Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 106904 ■■■Km 106904 ■r f 7 Od novega posojila. ,,Viribus unitis !“ — „Z zedinjenimi močmi!“ Presvetli Cesar je razpisal posojilo (zajem) , kterega naj se vdeleži vsak pošten deželan, če le nekoliko premore. Cilj in konec, ki se ima s tem doseči, je dvojin; oba sta velika, imenitna in merita na dobiček cele dežele. V najvišjem cesarskem patentu 26. junija tega leta sta oba ta namena prav razločno in zares po očetov¬ sko razložena. Pred vsem drugim velja od¬ praviti nadavek (po laško: aggio, izg. adžio), kterega ima srebro, napraviti, da bode papir¬ nati dnar enake vrednosti, kakor sreberni dnar, in da bode zopet kovani dnar, sreberni in zlati, med ljudmi šel, kakor je to bilo pred nekimi leti. Za ta cilj in konec se bo obernil neki kos na posodo vzetega dnarja. Cesar je oblju¬ bil, in bode svojo obljubo vestno iz¬ polnil. Drugi, ravno tako imenitni namen je, poskerbeti, da se deržavna dnarnica (cesarska kasa) za pervc prihodne leta ovarje pred kakim pomanjkanjem; zakaj če ravno seje, kakor je bil svetli Cesar vsem gosposkam zapovedal, skerbno šparalo (varčno delalo), vendar je deržavna kasa do zdaj več stroškov kakor do¬ hodkov imela. (Sloven.) 1 Te bukvice so namenjene, tistim svojih brav- cov, ki ne umejo na tanko, kakšno da je in kam da meri to posojilo, in ki sploh ne zapopa- dejo dobro marsičesa, kar sega v dnarsko go¬ spodarstvo dežele, to reč prav umevno razložiti. Naj jih torej bravci pazljivo prebero. Bukvice te si bodo prizadevale, golo resnico povedati, zares dobro misel vladarstva (regirenge) izkazati in bravcom dober svet dati, kako da naj se na to splošno posojilo podpišejo, da bode za-nje naj bolj prav. Pred letom 1848 je imelo cesarstvo svoje dnarske reči v dobrem redu; bankovci so bili med ljudmi, ali banka (t. j. tista družba, od ktere so bankovci) je vsak bankovec, kterega ji je kdo podal, pri tej priči s srebrom izplačala; zato je pa tudi vsakdo v vsakdanji kupčii in po¬ trebi za svoj bankovec lahko dobil sreberne dvajsetice (cvancigarce) in drobnejši sreberni dnar; bankovec je bil dober dnar, ker se je povsod in preči za-nj dober t. j. kovani dnar dobival. Kakšina mora pa biti banka, da bode njen papirnati dnar tako v čislih, kakor srebro ali zlato? Na to je lahko odgovoriti. Ona mora biti zadosti založena, njeno premoženje mora biti toliko, da zamore, če bi bilo treba, v kratkem ves svoj papirnati dnar za gotov dnar zamenjati in nazaj vzeti. Poglavitna reč pritem pa je, da ima preči veliko zalogo srebernega in zlatega 3 dnarja, da je v stanu, vse tiste, ki bi bankovce k njej za izmenjo prinesli, do krajcarja popol¬ noma izplačati. Se ve da ne potrebuje ravno toliko gotovine, kolikor je papirnatega dnarja med ljudi dala, ker pri njej leže tudi druge ve¬ liko vredne zastave, deržavne dolžne pisma, menice (vekseljni) od gotovih kupčevavcov i. t. d. Tudi ji pomaga zaupanje (dobra vera) , ktero imajo ljudje do njenega papirnatega dnarja, in v dobrih časih ga namesti izmenjavati še celo išejo in ga rajši imajo od kovanega dnarja, ker se da ložeje prenašati in pošiljati. Ali kakor smo rekli, prava primera mora vender biti med zalogo, ki jo ima banka v gotovini, in pa med njenimi bankovci, kar jih med ljudmi gre. Ta primera se sicer ne da prav na številko odločiti; v terdnem miru sme bankina zaloga gotovine brez škode nekaj manjši biti, kakor pa v času vojske in nemira. Ali bankovci, ki so med ljud¬ mi, naj vendar nikoli in nikakor ne znesejo več kakor poltretji krat, k večjemu trikrat toliko, kolikor ima banka gotovine v zalogi. Ravno te primere pa pri naši (narodovi) banki ni. Po zadnjem mesečnem izkazu od 30. junija t. 