Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Janez Gril, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek, mag. Toma` Klop~i~, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko , prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Leswood Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 4 UDK 630 / ISSN 0024-1067 april 2001 uvodnik Lesarji in knjiga Zadnji~ sem jo prav zadovoljno mahal po Kar-lov{ki in v torbi ponosno nosil no-voizdano strokovno knjigo Lesarske zalo‘be do-ma~ega avtorja z bogatimi referencami. Nanjo sem {e prav posebno ponosen. Kon~no smo uspeli natisniti kvalitetno delo, ki celovito obravnava aktualno tematiko, namenjeno tako strokovnjakom kot {ir{i lesarski javnosti, skratka, pravi biser za na{o panogo. Avtor je pristal tudi na nizek honorar, knjiga je sicer malo dra‘ja zaradi manj{e naklade, vendar pa je bilo vse v naj-lep{em redu. Nepri~akovano sem sre~al dolgoletnega kolega, uspe{nega podjetnika, lastnika manj{e lesarske tovarne, sodobno urejene in precej uspe{ne. Seveda sem mu hitel pripovedovati o novi knjigi in kako bo pri{la prav vsem, ki se ukvarjajo z lesarstvom. Ni pokazal prevelikega zanimanja, potarnal pa je ~ez dr‘avo, davke, ki ga bremenijo, birokracijo, ki ga du{i, omenjal nepla~evanje ra~unov, konkurenco, ki mu ne pusti spati, kako ga prav vsi v ob~ini nadlegujejo za sponzorstvo, in odbrzel naprej. Mislil sem si, saj bo dobil informativno gradivo o knjigi, vabilo na predstavitev ali pa bo knjigo kar naro~il. Danes, ko omenjena knjiga sameva na policah in bremeni zalogo, pa mu spo-ro~am tole: Napredek in razvoj dru‘be sta odvisna od znanosti in tehnike. Pri~a smo izredno hitremu razvoju znanosti in tehnologije, ki ukinja razlike med umskim in fizi~nim delom. Delo se vse bolj intelektualizira. Samo izobra‘en ~lovek se lahko vklju~i v sodoben proces in se lahko hitro prilagaja novim do-se‘kom in osvaja novo znanje. ^lovek se mora izobra‘evati vse ‘ivljenje in samo z izobra‘enimi delavci je mo‘en nadaljnji razvoj. Sistem, ki ne vlaga v razvoj, je obsojen na stagnacijo in nazadovanje, na izgubo trga za svoje izdelke. Nosilci vsakega razvoja pa so kvalitetni kadri na vseh ravneh proizvodnega in poslovnega procesa. ^e pogledamo rezultate mednarodne raziskave o funkcionalni pismenosti v Sloveniji, vidimo, da smo med zadnjimi, in lahko le ugotovimo, da se premalo izobra‘ujemo. Za izobra‘e-vanje je {e vedno najpomembnej{i vir znanja knjiga (pisana beseda), ki mora v dru‘bi in seveda tudi lesarstvu dobiti mesto, ki ji gre. Prevladati mora spoznanje, da znanje, ki ga potrebujemo pri svojem delu, lahko najdemo tudi v literaturi, da svoje znanje z branjem izbolj{ujemo, ohranjamo in razvijamo. Lesarska zalo‘ba, ki deluje v okviru Zveze lesarjev Slovenje (pravzaprav je samo publicisti~na dejavnost Zveze lesarjev Slovenije), izdaja knjige, ki so namenjene lesarski stroki. Delavci v lesarstvu jih moramo brati, uporabljati, tudi oceniti ali predlagati bolj{e. Strokovnjaki pa morajo pisati nove knjige ali sodelovati pri izbolj{avah. Izdaja knjig ima smisel in pomen le, ~e lesarji sprejmejo zalo‘bo kot del svojega razvoja in izobra‘evanja ter z nabavo in uporabo knjig prispevajo k njenemu uspe{nemu delu. Urednik Lesarske zalo‘be Mirko Ger{ak, univ. dipl. in`. dogodki, odmevi stran 103 Razširjenost specializirane programske opreme v lesni obrti in industriji končnih izdelkov Spread of specialized software used in wood craft and industry of final products avtorji Marko ŠTRUKEU, Leon OBLAK in Tomislav LEVANIČ stran 11 3 Problematika lesnih ekstraktivnih spojin v papirni industriji Problems of wood extractives in papermaking avtorica Janja ZULE Naravi prijazni materiali in tehnologije v povr{inski za{~iti oken in vrat 119 Rudi Bitzinger, @arko Vidmar Kri`no polje 127 Niko Torelli Najpomembnej{a je vizija 128 Intervju z Gregorjem Verbi~em Sanja Pirc Izbolj{ati moramo ponudbo 135 Fani Poto~nik Anketa meseca Ocena sejma DOM V anketi so tokrat sodelovali nekateri raz stavljavci na sejmu DOM Iz vsebine Jesenkovo priznanje Biotehni{ke GZS-sekcija proizvajalcev monta` [tudijsko potovanje FEMIB 2000 MIT programske re{itve v lesni in Samorok Drugo sre~anje vodilnih strokovn Sodarstvo v Franciji Gradivo za tehni{ki slovar lesarst Izvle~ki izbranih znanstvenih in st fakultete 2001 Niku TORELLIJU 11 2 nih hi{ 131 (II. del) 132 pohi{tveni industriji 137 13 8 jakov za energetiko in ekologijo 13 9 14 0 va - 2. del 142 rokovnih ~lankov 143 Kratke novice SEJEM DOM - rezultati ankete med obiskovalci • Anketiranih je bilo 53 % moških in 47 % žensk. • 55 % je Ljubljančanov, 15 % Gorenjcev, 10 % Primorcev, 7 % Dolenjcev, 6 % Štajercev in 4 % Notranjcev. • Zastopane so vse starostne skupine. • 75 % se je na sejem pripeljalo z avtom, 12 % z avtobusom, 10 % je prišlo peš in 2 % z vlakom. • Največ jih je porabilo za pot do GR do pol ure. • Največ je bilo uslužbencev ter vodstvenih in vodilnih delavcev -obiskovalci izvirajo iz skoraj vseh gospodarskih panog. • 88 % je na sejmu videlo, kar jih zanima. • 69 % ima dobre sejemske vtise, 39 % povprečne in 1 % slabe; 86 % je od razstavljalcev dobilo pričakovane informacije. • 90 % namerava ta sejem obiskati enkrat. • 43 % obiskuje ta sejem stalno, 42 % občasno in 15 % prvič - 90 % bo obiskalo ta sejem tudi prihodnje leto. • 42 % najpogosteje bere Delo, 27 % Dnevnik in 15 % Novice. • najpogosteje poslušajo Val 202 (35 %), SLO 1 (14 %) in HIT (10 %) - najpogosteje gledajo POP TV (30 %), SLO 1 (24 %) IN SLO 2 (9 %) - največ jih je za sejem izvedelo v medijih. • 41 % letno obišče sejme na GR dvakrat, 20 % enkrat, 20 % trikrat in 19 % večkrat. • Največ pripomb je na neustrezna parkirišča in visoko vstopnino. iJ2Les 53(2001) 4 dogodki, odmevi Jesenkovo priznanje Biotehni{ke fakultete 2001 prof. dr. dr. h. c. Niku TORELLIJU 14. marca 2001 je Biotehni{ka fakulteta podelila prof. dr. dr. h.c. Niku TORELLIJU Jesenkovo priznanje za: “- dolgoletno izjemno vzgojno-izobra`evalno delo na dodiplomskem in podiplomskem {tudiju lesarstva, pomembne prispevke pri oblikovanju sodobnega {tudija lesarstva, obse‘no bibliografijo in izjemne znanstvene dose‘ke po mednarodnih merilih, njegovo neprecenljivo vlogo pri promociji slovenske lesarske znanosti doma v tujini.” Nagrajencu iskreno ~estitamo. Kratke vesti Sodelovanje SL[ Nova Gorica in LIPE Ajdov{~ina Strokovne {ole se sre~ujejo z upadanjem vpisa, podjetja pa z velikimi problemi zaposlitve ustreznega kvalificiranega kadra. Zato se je Lipa, Tovarna pohi{tva d.d., iz Ajdov{~ine v sodelovanju s SL[ Nova Gorica odlo~ila ponuditi nate~aj za izdelavo lesenega izdelka. V ta namen so bili povabljeni na SL[ Nova Gorica u~i-telji tehni~nega pouka in likovni pedagogi, kjer so se seznanili s pravili in potekom nate~aja. Tema “Lipa -vsa obdobja `ivljenja” je namenjena u~encem vi{jih razredov O[. Komisija bo ocenjevala izdelke glede na izvirnost, uporabnost, uporabo materialov, natan~nost izdelave, samostojnost pri izdelavi izdelka. Nagrade so zelo vabljive in bodo podeljene na dvorcu Zemono, kjer bo tudi razstava. Nate~aj bo trajal od 1.4. do 10.5.2001. S to potezo `eli Lipa Aj-dov{~ina spodbuditi zanimanje mladih za poklice v lesni industriji, hkrati pa jim ponuditi mo`nost za ustvarjalno delo. Brest na EKO sejmu v Celju Na EKO sejmu v Celju je potekala okrogla miza z naslovom Problematika ravnanja z odpadki v Sloveniji. Poleg predstavljenih teoreti~nih re-{itev so prakti~ne izku{nje posredovali tudi strokovnjaki Bresta; Viktor Ada-mi~, Josip Lakota in Franc Jak{e so predstavili problematiko uvajanja zahtev standarda ISO 14000 v prakso, prakti~ne izku{nje na podro~ju proizvodnje pohi{tva ter zmanj{evanja porabe materialov in energije. ISO 14000 sta med vsemi slovenskimi lesarskimi podjetji do sedaj pridobili samo dve notranjski – poleg Bresta iz Cerknice {e Javor Pivka. Anketa meseca Ocena sejma DOM 2001 Gorazd MAJCEN, univ. dipl. ekon., projektni vodja LJUBLJANSKI SEJEM d.d. Na sejmu je sodelovalo 274 podjetij in ustanov iz štirih držav (Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske) ter natančno 100 zastopanih podjetij iz 22 držav. Glede na prijavljeni razstavni program je bilo na sejmu DOM razstavljavcev z gradbenim materialom 34 %, s stavbnim pohištvom 26,5 % (lani 24%), z notranjo opremo 23 %, z opremo za ogrevanje in hlajenje 7,5 %, z varovanjem pa 1,25 %. Zasedene so bile vse sejemske dvorane in zunanji prostor neto skupne razstavne površine prek 8.000 mc. Različno od lani, ko je na sejmu sodelovalo 18 podjetij članic Združenja za lesarstvo pri GZS, se je to število letos povzpelo na 21 (8 % vseh udeležencev); skupaj so zasedla 859 mc neto razstavnega prostora (11 % vseh najetih površin na sejmu DOM 2001). Sejem si je ogledalo po naši oceni prek 40.000 obiskovalcev (39.614 je natančno število prodanih vstopnic, ki ga kontrolira FKM - mednarodna nadaljevanje na strani 132 ► ► ► Les 53(2001) 4 raziskave in razvoj UDK: 681.3.06:674 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Raz{irjenost specializirane programske opreme v lesni obrti in industriji kon~nih izdelkov Spread of specialized software used in wood craft and industry of final products avtorji Marko [trukelj, univ. dipl. in‘. les., @lebe 31, 1215 Medvode dr. Leon Oblak, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana doc. dr. Tomislav Levani~, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Analizirali smo raz{irjenost specializirane programske opreme v lesarstvu. Od 241 potencialno mo‘nih podjetij smo jih analizirali 127. Podjetja smo razdelili na posamezne skupine in podskupine glede na njihovo velikost, dejavnost in programsko opremo, ki naj bi jo uporabljala. Najmanj{ih podjetij nismo vklju-~ili v raziskavo. Raziskavo smo opravljali od februarja do oktobra 2000 s pisnim in ustnim anketiranjem. Raziskali smo naslednje ravni ra~unalni{ke integracije: ra~unalni{ko podprto na~rtovanje (CAD), ra~unalni{ko podprto proizvodnjo (CAM), proizvodni modul informacijskega sistema in ra~unalni{ko podprto prodajo. Poleg specializirane programske opreme smo raziskali tudi njen u~inek, izku{nje pri uvajanju ter izobrazbene in izobra‘e-valne zahteve za uvedbo v operativno rabo. Ugotovili smo slabo raz{irjenost. Najslab{e je zajeto podro~je konstruiranja ploskovnega pohi{tva, ki ima najve~ji dele‘ v na{i lesni industriji. Dobro pokriti sta podro~ji: podpora prodaji pohi{tva in konstruiranje oken ter ostre{ij pri manj{ih proizvajalcih ter prodaji pohi{tva. Pri uvajanju programske opreme se je mnogo podjetij soo~ilo z razmeroma velikimi problemi. Wide spread of software specialized for wood branch was analyzed. 127 from 241 potential companies were investigated. Companies were divided into groups and sub-groups regarding their size, field of work, software supposed to be used and their size. The smallest companies were not included. Research was performed from February to October 2000 by written and oral questionnaireing. The following levels of computer integration were researched: computer aided design (CAD), computer aided manufacturing (CAM), manufacturing module of information system, and computer aided sale. The research included the presence of specialized software as well as its effects, experience in initiation, and educational and teaching requirements for initiation to operative use. It was found that specialized software was not widespread. The least covered area was the designing of cabinet furniture, which presents the biggest share in our wood industry. Well-covered areas were the designing of windows and roofing in smaller companies, and the support of selling furniture. In initiation of the software many companies were facing relatively big problems. Klju~ne besede: specializirana programska oprema, ra~unalni{ko podprto konstruiranje (CAD), ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM), informacijski sistem, ra~unalni{ko podprta prodaja, CNC stroji Keywords: specialized software, computer aided design (CAD), computer Les 53(2001) 4 27 raziskave in razvoj aided manufacturing (CAM), information system, computer aided sale, CNC machines 1. UVO D Danes so tr‘ne razmere precej dru-ga~ne, kot so bile pred desetimi in ve~ leti. Takrat so bili glavni parametri proizvodnje koli~ina, kvaliteta in stro{ki. Izdelki so se proizvajali v velikih serijah, brez sprememb, njihova ‘ivljenjska doba pa je bila razmeroma dolga. Danes pa je potrebno vedno ve~je {tevilo razli~ic izdelka, njihova ‘ivljenjska doba se kraj{a, kompleksnost se pove~uje, zahtevani dobavni roki pa so vse kraj{i. To proizvajalce sili, da uporabljajo naj-sodobnej{e tehnologije. Mednje sodi tudi programska oprema, predvsem tista, ki je specializirana za njihovo dejavnost. Le-to ni ve~ programska oprema za {iroko potro{njo, ampak postane v pravih rokah strate{ka prednost. Skraj{a ~as na~rtovanja, pospe{i in izbolj{a izkori{~anje proizvodnje, pospe{uje prodajo, pove~a fleksibilnost ... Informacijska tehnologija pa lahko u~inkuje tudi na na-~ine, ki {e zdale~ niso tako otipljivi in merljivi, kot je npr. zmanj{anje stro{kov dela zaradi zmanj{anja {te-vila zaposlenih. Obstajajo tudi posredne koristi, ki izhajajo iz tega, npr.: informacijska tehnologija je nujno potrebna za poslovanje, izbolj-{uje informacijski tok v podjetju in njegovem okolju, izbolj{uje odnose med poslovnimi partnerji, izbolj{uje odlo~anje, olaj{uje osvajanje trgov, izbolj{uje konkuren~nost podjetja ipd. Z uporabo informacijske tehnologije se spreminjajo izdelki in storitve pa tudi proizvodni proces. 2. SPECIALIZIRANA PROGRAMSKA OPREMA V LESARSTVU Specializirani programi imajo pred večnamenskimi številne prednosti: • prilagojeni so delu, ki naj bi ga opravljali, • vsebujejo funkcije, ki z večnamenskimi programi niso pokrite (npr. avtomatska izdelava delavniških načrtov, popisov, kalkulacij, analiz), • delo opravijo občutno hitreje in enostavneje, • pri konstruiranju izdelkov lahko končno narisani izdelek še vedno poljubno popravljamo, ne da bi bilo potrebno popravljati posamezne delavniške načrte, kosovnice ipd. Specializirani programi se v lesarstvu pojavljajo na področjih, kot so: • proizvodnja ploskovnega pohištva, • proizvodnja oken, • proizvodnja stopnic, • izdelava ostrešij, • izdelava montažnih hiš. Na vseh teh področjih pa poznamo štiri nivoje: Ra~unalni{ko podprto konstruiranje (CAD) Kot ‘e samo ime pove, gre tu za konstruiranje izdelkov. V primerjavi z ve~-namenskimi CAD programi, kot sta npr. AutoCAD ali MegaCAD, ima {tevilne prednosti, kot so npr. avtomatska izdelava delavni{kih na~rtov, vklju~no s kotiranjem, izdelava popisov, kalkulacij. Zelo pomembna prednost pa je ta, da lahko ‘e narisani izdelek {e vedno poljubno popravljamo, ne da bi bilo treba popravljati posamezne delavni{ke na~rte, popise ipd. Ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM) Na tem podro~ju nas zanima predvsem vodenje CNC strojev. V sodob-nej{ih podjetjih ne gre ve~ za ro~no programiranje NC-kode, ampak za neposreden prenos grafi~nih, v zmo-gljivej{ih sistemih pa tudi tehnolo{-kih podatkov iz CAD programov. To imenujemo CAD/CAM integracija. Glede na razli~ne zmo‘nosti prenosov teh podatkov pa razlikujemo razli~ne stopnje CAD/CAM integracije. Pokritje proizvodnje z informacijskim sistemom K temu podro~ju spada planiranje in Slika 1. Sistematizacija specializirane programske opreme za lesarstvo ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj spremljanje proizvodnje, izdelava kalkulacij, kosovnic, dolo~anje teh-nolo{kih postopkov in podobno. Vsi ti procesi so lahko ra~unalni{ko podprti. S tak{nim sistemom skrbimo za optimalno izkori{~anje proizvodnje, prepre~ujemo zastoje in zamude, iz-ra~unavamo predvidene izdelovalne ~ase, posredujemo zahteve za nakup materialov ipd. Ra~unalni{ko podprta prodaja To je programska oprema, namenjena predvsem pohi{tvenim salonom, ki vizualno predstavi kupcu izdelek, izra~un cene, lahko pa tudi prilagajanje izdelka njegovim ‘eljam. Pri notranjem pohi{tvu pa ti programi omogo~ajo tudi prikaz mo‘ne razporeditve elementov v navideznem prostoru. 3. METODE Raz{irjenost specializirane programske opremo smo analizirali z anketiranjem od februarja do oktobra leta 2000. Anketiranje je bilo ve~ji del pisno in le manj{i del ustno. 