploi°dam Ploski ŠTEDILNIK na 4 e- Otoče 9, Podnart.	4538
brtr°dam KRAVO s teletom ali ' m telico. Vrhnje 3, Radovljica
»Jel8°dno prodam 3 nova OKNA nii °^fea« 120x 170 cm z žaluzija-fJ0Va ildlc Rudolf Begunjska c. 1, * nisa Lesce. .	4540
Ve°dam električni ŠTEDILNIK Vfh -^anez Benedičič, Martinj p11. Železniki.	4541
0Kp°darn 12 tednov stare JAR-Naklo 100.	4542
AlCd£m KRAVO po izbiri. Zupan p. Kovor 78.	4543
beiSor°dam 3 MOTORJE vV 14 -jtOviL KV in 1 kub. m suhih smre-»EŠi PLOHOV ter 9 kub. m 5>A za beton. Dvorje 42, Cerklje
^KaiISP manjšo mizarsko STI-VaoNiCO <železni vijaki). Štebe, a «» Komehda.	4545
Prodam PRAŠIČKE in kupim vprežni OBRAČALNIK za seno. Šmartno 29, Cerklje.	4546
Prodam 2 PSA ovčjaka. Našov-čeva 20, Komenda	4547
Prodam vprežne GRABLJE. Sp. Brnik 63, Cerklje.	4548
Prodam nova dvokrilna macesno-va GARAŽNA VRATA »Jelovica«. Reteče 43, Škofja Loka	4549
Prodam domače ŽGANJE. Žirovnica 57	4550 Prodam osem let starega KONJA in hrastove ter borove PLOHE. Strahinj 18, Naklo 4551 Prodam MOTORNO ŽAGO joby in MLIN na kamne. Poljšica 4, Podnart 4552 Prodam 350 kg ŽELEZA premera 6 in 150 kg ŽELEZA premera 10 mm ter 300 kosov italijanske OPEKE za zunanji del dimnika. Cuderman, Jezerska cesta 95, Kranj 4553
Poceni prodam avto ŠKODA octavia super combi. Ogled na dvorišču Partizanske ceste 24, Kranj
4521
Prodam skoraj nov, dodatno opremljen PONY EXPRES. Cena 2500 din. Knaflič, Mrakova 6, Kranj
4522
Prodam »KATRCO«, letnik 1968, prevoženih 80.000 km. Ulica Milene Korbarjeve 7, Kranj	4523
kupim
Kupim do 3/4 kub. m rabljenih PLOHOV debeline 50 mm. Vrhovnik Ludvik, Stružnikova 7, Šenčur 4509 Kupim MIZARSKI SKOBELJ-NIK in TRAĆNO ŽAGO ter poceni prodam KROŽNO ŽAGO, KOTEL za kuhanje krme, OKNA in ZA-PRAVLJIVCEK. Ponudbe poslati pod »Kranj«	4510
Kupim SLAMO v balah ali v snopih. Lipar Andrej, Sp. Brnik 28, Cerklje	4554
vozila
Prodam RENAULT 10, letnik 1966. Bohinc Janez, kleparstvo Radovljica, Šercerjeva 1	4461 Prodam ali zamenjam FIAT 850, letnik 1968. Benedik Marjan, Škofjeloška 31, Kranj 4463 Ugodno prodam A MI 8, letnik 1970. Praprotnik, Ulica Moša Pija-de 6, Kranj, telefon 22-557. Ogled vsak dan od 18. ure dalje 4464 Prodam VW 1200. Šenčur, Zupanova 16 4511 Ugodno prodam, tudi na kredit, lepo ohranjen AMI 6, letnik 1967. Informacije popoldne, v nedeljo tudi dopoldne. Zrimšek, Suha 3, Škofja Loka 4512 ZASTAVO 750, letnik 1967/68 prodam. Vilfan Franc, Zapoge 22, p. Vodice 4513 Ugodno prodam MOPED T-12. Kokrica, Cesta na Brdo 44/ Kranj
4514
Ugodno prodam karamboliran AUSTIN 1100 z rezervnimi deli. Li-pušček Edo, Lahovče 3, Cerklje 4515 ŠKODO Š 100 L prodam po delih. Zigon Srečko, Kamnogoriška 32, Dravlje, Ljubljana	4516
Prodam dobro ohranjen VW 1300, letnik 1966. Kranj, Jezerska c. 4 a
4517
Ugodno prodam brezhiben NSU 1200 C. Informacije dopoldne po telefonu 21-246	4518 GARAŽO kupim ali vzamem v najem v bližini vodovodnega stolpa. Naslov v oglasnem oddelku 4519 Prodam AMI BREAK, januar 1972. Zrimšek, Kebetova 1, Kranj
4520
Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970 ali zamenjam za FIAT 750. Smledniška 23, Kranj	4555
Iščem GARAŽO, najraje v centru ali na Zlatem polju. Lahko plačam eno leto naprej. Telefon 22-630 4556 Prodam popolnoma novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnosti 600 kg. Cena 2600 din. Naredim tudi priključek na vozilo. Ajdovec, Olše-vek 7, Kamnik	4557
Prodam MOTOR PUCH v voznem stanju. Lenart 1, Cerklje 4558 Prodam FIAT 750, letnik 1968, dobro ohranjen. Lahovče 13, Cerklje
4559
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO lOOOMB.Sp. Duplje 52'	4560
Poceni prodam FIAT 750. Telefon 75-374 Korošec	4561
Poceni prodam ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1965 z novim motorjem. Ogled od 12. ure dalje. Slavko Bovc, Kamna Gorica 51 pri Kropi	4562
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Božič Janez, Lipnica 3 pri Kropi. Ogled vsak dan	4563 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1965. Močnik, Britof 162, Kranj
■4575
stanovanja
Mlada zakonca iščeta skromno STANOVANJE. Plačata dobro. Le-bar Anton, Planina 10, Kranj 4524 Iščeva SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. Ponudbe poslati pod »predplačilo«	4526 V Skofji Loki prodam takoj vselji-vo STANOVANJE, primerno tudi za lahko obrt. Vse informacije dobite v Škof j i Loki, Kamnitnik 12 4527 Belgijska družina želi najeti za obdobje najmanj enega leta SODOBNO VILO ali BOLJŠO PRIVATNO HIŠO na območju Kranja do Bleda, popolnoma opremljeno, z
Mercator
Cenjeni obiskovalci Gorenjskega sejma!