1. je imela banka 47 miljonov goldinarjev go¬ tovine v zalogi, njenih bankovcev pa je bilo med ljudmi okoli 300 miljonov goldinarjev; bankov- cov je bilo torej več kakor šestkrat toliko, in ker med ljudmi gredo tudi listi deržavnega za¬ klada (šacšajni), ktere bode banka za ban- i * 4 kovce zamenjala in nazaj potegnila, bi bila ta primera v kratkem še hujši, in banka bi le sedmi del (tal) v gotovem dnarju premogla. Ce bi kdo vprašal, kako je prišlo do tega, se more pač brez skerbi odgovoriti, da ni ne vlada ali regirenga ne banka pri tem kriva, in da no¬ bena izmed nju graje ne zasluži. Dogodbe, kterih človek ni gospodar, so tako nanesle, in nadloga ta je nezaslužena. Ko so viharji leta 1848 vstali, ko je več kronovin (cesarskih dežel) odpadlo, da je bilo treba s silo jih zopet k stari pokoršini in dolžni zvestobi pripraviti, je dežela mogla (morala) imeti dnarjev, in kakor si vsak lahko misli, več dnarjev, kakor kdaj popred. Takrat ga ni mogla na posodo vzeti; torej se je morala drugih pomočkov poprijeti. Vzela je na posodo od banke in zraven tega je tudi sama papirnati dnar med ljudi dala. Da bi se dnarstvo bolj po enakem v red spravila, je banka pred kratkim sklenila ves deržavni papirnati dnar pod primer¬ nimi pogoji na se potegniti in za-nj bankovce izdati. Po tem je postala dežela (deržava) naj¬ večji dolžnik banke; natorni nasledek tega se je pa tudi hitro pokazal; vrednost bankovcov se je začela manjšati. Ker so ljudje vedli, da ban¬ ka ni v stanu, svojih bankovcov v kratkem za srebro ali zlato zamenjati; ji tudi niso več dali tiste vere, kakor popred; vsak je rajši imel srebro in zlato , in da se je ono dobilo, je bilo treba za-nj več bankovcov dati, kakor je na bankovcih zapihana vrednost znesla. Ce je kdo, na pr. popred bankovec za 5 fl. menjati hotel, je dobil za-nj 5 fl. v srebru, v zadnjih letih se je pa srebro za višji ceno kupovalo. Za to ga pa tudi ni več med ljudmi; srebro in zlato je postalo blago, s kterim se kupčuje. To, za kolikor je cena srebrainzlata v primeri k bankovcom višji, se ime¬ nuje nadavek ali adžio. Ta nadavek je pa zdaj največji nadloga naše dežele, in Cesar kakor tudi njegovi zvesti pod¬ ložniki, z eno besedo, vsi, kterim je cesar, in sreča, čast in velikost cesarstva v resnici pri sercu, se morajo zdaj skup prizadjati, da se ta bolezen iz korenine odpravi. Nadavek ostru- puje tako rekoč kri, ki teče po žilah telesa našega cesarstva. Zdravila je silno potreba, in biti mora preči. Novo posojilo (za¬ jem) je zdravilo, ki je bilo izvoljeno. Bra- vec teh bukvic bode vidil, da zdravilo to ni zoperno, in da ne naklada nikake prevelike teže; pomoček seže do korenine in je vendar lahak; domovina bo ž njim rešena in vendar zadobivsak, kdor kaj pripomore, še res zna¬ menit dobiček. Vse to se bode bravcu razločno in na tanko izkazalo, da se bo od resnice teh besed pre¬ pričal. 6 Popred pa se ozrimo k drugemu ravno tako imenitnemu namenu novega posojila, in preteh¬ tajmo ga; ta drugi namen je, deželi pripomoči v pervih prihodnih letih za založbo njenih stroš¬ kov, ker deželni dohodki za sedaj še ne za¬ dostijo za-nje. Tu moramo pred vsem drugim povedati, da se v našem cesarstvu deželni stroški samo za neogibljivo potrebne in koristne reči delajo in da celo kak sovražnik avstrijanskega vladarstva (naše regirenge) mora reči, da se deželno go¬ spodarstvo prav varčno, z vestno poštenostjo in z modrim prevdarkom opravlja. Te besede je lahko dokazati. Naše cesarstvo ima še sedaj manj davkov, kakor pa Angležka in Francozka dežela, in celo tudi en kos nemške dežele; če¬ ravno je veči od Francozkega in šteje ravno toliko prebivavcov, vendar armada (vojska) in drugo