3.1. Oblikovanje vzorca podjetij Pri sestavljanju seznama podjetij smo kot glavni vir uporabili Poslovni informator Republike Slovenije (PIRS) 2000. Ta seznam je bil naj-bolj{i, a {e vedno relativno slabo sistematiziran in nepopoln, zato smo ga dopolnili s seznamom, ki smo ga dobili na internetovih straneh Gospodarske zbornice Slovenije (Register ~lanov GZS) in iz lastnih virov, kot so reklame, prospekti in podobno. Tako smo zajeli ve~ino podjetij v tej panogi, domnevamo pa, da {e vedno ne vseh. Podjetja je bilo potrebno razdeliti na ~im bolj homogene, a med seboj ~im bolj razli~ne skupine. Prvi kriterij de- litve je bila njihova dejavnost in s tem programska oprema, ki naj bi jo uporabljali (sl. 2). Oblikovali smo tri glavne skupine in v njih manj{e podskupine. Nato smo podjetja razdelili po velikost. Za merilo smo uporabili {tevilo zaposlenih. Z ve~anjem {tevila zaposlenih se razmere v podjetjih spreminjajo, ve~ajo se potrebe po na~rto-vanju, organizaciji, spreminja se dele‘ zaposlenih v re‘iji in razvoju ipd. Ta delitev je bila razli~na med podjetji, ki se ukvarjajo z razli~nimi dejavnostmi, saj je med njimi tudi razli~na porazdelitev podjetij po velikosti. Lesna industrija je zelo raznolika; obstajajo {tevilna podro~ja, ki jih ni mogo~e ali smiselno pokriti s programsko opremo, zato smo se osre-doto~ili le na njene glavne panoge. V Sloveniji veliko majhnih podjetij z zelo malo zaposlenimi, ki pogosto ne potrebujejo specializirane programske opreme ali pa jo potrebujejo v manj{em obsegu, zato smo naj-manj{a podjetja izlo~ili iz raziskave. Merilo, koliko najmanj zaposlenih naj ima podjetje, smo dolo~ili razli~-no za posamezne skupine (!). Na koncu je v seznamu ostalo 241 podjetij. Slika 2. Razdelitev podjetij glede na njihovo dejavnost Slika 3. [tevilo vseh vklju~enih podjetij in {tevilo anketiranih podjetij iJ2LeS 53(2001) 4 raziskave in razvoj Podjetja za anketiranje smo izbirali naklju~no. Sku{ali smo zajeti ~im ve~ ve~jih podjetij, saj jih je manj in so za analizo najbolj pomembna. 3.2. Izdelava ankete Posameznim podjetjem smo anketo prilagodili tako, da je vsebovala le vpra{anja, ki so se nana{ala na njihovo podro~je dela. Opremili smo jo tudi s kraj{imi razlagami, da so vpra{anja la‘je razumeli. Podjetjem smo zagotovili zaupnost podatkov. Najprej smo izvedli nekaj poizkusih anketiranj. Na podlagi pridobljenih izku{enj smo anketo popravili in jo izvedli v celoti. 4. REZULTATI Od 241 potencialno mo‘nih podjetij smo jih anketirali 127. Dele‘ anke- Preglednica 1. Povpre~no {tevilo zaposlenih samo za vzdr‘evanje ra~unalnikov Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-59 60-99 >100 Povpre~no {tevilo zaposlenih samo za vzdr‘evanje 0,13 0,07 0,31 1,56 Preglednica 2. Izdelava programov v podjetjih Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-59 60-99 >100 Sami izdelujejo manj{e programe 0% 27% 14% 47% Sami izdelujejo tudi ve~je programe 4% 0% 7% 16% Preglednica 3. Dele‘i podjetij, ki nimajo ve~namenskih CAD-programov ali pa specializiranih programov za podro~je konstruiranja Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-59 60-99 >100 Dele‘ podjetij, ki nima ve~namenskega CAD programa 32 % 31 % 13 % 6 % tiranih (sl. 2) je bil pri podjetjih s 100 ali ve~ zaposlenimi kar 85 %. Ustno je bilo anketiranih 57, ve~i-noma manj{ih podjetij. Pisno je bilo poslanih 131 anket, od tega smo jih dobili vrnjenih 70 . Ve~ja podjetja so bila v glavnem anketirana pisno. Ankete so bile relativno dobro izpolnjene. Kar pa je najbolj pomembno: skoraj popolno so bila izpolnjena najbolj klju~na vpra{anja. 4.1. Osnovni indikatorji stanja ra~unalni{ke integracije Iz povpre~nega {tevila zaposlenih samo za vzdr‘evanje ra~unalnikov (pregl. 1) vidimo, da je to {tevilo relativno nizko in da temu podro~ju pripisujemo premajhen pomen. To pomeni, da so delavci, ki delajo na ra~unalniku, ob morebitnih problemih prepu{~eni sami sebi in da se oprema ne vzdr‘uje in posodablja dovolj redno. Dobro je razvidno stanje ra~unalni{-ke integracije v proizvodnji pri izdelavi programov v podjetjih samih (pregl. 2). Dolo~en del manj{ih podjetij in ve~ji del ve~jih podjetji razvija svojo programsko opremo, kar je zelo pozitiven podatek. To je pomembno tudi zato, ker je tak{na programska oprema prilagojena posameznemu podjetju, kar je lahko konku-ren~na prednost. 4.2. Ve~namenski CAD-programi Med tehni~nimi CAD-paketi lahko v grobem lo~imo dve skupini. V prvo lahko {tejemo programe, ki so v prvi vrsti namenjeni tehni~nemu risanju, torej dvodimenzionalnemu na~rtova-nju. Sem pri{tevamo AutoCAD, ki je najbolj raz{irjen v tej skupini, in Me-gaCAD, Cady ter druge. Ti programi imajo navadno mo‘nost tridimenzionalnega risanja, ki pa ni tako dobro ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj podprto kot pri drugi skupini te programske opreme. V drugo skupino spadajo profesionalni tridimenzionalni modelirniki, ki so veliko zmog-ljivej{i in dra‘ji paketi, katerih osnovna funkcija ni tehni~no risanje, ampak izgradnja prostorskih modelov, ki so lahko tudi parametri~no definirani. Sem spadajo Pro/Engineer, Pro/Desktop, Solid Works, Mechanical Desktop, Solid Edge ... [e vedno obstaja sorazmerno veliko podjetij (31 % podjetij z 10 do 59 zaposlenimi), ki nimajo ra~unalni{ko podprtega niti na~rtovanja ali z ve~-namenskim CAD-programom ali pa s programom, specializiranim za njihovo dejavnost. Upo{tevati moramo tudi, da dolo~en dele‘ podjetij ne na-~rtuje svojih izdelkov, ampak delajo po na~rtih naro~nikov. Med programi za tehni~no risanje (sl. 4) je, tako kot v drugih panogah, tudi v lesni industriji najbolj raz-{irjen AutoCAD, saj zavzema 78 % dele‘ med tovrstnimi programi. Opozoriti pa moramo na program MegaCAD, katerega dele‘ raste. Program je namre~ preveden v slo-ven{~ino in ga lahko tudi raz{irimo s {tevilnimi dodatki, specializiranimi za lesno industrijo. Na{li smo samo {tiri podjetja, ki imajo profesionalni program za 3D-modeliranje. Majhen dele‘ lahko pripi{emo nepoznavanju prednosti, ki jih ti programi prina{ajo, in pomanjkanju ustrezno izobra‘enih kadrov. Glede na prednosti teh programov pri~akujemo, da se bo ta dele‘ dvignil, saj lahko v marsi~em nado-me{~ajo specializirane programe. 4.3. Programska oprema za notranje pohi{tvo 4.3.1 Proizvajalci ploskovnega po-hi{tva 108 Najve~ji dele‘ v slovenski lesni industriji imajo proizvajalci ploskovnega pohi{tva, kljub temu pa je raz-{irjenost programov za na~rtova-nje ploskovnega pohi{tva slaba. Med njimi je najbolj raz{irjen oziroma prakti~no edini program Pro-Lignum (sl. 5). V na{em vzorcu smo na{li 5 podjetij, ki uporabljajo ta program. Po podatkih slovenskega ponudnika naj bi bil program prodan osmim podjetjem. V prihodnosti pa pri~akujemo, da bo dolo~en dele‘ predvsem pri manj-{ih proizvajalcih zavzel tudi slovenski program MegaTischler, ki ga {e vedno razvijajo. Seveda pa pri~akujemo prodor tudi drugih tujih programov, za katere je kar te‘-ko verjeti, da se pojavljajo v tako majhni meri. 4.3.2 Ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM) ploskovnega po-hi{tva 4.3.2.1 Vodenje ra~unalni{ko vodenih rezkalnih strojev in ve~sto-penjskih CNC-obdelovalnih strojev [e vedno 29 % strojev vodijo z ro~-nim programiranjem. Ta na~in je nesprejemljiv za sodobno industrijo. Popolne CAD/CAM povezave, ki omogo~a prenos geometrijskih in tehnolo{kih podatkov iz programov za konstruiranje ploskovnega pohi{t-va, pa nima nobeden od anketiranih proizvajalcev, kar pa smo deloma pri-~akovali, saj so tudi programi za konstruiranje ploskovnega pohi{tva, ki so klju~ni element tak{ne povezave, slabo raz{irjeni. 4.3.2.2 Programi za optimizacijo formatnega raz‘agovanja ploskovnih materialov v pravokotne elemente Ra~unalni{ko optimizacijo raz‘ago- vanja ploskovnega materiala v pravokotne elemente ima izvedeno 94 % podjetij z 100 ali ve~ zaposlenimi (pregl. 4). Relativno visok dele‘ imajo tudi manj{a podjetja (~50 %). Z ve~anjem proizvodnje in rastjo potreb po fleksibilnosti raste potreba po usklajenem prenosu podatkov o elementih (dimenzije elementov, ko-li~ine) iz drugih programov v program za optimizacijo. Za to povezavo je poskrbelo 50 % podjetij, s 100 ali ve~ zaposlenimi, ki ima optimizacijo. Pri manj{ih podjetjih ta dele‘ pada, med drugim tudi zato, ker se zma-nj{uje dele‘ podjetij, ki imajo program za shranjevanje teh podatkov. [e pomembnej{a povezava, kot je povezava z drugimi programi, pa je povezava s strojem. Ta ni problema-ti~na, ~e smo program kupili skupaj Slika 5. Raz{irjenost programov za konstruiranje ploskovnega pohi{tva iJ2LeS 53(2001) 4 raziskave in razvoj s strojem. Na tak{en na~in so do programa pri{la predvsem manj{a podjetja, zato imajo povezavo usklajeno vsa podjetja z 10 do 29 zaposlenimi, ki imajo tak{en stroj. Negativno pa je, da je ta dele‘ bistveno ni‘ji ravno pri najve~jih podjetjih (67 % podjetij s 30 do 99 zaposlenimi in 56 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi). 4.3.3 Ra~unalni{ka podpora prodaji notranjega pohi{tva V to skupino smo uvrstili programe, ki podpirajo vsaj vizualizacijo in iz- delavo ra~unov ter se v ta namen tudi uporabljajo. Pri ocenjevanju dele‘a podjetij, ki ima tak{en program, moramo upo-{tevati, da mnoga podjetja tega programa ne potrebujejo, ali vsaj ne potrebujejo samostojnega programa. To velja za majhna podjetja in tista, ki delajo prete‘no po na~rtih naro~-nikov. Program za ra~unalni{ko podporo prodaje (sl.7) imajo predvsem ve~ja podjetja (44 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi). Ve~inski dele‘ med temi programi zavzema slovenski program Gaston. Njegova raz{irjenost je bila nad na{imi pri~akovanji. V vzorcu smo na{li tudi eno manj{e podjetje s programom K1, ki je tudi slovenski izdelek. 4.4. Programska oprema za na~rtovanje stavbnega pohi{tva 4.4.1 Programi za konstruiranje oken Program za konstruiranje oken ima velik dele‘ proizvajalcev oken (sl. 8). Med ve~jimi podjetji je najbolj raz{irjen program Klaes, ki jim je tudi namenjen. Ima ga 60 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi. Med manj{imi podjetji pa je izredno raz{irjen slovenski program Lesko, ki ga ima 69 % podjetij s 5 do 29 zaposlenimi. V na{em vzorcu smo na{li deset podjetij, ki uporabljajo ta program. Po podatkih Preglednica 4. Uporaba ra~unalni{ke optimizacije raz‘ago-vanja ploskovnega pohi{tva Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-99 >100 Imajo optimizacijo 48 % 54 % 94 % izdelovalca programa naj bi bil program prodan sedemnajstim slovenskim podjetjem, kar je zelo pohvalno. 4.4.1.1 Ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM) oken Zanimala nas je povezava programov za konstruiranje oken z ve~stopenj-skim CNC-obdelovalnim strojem za proizvodnjo oken (“center” za proizvodnjo oken) ali CNC-linijo za proizvodnjo oken. 22 % podjetij, ki ima tak program, ima povezavo usklajeno, 67 % te povezave nimajo, 11 % podjetij pa nima tak{nih ra~u-nalni{ko vodenih strojev. 4.4.2 Programi za konstruiranje stopnic Anketirali smo trinajst podjetij, specializiranih za izdelavo stopnic, od {tirinajstih, ki smo jih vklju~ili v na{o raziskavo. Tu gre izklju~no za manj{a podjetja, zato razdelitev po velikosti ni bila potrebna. Anketiranje proizvajalcev, ki so specializirani za proizvodnjo stopnic, je potekalo predvsem ustno. Od anketiranih podjetij sta imeli samo dve podjetji tak{en program (Compass, Sema), vendar je po trditvah obeh, za resnej{e delo na tem podro~ju, zelo pomemben. Podjetja so pokazala tudi veliko zanimanja za tak{ne programe. Ker pa gre predvsem za manj{a podjetja, so aktualni le manj{i, cenej{i in enostav-nej{i, ki bi jih lahko tak{na podjetja kupila in brez ve~jih potreb po izo-bra‘evanju ustreznih kadrov tudi uvedla. 4.5. Programi za konstruiranje lesenih gradbenih konstrukcij Proizvajalce lesenih gradbenih konstrukcij smo razdelili na tesarska ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj podjetja, ki se ukvarjajo predvsem z izdelavo stre{nih konstrukcij, in na proizvajalce monta‘nih hi{. Dele‘ podjetij, ki imajo program za na~rtovanje stre{nih konstrukcij, je velik (54 %) predvsem pri manj{ih podjetjih s 5 do 14 zaposlenimi (sl. 9). To je presenetljivo zato, ker gre za sorazmerno kompleksno in drago programsko opremo. Manj zadovoljiv je ta dele‘ pri podjetjih z nad 14 zaposlenimi. Proizvajalce monta‘nih hi{ zaradi majhnega {tevila nismo razdelili po velikosti. Na anketo se je odzvalo vseh osem podjetij. Tak{en program so imela le {triri podjetja (programe Sema, HSB in drugo). Polovica proizvajalcev monta‘nih hi{ pa podro~ja konstruiranja ni imelo pokritega z ustreznimi programi. 4.5.1 Ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM) lesenih gradbenih konstrukcij V Sloveniji je le nekaj ve~stopenjskih CNC-obdelovalnih strojev za izdelavo konstrukcijskih vezi (npr. Hun-degger). Vsi so povezani s programom za konstruiranje lesenih konstrukcij, saj je le z njim ta stroj mo-go~e u~inkovito izkoristiti. 4.5.2 Ra~unalni{ka podpora prodaji monta‘nih hi{ Nobeden od slovenskih proizvajalcev monta‘nih hi{ {e nima ra~unalni{ke podpore prodaje, kot smo jo definirali v uvodu. 4.6. Proizvodni modul informacijskega sistema Iz slike 9 je razvidno, da se podpora proizvodnje z informacijskim sistemom pove~uje z rastjo podjetij. To je pri~akovano, saj se z rastjo podjetij tudi pove~ujejo potrebe po bolj{i or- ganizaciji dela. Ustrezni dele‘ pri podjetjih s 100 ali ve~ zaposlenimi zna{a 78 %, kar pomeni, da {e vedno obstaja zelo velik dele‘ ve~jih podjetij, ki tak{nega sistema nimajo, a bi ga zaradi svoje velikosti nujno potrebovala. Med sistemi je v na{ih podjetjih veliko zelo starih, tudi nad 20 let, zato se podjetja odlo~ajo za prenovo (3 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi) ali prenovo vsaj na~rtujejo (14 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi) (sl. 10 in 11). ^eprav podpora proizvodnje z informacijskim sistemom ni pretirano velika, tudi stopnja pokritosti ni ravno spodbudna (sl. 12). Le 65 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi ima glede na subjektivne odgovore anketirancev v celoti pokrito proizvodnjo. Enaka ugotovitev velja tudi za integracijo proizvodnih modulov s preostalim informacijskim sistemom, ki v {tevilnih podjetjih ni ustrezno izvedena (sl. 13). Popolno integriran sistem naj bi glede na subjektivne odgovore anketirancev imelo 55 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi. Pokritost proizvodnje z informacijskim sistemom je praviloma pri ve~jih podjetjih del celotnega informacijskega sistema. Problem pri slovenskih podjetjih je, da se pri uvajanju informacijskega sistema ne zavedajo, za kako kompleksen sistem gre. Predstavljajo si, da bodo kupili ustrezno programsko opremo pri dolo~enem podjetju, ki naj bi jo tudi namestilo v ra~unalnike in delavce nau~ilo dela z njo. S tem pa naj bi bil problem informacijskega sistema re{en, vendar je navadno kupljeni sistem le osnova, ki jo je treba {e prilagoditi posameznemu podjetju. Uvajanje je pogosto zelo dolgo in zahteva anga-‘iranost vseh delavcev, ki bodo sistem uporabljali. Zelo pomembna je tudi sposobnost podjetja, ki uvaja, kar je posebno pomembno, ~e gre za uvajanje tuje re{itve. Posebno zahtevno je pokritje informacijskega sistema v proizvodnji, saj se proizvodnje med seboj zelo razlikujejo in se pogosto spreminjajo. Zato mora biti proizvodnji modul informacijskega sistema zasnovan ~im bolj fleksibilno, da ga lahko ~im hitreje spreminjamo in prilagajamo svojim potrebam. Po rezultatih anketiranja je ~as uvajanja pri podjetjih s 100 ali ve~ zaposlenimi od pol leta do dveh let, pri podjetjih s 60 do 100 zaposlenimi pol leta, pri manj{ih podjetjih pa to iJ2LeS 53(2001) 4 uvajanje ni dalj{e od nekaj mesecev. 4.7. Izobrazba uporabnikov Ker se pri uvajanju programske opreme podjetja pogosto ne zavedajo potrebe po ustreznih kadrih, smo analizirali, kak{no izobrazbo imajo ljudje, ki uporabljajo ve~namenske ali specializirane programe za konstruiranje. V tej analizi pa nismo vklju~ili uporabnikov informacijskih sistemov in uporabnikov programov za podporo prodaje. Ti morajo nam-re~ biti prilagojeni delavcem s kakr-{no koli izobrazbo. Iz preglednice 5 je razvidno, da ima nekaj ve~ kot polovica uporabnikov srednje{olsko izobrazbo, manj kot polovica pa fakultetno izobrazbo, kar je relativno nizek dele‘. 4.8. ^as nakupa specializirane programske opreme Slika 14 ka‘e, da je bil ve~ji del specializirane programske opreme (37 %) kupljene v letu 1999. Tako lahko pri~akujemo, da bo v prihodnjih letih trend nakupovanja te programske opreme {e rasel. 