Še nekaj dni nas loči od otvoritve letnega Gorenjskega sejma v Kranju.
V času od 10. do 20. avgusta 1973 si lahko po izredno ugodnih in konkurenčnih cenah nabavite v paviljonu Mercatorja v hali C pohištvo, stroje za gospodinjstvo, TV aparate, lestence, preproge, zavese, katere na vašo željo takoj zarobimo, odeje, tekstil in drugo. Prodaja na potrošniška posojila do 15.000 din brez porokov in brezplačna dostava na dom. Ne pozabite obiskati Mercatorja v hali C.
potrošniki
dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico, tremi ali več spalnicami, centralno kurjavo, garažo, itd. Nudi odlične pogoje za najem, glede na stanje. Informacije na naslovu: G. W. BAETENS, Jezerska cesta 130 B, Kranj	4528
Za dobro leto iščem majhno KUHINJO in SOBO. V zameno pazim tudi otroke ali kaj podobnega. Naslov v oglasnem oddelku	4525
Dekle išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku	4564
Na STANOVANJE sprejmem žensko. Smledniška 35, drugi vhod, Kranj	4565
Prodam trosobno STANOVANJE z garažo in vrtom. Štilec, Strahinj 34, Naklo. O^led od 15. ure dalje
4566
posesti
stop službe takoj. Možnost priučitve kvalifikacije. Zelo dobri osebni dohodki. Franc Oven, Rožna dolina, cesta XV, št. 1, Ljubljana	4531
EKONOMSKI TEHNIK išče kakršnokoli delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku	4532
Mlad perspektiven NARODNO-ZABAVN1 ANSAMBEL išče BAS-KI TARI STA, ki bi po možnosti obvladal tudi bariton. Ponudbe poslati pod »basist«	4570
prireditve
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA priredi v nedeljo, 5. avgusta, ob 14. uri na hipodromu v Komendi tradicionalne KONJSKE DIRKE. Po dirkah bo VRTNA VESELICA. Za ples in razvedrilo igrajo »VESELI PLANŠARJI«	4475
Prodam NJIVO v bližini Cerkelj. Poizve se v trafiki Cerklje	4567
V najem oddam HIŠO z gospodarskim poslopjem in majhnim posestvom na Zgoši — Begunje. Gašpe-rin, Rodine 6a, Žirovnica	4568
Za 80.000din prodam staro HIŠO v Dobrem polju 8, p. Brezje. Ogled v soboto, 11. 8. in nedeljo, 12. 8. 1973
4569
Ugodno prodam polovico HIŠE s posebnim vhodom. Bakaj, Industrijska 14, Jesenice	4468
zaposlitve
Iščem VAJENCA za KLEPARSKO OBRT. Šifrar Janez, Cesta talcev 2, Škofja Loka	4473
Sprejmem VAJENCA v uk za zlatarja. Živko Levičnik, zlatar, Maistrov trg 9, Kranj	4389
V	popoldanskem času in ob sobotah prevzamem ADMINISTRATIVNO ali KNJIGOVODSKO DELO. Ponudbe poslati pod »honorarno« 4529
Takoj sprejmem VAJENCA za avtomehanika. Rihtaršič Matija, Bukovica 13, Selca	4530
V	službo vzamem dva pridna POMOČNIKA za izdelovanje kovinske galanterije (razrez materiala). Na-
obvestila
ROLETE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom -
3546
OBISKOVALCI JEZERSKEGA! Na sprehodu ob PLANŠARSKEM JEZERU si ob tej priložnosti oeleitp RAZSTAVO OLJ, SLIK domačega samorastnika JAKA ZADNIKAR-JA, levo za jezerom v drugi hiši. Sprejemam naročila za izdelavo duplikatov v zimskem času 3547
Cenjene stranke obveščamo, da smo v kiosku za trgovino GLOBUS v Kranju odprli EKSPRES PO-PRAVLJALNICO IN RAZTEZO-VANJE ČEVLJEV po obliki nog. Še priporočamo!	4574
izgubljeno
V oglasnem oddelku Glasa pozabljena džezva se dobi prav tam
4571
Našli smo zlat poročni prstan z gravuro: »Vinko 6. 11. 1971« Trilar, Radovljica, tel. št. 75-486	4572
2. avgusta sem od Šenčurja do Kranja izgubil rjavo AKTOVKO. Vrnite jo proti nagradi Kajzerju, Staneta Rozmana 9, Kranj 4573.
SEJEMSKE UGODNOSTI ZA GRADITELJE V PAVILJONU
mu
rha
na Gorenjskem sejmu V KRANJU
od 10.—20. avgusta 73
po sejmskih cenah si lahko kupite
okna, vrata »Jelovica super« in mizar, kotle za centralno kurjavo Stadler in Emo Celje, radiatorje Gorenje s priključki, strešnike »Novoteks« v 5 barvah po italijanski licenci, Schiedel montažne dimnike s šamotno cevjo, odporno proti kislini
ugodni kreditni pogoji

S
Zavarovalnica SAVA PE Kranj
Posredujemo prodajo karamboliranih vozil
1.	OSEBNI AVTO ZASTAVA 101,
letnik 1972 (dec.), s 17.761 prevoženimi kilometri Začetna cena 24.000 din.
2.	OSEBNI AVTO FORD CORTINA,
letnik 1965, s 116,000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 5000 din.
3.	MOTORNO KOLO PONY EXPRESS, letnik 1971. Začetna cena 1000 din.
Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede 8. avgusta 1973 do 12. ure.
Zavarovalnica Sava PE Kranj
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Veliko sezonsko znižanje cen konfekcije od 20 — 70% v trgovinah v Kranju, Kamniku in Tržiču.