gospodarstvo dežele pri nas ne stoji (ne košta) toliko, kolikor na Francozkem. Ce so tedaj stroški naše dežele vendar le večji kakor njeni dohodki, to ni z^volj tega, ker morda naša vlada (regirenga) prav z dnarji ne ravna, temuč temu so krive druge okolšine, kterih ljudje niso gospodar. Hočemo tu le nektere teh okolšin bolj na tanko omeniti, in bravci bodo priterdili, da smo prav govorili. Dogodbe let 1848 in 1849 so imele žalostne nasledke, ki se še dalj časa čutijo; domača vojska (domači boji) je marsikak kraj T hudo pokončala; storjeno škodo je bilo treba popraviti, kar je dovolj stroškov prizadjalo; dežela je potrebovala novih postav in uravnav, ker se je od starih tu in tam pokazalo, da niso zadostne; vez podložnosti je bila razrešena, in en del od¬ škodnine, ktera gre grajšakomj mora sedaj cela dežela plačevati; deželno vladarstvo seje moglo skerbno poganjati za drago, pa celi deželi tako imenitno delanje deželnih cest; zavoljo nadavka je poskočila cena vsake robe, vsega, kar se za življenje potrebuje, in deželna viada, ki ravno tako stroš¬ ke dela, kakor vsak posamezni člo¬ vek, je mogla vse, česar ji je bilo treba, dražji kupovati, kakor popred, davki pa pri vsem tem sploh niso bili zlo povišani; v nekterih deželah, kakor po¬ stavim, na Ogerskem so bili novi davki, je res, vpeljani, ali ti davki še premalo časa terpe, da bi že sedaj donesli popolnoma toliko, kolikor bodo v prihodnje gotovo donašali; zadnjič je res, da od leta 1850 do zdaj je bil mir, ali ven¬ dar so vedno nekaki oblaki viseli na političnem nebu, da se nikdar ni popolnoma zjasnilo; zdaj se je bilo bati viharja od te strani, zdaj od une; Avstrija se je v vseh okolšinah na vso moč priza¬ devala obraniti mir, ker ga toliko potrebuje; njeno prizadetje je dolgo časa dober uspeh imelo; ali v najzadnjem času so se zadeve prav nevarno zamotale; homatije v jutrovih ali izhodnih deže- 8 lah, ktere je ravnanje Rusije napravilo, so za čast, blagor in srečo našega cesarstva tako ne¬ varne, da se je mogla postaviti velika armada, ktera bode, če bo treba, zmage vajena za orožje prijela. Nismo našteli še vseh vzrokov, zakaj da stroški dežele njene prihodke presegajo. Ali že povedanih vzrokov je zadosti, da se vsacemu izkaže, da je vlada (regirenga) primorana po¬ prijeti se ^pomočka za ovarovanje cesarstva pred sedanjo in prihodnjo nadlogo. Ta pomoček obstoji v novem posojilu, ki je bilo razpisano. Hočemo vse dozdaj rečeno na kratko povzeti. P er vi č. Dnar, ki v cesarstvu gre, je ob veljavo, sreberni in zlati denarje izginil izmed ljudi; vrednost vsacega posestva je s tim omajana; kdor je, postavim reči, pred kacimi 8 ali 9 leti imel 1000 goldinarjev v bankovcih, temu je ta kapital sedaj, če se prav vzame, samo 666 fl. 40 kr. vreden; vrednost vsacega stanovitnega dohodka je v ravno tej primeri zmanjšana; povsod je presiljena dragina nastopila. Drugič. Da bodo vse deželne gosposke, kakor gre, mogle opravljati svojo službo, kise ne sme nikoli ustaviti in ki je potrebna, da se obderži red v deržavi, da se kupčija in roko¬ delstvo povzdigne, da se lastina ovarje in telesna varnost ohrani, k temu mora dežela za bližnje čase dnarja dobiti. 9 Tretjič. To zavarovanje deržave pred po¬ manjkanjem dnarja in gori omenjeno uravnanje njenega dnarstva je pa ravno zdaj silno potrebno, ker se zna naše cesarstvo zoper svojo voljo zaplesti v veliko vojsko, da svojo pravico, svojo veljavo in srečo svojih narodov ohrani. Ta vojska bode sicer končala z zmago; za to so nam porok vsi dosedanji boji, ki jih je naša od božje pre¬ vidnosti tako očitno podpirana dežela imela; ali vendar češe hoče z močjo, stanovitnostjo in z veselim zaupanjem vojskovati, morajo njene do¬ mače zadeve v dobrem redu biti. Tak je sedanji stan naše domovine. Komur zvesto, pošteno sercevpersih bije, ta se ne bode pomišljal, marveč rekelbo veselo: „Naši deželi se mora po magati!