5. SKLEP Raziskave smo se lotili z dobr{no mero pesimizma. Negativna pri~ako-vanja so se v ve~ini potrdila, toda ne povsem. Dolo~ena podro~ja v lesarstvu so namre~ zelo dobro podprta s programsko opremo. Vzpodbudno pa je tudi dejstvo, da se v Sloveniji precej dogaja tudi na podro~ju razvoja programske opreme tako v proizvodnih kot tudi v ra~unalni{kih podjetjih, ki so se specializirala za to panogo. Zelo slabo raz{irjenost specializirane programske opreme lahko v veliki meri pripi{emo te‘avnemu ovred-revijaLes 53(2001) 4 notenju u~inkov informacijske tehnologije ter nepoznavanju prednosti, ki jih tehnologija nudi. Velik problem pa je tudi pomanjkanje kadrov, ki bi s to opremo znali in ‘eleli delati. Glavno nalogo pri pridobivanju ustreznih kadrov imajo srednje {ole in fakultete. Mo~no sta vidna tudi odpor in strah pred ra~unalni{ko tehnologijo. Programska oprema za mnoge {e vedno pomeni imaginarno investicijo, ki je ne morejo ovrednotiti z istimi parametri, kot lahko ovrednotijo fizi~no predstavljivi stroj. Podjetja tako raje vlagajo sredstva v drage CNC-stroje, kjer jim zmogljivost dokazujejo funkcije, ki jih zmore stroj, njegova hitrost in kvaliteta obdelave. @al pa te stroje lahko optimalno izkoristimo le z ustrezno programsko opremo, ki pa je pogosto ne kupijo. ^e pa se podjetja ‘e odlo~ijo za nakup programske opreme, jo je potrebno vpeljati v proizvodnjo. Nikakr{na posebnost niso podjetja, ki programsko opremo sicer kupijo, programa pa ne vpeljejo v proizvodnjo, ker za to ni primernega kadra in tudi ne interesa po izobra‘evanju in izpopolnjevanju. Tako ostane relativno velika investicija brez kakr{nega koli pozitivnega u~inka. Zato moramo na uvajanje misliti ‘e pri nakupu te opreme. Predvideti moramo stro{ke izobra‘evanja delavcev ali morda zaposlitve novega kadra ter predvsem predvideti dolo~en ~as za uvajanje, ki pogosto ni kratek. Pripravljeni moramo biti tudi na druga~en na~in dela in tudi na spremembe v organizaciji poslovanja. ^e projekt ni pravilno na-~rtovan, voden in integriran, ne moremo pri~akovati zadovolji- raziskave in razvoj vega uspeha. Tako lahko glede na opravljeno analizo lo~imo dve skupini podjetij. V prvo sodijo podjetja, ki program hitro uvedejo in so potem praviloma zadovoljna, v drugo pa podjetja, ki program sicer kupijo, uvajanju programa pa se ne posvetijo in nato zaradi majhnih u~inkov tudi niso zadovoljna z njim. Pri nakupu programske opreme Slika 11. Na~rtovanje uvedbe in prenove podpore proizvodnje Slika 12. Stopnja pokritosti proizvodnje Slika 13. Integracija proizvodnih modulov s preostalim informacijskim sistemom raziskave in razvoj moramo vedno misliti na integracijo vseh podro~ij - ra~unalni{ko podprtega na~rtovanja (CAD), ra~unal-ni{ko podprte proizvodnje (CAM), informacijskega sistema in ra~unal-ni{ko podprte prodaje. Z integracijo omogo~imo enkraten vnos podatkov, kar pomeni velik prihranek ~asa in ve~jo zanesljivost podatkov, podatki so na voljo vsem poobla{~enim, omo-go~ena je sprotna obdelava in preglednost nad celotnim sistemom. Le z integracijo lahko v celoti izkoristimo posamezne sisteme. Presenetljivo je to, da se prakti~no za vsa podro~ja pojavljajo programi, ki so bili razviti v Sloveniji. Nekateri so tudi zelo dobro raz{irjeni. [e vedno pa je premalo zmogljivej{ih programov. Slovenski programi so lahko konkuren~ni zaradi nekajkrat cenej-{e delovne ure programerjev in predvsem ve~jih mo‘nosti prilagajanja specifi~nim potrebam posamez- Slika 14. Leto nakupa specializirane programske opreme OPOMBI: Leto 2000 ni zajeto, ker je v tem letu potekalo anketiranje. Proizvodni moduli informacijskih sistemov niso vklju~eni. nim proizvajalcem, kar pomeni ve~jo vrednost programa, saj proizvajalcu tudi omogo~a konkuren~no prednost. Ker gre pri programski opremi, specializirani za lesno industrijo, predvsem za tuje izdelke, so zelo pomembni ustrezni provodi programov v sloven{~ino, zlasti tedaj, ~e bodo s programom delali delavci s pomanjkljivim znanjem tujega jezika. Dobri prevodi programov lahko zelo zmanj{ajo ~as in te‘avnost uvedbe, s tem zni‘ajo stro{ke in pove~ajo u~i-nek. Presene~a, da so prakti~no vsi slovenski posredniki te programske opreme poskrbeli za slovenski prevod. Mnogi tudi za ustrezna navodila. Pri izbiri prevedenega programa pa moramo paziti, da se zanj ne odlo~imo le na podlagi tega kriterija. Glede na to, da je bila ve~ina specializirane programske opreme kupljena v zadnjih letih, lahko pri~akujemo, da se bo trend nakupovanja te programske opreme {e pove~eval. Pri~akujemo lahko tudi raz{iritev drugih tujih sistemov. Z uvedbo ustrezne programske opreme se bo zmanj{al tudi razkorak med slovensko in evropsko lesno industrijo. Glede na to, da imamo zelo dobre naravne pogoje za to industrijo zaradi velike pokritosti z gozdovi, bi te pogoje lahko bolje izkoristili. Zelo zanimivo bi bilo ~ez nekaj let raziskavo ponoviti in opazovati trend razvoja tega podro~ja. Preglednica 5. Izobrazba uporabnikov programske opreme Izobrazba \ Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-59 60-99 >10 0 Kraj{e izobra‘evanje, osnovna {ola ali manj 0% 0% 0% 0% Poklicna {ola 8% 0% 2% 0% Srednja {ola 40% 55% 54% 54% Vi{ja, visoka, univerzitetna ... 52% 45% 44% 46% Magisterij ali doktorat 0% 0% 0% 0% Literatura 1. Bali~ J., Ra~unalni{ko integrirana proizvodnja. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojni{tvo, 1996: 147 2. Crow K.A., Computer-aided process planning. DRM Associates, 1992 3. http://members.aol.com/drmassoc/ capp.html (10. sept. 2000) 4. Hannam R., Computer Integrated Manufacturing: from concepsts to realisation. Harlow, Addison Wesley, 1997: 257 5. Lesjak D., Vrednotenje in izbira informacijskih projektov. Organizacija, informatika, kadri, 3/4(1992), 155-161 6. Poslovni informator Republike Slovenije (PIRS) 2000 7. Rant M., Informacijski sistem proizvodnje - izbrana poglavja. Kranj, Moderna organizacija, 1989: 55 8. Register ~lanov GZS. Gospodarksa zbornica Slovenije (20. dec. 2000) http://www.gzs.si/ si_nov/register/default.htm (20. dec. 2000) 9. Stemberger M., Povalej M., Na~rtovanje in prenova informacijskih sistemov. Sistem - priloga revije Monitor, 10(2000): 14-16 10. [trukelj M., Pregled ponudbe specializirane programske opreme za lesarje. Lesarski utrip, 1-2(2001); 17 11. [trukelj M., Ra~unalni{ki programi za vsakega lesarja. Lesarski utrip, 1-2(2001); 13 12. [trukelj M., Raz{irjenost specializirane programske opreme v lesni obrti in industriji kon~nih izdelkov. Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2001: 82 13. Vind{nurer D., NC in CNC v lesarstvu. Ljubljana, Zveza dru{tev in‘enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, 1988: 15 9 14. WoodWOP, The CNC Programming System from the Homag Group. Homag, 1999 ijaLeS 53(2001) 4 raziskave in razvoj UDK: 676.031/.032 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Problematika lesnih ekstraktivnih spojin v papirni industriji Problems of wood extractives in papermaking avtorica mag. Janja ZULE, univ. dipl. in`., In{titut za celulozo in papir, Bogi{i~eva 8, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Predstavljene so razli~ne vrste lesnih ekstraktivnih spojin, in sicer trigliceridi, voski, sterolni estri, steroli in vi{ji alkoholi ter smolne in ma{~obne kisline, in pa tehnolo{ki problemi, ki jih le-te lahko povzro~ajo pri proizvodnji papirja. Med najpomembnej{e negativne u~inke {tejemo izlo~anje lepljivih oblog na strojni opremi in pojav made‘ev na papirju. Opisane so razli~ne instrumentalne metode kemijske karakterizacije hi-drofobnih ekstraktivov, ki jih do neke mere najdemo v vseh fazah proizvodnje, in predlagane nekatere teh-nolo{ke re{itve za odpravo motenj v proizvodnji. Several kinds of wood extractives, like triglycerides, waxes, steryl esters, sterols and higher alcohols, as well as fatty and resin acids are presented in detail, as they are supposed to cause from time to time serious technological problems in papermaking. Most troublesome among them are formation of sticky deposits on papermak-ing equipment and appearance of dark spots and specks on paper. Likewise, different instrumental analytical techniques for chemical characterization of hydrophobic extractives, which are present in all phases of the process are described and certain solutions for their removal suggested. Klju~ne besede: lesne ekstraktivne spojine, kemijske karakteristike, teh-nolo{ki problemi v papirni{tvu, analiz-ne metode, plinska kromatografija Keywords: wood extractives, chemical characterization, tehnological problems in papermaking, analytical methods, gas cromatography UVOD Lesni ekstraktivi so hidrofobne spojine, ki skupaj s celulozo, razli~nimi polisaharidi in ligninom sestavljajo lesno maso. Gre za celo vrsto kemijsko razli~nih organskih spojin, katerih skupna karakteristika je dobra topnost v nevtralnih topilih, kot so npr. aceton, diklorometan, dietileter in heksan. Njihova poglavitna funkcija v lesu je, da ga {~itijo pred zunanjimi vplivi in oku‘bami, hkrati pa so tudi zaloga hrane v zimskem ~asu. Koli~ina in sestava ekstraktivov je odvisna od vrste lesa in pozicije v lesu, na splo{no pa jih je ve~ v iglavcih kot v listavcih, in sicer v nekaterih primerih tudi prek 10 %. So v pa-renhimskih celicah in v smolnih kanalih, po katerih se pretakajo v obliki viskozne teko~ine, to je raztopine smolnih kislin v hlapnem olju. Tako smolne kisline kot tudi hlapne sestavine pripadajo skupini terpeno-idov, ki izhajajo iz terpenskih ogljikovodikov. Zna~ilno je, da je njihova bruto formula celo{tevil~ni pomno-‘ek izoprenske enote C5H8. Ekstrak-tivno snov v parenhimskih celicah pa sestavljajo predvsem ma{~obne kisline oz. njihovi estri ter neumiljiva snov, kot so vi{ji alkoholi in steroli (1). ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj Čeprav k ekstraktivom prištevamo tudi spojine kot so, terpeni, lignani, stilbeni, flavonoidi in drugi aromati, pa so s tehnološkega vidika najpomembnejše izrazito hidrofobne komponente, ki pogosto povzročajo težave pri proizvodnji papirja, kot so npr. tvorba lepljivih oblog na različnih delih strojne opreme in pa pojav madežev na površini papirja. Razdelimo jih v štiri skupine, in sicer v: • smolne kisline, • proste maščobne kisline, • vezane maščobne kisline in • nevtralne spojine. Smolne kisline So karakteristične komponente iglavcev, ki imajo policiklično, nenasičeno, diterpenoidno strukturo z bruto formulo CtLO,, in molsko 20 30 2 maso M = 302 g/mol. Gre za skupino izomer z izjemo dehidroabietinske kisline, ki ima bruto formulo (C20H28O2) in Mr = 300. Slednja je delno aromatskega zna~aja in je zato stabilnej{a od drugih. Proste ma{~obne kisline So monokarboksilne, alifatske organske kisline, ki se med seboj razlikujejo po {tevilu ogljikovih atomov, torej po dol‘ini in razvejanosti verige in po {tevilu dvojnih vezi oz. stopnji nasi~enosti. Najbolj znane in v naravi najbolj pogoste so: Palmitinska CH3(CH2)14COOH Stearinska CH3(CH2)16COOH Oleinska CH3(CH2)7CH = CH(CH2)7COOH Linolna CH3(CH2)4CH = CHCH2CH = CH(CH2)7COOH Slika 1. Strukturne formule najpomembnej{ih smolnih kislin Linolenska CH3CH2CH = CHCH2CH = CHCH2CH = CH(CH2)7COOH Vezane ma{~obne kisline V sve‘em lesu so ma{~obne kisline ve~inoma v obliki estrov, ki jih delimo v tri pomembne skupine. Te so: 1. Gliceridi, kjer je alkoholna komponenta triol-glicerol. Alkoholne hidroksilne skupine so zaestrene z eno, dvema ali tremi kislinskimi komponentami, pri ~emer dobimo mono-, di- in trigliceride. Slednjih je v rastlinskih tkivih najve~ (slika 2). 2. Voski, kjer so alkoholne komponente enofunkcionalni ma{~obni alkoholi (slika 3). 3. Sterolni estri, kjer so alkoholne komponente cikli~ni steroli (slika 4). Vse estre lahko s hidrolizo razcepimo na sestavne komponente, to je na kisline oz. njihove soli in alkohole (2). Nevtralne spojine Del nevtralne snovi sestavljajo eno-funkcionalni ma{~obni alkoholi, med katerimi so najpomembnej{i: o ÖVO^(!^röfcCW^-Ct*CH(C*W>1j a 1 j} CHrOtntCHjhCH-^-fO^^, Slika 2. Triglicerid Slika 3. Vosek iJ2LeS 53(2001) 4 raziskave in razvoj Eikozanol CH3(CH2)19OH Dokozanol CH3(CH2)21OH Tetrakozanol CH3(CH2)23OH in steroli, ki imajo pomembno funkcijo v rastlinskih celicah. Zanje je zna-~ilna cikli~na steroidna struktura z eno ali ve~ dvojnimi vezmi. Najbolj pomemben predstavnik je ß-sitoste-rol, poleg njega pa lahko les vsebuje tudi kampesterol, stigmasterol, sito-stanol in {e nekatere druge (slika 5). Treba je poudariti, da obstajajo pre-cej{nje razlike v koli~ini in kemijski sestavi ekstraktivne snovi med iglavci in listavci, prav tako pa tudi med posameznimi lesnimi vrstami. Medtem ko so npr. smolne kisline samo v iglavcih, in sicer v medsebojnih razmerjih, ki so ka-rakteristi~na za posamezno vrsto, pa ma{~obne kisline najdemo v vseh vrstah lesa. Njihova koli~ina in kemijska sestava sta v znatni meri odvisni tudi od klimatskih razmer. Les dreves, rasto~ih v hladni klimi, vsebuje ve~ nenasi~enih kislin z dvema ali tremi dvojnimi vezmi med ogljikovimi atomi, medtem ko vsebuje les iz tropskih krajev ve~ nasi~enih kislin in kislin z eno samo dvojno vezjo. Tudi v samem drevesu ekstraktivne oz. smolne komponente niso enakomerno porazdeljene, saj se njihova sestava spreminja tako v radialni kakor tudi v navpi~ni smeri. Najve~ ekstraktivov vsebujejo tako imeno- Kämpe; lerol D Slika 5. Najpomembnejša sterola vane gr~e oz. vozli{~a, kjer izhajajo veje iz drevesa. Zlasti v smrekovem lesu jih je na teh mestih tudi do14 %, njihova funkcija pa je za{~ita lesa pred napadi mikroorganizmov. Vpliv ekstraktivov na proizvodnjo papirja Lesna oz. celulozna vlakna so osnovna surovina za izdelavo papirja, zato je njihova kakovost bistvenega pomena. Imeti morajo zadovoljive mor-folo{ke, mehanske in kemijske lastnosti, poleg tega pa ne smejo vsebovati preve~ hidrofobnih ekstraktivov oz. smolnih delcev. Ti potujejo po papirni{kem sistemu adsorbirani na celulozna vlakna ali pa s tehnolo{ko vodo v obliki koloidov. Pri nenadnih, izrazitih spremembah procesnih parametrov, kot so pH, temperatura, koncentracijska razmerja, turbulenca in podobno, ti koloidi izgubijo svojo stabilnost in se za~no pospe{eno izlo~ati na strojni opremi, skupaj z anorganskimi delci, kot so polnila in pigmenti, ter z razli~nimi ne~isto-~ami, kar vodi do nastanka lepljivih smolnih oblog ter made‘ev in pre-trgov v papirju, ki so posledica izgubljene mehanske jakosti in poru{ene vlakninske strukture na dolo~enih mestih v papirni mre‘i. Vse to lahko pripelje do resnih motenj in zastojev v proizvodnji, saj je potrebno celoten sistem ob~asno ustaviti in temeljito pre~istiti, vpra{ljiva pa je tudi kvaliteta izdelka. K sre~i ekstraktivne komponente niso vse enako {kodlji-ve. Zlasti neugodni so visokomole-kularni lesni lipidi kot npr. triglice-ridi in voski, med organskimi kislinami pa predvsem nenasi~ene, ki so zelo reaktivne. Te h sestavin je najve~ v sve‘em lesu, s ~asom pa se njihova sestava spremeni in vsebnost zni‘a, ker pride do oksidacijskih reakcij s kisikom iz zraka in pojava encimat-ske hidrolize, pri kateri gliceridi in ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj voski razpadejo na kislinske in alkoholne komponente. Posledica oksi-dacijskih, hidrolitskih in drugih de-gradacijskih procesov oz. tako imenovanega staranja lesa je zni‘anje reaktivnosti in hidrofobnosti lesne smole. Efekt je ve~ji, ~e les staramo pred mehanskim razvlaknjevanjem ali kemijsko delignifikacijo v obliki sekancev v velikih kopicah na posebnih lesnih prostorih, in sicer lo~eno med seboj iglavce in listavce. Tako lahko les iglavcev kontrolirano skla-di{~imo do 6 mesecev, les listavcev pa do 3 mesece, brez nevarnosti, da bi se poslab{ala kakovost vlaken, medtem ko se koli~ina in sestava {kod-ljivih smol znatno zni‘ata. Kljub nekaterim tehnolo{kim ukrepom, kot so izbira ustrezne lesne vrste, optimalen ~as staranja lesa, pravilna izbira pogojev mehanskega razvlaknjevanja oz. kemijske deligni-fikacije, pa lahko ostane v vlaknih, namenjenih proizvodnji papirja, {e precej smolnih komponent, in sicer tudi do 2 %, ki lahko negativno vplivajo na proizvodni proces, zato moramo njihovo kakovost stalno spremljati in nevtralizirati {kodljivo obna-{anje smolnih delcev. Prepre~evanje negativnega vpliva lesnih ekstraktivov Zna~ilno za smolne delce je, da so negativno nabiti in tvorijo koloidne suspenzije. Mo‘no jih je kontrolirano oboriti in s tem odstraniti iz sistema z dodatkom kationskih polielek-trolitov ali polivalentnih kovinskih ionov, s katerimi tvorijo organske kisline netopne soli. ^e pa se ‘elimo izogniti nastanku netopnih soli, dodajamo kompleksirna sredstva, npr. EDTA, ki ve‘ejo v sistemu prisotne polivalentne kovinske ione, zaradi ~esar ne pride do obarjanja netopnih soli. V zadnjem ~asu uporabljajo v papirnicah ~edalje ve~ tudi anionska in kationska dispergirna sredstva oz. tako imenovane stabilizatorje smole, ki se ve‘ejo na povr{ino smolnih delcev, jih z dodanim nabojem stabilizirajo in tako prepre~ujejo njihovo odlaganje na razli~nih delih papirnega stroja. Nekatere kationske polimerne kemikalije pa ne le, da delujejo kot dispergatorji lesne smole, ampak hidrofobne delce hkrati tudi ve‘ejo na celulozna vlakna in jih s tem odstranijo iz procesne vode. Tako homogeno vgrajevanje v papirno strukturo pa je seveda priporo~-ljivo le do neke mere, sicer lahko pride do poslab{anja mehanske jakosti in neza‘elene obarvanosti papirja. Te‘ave lahko reduciramo tudi z dodatkom razli~nih adsorbentov, kot so talk, alumosilikati ali bentonit, za katere je zna~ilna velika specifi~na povr{ina in afiniteta za vezavo lesnih ekstraktivov. Med nujne ukrepe za stabilizacijo smolne mase sodi tudi vzdr‘evanje optimalne pH vrednosti celulozne suspenzije in drugih eksperimentalnih parametrov, ki bi lahko pospe{evali izlo~anje ekstraktivov na strojni opremi. Kemijska karakterizacija ekstrak-tivnih spojin Predno sprejmemo kakr{ne koli teh-nolo{ke ukrepe, je treba smolne delce oz. tako imenovane mote~e snovi natan~no okarakterizirati, saj imajo posamezne spojine razli~ne kemijske in koloidne zna~ilnosti. S kemijsko analizo tako lahko dolo~imo izvor ekstraktivne snovi, primernost posameznih tipov vlaknin za izdelavo do-lo~ene vrste papirja ter najustrez-nej{i ~as in druge pogoje za staranje lesa, pomaga pa tudi razumeti obna-{anje mote~ih delcev, odvisno od teh-nolo{kih pogojev izdelave papirja. Prav od kemijskih karakteristik ek-straktivov je tudi v prete‘ni meri odvisno, katere ukrepe bomo sprejeli za omilitev morebitnih težav z izločanjem oblog oz. onesnaženostjo sistema. Za boljše razumevanje celotne problematike je priporočljiva sočasna analiza vhodnih surovin, ki so običajno vlaknine različnega izvora in pomožna sredstva, oblog, tehnološke vode in če je potrebno, tudi končnega izdelka, to je papirja. Le na ta način lahko dobimo pregledno sliko o obnašanju in dejanski škodljivosti eks-traktivov