Golf
šport za stare in mlade
Blejsko igrišče je po mnenju petičnega švicarskega turista, ki je prepotoval pol sveta, najlepše in najbolj razgibano v Evropi
Naši ljudje skoraj ne zaidejo tjakaj. Na igrišče za pravi pravcati angleški golf namreč, igrišče, ki so ga odprli nedaleč proč od ceste proti Bledu. Če pa slučajno pridejo, samo strmijo in z zanimanjem opazujejo tujce, mojstre vihtenja betičastih palic, med katerimi je zlasti mnogo Britancev, Nemcev, Američanov in Belgijcev. Golf pač sodi v krog Jugoslovanom neznanih športov, saj doslej v vsej državi nismo premogli niti enega tovrstnega objekta. In vendar očitek, da gre za »hoby aristokratov«, že dolgo ne drži več, kajti v Zahodni Evropi in onkraj oceana ga igra staro in mlado, bogati, manj bogati in čisto nič bogati ljudje. Prej bi mu lahko rekli univerzalna rekreacija, ki v enaki meri zaposluje človekovo telo in duha.
valovitosti zemljišča in števila ovir. Poleg čim bolj eksplozivnega zamaha sta potrebni tudi natančnost in
Blejski golf je kajpak odprtega tipa, dostopen vsakomur. Pričakujemo lahko, da se bodo zanj slej ko prej navdušili tudi domačini. Začetnikom in ženskam so namenjeni ugodnejši osnovni položaji, označeni z belimi in rdečimi tablicami. Le pogumno torej! Nikoli ni prepozno; najstarejšemu dosedanjemu obiskovalcu je bilo 74 let (!). In ne trepetajte pred prehudimi izdatki. Dnevna taksa znaša pičlih 25 din, kar je znatno manj kakor v tujini (100 do 200 dinarjev).	I. Guzelj
Blejski golf še ni popolnoma dograjen. Nared je le polovica od skupno 18 stez, dolgih približno 7000 metrov. A sodeč po besedah honorarnega redarja in oskrbnika, simpatičnega londonskega študenta visoke fizkulturne šole, so turisti polni hvale na njihov račun. Neki petični Švicar, znan svetovni popotnik, je celo izjavil, da jim — kar zadeva razgibanost terena, slikovitosti okolice in raznolikosti posameznih etap — v Evropi ni para. Ko pa bodo v bližnjem poslopju uredili klubske prostore, slačilnice in prhe ter usposobili preostalo deveterico polj, utegne Bled dobiti zares kvalitetni špotno-turistični park.
Golf je moč igrati posamič v dvojicah, trojicah ali ekipno. Pravila so razmeroma preprosta: žogico iz posebne umetne snovi, posajeno na ozek podstavek, mora tekmovalec s čim manj udarci spraviti v 350 do 600 metrov oddaljeno luknjo zraven označevalne zastavice. Najbolj spretnim to uspe v treh, štirih ali petih poskusih, odvisno od razdalje,
valovitosti zemljišča in števila ovir. Poleg čim bolj eksplozivnega zamaha sta potrebni tudi natančnost in pravšnja izbira palice, ki so zelo različne, prikrojene sprotnim okoliščinam. Zelo neprijetno je, če žogica uide v kakšno izmed umetnih peščenih kotanj, izkopanih blizu sleherne ciljne vdolbine. Zlepa ne gre ven in nerodnež si v težkem, snežnobelem drobirju mimogrede krepko pokvari rezultat. Preden nastopajoči »dajo skozi« ves niz stez, porabijo pet ali šest ur časa ter prehodijo najmanj deset kilometrov. Dober trim, kai-ne?
In še par besed o terenu. Tla so poraščena z gosto travico, podobno žametu. Zlasti skrbno negujejo startne in ciljrte jase. Počepniti moraš in pošteno napeti oči, preden ugotoviš, da ne stojiš ha mehki perzijski preprogi, marveč na tanki, gosti plasti rastlinja. Košnjo imajo tu tri- oziroma štirikrat, tedensko, mreža specialnih hidrantov pa v sušnih obdobjih omogoča načrtno namakanje občutljivih zelenih planjav.
Trgovsko podjetje KRANJ
komisija za nastavitve objavlja prosto delovno mesto
poslovodje
Pogoji: VK trgovska poslovodkinja ali prodajalka s poslovodsko šolo in 5-letno prakso v trgovini s tekstilnim blagom. Prednost imajo kandidatke z izkušnjami v prodaji otroške konfekcije in otroškega perila.
Pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja Elita Kranj, Titov trg 7 do 20. 8. 1973.
Kraja v Prešernovi rojstni hiši
Prav pred kratkim je komisija pri kulturni skupnosti na Jesenicah sklenila, da v tem in v prihodnjem letu temeljito poskrbi za še boljše vzdrževanje Prešernove rojstne hiše in rojstne hiše F. S. Finžgarja v Doslovčah. Še posebno za vzorno vzdrževanje v najbolj obiskani Prešernovi rojstni hiši.
Tudi do sedaj so za Prešernovo hišo dobro skrbeli tako jeseniška kulturna skupnost in prijazna oskrbnica. Številni obiskovalci so dan za dnem ogledovali rojstno hišo največjega slovenskega pesniškega genija — brez vsakršnih neredov, izgredov. Domala vsi so stopali v Prešernovo izbo dostojanstveno, mirno in spokojno.
Pred nedavnim pa je nekdo oskrunil ta slovenski kulturni hram. Iz prostora je skrivoma odnesel dragoceni kipec pesnika.
Oskrbnica in vsi, ki za hišo skrbijo ter ogorčeni Slovenci se zdaj lahko sprašujemo: Kaj bo res treba take in podobne kulturne spomenike še posebej zavarovati in poskrbeti za posebne varstvene ukrepe? In ali je v nekaterih zares tako malo kulturne zavesti, tako malo spoštovanja do naših največjih kulturnih vrednot, da so pripravljeni oskruniti tako dragoceno zapuščino naše kulturne preteklosti, na katero smo lahko tako upravičeno ponosni?	D. S.


Strela
ubila
dečka
V torek, 31. julija, opoldne je strela udarila v smreko v gozdu pri Sv. Duhu, kjer so se igrali otroci. Oplazila je trinajstletnega Slavka Košenino od Sv. Duha, ki je zaradi tega dan kasneje umrl v bolnišnici.

14 C* I . A C*
1 ^	iMf M
Založba
Mladinska knjiga
Ljubljana, Titova 3 objavlja
prosto delovno mesto
zastopnika — propagandista
za območje naslednjih občin: Kranj, Radovljica, Jesenice, Ljubljana—Šiška za prodajo knjig in učil po šolah.
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima srednjo ali višjo šolsko izobrazbo (učitelj, predmetni učitelj)
—	vozniško dovoljenje B kategorije in lasten osebni avto
—	veselje do dela in smisel za kontaktiranje s strankami
Rok prijave na razpis preteče 15. 8. 1973. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Založbe Mladinska knjiga, Titova 3/II, Ljubljana.