“ Ce bi se bila vlada v tacib okolšinah popri¬ jela druzih pomočkov, če bi bila davke povišala ali če bi bila razpisala posojilo, kterega se mora vsak vdeležiti, bi se bila le poslužila pravice, ktero za blagor vseh dežel, vseh narodov, vseh stanov cesarstva ima. Ali ona teh pomočkov ni izbrala, ona se je rajši obernila na avstrijanske narode in je njih previdnost in ljubezen do do¬ movine na pomoč poklicala. Ona ni rekla: „Ce se hoče blaženost dežele varno ohraniti, moratevinekaj svojega premoženja oddationa pravi: „Obderžite to svoje; noben nov davek se vam ne bo naložil; plačajte samo deželi nekoliko 10 naprej, posodite ji znesek, kterega potrebuje, posodite ga ji za obilne obresti (interese, fite), naložite svoj prihranek v deželno kašo, ktera postane po tem vaša dolžnica, in cesarstvu je pomagano.“ Tako odkritoserčna beseda in tako rahlo, zmerno obnašanje ne bode zastonj in brez moči pri dobrin avstrijanskih narodih. Vsak zvest pod¬ ložnik si bode za dolžnost in čast štel, storiti, kar se od njega tirja. Vsaj je njegov ljubljeni Cesar vladarstvu naročil, oberniti se na deželo, da naj ona pomaga na to za posodnike tako ko¬ ristno vižo (način.) Naš presvetli Cesar seje z blagimi besedami najvišjega patenta 26. junija 1.1. in spolnim zau¬ panjem obernil na svoje narode, in je izgovoril, da si je svest, da bodo oni zdatnoin dobrovoljno pripomogli. To Cesarjevo zaupanje ne sme in in ne more biti goljufano. Svetli Cesar se za¬ naša na previdnost, gorečnost in dobrovoljnost svojih podložnikov; prepričan je, da ni treba nobene sile za izpeljanje tega velicega, tako po¬ trebnega pomočka; On upa, da bode očetovska beseda sama zadosti, prepričati Njegove pod¬ ložnike zastran Njegovih in Njegovega vladar- stva poštenih misli; svest sije v svojem sercu, da oni svojo domovino zvesto ljubijo in jim izro- čuje, naj sami od sebe store to, kar bi bil imel po svoji najvišji oblasti v prid cele dežele pravico od njih tirjati. 11 Za res z večjim velikodušjem, večjim zau¬ panjem in silneje ne more noben vladar govoritr svojim narodom, in te drage besede bodo našle rodovitne tla v sercih narodov, in bodo obilni sad rodile. Posojilo, ki se tirja, znese naj manj 350 miljonov in ne čez 500 miljonov goldinarjev. Ta znesek je sicer velk, ali vendar ne tak, da bi ga cesarstvo od 39 miljonov duš ne moglo skup spraviti. Ako se ta- znesek razdeli med rečeno število ljudstva, pride na vsako glavo 8 do 12 goldinarjev. Ako se šteje počez na vsako rodovino (familjo) 5 glav , pride na vsako ro¬ dovino po 40 do 60 goldinarjev. Ali kar kdo misli posoditi, mu ni treba na enkrat plačati, temuč v veliko odplačilih, ne v nekoliko mescih, ampak po ustanovljenem na- čertu v treh do petih letih, po tem kakor se bo ali naj nižji ali naj višji znesek s podpisi nabral. Denimo, obertnik, rokodelec ali kmet, kteri se ne šteje med premožne svojega stanu, podpiše 100 fl. k. dn., torej se bode znesek, kterega ima odrajtati, med te odplačilne dobe tako razdelil, da ga ne bode kar nič težilo, in vendar bo imel po končanem izplačevanju ta kapital skupej v deržavnih dolžnih pismih (obligacijah). Naj- pred, kadar podpisuje posojilo, plača 5 fl. k. dn. za varšino ali kavcijo; potlej dne 30. septembra tega leta samo 2 fl. 30 kr. k. dn. in tako naprej. Ce se bode pa posojilo v več kakor treh letih la plačevalo, bodo posamne odplačila, kakor si vsak lahko izrajta, toliko manjši; in omeniti še moramo, da tudi te odplačila že pet od sto obresti (interesa) dajejo. V celem ima tisti, ki 100 fl. podpiše, zares samo 95 fl. k. dn. plačati. Kakor hitro bode na podpisani znesek zraven varšine ali kavcije še 19 fl. plačal, že dobi, če želi, deržavno dolžno pismo za 20 fl.; kadar svoje plačilo dokonča-, ima on torej v rokah ali pet tacih deržavnih dolžnih pisem po 20 fl. ali dve po 50 fl. ali eno po 100 fl., ki mu dajejo vsako leto 5 fl. obresti (interesa, lita), pa ne v papirnatem dnarju, ampak v gotovem sreber- nem dnarju. Natisnjene kvitenge, ki se vsacega deržav- nega dolžnega pisma derže, in kterim se pravi kuponi (odrezki), se izplačujejo vsacega per- vega dne januarja in julija; tudi se zna ž njimi, kadar iztečejo, vsakošen davek plačati; zakaj vse deržavne in deželne dnarnice (kaše) jih morajo za gotov dnar jemati. Te dolžne pisma so lastina, kakor vsako drugo premoženje; lastnik jih sme za dnar pro¬ dati, zastaviti, svojim verbom (dedičem) zapustiti. One so v deržavni dnarnici naloženo prihranilo, ki daje boljše obresti, kakor kakoršni si bodi, drugje naloženi dnar; zakaj ako se pomisli, da posodnik dobi dolžno pismo za pet odstotkov (percentov) ceneje, kakor je njegova na njem zapisana vrednost, je očitno, da za svoj dnar po 13 tem takem skorej dvakrat tako koristne obresti do¬ biva, kakor bi mu jih hranilnica (šparkasa) dajala. Do zdaj rečeno bode zadosti, da bo do¬ bičke tega posojila spoznal tudi tisti, kije v teh rečeh najmanj znajden. Da bi se vsem, ki se ga hočejo vdeležiti, z besedo in djanjem na roke šlo, je političnim gosposkam zaukazano, da imajo ljudem, naj bodo meščani, teržani ali kmetje, potrebni po¬ duk dajati in opravila vplačevanja voditi. To je bilo potreba zaukazati, ker bi sicer marsikdo ne bil vedel in znal, kako k posojilu to svoje pri¬ pomoči, če bi bil tudi še tako želel. Gosposke se imajo pri tem delu poslužiti dobrega sveta zastopnih in poštenih mož, kteri okolšine svo¬ jega kraja na tanko poznajo. Naj se torej ljudstvo povsod dragovoljno derži gosposk in.teh mož, naj verje njih pod- učnim in budivnim besedam, naj ravna po njih zaukazih in svetih; in to veliko početje se bode dobro in srečno izšlo. V teh bukvicah nečemo bolj obširno govoriti od tega, kako se bo to izpeljalo. Kdor hoče kaj več o tem zvediti, naj na pravem mestu za po- jasnjenje prosi, dragovoljno ga bode dobil. Saj so gosposke po dobrem namenu svetlega Cesarja poklicani prijatli in svetvavci ljudstva, in torej je ravno v tej za deželo tako imenitni reči njih najsvetejši dolžnost, ta svoj poklic prav izpolniti. 14 In sedaj naj si izbere vsak prosto po svoji pameti in sprevidnosti, po svoji vesti. Ce kdo začne sam pri sebi na tihem premiš¬ ljevati in si reče: ,,Sreča ti je nekaj premoženja naklonila; dežela tirja od tebe, da nekoliko od svojega premoženja daš ne kakor davek ali v dar, temuč kakor posojilo, ki bo za te in za tvoje koristno; če se vdaš klicu, s kterim se je tvoj Cesar na te obernil, pokažeš, da si dober rojak, pošten deželan, in storiš ne samo deržavi veliko dobroto , temuč koristiš tudi sebi samemu, če po svoji moči pripomoreš k splošnemu pridu ££ , če tako le nekoliko časa resno v sebi misli; ali ne bode na enkrat vedel in sklenil, kaj storiti? Gotovo ne bo mudil, temuč bo iz drage volje položil na oltar domovine, kar zamore. Pred vsim drugim pa mora misel na dobre in lepe nasledke, kijih bode imelo posojilo, če se po sreči izide, vsacega deležnika z veseljem napolniti. Perva bo, da nadavek mine, kakor hitro se banki iz tega posojila nazaj plača 190 miljonov goldinarjev, kar je za terdno sklenjeno. Banka bo svojo zalogo gotovine pomnožila, bankovce, kar jih je preveč okoli med ljudmi, pokončala, in po tem bo v kratkem zopet v