v tehnološkem sistemu (3). Najpomembnejše faze analiznega postopka so naslednje: • vzorčenje, • sušenje, • ekstrakcija, • analiza ekstrakta, • interpretacija rezultatov. Vzorčenje in sušenje Pred kemijsko analizo moramo material, ki nas zanima, pravilno vzorčiti. Posebno kritično je to pri lesu in oblogah, ker gre za zelo nehomogene snovi, medtem ko je v primeru vlaknin in papirja vzorčenje enostavnejše. Vzorce svežega lesa moramo takoj po odvzemu zamrzniti, da preprečimo encimatsko delovanje in oksida-cijske procese. Pri temperaturi pod -20 °C lahko les shranjujemo tudi nekaj mesecev. Vlažna vlakna in papir so podvržena mikrobiološkemu razkroju, zato jih prav tako shranjujemo v zamrznjenem stanju, medtem ko so suhi vzorci precej bolj stabilni. Za vse primere velja, da vzorec pred nadaljnjo obdelavo najprej posušimo, in sicer vakuumsko pri temperaturi okrog 40°C ali pa uporabimo tako imenovano sušenje z zmrzovanjem, s katerim preprečimo degradacijo termično nestabilnih komponent. iJ2LeS 53(2001) 4 raziskave in razvoj Sledi mletje, ~e je potrebno, in sicer do velikosti delcev s premerom ma-nj{im od 0,4 mm. Ekstrakcija V ve~ini primerov moramo izolirati ekstraktivne komponente iz vzorcev pred nadaljnjo analizo. Temu rabi eks-trakcija z ustreznim organskim topilom. Trdne vzorce ekstrahiramo s Soxhlet oz. Soxtec ekstraktorji. Naj-pomembnej{a je izbira topila, va‘en pa je tudi ~as ekstrakcije. Tako lahko z nepolarnim topilom, kot je npr. heksan, selektivno ekstrahiramo lipidne komponente, in sicer glice-ride, voske, sterolne estre, sterole ter smolne in ma{~obne kisline, nasprotno pa z bolj polarnim topilom acetonom lahko izoliramo poleg na-{tetih {e bolj hidrofilne snovi, in sicer stilbene, flavonoide, lignane, fenole, glikozide in celo ogljikove hidrate. Na voljo imamo tudi nekaj standardnih metod (SCAN, TAPPI, CPPA), ki natan~no predpisujejo pogoje ekstrakcije pri dolo~anju kvalitete lesnih sekancev in vlaknin. V~asih zadostuje za rutinsko oceno kvalitete surovin ‘e gravimetri~na analiza, torej podatek o kvantitativni vsebnosti heksanskega ali aceton-skega ekstrakta, vendar obi~ajno to ni dovolj, zato z analizo nadaljujemo. V vsakem primeru moramo ekstrakt previdno posu{iti, in sicer s prepiho-vanjem inertnega plina, npr. du{ika ali vakuumsko pri 40°C. Uporaba vi{jih temperatur ni priporo~ljiva, ker lahko povzro~i nekontrolirane kemijske spremembe. Analiza ekstrakta Za natan~nej{o dolo~itev prevladu-jo~ih skupin ekstraktivov oz. posameznih komponent imamo na razpolago kromatografske in spektroskopske analizne tehnike, med kate-revijaLes 53(2001) 4 rimi so najpomembnejše naslednje: • plinska kromatografija (GC), • tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), • izključitvena oz. gelska kromatografija (SEC oz. GPC), • tankoplastna kromatografija (TLC), • nuklearna magnetna resonanca (NMR), • masna spektroskopija (MS), • infrardeča spektroskopija visoke ločljivosti (FTIR). Največ se uporabljata tehnika plinske kromatografije (GC) in kombinacija plinske kromatografije in masne spektroskopije (GC/MS). Slednja združuje ločitvene karakteristike kromatografskih metod in identifikacijske sposobnosti spektroskopskih, saj je posamezne komponente zmesi treba najprej ločiti med seboj, nato pa jih identificirati in kvantitativno ovrednotiti. Plinska kromatografija S plinsko kromatografijo je možno med seboj ločiti komponente, ki so hlapne v območju od 50°C do 350°C Ločba poteka v kapilarni koloni, ki je običajno ok. 30 m dolga, votla in izredno tanka cev z notranjim premerom od 0,18 do 0,53 mm. Na notranjih stenah je stacionarna faza nanesena v obliki tankega filma, medtem ko je cev narejena iz kvarč-nega stekla, ki ni lomljivo. Plinski kromatograf sestavljajo naslednji deli: injektor, grelna komora, v kateri je kolona in detektor. Vzorec (1 do 3 ml), ki je običajno v obliki raztopine, vbrizgamo v injektor, ki je segret na precej visoko temperaturo, tako da se komponente vzorca uplinijo. Te nato začno s tokom nosilnega plina (mobilna faza), ki je običajno du{ik, vodik ali helij, potovati skozi kapilarno kolono, ki je segreta prek vreli{~a komponent. V koloni se izvr-{i lo~ba. Posamezne komponente se na poti selektivno upo~asnjujejo, in sicer glede na svojo hlapnost, kemijske lastnosti in afiniteto do stacionarne faze, tako da prihajajo na detektor v razli~nih ~asovnih razmikih. Ta jih zazna kot elektri~ne signale, ki nato potujejo v integrator, kjer se izri{ejo v obliki krivulje, imenovane kromatogram. Shemo aparata prikazuje slika 6. Slika 6. Sestavni deli plinskega kromatografa Kromatogram je krivulja, sestavljena iz razli~nih vrhov. Vrh je pravzaprav odklon od bazne linije, ki ima svoj maksimum. ^as od vnosa vzorca na kolono, do trenutka, ko detektor zazna maksimum koncentracije do-lo~ene komponente imenujemo re-tencijski ~as in je pri enakih preostalih parametrih kromatografiranja odvisen od vrste spojine, torej rabi za identifikacijo, medtem ko je velikost vrha oz. njegova povr{ina linearno odvisna od koncentracije. Metoda je relativna, saj kolone umerjamo s standardnimi substancami znanih koncentracij. Pogoj za uspe{no analizo je, da so spojine, ki jih dolo~amo, dovolj hlapne in termi~no obstojne. Hlapnost lahko pove~amo s predhodno deri-vatizacijo, s katero alkohole pretvo- raziskave in razvoj rimo v etre in organske kisline v estre, ki so primernej{i za kromatogra-firanje. Danes se uporabljata predvsem dve metodi plinsko kromatografske analize ekstraktivnih spojin, in sicer: 1. Kromatografija na kratki kapilarni koloni (5 m) {ir{ega premera, ki omogo~a uporabo visokih pretokov nosilnega plina ob uporabi temperaturno programiranega injiciranja. Slika 7. Plinski kromatogram acetonskega ekstrakta lesovine z uporabo kratke kapilarne kolone M - ma{~obne kisline; S - smolne kisline; L - lignani; ST - steroli; SE - sterolni estri; TG = trigliceridi; (I.S. = interni standardi, ki niso komponente vzorca) Slika 8. Plinski kromatogram acetonskega ekstrakta me{anih celuloznih vlaken z uporabo dolge kapilarne kolone M - ma{~obne kisline; S - smolne kisline; ST - steroli Tak{na kromatografska konfiguracija, podprta z izpopolnjenim ra~unalni{kim programom za izra~un povr{in kompleksnih vrhov, omogo~a lo~bo in detekcijo celih nizov spojin zelo razli~nih hlapnosti in kemijskih lastnosti na eni sami kromatografski koloni. Zna~il-nost tovrstnih kromatogramov je slab{a lo~ba, kar pomeni, da se spojine lo~ijo med seboj glede na tip in ne po posameznih komponentah. Tako se npr. vse ma{~obne kisline eluirajo kot enoten vrh oz. skupina vrhov v to~no dolo~enem ~asovnem intervalu. Enako velja za smolne kisline, lignane, sterole, sterilne estre in trigliceride (slika 7). S tem je dana mo‘nost, da dobimo z eno samo kromato-grafsko analizo kvantitativno sestavo lesnih lipidov v vzorcu. 2. Kromatografija visoke lo~ljivosti z uporabo dalj{ih kapilarnih kolon (30 m) o‘jega premera omogo~a natan~no lo~bo ma{~obnih in smolnih kislin ter sterolov, medtem ko se vi{jih lipidov ne da zaznati (slika 8). ^e ‘elimo popolnej{o sliko o sestavi ekstrak- tivne snovi lahko vi{je lipide predhodno hidrolitsko razgradimo na sestavne komponente, to je kisline in alkohole oz. sterole ter te kromatografsko okarakteriziramo. Tako lahko tudi v tem primeru ovrednotimo celotno sestavo lesnih lipidov, vendar ne direktno. Obe metodi sta primerni tako za rutinske analize v industriji kakor tudi za sistemati~ne raziskave kemizma lesnih ekstraktivov. Bistvena prednost pred starej{imi klasi~nimi ana-liznimi postopki je njuna hitrost, na-tan~nost in enostavnost. SKLEP Za u~inkovito re{evanje tehnolo{kih problemov, ki jih povzro~ajo lesni ekstraktivi oz. lesne smolne komponente v papirni industriji, je potrebno natan~no definirati izvor teh spojin, njihove kemijske karakteristike ter obna{anje v tehnolo{kem procesu. To lahko dose‘emo z o natan~no kemijsko analizo, ki jo omogo~ajo sodobne kromatografske in spektroskopske analizne tehnike, in s spremljanjem proizvodnega postopka v vseh njegovih fazah. Le na osnovi analiznih rezultatov in ob upo{teva-nju vseh tehnolo{kih parametrov lahko ugotovimo prave vzroke za nastanek te‘av, kot so izlo~anje lepljivih oblog na strojni opremi in pa onesna-‘enost tehnolo{ke vode in izdelkov, ter sprejmemo najustreznej{e korake za njihovo odpravo oz. omilitev. Literatura 1. Hillis, W. E.: Wood extractives and their significance to the pulp and paper industries, Academic Press, New York-London, 1962 2. Fengel, D.; Wegener, G.: Wood chemistry, ultra-structure, reactions, Walter de Gruyter, Berlin-New York, 1989 3. Sjöström, E.; Alén, R.: Analytical methods in wood chemistry, pulping and papermaking, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg, 1999 ijaLeS 53(2001) 4 znanje za prakso Naravi prijazni materiali in tehnologije v povr{inski za{~iti oken in vrat avtorja Rudi Bitzinger, J.Wagner GmbH, Dunaj in @arko Vidmar, Invitra d.o.o., Ljubljana Gradbene izdelke iz lesa, posebno okna in vrata, najve~krat ocenjujemo po kvaliteti njihove povr{inske obdelave. Povr{ine morajo biti gladke, vendar tako, da sta {e vedno vidni rast lesa in njegova struktura. Vsekakor pa sodijo k lepi povr{inski obdelavi tudi ne{kodljiv in lep videz in lastnosti obdelane lesne povr{ine. Na tej osnovi razvijamo naravi ne{kod-ljive lake in obdelovalne tehnike. Ne glede na razvoj modernih plasti~-nih in kovinskih materialov ni dvoma, da je les najlep{i material za proizvodnjo notranjega pohi{tva, pa tudi oken in vrat kot gradbenega pohi{t-va. Barva, oblikovanje, naravni videz, ekolo{ke prednosti, izdelava po meri in fleksibilnost so najve~je prednosti, ki naredijo les zanimiv kot surovino za izdelek v proizvodnji za kon~nega kupca. Posebno v proizvodnji oken in vrat pa te prednosti niso zadostne za dolo-lo~itev nivoja kvalitete izdelka. Ti izdelki so izpostavljeni stalnim vplivom atmosfere in okolja. Na zunanjih straneh so okna in vrata izpostavljena vremenskim vplivom, de‘ju, UV ‘arkom in ve~jim ali manj- {im temperaturnim spremembam. Neobdelana povr{ina lesa se zato postara; proces staranja poznamo pod imenom sivenje lesa. UV ‘arki poleg tega povzro~ajo razpad lesnih celic na povr{ini, ki jih tako tudi de‘ la‘e izpira. Ta k razpad lesnih celic je {e najbolj opazen na ranem lesu. Tako dobimo s~asoma neenakomerno povr-{ino lesa. S stalnimi spremembami klimatskih razmer nastajajo ve~ji problemi pri oknih v kotih na spojih lesa. Les deluje, re‘e na spojih neza{~itenih oken se vedno bolj odpirajo. Zahteve za pravilno povr{insko obdelavo gradbenega pohi{tva so tam, kjer prihaja do vplivov podnebja, v glavnem v tem, da za{~itimo les pred propadanjem in da les kljub temu {e lahko diha oziroma se razteza in kr~i. Od tu naprej lahko s pravilno konstrukcijo okenskega krila prepre~imo vdor in zastajanje vode v lesnih kapilarah. Kite naj bi uporabljali ~im-manj, ker imajo le-ti kratkoro~no delovanje in dolgoro~no ne izbolj{ajo nobene konstrukcije. Da bi prepre~ili prodiranje vlage v les in njeno zastajanje pod povr{ino, Strokovni ~lanek (Professional Paper) kjer je les zaščiten, mora biti tako zunanja kot notranja stran oken in vrat enakomerno površinsko zaščitena. To velja tudi za okvire oken in vrat. Glavni kriteriji za izbor pravilne vrste zaščite so: • obstojnost proti UV žarkom; • vodoodbojni in hkrati dušilni učinki; • termoplastične lastnosti, da se material razteza skupaj z lesom; • možnost debelejšega nanosa za dolgoročno zaščito. Poleg tega ne smemo pozabiti dejstva, da morajo biti materiali tudi taki, da z njimi lahko delamo. Kupec si želi iz dneva v dan večjo izbiro barvnih tonov, lazurni laki iz dneva v dan bolj izpodrivajo bele zaključne premaze. Ti materiali morajo hkrati tudi preprečevati možno zalepljenje okenskih kril s podboji tudi pri visokih temperaturah. Zaščita okolja zahteva čimmanjšo uporabo nevarnih razredčil. Vsak sistem laka zahteva sredstvo, ki omogoča trdim delcem razlivanje po površini. To dosežemo z različnimi topili. Proizvajalci lakov že od sredine 80. let nadomeščajo kemična topila v barvah in lakih z vodo. Večji del lesenih gradbenih elementov, kot so okna, vrata in fasadni elementi, so obdelani z zaščitnimi materiali. Večinoma so to akrilatni sistemi, kjer so nekatere značilnosti, kot npr. elastičnost, celo boljše kot pri lakih s kemičnimi redčili. Tehnika površinske obdelave in zaščite se je razvijala vzporedno z razvojem materialov. To so potopne in pohvalne naprave, briz-galna mesta in kabine, sušilne in prezračevalne naprave, aplikacijska teh- ijaLes 53(2001) 4 znanje za prakso nika za vmnesno ali končno zaščito oziroma barvanje ipd. Ne glede na način nanašanja (ročno ali avtomatsko) je pri zaščiti oken in vrat najbolj primeren način zaščite po tako imenovanem “AirCoat” sistemu brizganja. Ta sistem temelji na brezzračnem (airless) razprše-vanju, pri katerem se zaščitni material - barva ali lak pod visokim pritiskom razpršuje prek majhne odprtine šobe iz trde kovine (slika 1). Glede na dejstvo, da v proizvodnji oken in vrat ter končni obdelavi oz. pri zaščitnem barvanju uporabljamo debelo-slojne materiale, jih glede na njihovo visoko viskoznost lahko brizgamo samo z “Airless” ali “AirCoat” tehniko. Ta dva sistema brizganja imata v primerjavi s konvencionalnim sistemom zračnega razprševanja naslednje prednosti: • BARVNA MEGLA. Zmanjšanje megle barve poveča izkoristek barve, je naravi prijaznejše, zmanjšuje stroške čiščenja in stroške za odpadne Slika 1. Princip zra~nega in brezzra~nega razpr{evanja snovi ter tako na splošno izboljša delovne pogoje. • PRIHRANEK DELOVNEGA ČASA. S povečanjem izkoristka barve in večjim izmetom visokoviskoznega materiala oz. barve iz pištole v primerjavi z zračnim načinom razprševanja na izdelek se poveča hitrost dela. Želeno debelino nanosa barve dosežemo največkrat že v enem sameme sloju brizganja. • UČINEK ODBIJANJA BARVE. Ker pri teh dveh sistemih brizganja ne uporabljamo za razprševanje zraka, se barva ne odbija od obdelovanca. Tako lahko enakomerneje in laže zaščitimo tudi teže dostopna mesta, kot so vogali in vdolbine. Tehnika “Aircoat” brizganja je nadaljnja stopnja brezzračnega (Airless) brizganja. Pritisk materiala v brizgalni pištoli se zniža na okoli 100 barov, snop barve pa na robovih omehčamo z dodajanjem majhne količine zraka z nizkim pritiskom 0,5 do 2 bara (slika 2). Slika 3 prikazuje “AirCoat” ročno brizgalno pištolo in zračno kapo zanjo. Zrak dovajamo prek posebnih zračnih kanalov. Z regulacijo količine zraka vplivamo tudi na kot brizganja oz. s povečevanjem zraka se snop brizgane barve oži. Z zmanj{evanjem pritiska materiala lahko dobimo prakti~no okrogel snop barve. Z relativno nizkim pritiskom pri “AirCoat” tehniki brizganja premikamo delce barve v smeri brizganja z majhno energijo. Posledica takega na~ina brizganja je izredno mehek snop brizganja. Tako material oziroma barvo natan~no in brez problemov nana{amo na izdelek, izkoristek materiala je ve~ji, ker ni brizganja z veliko megle barve. Pri “AirCoat” na~inu brizganja prihranimo tudi veliko koli~ino zraka. Poraba 80 litrov zraka pri “AirCoat” brizganju v primerjavi s 400 litri zraka pri zra~nem brizganju pomeni prihranke pri energiji in zraku. Ker je odbijanje barve od obdelovanca zelo zmanj{ano, se izgube barve zma-nj{ajo tudi do 40 %. Vse to ima za posledico manj{e onesna`enje okolja. Vse na{tete prednosti “Aircoat” sistema brizganja pomenijo velike mo`-nosti prilagoditve posebno v proizvodnji stavbnega pohi{tva - oken in vrat. S TEMPERIRANIM BRIZGANJEM naredimo {e korak naprej in dose‘emo {e optimalnej{e rezultate v povr{inski za{~iti. S konstantnim segrevanjem na okoli 40°C se zni‘a viskoznost materiala. Potreben pri- iJ2LeS 53(2001) 4 ZS - Zdru`enje lesarstva Iz dela zdru`enja GZS-Zdru‘enje lesarstva je dne 29. marca 2001 pripravilo na pobudo sindikata SINLES informativni razgovor glede prenove Pano‘ne kolektivne pogodbe za lesarstvo. Dnevni red: 1. Stavka v Javor Pivka, d.d. 2. Nadaljevanje pogajanj za prenovo PKP (predlog) Razgovor je vodil zaradi opravičene odsotnosti Nedeljka Gregoriča (vodje pogajalske skupine GZS-Združenja lesarstva) dr. Jože Korber, sekretar GZS-Združenja lesarstva. V uvodu je dr. Korber poudaril, da je kljub podpisu Panožne kolektivne pogodbe (PKP) in Aneksa k tej pogodbi tudi sindikata Neodvisnost-KNSS prišlo do stavke v podjetju Javor Pivka, d.d. Podpisniki PKP (Ur. list 67/95) kot tudi Aneksa h Kolektivni pogodbi za lesarstvo Slovenije (Ur. list 13/97) so bili tako predstavniki delojemalcev (SINLES, Neodvisnost - KNSS, k podpisu je pristopila tudi Konfederacija sindikatov - PERGAM) kot tudi delodajalcev (GZS-Združenje lesarstva in Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za lesarstvo). 