Avtomobil zaneslo
V torek, 31. avgusta, popoldne se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matija Štajdoha' (roj. 1928) z Jesenic je vozil proti Kranjski gori, ko je pri hotelu Pošta stop" na prehod za pešce neznani moški. Zaradi tega je voznik Štajdohar zaviral,11® mokri cesti pa je njegov avtomobil zaneslo v levo, tako da je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je pravilno po svoji desni vozil Jože Žalec (r°J' 1943) z Jesenic. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je ^ 15.000 din.
Umrl v bolnišnici
Za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila 28. julija v Mojstrani,je v sredo, 1. avgusta, umrl v jeseniški bolnišnici Kristijan Smolej (roj. 1905) 1 Dovjega.
Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave SKUPŠČINE OBČINE JESENICE
ponovno razpisuje
v upravi Skupščine občine Jesenice naslednja.prosta delovna mesta:
1.	GRADBENEGA IN URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj
2.	TRŽNEGA INŠPEKTORJA
3.	DAVČNEGA INŠPEKTORJA
4.	KOMUNALNEGA, VODNEGA, PROMETNEGA IN CESTNEGA INŠPEKTORJA
5.	DVEH GEODETOV
6.	JtEFERENTA ZA PROMETNO VARNOST V ODDELKU ZA NOTRANJE ZADEVE
Za vsa navedena delovna mesta se zahteva višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
ter objavlja ponovno
prosto delovno mesto
STROJEPISKE
v oddelku za narodno obrambo
— dvoletna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za sprejem na delo.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave SOB Jesenice v 15 dneh od objave razpisa.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata
in strica
Andreja Srebrnjaka
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam kakorkoli stali ob strani. Zahvaljujemo se dr. Novaku za zdravljenje na domu ter gospodu prof. Krakarju in šenčurskemu kaplanu za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Tekstilindusa obrat I za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena •	hvala.
Žalujoči: domači in drugo sorodstvo Voglje, Hrastje, 2. avgusta 1973
V globoki žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak
Ivan Udovič
s Prebačevega 51
*
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 4. avgusta, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur.
Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Bojan, mama, bratje in sestri: Ciril, Marjan, Franc, Irena z družinami in Ani ter drugo sorodstvo
Prebačevo, Voklo, Hrastje, ČiTče, Kranj, 2. avgust 1973
Zahvala
Ob tragični izgubi našega brata in strica
Jerneja Kozjeka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, kolektivu Zavarovalnice Sava PE Kranj za poslovilne besede, sosedom in vsem za darovano cvetje. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Bratje in sestre
nesreče
Mednarodna skakalna tekma na plastiki
Dolhar zmagovalec in novi rekorder
preurejeni 50-metrski skakal-,Cl> ki je pokrita s plastiko na Go-?nJi Savi, je bil smučarski klub Tri-p^v organizator mednarodne ska-^a'ne tekme v smučarskih skokih. i..astopilo je 80 tekmovalcev iz Ita-j'Je. Avstrije, ZRN in Jugoslavije. V g,redni konkurenci, saj se je na £ artu zbrala vsa slovenska smu-5ft^a	je z novim rekordom
m zmagal član ljubljanske 11 i -Je Dolhar. Z novim rekordom je rp|frav^ star"i rekord lanskoletnega eKorderja Avstrijca Schwabla.
i'eH'ad gledalcev je na prvi pri-j^ditvi na plastiki v letošnji sezoni v
žeranju
videla vse, kar lahko poka-trJK skakalci. Že prva serija v vseh konkurencah mlajših, starejših adincev in članov je pokazala, da
bo tekma prvovrstna. Tudi dolžine so bile na ravni odlične skakalne prireditve.
Pri članih so se za najboljša mesta potegovali Ljubljančana Dolhar in Jurman, Triglavana Mesec in Gor-janc, Štefančič (Jesenice) ter Norčič (JLA), dobro pa je skakal tudi Kranjčan Vinko Bogataj, ki je po nekajletnem premoru spet nastopil. Od tujcev pa v prvi deseterici zasledimo še Avstrijca Schnabla ter Nemca Hauserja, pa tudi Italijan De Crignis ni dosti zaostajal. V drugi seriji smo bili priča ogorčeni borbi za prvo mesto. Za Meščevim skokom 50 m je Dolhar potegnil na 50,5 m Štefančič je bil za meter krajši, medtem ko sta Norčič in Pudgar pri 50 oz. 49 m padla in s tem
Pred ustanavljanjem telesno-kulturnih skupnosti
Se obeta preporod športno - rekreativne dejavnosti v Škofji Loki?