stanu, za vsak bankovec, kterega ji kdo prinese, sreberni ali pa zlati dnar dajati. Kadar bo nehal nadavek, bodetudi zlo odjenjala tista presiljena dragina, 15 ktera sedaj na vseh deželah avstri- janskega cesarstva, bidjal, kakor tla- čivn a mora leži. Dragina bo gotovo odjenjala , zakaj ona je prišla in prihaja le od nadavka, kar se da do jasnega izkazati. Vrednost vsega blaga ostane enaka v vseh okolšinah; ona le takrat pada, kadar se od kake robe ali več prideluje ali pa manj potrebuje. V avstrijanskem cesarstvu se je nekaj let sem sko- rej enako veliko žita, volne i. t. d. pridelovalo, tudi poraba se ni pomanjšala, ne v eni, ne v drugi zadevi se ni znagienita prememba dogo¬ dila. Vendar se je vsako blago tako podražilo. To je prišlo odtod, ker je vred¬ nost papirnatega dnarja padla in ker se ga je preveč izdalo. Dnar, ki gre med ljudmi, mora biti v pravi primeri do potrebe kupčije in do vrednosti vsega kupčijskega blaga. Dnar v deželi je to, kar je kri v živalskem telesu. Kdor ima preobilo kervi, tega zna mertud zadeti. Ce pa ima premalo kervi, jame slabeti in hirati. Ce je torej v kaki deželi več dnarja, kakor ga je potreba za vsakdanji prehod (za kupčijo), kaj bo iz tega nastopilo? Ce je to kovani dnar, bo skušal oditi tje, kjer ga je potreba, in ostalo ga bo le toliko, kolikor ga dežela v resnici po¬ trebuje. Ravno taka je, kakor pri kaki posodi, 16 ki le odločeno množino vode derži; kar se je več va-njo vlije, čez odteče. Ce pa ta denar ni kovan denar, temuč pa¬ pirnat, ki le dnar pomeni; ne more, kar ga je odveč, nikamor odtekati se; temuč zgubiva v vrednosti; po tem se vrednost bankovca za 5 fl. če dalje bolj manjša, tako da, n. pr. v zad¬ njem času prav za prav samo 3 fl. 20 kr. velja. Ker je pa med tem vrednost tega in unega blaga skorej enaka ostala, kakor je popred bila, za to se mora za blago, če se kupuje, več papirnatega dnarja dati, kakor pred, in od tod in samo od tod pride, da dragina dan na dan rase. • Ali nadavek je še od ene druge strani za našo kupčijo in obertnijo kaj škodljiv in dela sosebno dragino. Nobena dežela nasvetu ni tako samosvoja in neodvisna, da bi ne potrebovala kakih reči, ktere ji kupčija iz družili dežel do- naša. Mi ne dobivamo samo kave (kofeta) in cukra, kolonialnega blaga in robe za farbo iz daljnih delov zemlje; treba nam je tudi bomba¬ ža, brez kterega se zdaj kar ne more biti; celo nekaj klavne živine in drobnice dobivamo od drugod. Za to robo, ki se pri nas kar ne prideluje, ali ne zadosti, gre vsako leto veliko dnarja v zunanje dežele. Ali ta dnar mora biti veči del srebern ali zlat; ker je pa ta gotovi dnar pri nas postal blago, s kterim se kupčuje, treba 17 ga je kupovati in tisti, ki g a prodajajo, so v stanu njega ceno mnogokrat zlo kviško pognati. V časih, kader v kakem mestu ravno veliko sre- bernega dnarja potrebujejo, se tisti, kteri ga imajo, poslužijo te priložnosti in poženejo v tem mestu nadavek na srebro za več odstotkov ali procentov naprej , in s tem pade preči vrednost vsega domačega papirnatega dnarja za ravno toliko procentov. Kadar nadavek neha, kadar bode zopet srebro in zlato šlo med ljudmi na Avstrijanskem, bomo robo, ki jo iz tujega potrebujemo, ondi ravno tako v ceno kupovali, kakor je to pred nekimi leti bilo; en funt (libra) kave ali kofeta, ki velja zdaj 48 kr. d. dn., bode potlej za tre¬ tjino boljši kup, in torej samo 32 do 36 kr. veljal; meso bode ceneje; ravno tako bodo obla¬ čila in čevlji boljši kup, ker se roba, iz ktere se delajo, ne bo več v zunanjih deželah z zgubo kupovala, kakor se mora zdaj kupovati i. t. d. Ce bo pa rokodelec in kmet zopet v stanu boljši kup živeti; bosta tudi zamogla, svoje pri¬ delke