1. Uvodoma je potek stavke v JAVOR Pivka, d.d., predstavil Valter Urbančič (JAVOR Pivka): • V letu 1999 je bila v JAVORU Pivka podpisana Podjetniška pogodba s sindikatom Neodvisnost, ustanovljena pa je bila tudi Podjetniška komisija za pogajanja. Pogajanja so bila dokaj uspešna. • Ključna seja je potekala 24. decembra 2000, na kateri je sindikat Neodvisnost postavil 7 stavkovnih zahtev. Glavni pogoj sindikata Neodvisnost je bila Iz vsebine izenačitev minimalne z izhodiščno plačo. • V letu 2001 se je pričela stavka, ki je bila napovedana, kot določa Zakon o stavkah. Medtem ko je na začetku stavke stavkalo 150 ljudi, jih trenutno stavka samo še 60-70 od 1.150 zaposlenih. • Javor Pivka je predstavil stavko v podjetju, ki se je razvila kljub dogovorom s sindikatom Neodvisnost. Javor Pivka je medtem pozval Inšpekcijo za delo, Varnostno službo ..., vendar se kljub dobro strokovno opravljenemu delu, na primeru te stavke vsi učijo, kako ravnati. • Na zadnjih pogajanjih so bili navzoči tudi: Samo Hribar-Milič (podpredsednik GZS), mag. Miroslav Štrajhar (podpredsednik UO GZS-Združenja lesarstva) in Miha Potočnik (vodja pravne službe GZS). • Zadnji predlog Javora Pivke je bil, da bo Javor izpolnil obljube iz Podjetniške sindikalne pogodbe, če se bo stavka končala do 26. marca 2001. G. Ferčec (SINLES) je v nadaljevanju izrazil podporo sindikata SINLES podjetju JAVOR Pivka, d.d., da se stanje v podjetju čimpreje stabilizira. Prejeli so pobudo tudi nekaterih zaposlenih iz Javora, da se včlanijo v sindikat SINLES. Hkrati pa je g. Ferčec izrazil dejstvo, da nikjer ne obstaja dokument (žig!), ki bi opredeljeval, da je KNSS reprezentativen sindikat lesarstva. GZS-Združenje lesarstva bo še pred nadaljevanjem pogajanj preverilo reprezentativnost sindikatov na področju predelave lesa. 2. Marjan Ferčec (SINLES) je uvodoma poudaril, da je njihov sindikat Les 53(2001) 4 GZS - Zdru`enje lesarstv ‘e predstavil svoj model pla~ tudi na ekonomsko-socialnem svetu in v nadaljevanju podal predlog njihovega sindikata: “ Dogovor o pla~ni politiki je potrebno dose~i v letu in pol, v katerem bi popravili izhodi{~ne pla~e, vendar ne z ekskalacijsko lestvico. 10 % minimalna pla~a se doda vsem tarifnim razredom; s tem se popravi razmerje, druge pla~e pa ostanejo na istem nivoju (uradna inflacija se ne upo{teva, nima vpliva na dodatno pove~evanje izho-di{~nih pla~).” Projekt pla~ne politike Zdru‘enja delodajalcev Slovenije (ZDS) je zelo blizu SINLES-ovemu modelu pla~. V prihodnje se je v okviru PKP potrebno {e dogovoriti tudi, kaj je: 1. osnovna pla~a, 2. dodatki, 3. pla~ilo iz naslova uspe{nosti posameznika, 4. pla~ilo iz naslova uspe{nosti dolo~ene dru`be. Sklepi: 1. Model pla~ ZDS se posku{a simulirati v posameznih lesarskih podjetjih. Rezultati teh simulacij se bodo obravnavali na prihodnjem skupnem sestanku. 2. SINLES (g. Fer~ec) posreduje predlog pla~ne politike delodajalcem z vsemi navodili za izra~une. Naslednji krog pogajanj bo na GZS, v koordinaciji (in zapisniku pogajanj) sindikata SINLES, v prvi polovici maja 2001. Rezultati ankete GZS-Zdru`enja lesarstva o poslovanju lesne industrije v letu 2000 Na poslano anketo 139 podjetjem (z več kot 10 zaposlenimi) je izpolnjeno anketo poslalo 69 podjetij, kar pomeni približno 67 % vseh zaposlenih v lesni industriji, ki so ustvarila 73 % vseh prihodkov v lesni industriji (Obdelava lesa - DD20 ter Proizvodnja pohištva - DN36.1)1 v letu 2000. V anketo smo zajeli vse odgovore, ki so prispeli na GZS-Zdru-ženje lesarstva najkasneje do 15. marca 2001. Ugotovitve: • Prihodki v lesni industriji so v nominalnem znesku v letu 2000 v povprečju porasli za 9,4 % v primerjavi z letom 1999, realno pa so porasli za 0,5 % 2. Najbolj so porasli v proizvodnji furnirja in plošč (v nominalnem znesku približno za +13,4 %, kar pomeni realen porast za 4,1 %). • Odhodki so v povprečju porasli nominalno za 9,4 % (realno +0,5 %), od tega najbolj v proizvodnji furnirja in plošč (nominalno +14,0 %). Odhodki pa so nominalno (- 1,0 %) in realno padli v proizvodnji pohištva. • Koeficient gospodarnosti 3 je znašal na podlagi ocene iz ankete v Analiza lesne industrije v nadaljevanju se nana{a le na tako opredeljen obseg lesne industrije. Za prera~unavanje celoletnih podatkov za leto 2000 se po priporo~ilu SKEP GZS priporo~a uporaba indeksa 108,9 (cene `ivljenjskih potreb{~in so uradni kazalec inflacije). Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~unan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. Njegova vrednost je lahko manj{a (izguba) ali ve~ja od 0 (dobi~ek) ali enaka 0. povprečju za lesno industrijo 1,01, kar pomeni, da je lesna industrija poslovno leto sklenila z dobičkom. Izguba je nastala le v delu proizvodnje žaganega lesa (0,98). • Delež tujega trga v prihodkih je v povprečju znašal 58,6 %, od tega ima največji delež še vedno proizvodnja stavbnih elementov (68,5 %) in najmanjši delež proizvodnja žaganega lesa (37,7 %). Sicer pa so se prihodki na tujih trgih nominalno povečali za 13,9 % (realno +4,6 %). Daleč nad povprečjem so prihodki na tujih trgih porasli v proizvodnji žaganega lesa, in sicer za 18,7 %. • Stroški financiranja so nominalno (+26,4 %) in realno (+16,0 %) porasli. • Čisti dobiček se je nominalno v povprečju zmanjšal za 2,2 %, od tega najbolj v proizvodnji furnirja in plošč (-18,3 %) in v proizvodnji pohištva (-5,1 %). • Čista izguba na drugi strani pa je v povprečju zmanjšala za 15,6 %, najbolj v proizvodnji stavbnih elementov (-56,8 %), najbolj pa je porasla v proizvodnji furnirja in plošč (+31,8 %) in v proizvodnji žaganega lesa (+12,6 %). • Investicije so v povprečju padle v lesni industriji za -0,2 %. Najbolj so porasle v proizvodnji žaganega lesa in plošč (+130,5 %). • Število zaposlenih je v povprečju padlo za 0,2 %, od tega najbolj v proizvodnji furnirja in plošč (-0,7 %). Število zaposlenih je naraslo samo v proizvodnji stavbnih elementov (+ 0,3 %). • Dodana vrednost kot pomemben kazalec produktivnosti v lesni industriji je v nominalnem Les 53(2001) 4 znesku v lesni industriji porastla za 9,0 % (realno +0,09 %). • Povprečna mesečna bruto plača v lesni industriji je v povprečju znašala za mesec december 2000 137.828 SIT, kar pomeni zaostanek za gospodarstvom približno za dobro tretjino. Na vprašanje, kakšen je bil splošen trend poslovanja v lesni industriji v letu 2000 glede na preteklo obdobje, so bili odgovori naslednji: • “Slabše.” 26,1 %, • “Enako.” 34,8 % , • “Boljše.” 39,1 % . Pravilnik o stopnji obi~aj-nega odpisa blaga UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je na svoji 3. redni seji, ki je bila 14.9.1999 v Ljubljani, sprejel naslednji sklep: “Pravilnik o manku in kalu za podro~je predelave lesa ni potreben. Namesto tega se v slu~aju potrebe uporablja Pravilnik o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara), ki ga je sprejelo in objavilo Zdru`enje za trgovino (Ur. List {t. 53).” Pravilnik o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) v lesni industriji je bil objavljen v Uradnem listu 107/99. GZS-Zdru‘enje lesarstva je 3. aprila 2001 prejelo pobudo LIP Bled, d.d., da se ‘e sprejet Pravilnik o stopnji obi~ajnega odpisa blaga v lesarstvu spremeni, saj veljavni pravilnik Zdru‘enja za trgovino, ki se uporablja tudi v lesarstvu, ni primeren. @e sprejeti pravilnik ne dolo~a stopnje za vse vrste blaga, ki se pojavljajo v lesnopredelovalni industriji, in tudi stopnje, ki so dolo~ene, niso vse pri-revijaLes 53(2001) 4 merne. GZS-Zdru‘enje lesarstva sprejema pobudo LIP Bled in predlaga sprejetje novega Pravilnika o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) v lesni industriji z naslednjimi stopnjami obi~ajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara): 1. ‘agan les .................................. 2,0 % 2. vlaknene plo{~e ...................... 2,0 % 3. vezane plo{~e .......................... 2,0 % 4. steklo ....................................... 3,0 % 5. barve-laki .................................. 3,0% 6. razred~ila ................................ 3,0 % 7. impregnacija ........................... 4,0 % 8. lepila ........................................ 2,5 % 9. okovje ...................................... 1,5 % 10. ‘elezo .................................... 1,0 % 11. aluminij ................................. 3,5 % 12. tesnila .................................... 2,5 % 13. izolacijski materiali .............. 2,5 % 14. embala‘a (plastika, karton) .... 3,0 % 15. lepilni trakovi ....................... 4,0 % 16. pogonska goriva ................... 2,0 % 17. maziva, goriva ...................... 3,0 % 18. ~istila ....................................... 1,5% 19. potro{ni material (vzdr`evanje) .... 2,0 % 20. drugi izdelki {iroke porabe ............ ................................................ 1,0 % 21. iverne plo{~e ......................... 2,0 % 22. kiti, voski ................................ 2,5% 23. brusni papirji ........................ 2,0 % 24. sponke ................................... 1,5 % 25. vijaki ...................................... 1,5 % 26. furnirji ................................... 3,0 % 27. ‘i~niki ................................... 1,5 % 28. polizdelki-letvice .................. 2,0 % 29. polizdelki-obloge .................. 1,0 % 30. polizdelki-polnila ................. 2,0 % 31. papir ...................................... 2,0 % 32. robne folije ........................... 3,0 % 33. etikete, navodila ................... 4,0 % 34. izdelki iz plasti~nih mas ...... 1,5 % 35. p{eni~na moka ...................... 1,0 % 36. okrogel les - iglavci .............. 1,8 % ZS - Zdru`enje lesarstva 37. okrogel les - listavci ............. 2,6 % 38. melaminski papirji ............... 3,0 % 39. plo{~e iz masivnega lesa ...... 1,0 % 40. drugi izdelki v lesni industriji ......... ................................................ 1,0 % Osnova za obra~un kala je nabavljena koli~ina, v primeru manipulacije s surovino ali repromaterialom, oziroma proizvedena koli~ina, v primeru polizdelkov, v ~asovnem obdobju za katerega pravna oseba predlaga zaklju~ni ra~un. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je na svoji redni seji dne 5.4.2001 obravnaval predlog spremembe Pravilnika o stopnji obi~ajnega odpisa blaga in sprejel sklep, da se predlog novega Pravilnika da v javno obravnavo. GZS-Zdru‘enje lesarstva v ta namen poziva vse ~lane GZS-Zdru‘enja lesarstva, da po{ljejo pisne pripombe na predlagani spremenjeni Pravilnik o stopnji obi~ajnega odpisa blaga, in sicer na GZS-Zdru‘enje lesarstva (fax 01/58 98 100 ali 58 98 200) ali na vida.kozar@gzs.si, in sicer najkasneje do torka, 15. maja 2001. Sodelovanje v BAS programu BAS Program (Business Advisory Service - program poslovnega svetovanja) Program je vzpostavljen z namenom podpiranja razvoja in rasti slovenskih malih in srednje velikih podjetij v predpristopnem obdobju. Izvajanje programa se financira iz sredstev Srednjeevropske pobude (CEI) in Evropske Unije (Phare), vodi pa ga Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Cilji programa: 1) Pomo~ malim in srednje velikim 123 GZS - Zdru`enje lesarstv podjetjem pri uporabi storitev najboljših domačih in tujih poslovnih svetovalcev ter finančna podpora pri najemanju tovrstnih storitev. 2) Podpora slovenskim svetovalcem in svetovalnim organizacijam pri doseganju visokih standardov svetovalnih storitev. Ponudba programa: • Pomoč pri izbiri najprimernejših slovenskih (ali tujih) svetovalcev za reševanje konkretnih poslovnih problemov in izvajanje posebnih svetovalnih nalog. • Kritje do 50 % stroškov svetovalnih storitev (brez DDV). Znesek enkratne subvencije je omejen na 9.000 EUR. Področja sodelovanja: Podjetja lahko pričakujejo pomoč programa pri najemanju svetovalnih storitev na različnih področjih, kot na primer: raziskave trga, strateško planiranje, informacijske tehnologije, upravljanje kakovosti in varstvo okolja, uvajanje novih tehnologij, reor-ganizacijski procesi, priprava poslovnega načrta, razvoj in izboljšanje sistema nadzora in tudi druga področja poslovnega svetovanja, ki so primerna za sofinanciranje. Vsi projekti se obravnavajo posamično glede na posebne potrebe in razvojne cilje podjetja. Podpore za pravne nasvete in revizije program ne nudi. Pogoji sodelovanja: BAS program lahko nudi podporo podjetjem, ki: • so gospodarske družbe majhne ali srednje velikosti v vsaki industrijski dejavnosti, razen osnovne kmetijske pridelave in razvoja ter poslovanja z nepremičninami, vendar je podpora na voljo tudi podjetjem živilsko-predelovalne dejavnosti in proizvodnje gradbenega materiala kakor tudi trgovinskih in storitvenih dejavnosti; • so v večinski zasebni in slovenski lasti; • obstajajo najmanj dve leti; • zaposlujejo od 15 do 500 delavcev; • so sposobna izkazati potencial za svojo rast, potrebo po poslovnem svetovanju in sposobnost uporabe tovrstnih storitev. Podjetja, ki izpolnjujejo navedene pogoje, lahko zaprosijo za podporo in dobijo vse potrebne informacije na naslovu: BAS Program Rimska 22, 1000 Ljubljana D tel.: 01/425 00 05 fax: 01/425 00 10 e-mail: miha.sventZsiol.net Direktor programa: Miha [vent Vodja projektov: Ajda Potokar Ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 12537 / 01 Poljsko proizvodno podjetje nudi elemente za pisarni{ko opremo, kuhinje, sobno pohi{tvo ter elemente za vrata. Podjetje DRE Kontaktna oseba Ryszard Bigus Ulica UL. NEFRYTOWA 4 Po{ta 82-300 Kraj ELBLAG-GRONOWO GORNE Dr`ava POLJSKA tel.: +48 / 5 / 235 12 08 fax: +48 / 5 / 235 38 28 e-mail: dre@dre.com.pl www.dre.com.pl Ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 12726 / 01 Avstrijsko podjetje i{~e sodelovanje s slovenskimi podjetji na podro~ju proizvodnje lesa, transporta, skladi{~enja lesa ... Podjetje HOLZWURM & PARTNERS Kontaktna oseba Helmut Seidl Ulica ENTSCHENDORF 34 A Po{ta 8321 BRUSNICE Dr‘ava AVSTRIJA tel.: +43 / 311 / 92 828 fax: +43 / 311 / 92 828 e-mail: g.huth@utanet.at [tevilka PP 12740 / 01 Slovensko podjetje nudi vzdol‘no in pre~-no lepljene bukove in orehove plo{~e; kapaciteta 60 m3 mese~no. Podjetje UNI D.O.O. Kontaktna oseba Cvetko Zupanc Ulica ULICA II. BATALJONA 12A Po{ta 3230 [ENTJUR PRI CELJU Dr‘ava SLOVENIJA tel.: 03 / 574 39 14 fax: 03 / 574 39 14 [tevilka PP 12741 / 01 Slovensko podjetje nudi ro~no rezbarjene izdelke; podlo‘ne de{~ice za lovske trofeje, de{~ice za rezanje kruha, ‘lice, grbi mest , sod~ki 2 l, 3 l, 5 l, 10 l, spominke “planika” in druge rezbarije po naro~ilu. Podjetje REZBARSTVO ARIH Kontaktna oseba Maks Arih Ulica CELJSKA CESTA 36 Po{ta 2380 SLOVENJ GRADEC Dr‘ava SLOVENIJA tel.: 02 / 8843 914 fax: 02 / 8841 810 [tevilka PP 12374 / 01 Podjetje iz Velike Britanije i{~e proizvajalce kvalitetnega modernega pohi{tva za jedilnice, spalnice ter razli~ne omare (cabinets) iz masivnega lesa in furnirja za distribucijo vodilnim detajlistom v Veliki Britaniji in na Irskem. Proizvodnjo bi za~eli v leto{njem letu. Podjetje GILLMORESPACE LTD. Kontaktna oseba Charles Gillmore Ulica 52 MORTIMER ROAD Kraj LONDON NW10 5QN VB Dr‘ava VELIKA BRITANIJA tel.: +44 / 20 / 89 64 93 29 fax: +44 / 20 / 89 64 93 29 e-mail: gillmore@dircin.co.uk iJ2Les 53(2001) 4 znanje za prakso tisk za razprševanje debeloslojnih materialov lahko tako znižamo še pod 80 barov. Za temperirano brizganje na črpalko priključimo pretočni grelec, ki hkrati segreva material in potreben zrak za razprševanje. Z mikrofinim razprševanjem pri najnižjem možnem pritisku dosegamo visoko kvaliteto površine brez problema nastajanja “pomarančne površine”. Mikrofino razprševanje in optimalno površino lahko dosežemo brez dodatnega redčenja materiala - barve samo z “AirCoat” sistemom brizgaja s segrevanjem. S to kombinacijo dosežemo za uporabnika naslednje prednosti: • konstantna in ponovljiva ista temperatura brizganega zagotavlja konstantno debelino nanosa materiala, neodvisno od temperature delovnega okolja; • povečajo se razlivne lastnosti brizganega materiala; • segrete materiale, še posebno materiale, topljive v vodi, laže razpršujemo. Tako znižan potreben pritisk za razprševanje zmanjša porabo barve in izboljša kvaliteto brizganja. Vse to vliva tudi na daljšo življenjsko dobo črpalk in šob v brizgalnih pištolah. Ker delci barve priletijo iz pištole z nižjo kinetično energijo, se laže oprijemajo robov obdelovanca; tako dosežemo enakomernejše nanose. Mehkejši snop barve zmanjša problem dvojnega prekrivanja pri barvanju večjih površin in naredi brizganje prijetno in otroško lahko. Pri manjših oz. ožjih obdelovancih lahko z isto šobo delamo počasneje in tako precizneje. Tako porabimo manj materiala, podaljšamo potreb- ne intervale za čiščenje kabin in brizgalnih mest. Pri temperiranem brizganju sta razvita dva sistema brizganja: • vroče brizganje in • “temperspray” brizganje. Vroče brizganje omogoča uporaba naprave za cirkulacijo barve. To pomeni, da imamo pri brizgalni pištoli na razpolago vedno segret material za brizganje. Ker je naprava izdelana v “Ex” izvedbi, so njene uporabne možnosti neomejene. Glede na veliko kapaciteto grelca barve ga lahko uporabljamo za brizganje z več pištolami. “Temperspray” brizganje se je razvilo specialno za brizganje zaščitnih sredstev, topljivih v vodi. Ta metoda brizganja je edina, pri kateri se hkrati segrevata material in zrak za razprševanje. Slika 5 prikazuje mobilno enoto WAGNER 32-150, ki pomeni idealno kombinacijo za uporabo lakov, ki se redčijo z vodo. Poleg tega lahko vsako obstoječo brizgalno napravo dogradimo in izvedemo kot “Temperspray” brizgalno napravo. Kdor v svojem obratu ni zadovoljen s kvaliteto površinske zaščite, naj se ne jezi na dobavitelje lakov. Mogoče so problemi povezani z obstoje~o lakirno napravo, ki je `e zastarela in je re{itev ravno