A/ v
yucrtovana ustanovitev temeljne telesnokulturne sMpnosti v občini obeta napraviti konec roničnim težavam okrog pomanjkanja sredstev
$p0 ^rav nič ne bomo pretiravali, če rečemo, da so telesna vzgoja, t}Q.rt in rekreativna dejavnost v škofjeloški občini zadnja leta Cveli razmah, kakršnega opažamo v malokateri od 60 slovenskih VČ1 Z)brane številke govorijo o stotinah mladincev in pionirjev, H anjenih v ta ali oni klub, ki načrtno goji določeno tekmovalno pa-<Lg0- Zraven prištejmo še nenehno rastoči krog starejših (Uavljanov, pristašev zdravega gibanja, in dobili bomo zanimiv po-da se s fizkulturo organizirano bavi več kakor 15 odstotkov k^ov. Poleg izrednih uspehov ekip z osnovnih šol Trata, Žiri in Ha Loka je treba omeniti tudi Alples, športni kolektiv iz sj^nikov, ki so mu podvigi rokometašev in smučarjev prinesli na-katv četrtega najboljšega društva v SFRJ, ter SK Transturist, ^erega mladi, nadarjeni kadri in neprekosljive organizatorske spo-jj^osti vodstva obetajo mestu pod Lubnikom v kratkem vtisniti
^ gorenjske smučarske Meke. vl ^aJ pa živaha aktivnost loških klubov ni plod sistematičnega, načrtnega va^.anja v razmah telesne kulture, marveč bolj rezultat vztrajnih prizade-itlJ neumornih zanesenjakov. Najčešče ukrepajo na svojo pest, brez tesnejše ^l^ebojne povezave. Način financiranja je stihijski, neurejen. Iz edinega POK^a vira sredstev, iz proračuna SOb, priteče letno komaj slaba četrtina ranega denarja. Letošnji znesek 370.000 din je, denimo, manjši od plani-% stroškov Alplesa, ki znašajo 430 tisočakov. Društva so zato primorana a napolniti blagajne. Iznajdljivo članstvo s pomočjo najrazličnejših nabi-^ku akc'J in z nenehnim obleganjem potencialnih podpornikov resda 0 premošča razlike, vendar sta trud in čas, vložena v tipično manager-|JL°Peracije, slaba investicija v prihodnost. Moči, potrošene za »fehtarijo«, bi iti v° mnogo koristneje usmerili drugam, v izboljšanje notranjega poslovanja ojtro ^meljitejše priprave na tekmovanja, ki zdaj prav spričo negotovosti
^Jmanciranja gostiteljem vselej povzročajo hude skrbi. *v0 -akSno stanje ne more trajati v nedogled,« so vztrajno poudarjaj od-rni* Toda nedavno sprejeti predpisi s področja telesne vzgoje in dog^' da je pospeševanje slednje treba urediti po samoupravni poti (družbeni l0SkeV°Hh obetajo temeljito spremeniti stvari. 20. junija so odborniki škofje-He^. skupščine obravnavali (in potrdili) srednjeročni program razvoja teles-^itti Ur® za obdobje do leta 1975. Dokument pomeni prvi korak k dakjnosež-UraJ)remikom, ki naj bi šport rešili statusa samorastniškega pastorka ter mu proce° Priznali vlogo nepogrešljivega člena v sklopu razvejanih družbenih inici«ov. Hkrati sta skupščinska zbora soglasno osvojila zamisel o formiranju ^KsVV"e k°misije za ustanovitev temeljne telesnokulturne skupnosti škofja Loka. No, komisija očitno ni držala rok križem, kajti že v log «u tega tedna je razposlala zainteresiranim osnutek statuta JKS, pred-••anju'S ®ma delegiranja vanjo in osnutek samoupravnega sprazuma o financi-tnese; Sporazum nameravajo, če ne bo prišlo kaj vmes, podpisati v začetku Ca septembra. Ob tej priložnosti je predsednik Janez Ster dejal:
dvoma, da bi občinska TKS, katere vodstvo bi tvorila skupšči-e.stavljena iz 15 zastopnikov TOZD, iz 10 predstavnikov KS in iz kot(j e8atov športnih organizacij, povezala v trdno celoto doslej re-^kf11? števil° mladih ljudi. Izkušnje Ravenčan^v, ki so kot prvi in za-o edi.ni Pri nas d°bili temeljno TKS, pričajo o neštetih predno-gj^enjene oblike reševanja telesnovzgojniMi vprašanj. Naj povem, kot glavni vir dohodkov predvideli 0,39 odstotka od bruto a vseh zaposlenih, ki jih je okrog 12 tisoč. Zbrana vsota bi Hjj 8»a približno 1,61 milijona dinarjev, kar je v primerjavi s pretekli-&i<etj ®*°nami ogromen korak naprej. Menim, da izdatek ne bo ^Ja stano obremenil skladov podjetij, saj sporazum avtomatično uki-ar.° prakso napol legalnega prevzemanja pokroviteljstev nad po-Vrmmi šP°rtnimi manifestacijami ali nad društvi, ki so bila ^jj10 V|,bunskim dosežkom v slovenskem oziroma jugoslovanskem ^o,^ "nančno popolnoma ,na psu', odvisna izključno od radodarnih
^lth Jstvo TKS
torej obeta zavreti škodljivo »komercializaeijo« telesne obubožane, toda v določeni disciplini solidno uvrščene varovance je . h ?tera, ^rma(l spremenila v odličnega propagandista svojih proizvodov.
so (b'uštva, usmerjena bolj v množičnost, v rekreacijo (ki ji ^fav;!er0Čni program upravičeno priznava vlogo nepogrešljivega zaveznika in višje delovne storilnosti), redno potegnila krajši konec. Kot navadnih, navzven anonimnih ljubiteljev gibanja brez šampionskih ^ J Pač ne morejo postati nosilec učinkovite reklame. *ftieaJPak bosta neko moštvo in, recimo, TOZD žičnice Transturist še %ov:J ,smela skleniti pogodbo o sodelovanju, vendar le na enakopravni S,,..11' ne da bi ju vodila kakršnakoli skrita računica. Kakor kaže, bo tSW el denarJa iz Žepov občinskih TKS treba odvajati v fond republiške i	' Ločanom bi tako ostalo v mošnjičku samo 1,15 milijona din.
ltl ^a s celotnih lanskih izdatkov je pokazal, da gornji znesek ne zadošča več 'Vi? ^epnsr^ne dotacije klubom tudi v prihodnje nepogrešljive — seveda * a ni, znatno skrčeni obliki.
rkoft^nmentov, ki narekujejo skorajšnjo ustanovitev temeljne TKS i^Va . L°ka, smo menda nanizali dovolj. Od izida javnih razprav ri^niiZa °bmočje Selške doline, bo 16. avgusta v kulturnem domu na dVoi,aiv * Železnikih, druga, za žirovski okoliš, 20. avgusta v kino J^lin 1 Ziri in tretja, za Skofjo Loko z okolico ter delom poljanske pvj8 ' 22. avgusta v prostorih oshovne šole Petra Kavčiča) je ali vera v zrelost in razsodnost prebivalcev KS, staršev, deli1 !,?.nslužbencev ni bila zgolj račun brez krčmarja. Sicer pa naj It^no ivci "Sedajo bližnjo množično športno prireditev ter se h^Ur PrePričajo, da so uvodne trditve o izjemni razširjenosti telesne loški občini odsev dejanskih razmer in ne morda prazno "»ko filozofiranje.	I. Guzelj
izostala iz konkurence za najvišji naslov. Tudi konkurenca pri mlajših in starejših mladincih je bila na višini članov. Pri mlajših si je prvo mesto priskakal Logatčan Tršar, pri starejših pa Jeseničan Justin.