boljši kup prodajati; ženo besedo, pridejo dobri časi, ko bode vse ce¬ neje, in naši mlajši bodo hvaležno se spominjali sedanjega rodu, kteri je s krepkim in serčnim delom nadlogo nenatorne dragine odpravil. Ta dobiček pride vsem stanovom enako na dobro, visokim, kakor nizkim , bogatim, kakor 18 ubogim, žlahtnim gospodom in cesarskim slu¬ žabnikom , kapitalistom, kakor tudi tistim, ki žive od dela svojih rok, meščanom in kmetom, malim rokodelcom, kakor tudi velikim fabrikan- tom, z eno besedo vsacemu prebivavcu našega cesarstva. Ker pa dobiček vseh čaka, za to so tudi vsi stanovi brez razločka dolžni, po svoji moči k novemu posojilu pripomagati. Kar se tiče višjih in premožnih stanov, visoke duhovšine, ktera ima posestva, samostanov ali kloštrov. žlahtne gospode, bogatih meščanov, čast od njih tirja, zdatno in z velikim zneskom se vdeležiti; oni naj zagernejo tisti kos, ki bi na celo nepremožne prišel. Zlasti je svetli Cesar velikim gruntnim posestnikom tako znamenite in mnogoverstne olajšave podelil za vdeležbo pri posojilu, da se jih bodo gotovo poslužili in tako Cesarjev namen izpolnili. Kar se tiče obertnika, rokodelca in kupče- vavca, sedanja dragina ga tako občutljivo zade¬ va, da bode koj spoznal, da sebi samemu po¬ maga, če po svoji moči deželi pomaga. Zlo je goljufan, ako misli, da on škodljivim nasledkom splošne dragine s tim uide, da svoje blago podraži. Zakaj dragina sili vse ljudi špa- rati, malokdo kaj naroči in kupi, in če ravno pro- dajavec svojo robo podraži, vendar si ne popravi tiste škode, ki mu od pomanjšanega dela pride. 19 Marveč kolikor dražje bode blago, toliko manj bo kupcov za-nj. Kmetje morajo tudi vladi (regirengi) hva¬ ležni biti, — in gotovo, to bodi rečeno v njih čast, — bodo tudi vsi radi pripomogli v potrebi. Cesarje odvezal kmete odpoprejšne podložnosti; veliki del odškodnine za odpravljene gruntne davšine plačuje zdaj cela dežela. Vlada je dala kmetom dobre postavne naprave, dala jim je enake deželske pravice, tako da so zdaj na eni stopnji z vsemi drugimi stanovavei dežele. Za te dobrote naj bodo hvaležni. Pošteni kmetova vec bo to spoznal in občutil, in bo svojo zahvalo zdaj tako skazal, da bode celi svet vidil, da je on v resnici in popolnoma vreden novih dobljenih pravic. Z novim posojilom si pa tudi zamorejo kmetje, kakor tudi meščani in teržani, občinsko ali soseskino premoženje koristno pomnožiti. Presvetli Cesar je namreč dovolil, da naj se ob¬ činam (soseskam, komunom) za vdeležbo pri novem posojilu dopusti sklade napraviti, dnar na posodo vzeti, premakljivo blago prodati, nepre¬ makljivo ali ležeče premoženje zastaviti, in ni jim treba zastran tega gosposko za pripušenje prositi. Ali pa ni cveteče občinsko premoženje izvirek blagoslova za vse posamezne soseskine prebivavce? Ali ne bodo obresti toko pomnože¬ nega premoženja celi vasi na hvalo prišle? Ali ne bo soseska ž njimi lahko uboge bolje presker- bela, potrebne zidanja in naprave izpeljala in 20 svojo blagovitost znamenito povišala? Sosebno naj kmetje to pomislijo, da svetli Cesar je za to ukazal, potrebni dnar na posodo vzeti, da ne bo treba davkov, posebno gruntnih davkov povišati, kar bi tudi kmetovavce zlo težilo. Ce bi se pa s posojilom potrebni dnar skup ne spravil in to bi se zgodilo, če bi kmetovsko ljudstvo premalo na posodo dalo, — kaj ostane pač druzega, kakor poprijeti se sedaj opušenib, posilnih pomočkov; zakaj potreba dežele je velika in silna, in blagor celega cesarstva tir j a, da se mora po vsaki ceni priskerbeti, česar ona potrebuje. Cesarstvo šteje skupej 864 mest, 2355 ter- gov, in okoli 65000 kmetovskih sosesk. Ce ravno je poglavitno bogastvo in obertnost v me¬ stih