v mo`nosti dograditve naprave. Kdor dandanes {e vedno pri~akuje, da bo s poznanim brizganjem z visokimi pritiski 160 barov in z grobim raz-pr{evanjem zadovoljil zahteve dana{njih kupcev, bo prej ali slej soo~en z reklamacijami. Za avtomatsko brizganje in na-na{anje debeloslojnih materialov so razvite specialne naprave, ki omogo~ajo najvi{jo raven povr{in-ske kvalitete in racionalne delovne postopke. ^e ‘elimo dose~i visok izkoristek brizganega materiala, je predlagana uporaba elektrostati~nega na~ina brizganja. Ker so laki in druga za{~it-na sredstva, ki so topljiva v vodi, zelo prevoden medij, sta centralni dovod in razvod barve izvedena izolirano. Prek eksternih kaskad dobimo visoko napetost. Posode za barvo oz. lake, ~rpalke, razdelilni elementi in aplikacije - brizgalne pi{tole se ve‘ejo na isti visokonapetostni potencial. ijaLes 53(2001) 4 znanje za prakso Za dosego optimalnega in enakomernega nanosa najvi{jih zahtev obde-lovanec brizgamo z dvema nasproti postavljenima napravama za brizganje. Vsaka enota je sestavjena iz dvi‘nega avtomata EBA 3-X-1E, na katerem so name{~ene po 4 “Aircoat” WAGNER avtomatske pi{tole tip GA 2000 AC. Avtomatske pi{tole in dvi‘ne mehanizme krmili in uravnava centralna upravljalna enota. Svetlobne celice prepoznajo geometrijo izdelka in te ignale posredujejo brizgalnim avtomatom. Brizgalni sistem je naravnan tako, da pi{tole brizgajo samo na mestih, kjer je to potrebno. Ta na~in v veliki meri zmanj{a izgube barve, pove~a izkoristek barve, ker ni brizganja v prazno, zni‘a stro{ke porabe materiala in ~i{~enja in razbremenjuje okolje. Prek ra~unalni{kega sistema lahko dodatno brezstopenjsko programiramo na~in potrebnega prepoznavanja in brizganja izdelkov. Za zahtevano optimalno brizganje na robovih izdelkov lahko uporabljamo program predhodnega in kon~nega obrizga-vanja. Upravljanje celotnega sistema upo{-teva tudi mo‘nosti razli~nih hitrosti transportnega traku. Tako glede na Re{itev uganke Kot re{itev uganke iz prej{nje {tevilke Kaj je kri`no polje, si preberite ~lanek z naslovom Kri`no polje avtorja prof. dr. dr. h. c. Nika Torellija na strani 127. Nova uganka Kaj je ro‘ni les? specifi~ne potrebe hitrost transportnega traku lahko prilagajamo potrebam brizganja. Vsi pomembni parametri, kot so nastavitvene to~ke v X in Y smeri, smer in hitrost gibanja dvi‘nih avtomatov in transportnega traku, funkcija elementov za prepoznavanje izdelka, so ves ~as delovanja vidni na ekranu in jih lahko poljubno spreminjamo. Kratke vesti Firma J. WAGNER GmbH nudi vse re{itve za kvalitetno ro~no ali avtomatsko brizganje, in sicer za vsak primer posebej glede na potrebe posameznega proizvajalca stavbnega po-hi{tva in oken. Wagner je na podro~ju povr{inske za{~ite sinonim moderne in okolju prijazne tehnike brizganja. WEINIG PartService ubira nova pota pri oskrbi kupcev z nadomestnimi deli Vedno gre lahko {e za stopnjo bolje. Na tem geslu sloni delovanje Wei-nigovega oddelka PartService. Svetovno znan po svoji kvaliteti rezervnih delov vodilnega proizvajalca v masivni predelavi lesa postaja {e hitrej{i in {e bolj u~inkovit. Na teden po{ljejo iz Weiniga v Tau-berbischofsheimu 15 ton rezervnih delov, orodja in pribora po celem svetu, pri tem oskrbujejo kar prek 50.000 tovarn. Pove~ano povpra{evanje in ‘elja, da svoje kupce oskrbuje {e bolje, je privedlo Weinig v novo strukturo v prodaji rezervnih delov in orodja. V oddelku PartService so vse funkcije, od pogodb do odpreme, zdru‘ene v enem profitnem centru. Njihova ‘e-lja je poslovati {e u~inkoviteje, bolje in ceneje. Tako so uspeli z novo organizacijo poslovanje pospe{iti za celih 30 %, kupcem pa lahko ustre‘ejo v petih svetovnih jezikih. Od aprila dalje njihova najve~ja sestrska firma, ameri{ka Weinig. Inc., omogo~a naro~anje rezervnih delov on-line. Ta k na~in poslovanja bodo omogo~ili v kratkem tudi v drugih delih sveta. Slika 1. Okrog 15 0 po{iljk z rezervnimi deli, orodji in priborom zapusti dnevno Weini-gov PartService v Tauberbis-chofsheimu. Naslov: Weinigstrasse 2-4 PartService D-97941 Tauberbischofsheim tel.: 0 93 41 / 86-201 fax: 0 93 41 / 86-1571 e-mail: parts.service@weinig.de iJ2Les 53(2001) 4 intervju intervju Najpomembnej{a je vizija avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Tokrat nas je pot zanesla v Velenje in med kuhinje – v GORENJE NOTRANJO OPREMO, kamor smo se povabili h Gregorju Verbi~u, univ. dipl. in`., glavnemu direktorju podjetja, ki je bilo po merilih celoletnega prihodka v letu 1999 druga, po izvozu pa tretja najve~ja dru‘ba v lesnopredelovalni panogi. Zanimalo nas je, kje se skrivajo recepti za njihov uspeh. G. Verbi~, ali lahko predstavite podjetje GORENJE NOTRAJA OPREMA danes, kako je organizirano, kdo so njegovi lastniki? Glavna dejavnost Gorenja Notranja oprema je razvoj, proizvodnja in tr-‘enje kuhinjskega in kopalni{kega pohi{tva, sanitarne opreme iz umetnega marmorja in zidnih ter talnih kerami~nih plo{~ic. Ta dejavnost je organizirana v treh programih: Po-hi{tvo, Kopalnice in Keramika, ki so na razli~nih lokacijah. Do leta 2000 je lastni{tvo Gorenje NO bolj ali manj ohranjalo strukturno, ki je nastala po kon~anem procesu privatizacije. Ve~inski lastniki so bili notranji delni~arji, to je zapo- sleni, biv{i zaposleni in upokojenci, manj{inski dele‘ pa so imeli zunanji lastniki, to je oba sklada in pidi. V za~etku leto{njega leta se je dele‘ notranjega lastni{tva spremenil, saj se s sklenjenim dogovorom o poslovnem sodelovanju s sistemom Gorenje uresni~uje tudi kapitalsko povezovanje, s ~imer postaja Gorenje ve~inski lastnik na{e dru‘be. V januarju leto{njega leta smo s fi-nan~no nalo‘bo v nakup dru‘be Gorenje Interieri pridobili 100 % last-ni{ki dele‘ te dru‘be. S tem smo pri kuhinjskem programu pove~ali skupne proizvodne zmogljivosti in vklju-~ili tr‘enje kuhinj blagovne znamke Marles. Dru‘ba Gorenje Notranja oprema postaja s tem v okviru Gore- nje d.d., nosilec pohi{tvene dejavnosti. Kljub velikim gospodarskim in dru‘be-nim pretresom vam je uspelo, da ste se tehnolo{ko razvijali in rasli. S kak{ni-mi napori in problemi ste se sre~evali? Brez jasno za~rtane strategije razvoja in usmerjenosti na zahodnoevropsko tr‘i{~e v ~asu razpada jugoslovanskega trga in zasi~enosti majhnega slovenskega trga nam ne bi uspelo dose~i pozitivnih rezultatov. V tem obdobju smo z vlaganji v novo, sodobno in okolju prijazno tehnologijo, v razvoj novih izdelkov in v kadre uspeli dose~i bolj{e prilagajanje pov-pra{evanju na tr‘i{~u. Zaradi na{e fleksibilnosti prilagajanju modnim trendom in ‘eljam kupcev smo pridobili in obdr‘ali kar nekaj pomembnih strate{kih kupcev v tujini, s katerimi smo pove~ali obseg poslovanja in nadomestili izpadla tr‘i{~a. Tako smo z lastnimi napori in vlaganji v proizvodnjo, trg in kadre ne samo ohranili obstoje~i polo‘aj, temve~ ga celo nekajkrat presegli. Ob pove~evanju prodaje v izvoz smo nekoliko poslab{ali polo`aj na slovenskem trgu, kar so izkoristili do-ma~i konkurenti in uvozniki. Podjetje Gorenje Notranja oprema je bilo po merilih celotnega prihodka v letu 1999 druga, po izvozu pa tretja najve~ja dru‘ba v lesnopredelovalni panogi. Kak{en je bil celotni prihodek v preteklem letu, kolik{en dele‘ je bil dose‘en na zunanjih trgih? V letu 2000 smo ustvarili 5,3 milijarde celotnega prihodka, od tega 70 % z izvozom, 30 % pa s prodajo na slovenskem trgu. V izvozu se je dele‘ prodaje na trge JV Evrope v primerjavi z letom 1999 podvojil, dele‘ v Les 53(2001) 4 intervju dr‘ave EU pa se je na ra~un tega zni‘al. Katera tr‘i{~a so za vas pomembna in kam je danes orientiran va{ izvoz? Za nas so pomembna vsa tr‘i{~a, tako slovensko, tr‘i{~e nekdanje Jugoslavije kot tudi tr‘i{~a EU. Danes je na{ izvoz usmerjen v dr‘ave EU, med katerimi so najve~ji kupci Nem~ija, Nizozemska, Avstrija ter v programih: Pohi{tvo, Keramika in Kopalnice. Program Pohi{tvo je specializiran za proizvodnjo kuhinjskega in kopalni-{kega pohi{tva in velikoserijsko proizvodnjo li~nic. Proizvodnja kuhinjskega pohi{tva se deli na proizvodnjo kuhinj po naro-~ilu in na proizvodnjo kuhinj OPTI-GOR. V programu kuhinj po naro-~ilu nudimo {irok izbor razli~nih modelov, pri katerih so velike mo‘-nosti kombiniranja z razli~nimi ro-~aji, delovnimi plo{~ami in barvo dodatne opreme. Drugi del je proizvodnja kuhinj OPTIGOR. Tu gre predvsem za enostaven – hobi program, s katerim si lahko kupec kuhinjo sam na~rtuje, izbere elemente, jih sestavi in montira. Program Keramika obsega veliko-serijsko proizvodnjo kerami~nih plo{~ic razli~nih dimenzij (20 x 20, 20 x 25 in 33 x 33 cm), ki so primerne za oblaganje tal in sten v notranjih prostorih. Proizvodnja je ve~inoma avtomatizirana in ra~unalni{ko vodena. Posebno ponudbo programa pomenijo ekskluzivni dekorji na ke-rami~nih plo{~icah – ta proizvodnja je maloserijska, posamezni efekti pa so dose‘eni z ro~nim nana{anjem dekornih barv. Kopalni{ki program zaokro‘uje celovito ponudbo podjetja na podro~ju kopalni{ke opreme, ki poleg kopal-ni{kega pohi{tva in kerami~nih plo- dr‘ave JV Evrope, pri katerih zavzemajo pomemben dele‘ Hrva{ka, Makedonija in BiH. Ker ‘elimo ohraniti oz. pove~ati prodajo v Evropi, pove~ati svoj polo‘aj na slovenskem trgu in ponovno do-se~i izvoz v biv{o Jugoslavijo, ki smo ga v preteklosti ‘e imeli, vidimo v nakupu Gorenje Interieri prilo‘nost, da z blagovno znamko Marles, s programom, ki je poznan temu trgu, primeren kupni mo~i in kakovostno ustrezen, to tudi dose‘emo. Ali lahko predstavite svoj proizvodni program? Proizvodnja je organizirana v treh Les 53(2001) 4 intervju {~ic izdeluje {e osnovno sanitarno opremo. Ta je izdelana iz umetnega marmorja, katerega osnova so razna polnila, povezana s poliestrsko smolo. Ta material omogo~a, da imajo izdelki (kopalne in tu{ kadi, umivalniki, WC {koljke in bideji) lahko razli~ne oblike, barve in razne videze, ki spominjajo na naravni kamen. Gorenje je v Sloveniji zelo uveljavljena blagovna znamka. Ali to pomeni, da je potrebno vlagati manj naporov za pridobitev doma~ih kupcev? Ne glede na to, da je Gorenje v Sloveniji uveljavljena blagovna znamka, je potrebno iz leta v leto vlagati ve~ naporov za ohranitev in pridobitev do-ma~ih kupcev. Tako tuja kot doma~a konkurenca ne miruje, na trg prihajajo vedno novi in novi proizvodi, zato v na{em podjetju z internimi analizami skrbno sledimo ‘ivljenjskemu ciklusu posameznih izdelkov, analiziramo ‘elje in potrebe kupcev, sledimo trendom in v skladu z izsledki in mo‘nostmi vsako leto prenovimo in dopolnimo program. Koliko zaposlenih ima danes va{e podjetje? V Gorenju NO je trenutno zaposlenih 750 delavcev, najve~ v programu Pohi{tvo. Kaj je po va{e klju~nega pomena, kar ka`e na dobro podjetje? Na uspeh podjetja vpliva ve~ elementov oz. dejavnikov, ki pa imajo od podjetja do podjetja razli~en pomen. Menimo, da je tisto, kar prispeva k dobremu imid`u na{ega podjetja, na{a vizija oz. na{e poslanstvo, da tr‘imo, razvijamo in proizvajamo kupcem prilagojene proizvode, da se hitro odzivamo na ‘elje kupcev, da dosegamo in izbolj{ujemo kakovost ‘ivljenja in ustvarjamo humane delovne pogoje. Kje vidite svojo minimalno prednost? Na{a prednost pred drugimi proizvajalci kuhinj je v pestrosti in {irini proizvodnega programa, ki zajema tudi sanitarno opremo in ponudbo kerami~nih plo{~ic in je kar precej-{nja. Obvladujemo celotno tehnologijo proizvodnje kuhinjskega in ko-palni{kega pohi{tva. Ker obvladujemo vse najpomembnej{e tehnologije povr{inske obdelave, je na{ proizvodni program zelo {irok in pester, kar omogo~a ponudbo v razli~nih cenovnih in kakovostnih skupinah. Ta program pohi{tva tr‘no dopolnjujeta {e program sanitarne opreme in program kerami~nih plo{~ic. Prednost vidimo tudi v usposobljenosti zaposlenih in trdnem finan~nem polo‘aju in nenazadnje tudi v pripravljenosti izkoristiti prilo‘nosti, ki jih imamo. Katere naloge se vam zdijo najpo-membnej{e, ki jih morate kot direktor prednostno re{evati? Med najpomembnej{e naloge vsekakor sodi opredelitev dolgoro~ne strategije podjetja, tr‘no – proizvodni razvoj, notranja racionalizacija poslovanja, skrb za zadovoljstvo kupcev in zaposlenih. Za konec {e nekaj o na~rtih za prihodnost – kam so usmerjeni? Na{i na~rti za prihodnost so usmerjeni v nadaljnjo rast obsega poslovanja, ki ga bomo dosegli tako z di-verzifikacijo proizvodov in programov kot tudi trgov. Velik pomen dajemo izgradnji tr‘ne strategije, do-lo~itvi programskih in tr‘nih dejavnosti in mar-ketin{kemu nastopu na po-membnej{ih trgih. V prihodnje torej na~rtu-jemo bistveno pove~anje obsega prometa, in sicer z raz{iritvami lastnih zmogljivosti in z nadaljnjimi nakupi de-le‘ev v za to pomembnih podjetjih, dalje pove~anje dele‘a sistemskih proizvodov v razli~nih cenovnih razredih in na razli~nih trgih, intenzivno vlaganje v razvoj kakovostnih izdelkov, v znanje zaposlenih, osvajanje novih trgov in kupcev z ve~jim poudarkom na JV Evropi, uvajanje novih tehnologij, novih materialov in proizvodnih procesov, ohranjanje delovnih mest in zaposlovanje klju~-nih kadrov na podro~jih, ki bodo v najve~ji meri uresni~evala strate{ke usmeritve. ijaLes 53(2001) 4 strokovne vesti GZS-Sekcija proizvajalcev monta`nih hi{ KAKO DRŽAVA SPODBUJA GRADNJO ENERGETSKO VARČNIH HIŠ Željko VENE, univ. dipl. inž. predsednik sekcije Kot zgleden primer dodeljevanja nepovratnih sredstev pri gradnji energetsko varčnih,ekoloških hiš bi predstavil način financiranja v Nemčiji. Proizvajalci montažnih hiš smo vsi več ali manj prisotni na nemškem tržišču. Dnevno se srečujemo z ugodnostmi, ki jih je deležen kupec montažne hiše. Država daje sredstva in tudi z zakonom zahteva, da proizvajalci in graditelji hiš pri gradnji vgrajujejo materiale, ki so okolju prijazni, energetsko varčni in za ogrevanje uporabljajo sončno energijo. Samo za spodbujanje uporabe alternativnih virov energije razdeli letno 200 milijonov DEM. Še posebno radodarna je pri uporabi fotovoltaik solarnih celic, ki direktno spreminjajo sončno energijo v električno. Seznam nepovratnih sredstev, ki jih od države lahko pridobi kupec hiše je sledeč: • za vsakega otroka 1.500 DEM na leto, • za vgrajene ekološke materiale 900 DEM na leto, • za hiše, ki spadajo v skupino nizko energijskih hiš do 2.000 DEM na leto Sredstva za spodbujanje varčne gradnje so omejena na 5 % od 100.000 DEM na leto in to osem let zaporedoma, kar znese 40.000 DEM nepovratnih sredstev. Zraven tega nudi dr‘ava bodo~im kupcem brezpla~no svetovanje pred in med gradnjo in skrbi, da kupec res dobi to kar je pla~al. S temi ukrepi prepre-~uje nesolidnim podjetjem, da pridejo do lahko pridobljenega zaslu‘ka. Kot proizvajalci monta‘nih hi{ se ne moremo pohvaliti, da bi na{i slovenski kupci bili dele‘ni kak{nih denarnih spodbud pri nakupu hi{e, pa ~e prav je izdelek popolnoma enak izdelku, ki ga kupi nem{ki kupec.V tem pogledu je popolnoma vseeno kak{no hi{o gradimo, seveda se kupec odlo~a najve~-krat za najcenej{o varianto, ki je na ra~un vpra{ljive kakovosti,kvalitete izvedenih del in velik potro{nik energije za ogrevanje, s tem pa tudi naj-ve~krat onesna‘evalec okolja . Smatram, da je dovolj argumentov, ki naj slu‘ijo v prihodnosti vladnim organom pri odlo~itvi spodbujanja gradnje monta‘nih hi{. SEJEM JE MRTEV – @IVEL SEJEM Mirjana BRAČIČ, univ. dipl. inž. MARLES hiše d.o.o. Sejem DOM bo sčasoma moral spremeniti svoje ime v FENIKS, saj vsako leto znova oživi še v lepši in boljši podobi kot leto poprej. Tudi letošnje leto ni bila izjema, ne glede na to, da so pogoji, v katerih sejem deluje, daleč od tega, da bi jim lahko rekli idealni. Kapo dol pred vsemi, ki jim uspe v teh pogojih pripraviti tako odmeven sejem. Seveda pa pride ob tak{ni razse‘-nosti sejma tudi do napak, ki pa obi-~ajno na vplivajo na dobro sejemsko razpolo‘enje. Ta prireditev omogo~a zelo odmevno promocijo veliki ve~ini podjetij, ki se odlo~ijo, da se na njem predstavijo. Tu -di mi smo bili z zanimanjem obiskovalcem zadovoljni in smo prepri~ani, da bo to zanimanje v prihodnosti prineslo tudi prodajni rezultat. V ~asu sejma smo razdelili okoli 4.000 izvodov sejemskega propagandnega materiala, po sejmu pa smo razposlali {e okoli 1.500 velikih katalogov. Zanimanje za monta‘ni na~in gradnje sicer nara{~a, vendar bomo morali vsi proizvajalci na{e aktivnosti usmeriti predvsem v to, da bodo potencialni kupci pridobili dovolj kakovostnih informacij, ki jim bodo v korist pri njihovo odlo~itvi za kateri na~in gradnje se bodo odlo~ili. Ena izmed takih mo‘nosti podajanja informacij so seveda tudi sejemske predstavitve, vendar morajo le-te biti pripravljene na ustreznem nivoju, da ve~ina obiskovalcev dobi tak{no informacijo kot jo pri~akuje. Upamo, da je ve~ina obiskovalcev na{ega sejemskega prostora tako informacijo tudi dobila. Ob tej prilo‘nosti bi se radi zahvalili tudi Zvezi lesarjev Slovenije ter reviji Les za zelo dobro organiziran 3. posvet o monta‘nih hi{ah. Tak{ni posveti koristijo vsem, ki plujemo na na{i skupni monta‘ni jadrnici in se trudimo ujeti ~im bolj{e vetrove. Prepri~ani smo, da jih ‘e znamo, v prihodnje pa nam bo to {lo {e bolje od rok. Vsem, ki so se trudili z nami v ~asu sejma, se zahvaljujemo in jim ‘elimo, da bo njihov FENIKS drugo leto {e bolj{i kot je bil letos. iJ2LeS 53(2001) 4 raziskave in razvoj Kri‘no polje avtor prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Strokovni ~lanek (Professional Paper) Kri‘no polje (angl. cross-field, nem. Kreuzungsfeld) je pojem, ki se praviloma uporablja pri anatomiji iglavcev. Predstavlja pravokotno polje v ranem lesu, kjer se navidezno sekata (kri‘ata) in kontaktirata ósna (aksialna) traheida in trakovna parenhimska celica (slika 1). Kri‘no polje je vidno v radialnem prerezu. Omejujejo ga zgornja in spodnja horizontalna (transverzalna, pre~na) stena parenhimske celice in vertikalni (tangencialni) steni traheide. Posamezna ósna traheida tvori kri‘na polja z ve~ pa-renhimskimi celicami in vsaka pa-renhimska celica tvori kri‘na polja z ve~ traheidami. Phillips (1941, 1948) je definiral pet tipov pikenj v kri‘nih poljih ranega lesa (slika 2): a. Oknasta (fenestriformna, lat. fenestra “okno”) piknja je zelo velika, s {iroko odprtino (aperturo), v~asih z ozkim obokom na traheidni strani. Zna~ilna je npr. za na{ rde~i bor (Pinus sylvestris L., slika 3). b. Pinoidna piknja je manj{a od oknaste , zato jih je v kri‘nem polju ve~ (do 6). Zna~ilne so za nekatere bore. c. Piceoidna piknja je drobna in obokana, s po{evnimi odprtinami, katerih konci segajo prek pikenjskega oboda. Zna~ilne so za smreko (Picea spp.) pa tudi za macesen (Larix spp.) in duglazijo (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco. d. Kupresoidna piknja je tipi~no razvita pri cipresi (Cupressus spp.). Piknje so drobne in jih je v kri‘nem polju lahko ve~ (do 4). So obokane v obeh oseh. Odprtine so elipti~ne. Imajo jih npr. tudi aravkarija (Arau-caria spp.), in agatis (Agathis spp.). Poleg piceoidnih in taksoidnih jih ima tudi cedra (Cedrus spp.). e. Taksodioidna pikja utegne povr{insko spominjati na kupresoidno ali pinoidno, vendar je njena odprtina ve~ja od oboka v prete‘nem delu piknje, stene so proti odprtini nagnjene navzven in ne navznoter kot pri kupresoidnemu tipu. Najdemo jo (poleg kupresoidnih) pri mo~virskem taksodiju (Taxodium distichum, (L.) Rich.) pa tudi pri jelki (Abies spp.). Nekateri uporabljajo termin kri‘-no polje tudi pri anatomiji listavcev. Z njimi ozna~ujejo mesta, kjer se “kri‘ajo” in kontaktirajo trakovne parenhimske celice in tra- Slika 2. Kri‘na polja - shematski prikaz pikenj v radialnih stenah parenhimskih celic pri iglavcih: (a) celotno kri‘no polje, (b) posamezne piknje v povr{inskem izgledu z ozna~bo osi, (c) prerez v osi x, (d) prerez v osi y. ( risba po Jane 1970, str. 97) ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj .. - , . if 1 ijj t - • Slika 3. Rde~i bor (Pinus sylvestris L.), radialni prerez: velike oknaste piknje v kri‘nih poljih ranega lesa (80 x) heje oz. njihovi elementi (npr. Ma-useth 1988 str. 329). Na teh lokacijah Brazier in Franklin (1961) lo~ita velike kro‘ne piknje (znak 42), velike re‘aste piknje (znak 43) in drobne piknje (znak 44). Piknje v kri‘nih poljih so pomemben diagnosti~en znak. Literatura 1. Brazier, J.D. in Franklin, G.L. 1961. Identification of hardwood. F.P.R. Bull. No. 46. H.M.S.O., London. 2. Phillips, E.W.J. 1941. The identification of coniferous woods by their microscopic structure. J. Linn. Soc. (Bot.) 52:259-320. 3. Phillips, E.W.J. 1948. Identification of softwoods. F.P.R. Bull. No. 22. H.M.S.O.,London 4. Jane, J.W. 1970. The structure of wood. 2. izd. Adam & Charles Black, London. 5. Mauseth, J.D. 1988. Plant anatomy. The Benjamin/ Cummings Publishing Company, Inc., Menlo Park, itd. [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severo– zahodno Nem~ijo, od 10. do 16. 09. 2000 (III. del) avtor Stojan Ul~ar Fa. KOWA HOLZBEARBEITUNG GmbH, Goldenstadt Proizvodnja in prodaja: lesena okna in lesena vhodna vrata v skupni vrednosti ok. 25 mio. DEM na leto z ok. 100 zaposlenimi. H.-P. Kowalski, sin prebeglega poljskega mizarja, ki je leta 1950 pri~el z manj{o mizarsko delavnico, je pre-pri~an, da ve o lesu veliko ve~ kot drugi, da je les danes `e sam po sebi luksuzno blago in da je to skupaj s kvaliteto obdelave njihova prednost pred konkurenco. Ker ne verjamejo v primerno kvaliteto lesa pri nabavi po principu “just in time”, so zaloge izbranega (masivnega in lamelizira-nega) lesa razmeroma zelo velike, in sicer ok. 3 000 m3, pri ~emer jih H.-P. Kowalski ne {teje za proizvodne zaloge ampak za investicijo v kvaliteto. Okna izdelujejo po obrtni{ka tradiciji z moderno CNC tehniko, kar zagotavlja veliko natan~nost obdelave in trajno kvaliteto izdelkov. Proizvodnja vhodnih vrat je postavljena v novi hali (iz leta 1995) po principih avtomobilske proizvodnje, kjer z dobro organizacijo pred in izdelavo in med njo izpolnijo katerokoli, tudi povsem individualno `eljo kupca. Rezultat je, da samo 20 delavcev izdela letno 4.000 vhodnih vrat in pri tem ustvari 10 mio. DEM prometa (ali neverjetnih 500.000 DEM na zaposlenega). Od vseh, med potovanjem videnih tovarn oken in vhodnih vrat iz lesa, je proizvodnja vrat KOWA napravila najmo~nej{i vtis. Pri tem ne gre toliko za instalirano opremo (ki je med proizvajalci oken in vrat iz masivnega lesa nekako tipizirana) ampak za v marsi~em izstopajo~o filozofijo koncepta in seveda za rizi~no izvedbo projekta. O~itno je v osebi H.-P- Kowalski zdru`eno ogromno tehni~nega in prakti~nega znanja (na nivoju perfekcije) ter hkrati ob~utek za organizacijo proizvodnje in poslovanja kot tudi absolutna mo~ (ne mo~ absolutista) za efektivno vodenje in precizno izvajanje nalog. S tem je `e postavil nova merila v tem segmentu lesnopredelovalne industrije. Fa. WINTER HOLZBAU GmbH, Thedinghausen Proizvodnja: lamelirani profili za lesena okna in lesena okna razli~nih izvedb z ok. 140 zaposlenimi. Podatkov o proizvodnji in prodaji `al ni. Poslovna filozofija podjetja je, da ne-mogo~ega ni in zato izdelajo vse, tudi kar se kak arhitekt zna izmisliti, in proizvodna filozofija, da morajo biti revijaLes 53(2001) 4 hitrej{i in bolj{i od konkurence. Dobavni rok za katerokoli potrjeno izvedbo okna je 10 dni, kar jih postavlja med vodilne v Nem~iji in ~emur je podrejeno vse: nabava lesa in drugih materialov po sistemu “just in time”, dobro vzdr`evanje precej starih strojev in sodobnih rezil, dodatna {olanja in motivacija zaposlenih ter logisti~na povezava s prodajno mre`o Fa. MB MODERNE BAUELEMENTE GmbH & Co., Groß-Mackenstedt. Firma veliko daje na svojo obrtni{ko tradicijo oziroma na ro~no delovno znanje in skrbi za strokovno izpopolnjevanje svojih delavcev ter seveda za ustrezno motivacijo. Vse to je klju~-nega pomena za zahtevano kvaliteto izdelkov, ki je ob visoki zanesljivosti dobav (98,2 %) pogoj za uspeh firme. Zato imajo tudi raje ne prav high-tech stroje in dobro izurjene delavce med njimi kot pa modeme linije (izjava lastnika). Pri tem se seveda postavlja vpra{anje, koliko ~asa bo firma s tem konceptom lahko {e zdr‘ala v relativno ostrem konkuren~nem boju. Fa. MB MODERNE BAUELEMENTE GmbH & Co. Groß-Mac-kenstedt Proizvodnja in prodaja: absolutnih podatkov ni, znana je samo struktura prometa te velike proizvodno-trgov-ske firme, katere prodajni slogan je, da lahko zapre vse odprtine na stavbi, in sicer ok. 50 % izdelkov iz lastne proizvodnje, ok. 30 % trgovskih izdelkov (neznanega porekla) in ok. 20 % poznanih blagovnih znamk. Lastno proizvodnjo, plasti~na okna in vrata ter vhodna vrata iz lesa, izolacijska stekla in druge gradbene elemente, je locirana v Groß-Macken-stedt (sede` firme od ustanovitve leta 1962), Bernburg in Klingental. Proizvodnja plasti~nih oken v Groß-Mackenstedt, ki je stara ok. 20 let (in revijaLes 53(2001) 4 prenovljena pred ok. 10 leti), je izrazito naro~ni{ka z zanesljivostjo dobav prek 98 %. Bolj kot proizvodnja plasti~nih oken je zanimiva in pomembna sprejemno-odpremna logistika ra~unalni{ko krmiljenega regalnega skladi{~a, v katerem je na ok. 10.000 m² efektivne povr{ine prostora za ok. 4.000 paletnih mest. Vsako dospelo paleto izdelkov sistem registrira in usmeri na (tudi po kriteriju frekventnosti) dolo~eno mesto. Pri nekem aktualnem odpremnem nalogu se paleta aktivira, to je pripelje na pripravljalno rampo, kjer delavci ro~no odvzamejo naro~eno {tevilo izdelkov in se potem vrne v regal ali na ~akalno pozicijo za naslednjo podobno odpremo. Od-premne naloge sistem lansira tako, da so najprej nalo‘eni tisti tovornjaki, ki imajo najdalj{o pot. Nosilec vseh podatkov za dolo~en izdelek od dobave do odpreme je ~rtna koda, kar prakti~-no pomeni interno poslovanje brez papirja (~eprav ga {e vedno uporabljajo predvsem za vizualno kontrolo za odpremo pripravljenih izdelkov). Zadnji dose`ek firme na podro~ju logistike je realizacija projekta ECR (Efficient Customer Responce), po katerem z dejansko zalogo izdelkov v regalnem skladi{~u firme upravljajo dobavitelji (na primer lesenih oken firma WINTER HOLZBAU GmbH, Thedinghausen). Firma MB dobavitelju dnevno (po elektronskih medijih, izjemoma s telefaksi) javlja stanje zalog, dobavitelj potem dolo~i in napove svojo dobavo, ki jo potem Fa. MB potrdi in {ele nato sledi dejanska realizacija dobave. To posredno pomeni tudi, da dobaviteljevo proizvodnjo vodijo kon~ni kupci. In ker je za firmo MB `ivljenjskega pomena, da prodane izdelke dobavi kon~nemu kupcu z veliko zanesljivostjo v to~no dolo~enem (potrje- trokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 103 sejemska revizija). Največ obiskovalcev je bilo na sejmu šesti dan, t.j. v soboto 10.3.2001, in sicer 8.591, najmanj pa prvi dan, v ponedeljek 5.3.2001, ko je bilo prodanih 2.726 vstopnic. Sejem je obiskalo več ljudi kot v preteklem letu, tudi zato, ker je trajal en dan dlje. Na sejem je vstopilo skoraj 4.000 obiskovalcev (oz. 10 %) s poslovnim kuponom, kar potrjuje, da je sejem zanimiv tudi za strokovno javnost. Iz ankete med obiskovalci sejma izhaja, da ga je obiskalo 14 % službeno. Pretežna večina obiskovalcev je iz Ljubljane z okolico (55%) in drugih slovenskih regij. Razstavljavci so zabeležili tudi obiskovalce iz sosednjih in oddaljenih držav: Hrvaške, Avstrije, Italije, Nemčije, ZRJ, Makedonije, Belgije, Španije, Grčije, Rusije, Gruzije, Moldavije ... Ker smo do sedaj prejeli le manjši del izpolnjenih anketnih vprašalnikov, podatkov iz ankete med razstavljavci ne moremo posploševati. Potrebno je omeniti še uspešno izvedbo 3. posveta Montažne hiše v času sejma v organizaciji Združenja in Zveze lesarjev, ki je izjemno pomemben za strokovni del tega sejma. mag. Andrej MATE, predsednik uprave INLES d.d. Tako kot po vsakem sejmu smo tudi po sejmu DOM opravili analizo. S sejmom DOM nadaljevanje na strani 134 ► ► ► strokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 133 smo bistveno bolj zadovoljni kot pa s sejmom pohi{tva, saj je za nas udarni ~as pomlad, ki pomeni za~etek gradbene sezone, medtem ko se jeseni gradbena dela kon~ujejo. Prav zaradi tega smo se stavbeniki odlo~ili namesto za pohi{tveni sejem za sejem DOM. S sejmom smo bili zelo zadovoljni - tako po {tevilu obiskovalcem kot organizatorji, Ljubljanskim sejmom d.d., ki je dr‘al obljube tako glede velikosti in ponudbe razstavnega prostora kot pove~anja {tevila parkirnih mest za obiskovalce … Po evalvaciji sejemskega nastopa smo se odlo~ili, da postane sejem DOM za INLES v Sloveniji mati~ni sejem. Jo‘e ^ERNIGOJ, vodja prodaje KLI Logatec d.d. Tudi letos, kot ‘e dolga leta do sedaj, smo se udele‘ili sejma DOM v Ljubljani in predstavili del na{ega prodajnega programa. Predstavili smo celovit program stavbnega pohi{tva, okna in vhodna vrata iz lesa ter umetnih snovi. Posebej smo poudarili varnost in toplotno izolativnost stavbnega pohi{tva, kot novost pa smo predstavili okno THERMO WIN iz umetnih snovi s koeficientom toplotne prevodnosti 0,9 W/m2K, namenjeno t.i. nizko energetskim hi{am. Nastopi na sejmih so za nas izrednega pomena, saj z njimi uspe{no vzpostavljamo {tevilne stike s potencialnimi nadaljevanje na strani 135 ► ► ► nem) dobavnem roku, je uvedla sistem ECR in ga “nadgradila” s sistemom penalov za tiste dobavitelje, ki rokov ne bi (bodo) zagotavljali ali pravo~asno (pred potrjenim rokom) javljali eventualne izpade. Vsak dobavitelj ima poseben konto pena-lov, ki je pod stalnim nadzorom vodstva firme in je hkrati tudi kazalnik dobaviteljeve poslovne zanesljivosti. Fa. OKAL BAU OTTO KREI-BAUM GmbH & Co. KG, Salz-hemmendorf Proizvodnja in prodaja: absolutnih podatkov ni, znano je samo, da firma z ok. 350 zaposlenimi na dveh lokacijah (Salzhemmendorf in Pilzen, CZ) trenutno izdela ok. 450 razli~nih monta‘nih hi{ na leto, kar je ve~ kot desetkrat manj kot v letih razcveta (po letu 1953). ^e je bilo pred drugo svetovno vojno in po njej ime OKAL (Otto Krei-baum Aus Lauenstein) sinonim za umetnost pre`ivetja (pred vojno veliko mizarstvo z ok. 500 zaposlenimi, leta 1940 po‘ar, po letu 1947 proizvodnja ekstrudiranih ivernih plo{~ in tudi tehnologije zanjo ter po letu 1953 monta`ne hi{e), danes firma nepri~akovano daje vtis nebogljenosti. O~itno nimajo zadosti naro~il, zato so v relativno velikih tovarni{-kih prostorih z razmeroma enostavno tehnologijo delavci nekako poraz-gubljeni in delajo za nem{ke razmere dokaj neintenzivno. FRAUENHOFER-INSTITUT FÜR HOLZFORSCHUNG WKI WILHELM - KLAUDlZ - INSTITUT, Braunschweig Institut WKI, ki je bil ustanovljen leta 1964, se danes kosa in sodeluje z institutom IFT, Rosenheim, in je med najve~jimi v Evropi in med najpo-membnej{imi na svetu. S 95 zaposlenimi (od tega 35 raziskovalcev) in do 50 {tudenti ima letni prora~un ok. 6,5 mio. USD, od tega ok. 1 mio. USD za investicije. Ukvarja se z raziskavami in razvojem materialov in tehnologije (tudi v kontekstu varovanja okolja) ter testiranja razli~nih materialov in njihovih kombinacij. Prete`no mladi sodelavci, s katerimi smo imeli kontakte med ogledom, so dajali zelo samozavesten vtis, ki ga je poudarilo {e jasno povedano dejstvo, da opravljajo samo naro~ni{ke pogovorov z vodstvi. Vse skupaj bi kazalo ponderirati z industrijsko slepoto ali kak{no drugo individualno karakteristiko avtorja, kar pravzaprav velja za celoten zapis. Seveda ni (bil) namen niti potovanja, {e manj pa tega zapisa, zbrati kompletne podatke ali delati kolikor toliko verodostojne primerjave, na primer med obiskanimi firmami ali s stanjem v Sloveniji. Zato za sklep morda samo vtis, da v proizvodnji oziroma v tehnolo{ki opremljenosti (recimo na{ih reprezentativnih tovarn) ne zaostajamo ali vsaj ne toliko, kot pri organizaciji in managementu firm. Morda je to tudi nekak{no dopolnilo v slovenskih strokovnih krogih ‘e dolgo znanega dejstva, da Slovenci pravzaprav znamo marsikaj dobro (vendar ne vedno poceni in pravo~asno) narediti in zelo malo dobro prodati, kar je pravzaprav zna-~ilno skoraj za vso lesarsko industrijo in tudi kompletno gospodarstvo. Zato bi se veljalo takoj zgledovati po tistih uspe{nih slovenskih firmah, ki so sprejele evropska pravila igre (ali jih uspela celo nadgraditi) in ne ~aka-ti na “deus ex machina”. Ta se bo z vstopom Slovenije v Evropo (ali obratno) slej ko prej zagotovo zgodil, vendar pa preobrat verjetno ne bo vedno in povsod nebole~, razplet pa bo ve~krat in bolj prizadel tiste, ki so za to najmanj odgovorni. iJ2Les 53(2001) 4 trokovne vesti Izbolj{ati moramo ponudbo avtorica Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon. Nemški proizvajalci in trgovci s pohištvom niso zadovoljni s svojim položajem in ugotavljajo, da bo treba marsikaj spremeniti. Naša pohištvena in lesno predelovalna industrija izvozi največ svojih izdelkov na nemški trg. Zato je spremljanje dogodkov in razvoj tega trga tudi za naša podjetja pomembna stvar. Nemška lesno predelovalna in pohištvena industrija je v letu 2000 ustvarila cca 76 mld DEM skupnega prihodka. Letna rast se ocenjuje na 3 %. V panogi je okoli 3400 podjetij, ki zaposlujejo približno 280.000 delavcev. (Moebelmarkt 1/2001). Vendar pa število podjetij in zaposlenost padata. Konkurenčni boj na tržišču je vsak dan hujši. To je sicer dobra stran za končnega potrošnika, ker se zboljšuje kvaliteta izdelkov in znižujejo cene. Vendar podjetja to lahko vzdržijo le do neke meje, potem zabredejo v rdeče številke in na koncu največkrat v stečaj. Kako obrniti voz ? Rešitev za izboljšanje ekonomskega položaja je veliko, vendar v zadnjem času zelo pogosto omenjajo naslednje: • kooperacija in specializacija proizvodnje pohištva. • večja možnost dialoga ijaLes 53(2001) 4 pohištvene industrije z prodajnimi verigami • zvišanje cen pohištva • osvestiti končne potrošnike o pohištvu kot vrednoti bivanja • izboljšati celotno storitev prodaje končnemu kupcu Nemška pohištvena industrija je v primerjavi z ostalo industrijo, npr. avtomobilsko, papirno itd. kapitalsko razdrobljena. Se pa medsebojno vse bolj povezuje v interesne skupine in ali sodeluje na podlagi koopracij. Namen teh povezav in kooperacij je: zniževanje nabavnih stroškov surovin in vhodnih materialov, nižji stroški dela, racionalizacija proizvodnje in poslovanja, optimalizacija finančne politike, kompletnejša ponudba končnih izdelkov, agresivnejše in obsežnejše marketinške aktivnosti, in večje možnosti izobraževanja zaposlenih. Vsa ta prizadevanja so povzročila tudi povezovanje in kooperacijo z podjetji izven meja Nemčije, tudi s podjetji takozvane bivše vzhodne Evrope pa tudi s slovenskimi podjetji. Približno 80 % pohištva v Nemčiji prodajo veliki trgovski centri, ki so v sklopu trgovskih verig