Rezultati — mlajši mladinci: 1. F. Tršar (Logatec) 162,8 (41,5, 42), 2. Burjak (Alpina) 152,7 (39, 40), 3. Zelnik (Triglav) 144,8 (38,5, 40); starejši mladinci: 1. Justin 185,3 (44,5, 46,5), 2. Zupan (oba Jesenice) 182,5 (43,5 (43,5, 44), 3. Ribnikar (Križe) 181,9 (42,5, 43); člani: I. Dolhar 218,7 (48,5, 50,5), 2. Jurman (oba Ilirija) 213,9 (48, 50), 3. Mfesec (Triglav) 211,6 (47, 50), 4. Štefančič (Jesenice) 210,7 (47, 49,5), 5. Gorjanc (Triglav) 205,5 (46,5, 48), 6. Blaznik (Ilirija) 203,2 (45,5, 48,5), 7. Cuznar (Jesenice) 200,2 (44,5, 47), 8. Bogataj (Triglav) in Schnabl (Avstrija) 199,8 (45,5, 48, 46, 47,5), 9. Prelovšek (Ilirija) 199,1 (44,5, 47,5), 10. Hauser (ZRN) 197,6 (44,5, 47,5)... 12. Bukovnik (Triglav), 13. Norčič (JLA), 15. Dovžan (Jesenice), -dh
r
Zanimivi prireditvi
Košarkarski in namizno-teniški klub Triglav bosta danes in jutri v okviru praznovanj občinskega praznika prireditelja dveh zanimivih turnirjev. Na-miznoteniški klub bo organizator tradicionalnega na-miznoteniškega turnirja za mladince z mednarodno udeležbo. Nastopilo bo 70 mladih igralcev in igralk ZRN, Avstrije, Italije ter slovenskih namiznoteni-ških klubov. Start tekmovanja bo v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna danes ob 9. uri, v nedeljo pa ob 8. uri.
Košarkarji pa so pripravili kvaliteten turnir, na katerem bodo nastopile ekipe drugoligašev Slovana in Ilirije (oba Ljubljana), trboveljskega Rudarja in domačega Triglava. Začetek turnirja bo danes ob 17.30, nadaljeval pa se bo jutri ob 8.30.	-dh
Žitopromet Senta, skladišče Kranj,
Tavčarjeva 31, tel. 22053 Obveščamo cenjene odjemalce, da prodajamo
kvalitetno koruzo po nizki ceni 1,40 din
v papirnih egaliziranih vrečah po 50 kg
MESO KAMNIK Zahtevajte v vaših trgovinah
kamniški želodec
Gostom ga servirajte s hrenom
Triglav : Borac 2:9
Prvoligaška enajsterica banjalu-škega Borca, ki je na pripravah v Kranju, se je v prijateljski trening tekmi pomerila z domačim Triglavom. V zanimivi igri so bili boljši prvoligaši, ki so brez težav odpravili Triglavane. Strelca za domačine sta bila Pompe in Mrak.	-dh

V	torek mednarodni atletski
miting Kranj '73
V okviru praznovanj ob občinskem prazniku občine Kranj se ljubiteljem atletike obeta zanimiva prireditev. V organizaciji Triglava bo v torek, 7. aVgusta, ob 16.30 na stadionu Stanka Mlakarja XI. mednarodni atletski miting Kranj '73. Letošnja prireditev je uvrščena v mednarodni atletski koledar in glede na to pričakujejo kvalitetno udeležbo. Tudi norme, ki jih je organizator predpisal za posamezne discipline, so precej zahtevne in zagotavljajo dobre rezultate. Med znanimi imenički bodo nastopila na prireditvi, velja že danes omeniti Jeneza Penco, Cankarja, Štimeca, Kokalja, Koleta, Bizjaka (vsi Olimpi-ja), Z. Možeka, I. Možeka, Lazareviča (Sremska Mitrovica), ekipo KAC-a iz Celovca, IAC Marker iz Innsbrucka, LAC Raiffeisen Evergie z Dunaja, v kateri je tudi bivša svetovna rekorderka v peteroboju. Triglav bo nastopil s svojo najmočnejšo ekipo, v kateri bo startal spet Polde Milek, ki ga že skoraj leto dni nismo videli na atletskih skakališčih. Največja atrakcija pa bo vsekakor nastop skoraj kompletne državne reprezentance, ki pride s pol fina! nega tekmovanja za evropsko prvenstvo v Celju.
V	teh dneh pa organizator pričakuje še poimenske prijave vseh ostalih slovenskih klubov, kakor tudi prijavo Dinama iz Zagreba, za katerega starta Vera Nikolič.
Glede na kvaliteto nastopajočih lahko pričakujemo zanimive boje. Organizator zagotavlja, da bo storil vse, da ne bi razočaral gledalcev, upa pa tudi, da bo tribuna dobro zasedena.
D. Žumer
V-
Kranjska Splitčana Peter Didič in Mate Becič sta »kriva«, da je kranjski vaterpolo na tako visoki kvalitetni ravni. Oba pa sta tudi priznana vaterpolska delavca, saj bo predsednik sekcije Becič častni član prvega svetovnega prvenstva v vaterpolu, ki bo od 1. do 9. septembra v Beogradu, Didič pa bo kot zvezni sodnik v sodniški strokovni komisiji, ( dh) — Foto: S. Hain
Za vaterpolski pionirski pokal
Pionirji Triglava najboljši
Vaterpolska sekcija PK Triglav je bila na letnem bazenu organizator dvodnevnih vaterpolskih bojev za vaterpolski pokal PZS. V konkurenci šestih ekip Triglav I, Triglav II, Renče, Delfin, Koper in Kamnik so največ uspeha imeli pionirji Triglava I, ki so prepričljivo premagali vse svoje nasprotnike. S tem so osvojili pokal PZS, ostali dve ekipi pa sta prejeli plaketi, kar je novost v letošnjem tekmovanju.
Izidi — skupina A: Triglav I : Renče 17:1, Delfin : Renče 11:4, Triglav I : Delfin 13:3.
Lestvica: Kamnik Koper Triglav II
2200 19: 74 210 120: 5 2 2 00 2 7:34 0
Lestvica
Triglav I
Delfin
Renče
22 0030: 4 4 2101 14:172 2002 5:28 0
Skupina B: Kamnik : Koper 3:2, Koper : Triglav II 18:2, Kamnik : Triglav II 16:5.