in tergih, se vendar iz gori razloženih številk očitno vidi, da je največji moč cele dežele v kmetovskih soseskah (komunih). Zatorej se to veliko delo kar ne more doseči brez pomoči kmetovskega ljudstva, in dežela se gotovo zanaša, da bode to lj u dstvo s voj o dol¬ žnost storilo. v Ce se posojilo po sreči izide, bo za celo cesarstvo velik dobiček. Po tem ko bode dežela narodovi (nacionalni) banki vernila 190 miljonov goldinarjev, ji ostane še saj 160 in k večjemu 310 miljonov. Kolikor več bode deželi čez ostalo, toliko bolj je deržavna dnarnica zavaro¬ vana. Toliko pa saj je gotovo, deželi bo na vsa- 21 ko vižo iz težke nadloge pomagano, če se to početje le srečno izteče. Več ugodnih okolšin skup je, ki za gotovo na to kažejo, da bo dežela, če Bog da, v kratkem prišla na tisti stan, da si bodo njeni stroški in dohodki popolnoma enaki. Več let je že, kar se dohodki stanovitno množe; to narašanje sicer še ni zadosti, da bi vse stroške zagernilo; ali vendar se po vsi pra¬ vici sme upati, da bodo dohodki tudi v prihod- nih letih če dalje večji, sosehno v tistih deželah, kjer se bodo ljudje novih davkov še le sčasoma navadili. Kadar se nadavek odpravi, se bo dnarska vrednost v celem cesarstvu povišala in iz tega bode, kakor smo izkazali, tudi prišlo, da bo vse boljši kup, česar vsak avstrijanec tako željno pričakuje. Dežela bode po tem s pomnoženimi dohodki tudi lahko večje stroške plačevala, ka¬ kor doslej. Tako bo torej novo posojilo tudi v tej zadevi pripomoglo, da ne bo treba davkov povišavati. Kar se pa tiče izpolnjenja dolžnosti, kijih dežela s tim posojilom na se vzame, si avstri- janska vlada (regirenga) šteje za najsvetejše opravilo, z vso skerbnostjo nad tem čuti. Dežela bi si bila lahko še marsikako dnar zadobila, ali še enkrat jo povemo, ona je za to izbrala poso¬ jilo, ker ono naj manj teži in vendar k cilj in koncu pelje. Zakaj samo po sebi se razume, da če bi si bila vlada kak drug pomoček v tej nad¬ logi izbrala, če bi bila nove davke naložila, ali sedanje povišala, bi to za plačevavce davkov ne bilo tako lahko in ne tako koristno, kakor je s posojilom. Za to se vlada ni hotla poslužiti unih hujših pomočkov, in če Bog da, jih tudi pozneje ne bo treba. Neomajani sklep svetlega Cesarja, papir¬ natemu dnarju v cesarstvu zopet zadobiti vred¬ nost in zraven tudi deržavni dnarnici potrebni dnar po vsaki ceni priskerbeti, ta sklep, pravi¬ mo , je porok za blagor vsega ljudstva. Ker pa mora ljudstvo to živo čutiti in jasno spoznati, je presvetli Cesar ljudstvu samemu iz¬ ročil, naj si samo od sebe, po svoji sprevidnosti in s svojim djanjem do dobrega pomaga. Narodi Avstrijski! Ce ravno ste raznega rodu in jezika, ven¬ dar vas vse obdaja ena edina vez, posvečena od starodavnosti in uterjena od navade in šege. Vkupno ste preterpeli težave in ste vživali vese¬ lje, bodi si v vojski ali v miru; cesarski tron vam je vsigdar bil mogočna bramba. S tem tronom je vaša sreča in sreča vaših otrok in unukov najbolj zavarovana. Veljava in slava Avstrije se bliši z neminljivo svetlobo v zgodo¬ vini pretečenih časov. Ali mogočna roka vašega Cesarja je povzdignila cesarstvo na tako stopnjo moči in veljavnosti med drugimi deželami Evro- 23 pe, da se že zdaj po svetu le en glas hvale in čudenja sliši. Zatorej zberite se vsi okoli cesarskega trona , izpolnite, kar vaš ljubljeni Vladar od vas pričakuje in ravnajte po Njegovih lepih, blagih besedah. Vsa Evropa gleda sedaj na Vas. Pokažite, zdaj velja, da je ni dežele na svetu, ki bi Avstrijo v moči, previdnosti in v ljubezni do domovine prekosila , in da zamore ona najlepši dela doprinesti, samo če jo je resna volja. Iz c. k. dvorne in derzavne tiskarne.