Izidi za 5. do 6. mesto: Renče : Triglav II 8:4, za 3. do 4. mesto: Delfin : Koper 10:6, za 1. do 2.: Triglav I : Kamnik 12:1.
Vrstni red: 1. Triglav I, 2. | Kamnik, 3. Delfin, 4. Koper, 5. Ren-1 če, 6. Triglav II.
Zmagovalna ekipa je nastopila vi naslednji postavi: Delavec, Valants 1?, Kraševec 3, B. Stariha 12, Mi-' haljinac 1, Markun 1, Calič 18, Man-freda 1, Gale, J. Stariha. Najboljši, strelci so bili: Calič 18, B. Stariha', (oba Triglav) 12, Šnabl (Kamnik) 8, j Ručman (Kamnik) in Godec (Koper) po 6. Sodniki Oman (Koper),, Becič, Vrbanič in Švarc (vsi Triglav)! so odlično opravili svojo nalogo. -dh!
S
Odbor za delovna razmerja pri
I Zavarovalnici Sava — PE Kranj
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije:
štipendijo za študij na ekonomski fakulteti
štipendijo za študij na ekonomski srednji šoli in
štipendijo za študij na srednji upravno administrativni šoli
Prošnje je treba poslati z zaključnim spričevalom, s potrdilom o povprečnem osebnem dohodku staršev in potrdilom o premoženjskem stanju Odboru za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj do vkl jučno 15. avgusta 1973.
AH	2o let	
MM		Cesta JLA 6/1
U	\	nebotičnik \
	i	
PROJEKTIVNO		
PO D J E T JE		
K R		A N J
IZDELUJE	NAČRTE ZA STA-	
NOVANJSKE		HIŠE IN VSE
VRSTE OSTALIH GRADENJ		
O V - 1%. <Kfc 15
Sobota, 4. avgusta 1973
V počastitev občinskega praznika Tržiča so včeraj popoldne v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo tržiških slikarjev-amaterjev, ki bo odprta do 26. avgusta. Na razstavi se predstavljajo Branko Bandel, Veno Dolenc, Franc Eržen, Vinko Hlebš,
Vili Jakopin, Jaka Kepic, Viktor Klofutar, Marjetka Kristan, Jože Majeršič, Jože Mokorel, Damjan Pe-,tek, Drago Som in Blaž Šter. Pri otvoritvi je sodeloval Tržiški oktet, dela razstavljavcev pa je orisal dr. Cene Avguštin.	-jk
Za uskladitev sil v turizmu
Nova knjižnica v Begunjah
V začetku tega tedna se je knjižnica v Begunjah, ki se je doslej stiskala v dosti premajhnem prostoru, preselila v večje, svetle in zračne prostore sicer iste stavbe. Tako bodo mladi bralci, ki so v pretežni večini med obiskovalci te knjižnice, lahko v prijetnejšem okolju izbirali med kakimi 2200 knjigami-Čeprav se je knjižnica prej stiskala v majhnem prostoru, pa so ljubitelji knjig prav tako prišli na svoj račun,saj je vpisanih okoli 500 rednih bralcev. To je za kraj s 1000 prebivalci zelo lepa številka, posebno še, če vemo, da je lanskoletna izposoja knjig narasla na 4000. Knjižni fond begunjske knjižnice, kije ena od petnajstih v radovljiški občini, vse doslej ni mogel rasti pač zaradi pomanjkanja prostora, kljub temu pa je bila izbira pestra, saj so jo dopolnjevali s knjigami iz potujoče knjižnice. Del sredstev za preureditev knjižnice v Begunjah je prispevala kulturna skupnost Radovljica. — L. M. — Foto: F-Perdan
Kdorkoli se je v zadnjih letih na Gorenjskem ukvarjal s turizmom, je lahko poleg precejšnjega razvoja te panoge pri nas, opazil tudi, da se pa organizacija, ki združuje krajevna turistična društva, to je Gorenjska turistična zveza, ni mogla prilagoditi novim družbenim razmeram. Zato je bilo že nekaj poskusov, da bi organizaciji dali pomen in nalogo, ki naj bi jo na področju turizma imela, vendar kaže, da bodo šele zadnja prizadevanja obrodila sadove. Zamisel, naj bi Gorenjska turistična zveza postala resničen center, kjer bi se srečevali in dogovarjali ter sprejemali konkretne naloge vsi, ki na kakršenkoli način sodelujejo na področju turizma, je letos dobila zares otipljivo obliko. Priprave na reorganizacijo, to je priprava dokumentov, sicer sega že v lansko leto, razprave o teh dokumentih, ki so jih sestavljali priznani strokovnjaki, pa teče od letos.
Dosedanje razprave v turističnih društvih, občinskih odborih sindikatov, SZDL in na občinskih ravneh so prizadevanja Gorenjske turistične zveze po novi vsebinski obliki potrdile, z njimi pa se strinjajo tudi republiški organi. Naj pri tem omenimo, da gre za prvi tak poskus reorganizacije kake področne turistične zveze v Sloveniji, gorenjski primer pa je zbudil nemalo zanimanja in pozornosti tudi v ostalih regijah. Še preden pa so se strokovnjaki lotili dokumentov, so iskali model tudi v drugih krajih Jugoslavije, vendar pa modela, na katerega bi se lahko naslonili, ni. Osrfova za izdelavo dokifmentov, ki bodo v razpravi do jeseni, je bila podrobna analiza stanja na Gorenjskem.
Za kaj torej gre? Tajnik Gorenjske turistične zveze Karlo Cej pravi takole: »Naša organizacija se mora nujno prilagoditi hitremu tempu razvoja turizma, pri tem pa seveda ne gre brez družbene podpore. Nova oblika organizacije naj bi združevala vse sile na področju turizma, to je vse organizacije, ki imajo posredno ali neposredno korist od turističnega prometa. Skupni cilj je seveda kar največji turistični promet, da pa bi
imeli od tega vsak posebej in vsi skupaj tudi korist kar se jasno tudi pričakuje, pa je potrebno zagotoviti enotnost nastopanja na turističnem področju. Gorenjska je vsekakor enotno turistično področje, često pa ga lokalni interesi razbijajo, kar celotnemu turističnemu učinku vsekakor ne koristi. Ni enotnosti v propagandi, v prizadevanjih za izobraževanje, pri delavskem turizmu in sploh skoraj na vseh področjih, saj so si končno različni tudi občinski odloki, ki različno govore o istih problemih.
Problem pa se ne da rešiti br?z ustreznega financiranja. Nova vse' bina seveda ne more temeljiti na dosedanjem nerednem finaciranju f renjske turistične zveze, ki je b', tudi zelo skromno. Zato bodo morafe družbenopolitične organizacije in delovne organizacije, ki bodo s>00?' lovale in imele vpliv pri določanju !n izvajanju programiranega raz^fl turizma na Gorenjskem, novo Pr°' gramsko usmeritev tudi finanČ"0 podpreti. Dogovor o tem sodelov?. nju bo po zaključenih razgovor"1 verjetno podpisan še to jesen.« L.
S tresočo roko je vzel z žametne blazine škarje in prerezal tribarvni trak pred vhodom v novo tovarno Iskra na Laborah. Franc PIŽENT (na fotografiji) iz Kranja se je s tem pridružil tistim jugoslovanskim de-lavcfem, ki jih je doletela velika čast — odpreti novo tovarno. 54-letni delavec Iskrine telefonije mi je kmalu pO tem dogodku pripovedoval, da se je rodil* v Vipavi, vendar je že z dvema letoma prišel v Kranj. Leta 1942 se je zaposlil v tedanji Iskri in po naključju zašel v telefonsko centralo, čeprav se je pri Majdiču izučil za elektroinstalaterja. Vzdrževal je telefonsko centralo v takratni tovarni in še malo ni slutil, da bo ta panoga tako napredovala in da bo on nekoč, kot najstarejši delavec Iskrine telefonije, odprl novo, tako moderno tovarno.
»Leta 1947 sem se med prvimi v Iskri začel pečati s telefonijo. Takrat je prevladovala stara Siemensova tehnika koračnega sistema. Začeli smo praktično iz nič. Izdelovali smo majhne centrale, potem pa vedno večje, namenjene javnemu telefonskemu prometu. Temeljile so na ,cross-bar' tehniki ki je še danes med vodilnimi pri izdelovanju javnih telefonskih central. Posvetil sem se tudi sistemu Iskra 58. Iskra je za potrebe jugoslovanske telefonije izdelala več sto central, ki jim je bil ta sistem osnova. Izvira s Švedske, kjer sem se sam tudi nekaj časa izpopolnjeval...«
Franc Pižent je danes stikalni tehnik. Področje telefonije je njegovo najljubše delo, saj postaja vsak dan bolj zanimivo.
»Človek mora biti ponosen,« pripoveduje, »da je zavzela telefonija tudi pri nas tolikšen obseg. Vendar smo po številu telefonskih priključkov v primerjavi s številom prebivalstva še vedno v spodnji polovici evropske lestvice. Vendar se tudi nam odpirajo neslutene možnosti razvoja telefonije. Želel bi, da bi imela tovarna od takšne proizvodnje več dohodka.«
»Rad bi še enkrat povedal«*J,, dejal Franc Pižent ob koncu naj1 Q, ga klepeta, »da sem izredno sen, ker me je doletela c Q. odpreti novo tovarno. Vsefl1 y delavcem želim mnogo uspe^ in sreče v službi in v zaseb1* življenju!«	J. Košnji
Vlasta Kozlevčar z Jesenic: »Letos sem končala trgovsko šolo in se zaposlila v jeseniškem trgovskem podjetju Zarja. Takoj sem se vključila v naš mladinski aktiv, v katerem delam razmeroma malo časa. Ker prej v osnovni šoli in tudi pozneje na srednji šoli nisem bila vključena v delo mladinskih organizacij, sem se vključila v aktiv nepripravljena in prav zaradi tega mi ta politična šola, kjer si bom prav gotovo pridobila precej znanja, veliko pomeni. Izkušnje in znanje bom pozneje prenesla na sestankih našega aktiva na ostale člane kot smo se bili dogovorili.«
D. Sedej
Minuli teden je občinska konferenca ZMS Jesenice v sodelovanju z delavsko univerzo na Jesenicah pripravila v hotelu v Planini pod, Golico poletno politično šolo za mlade iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti, specializiranih organizacij in mladinskih aktivov. Tri dni so mladi spoznavali in se učili osnov političnega sistema in dela, sodelovali v razpravah, izmenjavali mnenja in izkušnje.
' Znanje, ki so si ga pridobili v poletni politični šoli, bodo prenašali na svoje sodelavce v delovnih organizacijah, mladinskih aktivih ter v druge sredine, kjer žive in delajo. Prav gotovo so prav politične mladinske šole zelo primerna in uspešna oblika pridobivanja znanja, zato smo vprašali tri udeležence šole, odkod prihajajo, zakaj so se odločili za takšno obliko učenja in kako so s šolo tudi zadovol jni.
da so aktivni le člani predsedstva. Prav tako menim, da bi mladi radi delali, le znati jih moramo vključiti. Politična šola in seminarji pa so koristna oblika dela za predsednike raznih aktivov in drugih mladinskih funkcionarjev, saj se je tako najlaže tudi seznanjati z osnovami, ki so za uspešno delo nedvomno prvi pogoj.«
Janko Rabič z Jesenic:
»Zaposlen sem v žerjavnem oddelku jeseniške železarne in že več let delam v mladinski organizaciji tako v železarni kot v občini. Sem tudi član predsedstva občinske konference. Mislim, da bi morali najti način, da bi čimveč mladih pritegnili za aktivno delo, saj se zdaj neredko zgodi,
Gojko Pezdirc z Jesenic:
»Kot delavec v Splošni bolnici Jesenice sem se pred letom vključil v tedaj ustanovljeni mladinski aktiv v našem kolektivu. To leto sem se udeležil že seminarja v Gozd-Martuljku, ki ga je pripravila občinska konferenca ZM, in ker se mi je zdel primerna oblika pridobivanja informacij in znanja, sem se vključil tudi v sedanjo poletno politično mladinsko šolo. V šoli so snov razporedili in nas razdelili v več skupin, tako da spoznavamo tisto, kar nas zanima in kar je za naše nadaljnje delo potrebno in pomembno. Prav gotovo bom — če bom imel le možnost — sodeloval tudi v naslednjih takih šolah, ki jih bo organizirala Zveza mladine.«
Tržiški slikarji - amaterji se predstavljajo