in razpolagajo skupaj z okoli 22 mio mc prodajne površine. Proizvajalci pohištva so zato v veliki odvisnosti od njih. Te verige so kapitalsko zelo močne in se hitro povezujejo medseboj. Razdrobljena pohištvena industrija je zato zelo težko Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 134 novimi in utrjujemo sodelovanje z obstoječimi kupci. S številom obiskovalcev smo bili izredno zadovoljni, razveseljujoče pa je tudi število sklenjenih poslov. Z navdušenjem smo sprejeli novo usmeritev Ljubljanskega sejma, ki vodi v specializacijo tovrstnih prireditev. Z nadaljevanjem te usmeritve bi se precej dvignila kakovost domačih sejmov, poleg tega pa bi olajšali izbor tako tujim kot domačim obiskovalcem, razstavljavcem pa seveda občutno znižali stroške predstavitev. Na žalost pa je večina sejmov pri nas pre-splošno naravnanih, kar razen organizatorjem ni v korist niti obiskovalcem niti razstavljavcem. Glede na velikost slovenskega tržišča je to še toliko bolj očitno, saj v roku nekaj mesecev na razdalji morda nekaj več kot sto kilometrov poteka veliko sejemskih prireditev z bolj ali manj podobno tematiko. V prihodnje se bomo bolj selektivno udeleževali sejmov tako, da bomo novembra na Pohištvenem sejmu v Ljubljani predstavili zgolj program sedežnega pohištva, ne pa tudi programa stavbnega pohištva, kot prejšnja leta. Janez PALČIČ, univ. dipl. inž., vodja prodaje KOVINOPLASTIKA LOŽ d.d. Kot proizvajalec gradbenih elementov na sejmu DOM sodelujemo že kar nekaj let in mu ostajamo zvesti tudi v pri- nadaljevanje na strani 136 ► ► ► strokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 135 hodnje. S svojim spomladanskim terminom je DOM zelo primeren tako za proizvajalce kot za obiskovalce, prav tako pa uspe s svojo široko tematiko pritegniti veliko ljudi. Kot pretežni izvoznik se v slovenskem prostoru pojavljamo samo na DOMU in Ljubljanskem pohištvenem sejmu, tako da se ne udeležujemo drugih sorodnih sejmov, kot so Do-mofin v Celju, Megra v Gornji Radgoni in drugi sejmi lokalnega značaja. Na DOMU smo bili zbrani vsi domači proizvajalci in zastopniki tujih ponudnikov, tako da so se imeli številni obiskovalci možnost prepričati o kakovosti izdelkov. Nad organizatorjem Ljubljanskim sejmom d.d. nimamo posebnih pripomb (tudi njihova cena je v primerjavi z velikimi sejmi v tujini popolnoma primerljiva), razen seveda, da Gospodarsko razstavišče premalo vlaga v infrastrukturo. Janez ER^ULJ, univ. dipl. in`. direktor trgovine LIP BLED d.d. Tudi v LIPU Bled menimo, da je sejem DOM za stavbenike bistvenega pomena, saj časovno sovpada z začetkom gradbene sezone. Zadovoljni smo s številom obiskovalcev, v prihodnje pa bi od organizatorja želeli na voljo več prostora, saj imamo zelo širok proizvodni program. V LIPU Bled smo se odločili, da bomo kljub DOMU ostali tudi na pohištvenem sejmu, kjer bomo najbrž so- nadaljevanje na strani 137 ► ► ► enakopraven pogajalski partner, kadar gre za njihove mesebojne pogodbene odnose. Vsake toliko se pojavi ‘elja, da bi se kaj spremenilo in proizvajalci dajejo za primer Ameriko in tovarni{ke trgovine tzv. “outlet stors”. Vendar trgovcem {e uspeva take te‘-nje prepre~iti. Vedno ve~ji pritisk in konkure~na bitka zahteva od proizvajalcev da izbolj-{ujejo kvaliteto, dizajn in druge usluge. Na drugi strani pa trgovci zahtevajo enake ali pa celo ni‘je cene. Zato je vse glasnej{a zahteva proizvajalcev, da trgovci cene tudi v kon~ni prodaji dvignejo. Ceno bo mogo~e dvigniti le, ~e se bo kon~ni potro{nik “kvalitete zavedal”, ~e bo zadovoljen z na~inom ponudbe in celotno logistiko ter servisom. Dobi~ke dosegajo tista podjetja, kateri so s svojo ponudbo kvalitete in s servisom dosegli, da kon~ni potro{nik vidi v njihovih izdelkih kulturno dobrino ali do`ivljensko vrednost ali inovacijo, ali pote{itev `elja po ugodnem bivanju. Potro{nike je treba osvestiti .Treba je spremeniti miselnost in filozofijo kon~nega kupca.Treba ga je “vzgajati” da se bo za~el zavedati pomembnosti in vrednosti bivanja, da bo za opremo svojega ambienta pripravljen tudi kaj ve~ pla~ati. Tako kot mu ni te`ko dati denar za udoben avto, daljna potovanja itd. Naloga “prevzgoje” je predvsem v interesu proizvajalcev in trgovcev s pohi{tvom. IKEA kot vzor Vsi so si torej enotni, da je treba na podro~ju ponudbe in storitve kon~nemu kupcu nekaj spremeniti. Za vzor jim je IKEA. Zato ni ~udno, da si jo jemljejo za vzgled in ugotavljajo, na katerih podro~jih je bolj{a od ostalih in zakaj ji uspeva vsakoletno pove~anje prodaje in doseganje relativno visokih cen. IKEINI prodajni centri so vedno dobro obiskani. Kupcem je predstavljena ”kultura bivanja”, ne pa le kosi pohi{tva. V IKEINIH prodajalnah se v kupcu zbudi potreba po nakupu, ni pri{el samo za to, da svojo obstoje-~o potrebo pote{i. V IKEI kupujejo ljudje , ki imajo dolo~en ”LIFE STYLE” (stil ‘ivljenja). To so ne-komplicirani, le‘erni, moderni, racionalni kupci, zavedajo~ se vrednosti denarja in porabe denarja. Velika prednost IKEE je v tem, da je v stanju takoj realizirati potrebe kon~nih kupcev, tudi potreb, ki nastajajo ~isto spontano. Spontana potreba zagotovo ugasne, ~e je dobavni rok dolg 1-3 mesece, kar se pri drugih trgovcih ~esto dogaja. Da je ponudba popolna, morajo poleg prijazne in razumljive prodajne informacije biti na razpolago: mo‘-nosti hitre dobave in monta‘e blaga ali mo‘nost enostavnega lastnega prevzema blaga, brezpla~ni parkirni prostori, bifeji, restavracija, varstvo in zabavi{~ni prostori za otroke itd. Nakupovanje pohi{tva mora postati lagodno, brez stresa. Nekateri trgovci zato ‘e uvajajo dodatne oblike promocije v okviru svojih razstavnih prostorov: umetnostne razstave, koncerte, predavanja, bazarje itd. Ko takole zasledujem razglabljanje predstavnikov nem{ke pohi{tvene industrije, se mi zazdi kot da so za njimi ‘e vsi problemi proizvodnje dobrega in kvalitetnega pohi{tva, da je sedaj na vrsti izbolj{anje na~ina ponudbe in prevzgoja potro{nikov. ^as bo pokazal ali in kako so uspeli. Tudi pri nas bi veljajo za~eti o tem razmi{ljati, mar ne ? Viri.: Moebelmarkt 12/00, 1/01, Spletne strani iJ2Les 53(2001) 4 trokovne vesti MIT programske re{itve v lesni in pohi{tveni industriji MIT inženiring je s 25 zaposlenimi eno večjih slovenskih podjetij na področju razvoja, organizacije in vzdrževanja poslovne programske opreme. V več kot trinajstih letih delovanja so uspešno realizirali prek 80 projektov v slovenskih podjetjih. MIT poslovne rešitve zagotavljajo podjetjem celovito informacijsko podporo, saj pokrivajo vsa področja poslovanja in vodstvu zagotavljajo potrebne informacije za odločanje (MIT-DIS, OLAP). Podjetje je usmerjeno k dolgoročnemu sodelovanju z naročniki in jim s kvalitetno podporo omogoča, da lahko v čimvečji meri izrabijo prednosti in koristi integriranega poslovnega informacijskega sistema. Da bi naročnikom omogočili izbiro ustreznega informacijskega sistema, so MIT poslovne rešitve prilagojene za različne velikosti podjetij in zahtevnosti poslovnih procesov: • ORKESTER za velika in zahtevna poslovna okolja, • DIRIGENT za srednje velika podjetja, • VIRTUOZ za mala podjetja. Ob širitvi poslovanja je možen prehod med posameznimi programskimi paketi. MIT poslovne rešitve so cenovno konkurenčne; v dogovoru z naročnikom je možen tudi najem programske opreme. ijaLes 53(2001) 4 MIT in‘eniring je med vodilnimi dobavitelji poslovnih informacijskih re{itev v lesni in pohi{tveni industriji, saj so s svojo programsko opremo v celoti podprli poslovanje v podjetjih LIK Ko~evje, Center za rehabilitacijo invalidov, Sne‘nik Ko~evska reka, v zadnjem ~asu pa v podjetjih SVEA Zagorje, STOL Ambienti in Pohi{tvo Bre‘ice (v zaklju~ni fazi). V teh podjetjih je MIT in‘eniring edini in integralni ponudnik poslovnih programskih re{itev. Posebej poudarjajo projekt vpeljevanja celovite informacijske podpore v podjetju SVEA Zagorje, za katerega je MIT in‘eniring razvil dolo~ene re{itve, specifi~ne za pohi{tveno panogo. MIT in‘eniring je s svojimi informacijskimi in organizacijskimi znanji ter izku{njami v lesni in pohi{tveni industriji sposoben realizirati projekte v sorazmerno kratkem ~asu. Tako so kljub zahtevnosti zaklju~ili projekt vpeljevanja celovitega poslovnega informacijskega sistema v podjetju STOL Ambienti v manj kot enem letu. Zadovoljstvo naro~nikov potrjuje, da so MIT programske re{itve ustrezna informacijska podpora poslovanja za podjetja v lesni in pohi{tveni industriji, saj so bile ob izpolnjevanju splo{nih zahtev realizirane prakti~no tudi vse specifi~ne zahteve naro~-nikov. Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 136 delovali tudi z delom stavbnega pohištva - seveda pa slednje zavisi od politike in usmerjenosti sejma oziroma organizatorja, t.j. Ljubljanskega sejma. Aleksandra SOPAR, vodja marketinga RIKO HIŠE d.o.o. Sejem DOM je bil prvi sejem, na katerem smo se predstavili z leseno masivno bio hišo RIKO. Kot dopolnitev pa smo prikazali tudi naše kolekcije izdelkov iz lesa, stekla in jekla pod blagovno znamko Urban. Dejstvo je, da je lesena gradnja trend današnjega časa in da se vedno več ljudi tudi v Sloveniji vedno bolj zaveda pomembnosti in vpliva bivalnega okolja na naše zdravje. Opažamo porast gradnje gotovih hiš, kar je prav gotovo dokaz, da je bivanje v njih prijetno. Vendar pa večina, še vedno, ko govorimo o lesenih hišah, najprej pomisli na brunarice. Eden izmed ciljev in razlogov, zakaj smo se odločili za sodelovanje na sejmu DOM, je informiranje in predstavitev strokovni in širši javnosti v Sloveniji, da z dognanji najsodobnejše tehnologije oplemenitena gradnja hiš RIKO danes združuje tradicionalne vrednote z modernimi oblikami ter zagotavlja zdravo in udobno bivanje. Z zanimanjem in obiskom našega predstavitvenega prostora, poznavanjem in prepoznavnostjo podjetja nadaljevanje na strani 141 ► ► ► ars les Samorok avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Miran Pe{i}, rojen 2. 8. 1966 v Ljubljani, pravi, da je ‘e v mladosti rad izdeloval stvari iz razli~nih materialov. Resnej{i za~etki njegovega iz-ra‘anja in ustvarjanja predvsem z naravnimi materiali so pognali konec 80. let, ko se je najprej odlo~il za kombinacijo platna in usnja ter za~el oblikovati in {ivati svojevrstne usnjene jakne, ~evlje (mokasine), torbice, nahrbtnike ... Nov izziv se je pojavil leta 1992 s preselitvijo v svoje stanovanje v starem ljubljanskem mestnem jedru. Celotne prenove se je lotil popolnoma samostojno, izdelal pa je tudi vso notranjo opremo (v kaj je preoblekel neko~ zanemarjeno staro in zapu{~e-no podstre{je, so pokazali tudi v reviji Ambienta). Tako se je u~il dela s keramiko in za~el izdelovati mozaike iz kerami~nih plo{~ic, granita in naravnega kamna. Vse bolj pa je spoznaval in se za~el navezovati tudi na les, ki s svojo mno-goterno pojavnostjo omogo~a razli~-ne na~ine obdelave in ustvarjanja predmetov. Pravi, da ga obdeluje in se od njega u~i ‘e dobrih deset let. Ob~utenje naravnega reda in dojemljivost lepote njegovih primarnih elementov je akumulator, iz katerega nastajajo unikatni leseni izdelki (pohi{tvo) organskih oblik, v katere pa vgrajuje tudi naravni in poldragi kamen ter fosile. V osnovi je samouk, vendar pa je veliko znanja pridobil na te~ajih pri ‘e uveljavljenih umetnikih, kot sta Bojan Mauser in Jo‘e Slak. Pri res-tavriranju oltarja cerkve pri Novem mestu (v sodelovanju s podjetjem Ulrich&Co., Ljubljana) pa je pridobil tudi znanje o za{~iti starega lesa in njegovem zlatenju. Samostojne razstave: 1997 KUD France Pre{eren; Ljubljana, Izdelki iz masivnega lesa 27.2.2001 (otvoritev) Galerija KOROTAN, Dunaj, Izdelki iz masivnega lesa Skupinske razstave: 1990 Eindhoven, Model~ki iz glinamola 1995 Beograd KONTRA DIBSON, Model~ki in Maske 1996 Metelkova Ljubljana, Miza in klop, masivni les 2000 Galerija Equrna, Ro~na dela (J.Slak, D. [ujdovi~, M.Pe{i}, M.Sever) Notranja oprema: 1998 revija AMBIENT {tev.20: foto reporta‘a njegovega stanovanja, ki ga je sam prenovil in opremil. Mozaiki: ^ajna hi{e CHA, Ljubljana lokal True bar, Ljubljana pizzerija Tunnel, Ljubljana konoba Antika, Novi Vinodolski, HR. Skulpture: lokal KANTINA, Ljubljana lokal SAX PUB, Ljubljana gr{ka restavracija ATI, Ljubljana trgovina FOSSIL, Ljubljana Drugi projekti: 1994 Metelkova, Ljubljana Obnova in oprema prostorov “Channel zero”1994 Izdelava pustnih mask “Ku~an in Jan{a” za dve naslovnici revije MLADINA, (Oro`arska afera) 1995; prva nagrada za najbolj{o masko znanih medijskih osebnosti v organizaciji Slovenskih novic za maski “Ku~an in Jan{a” 1996 Izdelava rekvizitov za plesno predstavo “Drug of nation” ki je sodelovala v Kopenhagnu v okviru Kulturne prestolnice Evrope. Dodatne informacije: Miran PE[I D Gregorčičeva 10 1000 Ljubljana D tel.: 01/425 48 29 GSM: 040/267 720 Les 53(2001) 3 trokovne vesti 2. sre~anje vodilnih strokovnjakov za energetiko in ekologijo - obnova parnega kotla avtor Mirko GER[AK, univ. dipl. in`. les. Razvojni center za lesarstvo je v podjetju LESNA TP Pame~e organiziral 2. sre~anje strokovnjakov za energetiko in ekologijo. Namen sre~anja je bil ogled in predstavitev obnovljenega 4,5 MW parnega kotla, ki ga je obnovilo podjetje Primc - Kranj, d. o. o. Slovenska lesna proizvodnja ima na podro~ju uporabe industrijskih parnih kotlov dolgoletne izku{nje, saj so kotli vgrajeni prakti~no v vseh lesnopredelovalnih obratih. Vendar se je pretekla leta v modernizacijo kotlovnic premalo investiralo. Ve~ina kotlov je zastarela in zato ne dosegajo sodobnih tehnolo{kih in ekolo{kih standardov. Ponujata se sta dve re{itvi: postavitev novega kotlovskega postrojenja ali posodobitev obstoje~ih kotlov. Obnova kotla je potrebna, da sploh lahko obratuje in zadosti strogim predpisom o varnosti. V dana{njem ~asu je sanacija kotla nujna `e zaradi prevelikih emisij {kodljivih snovi v dimnih plinih. Treba je tudi predvideti ali upo{tevati programe daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, ki jih podpira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Uspe{no rekonstrukcijo 25 let starega parnega kotla z doma~im znanjem in novo re{itvijo zgorevanja lesnih ostankov smo spoznali na sre~anju v tovarni LESNA TP Pame~e. Vodja projekta g. Primc in avtor patenta g. Peternelj sta predstavila potek obnove kotla, ki je trajala samo osem dni, cena investicije pa je bila bistveno ni`ja kot pri ponudbi tujega izvajalca. Kotel po sanaciji omogo~a kombinacije kurjenja razli~nih goriv (sekanci, lesni prah in kurilno olje). Predstavila sta tudi najnovej{e ugotovitve Zavoda za varstvo pri delu, Ljubljana, o meritvah emisij {kodlji-vih plinov, ki so po sanaciji vse krep- ko pod predpisanimi mejami. Npr.: emisija CO je s sanacijo zmanj{ana za 90 % v primerjavi s predhodnim stanjem. Uspeh obnove je {e pomembnej{i, ker je v TP Pame~ah precej ostankov ivernih plo{~, ki se pri zgorevanju te`je uplinjajo in vsebujejo ve~ {kod-ljivih snovi kot naravni les. Izvajalec je pri obnovi kotla uporabil lastno patentirano re{itev (napravo za nadzorovano kurjenje na trdna goriva), ki jo lahko primerjamo z zgorevanjem v gorilniku na olje. Prednost te (novosti) tehnologije je, da se kurjenje prilagaja trenutnemu odjemu, ~as segrevanja je kraj{i, optimalna temperatura izgorevanja goriva in izkoristek zgorevanja je zelo dober, kar so znane prednosti kurjenja z gorilniki. Popolno zgorevanje pa pomeni tudi manj{e emisije dimnih plinov. Tako so {kodljivi produkti gorenja zmanj{ani na najmanj{o vrednost `e pri nastanku. Pri ogledu kotlovnice in osebnem pogovoru s kurja~em smo se sami pre-pri~ali o dobrem delovanju obnovljenega parnega kotla. Podjetje Primc - Kranj, d.o.o., nudi pomo~ pri izbiri ustreznega kotel-skega sistema za kurjenje z lesno bio-maso in tudi izdela (z razli~nimi kooperanti) novo kotlovsko postrojenje. Za podrobnej{e informacije se lahko obrnete na: PRIMC - Kranj, d. o. o. Regin~eva 7 4000 Kranj tel.: 04/231 63 70 faks: 04/231 25 31 GSM: 041/667 241 e-mail: primc@orpo.si ijaLes 53(2001) 4 strokovne vesti {tudent naj bo ... Sodarstvo v Franciji avtor Bla` Primo`i~, {tudent lesarstva Burgundija je pokrajina z razpoteg-njenimi hrib~ki, po katerih se vzpenjajo polja, vinogradi in me{ani gozdovi z visokim dele`em hrasta. Naj-bolj{a hrastovina se uporablja tudi v sodarstvu. Ta panoga je v Franciji mo~no razvita, povpra{evanje po sodih pa iz leta v leto nara{~a, saj se vinarji zavedajo, da je kakovost vina odvisna od na~ina zorenja in shranjevanja. Naj`lahtnej{a vina ne zorijo v kromiranih ali plasti~nih sodih, temve~ v lesenih, najve~krat hrastovih, tudi akacijevih ali ~e{njevih. Drevesna vrsta soda vpliva na okus in vonj vina. V okviru sre~anja INTERFOB smo si ogledali proizvodni obrat, ki letno izdela pribli`no 22.000 sodov in je v Franciji {ele {estdeseti po velikosti proizvodnje. Postopek se pri~ne s pripravo `aga-nic pribli`ne dol`ine sto petdeset, {irine od pet do petnajst in debeline treh centimetrov. Izlo~ijo vse deske z gr~ami, z zavitim potekom aksial-nih vlaken, str`enovimi ali neradi-alno orientiranimi trakovi, saj se le tako lahko zagotovi, da sod ne pu{~a skozi radialne trakove. Sledi letvi-~enje desk, ki so prestale prvo kontrolo in prevoz na odprto skladi{~e, kjer so izpostavljene dveletnim vremenskim razmeram. V tem ~asu se napetosti v deskah stabilizirajo. Tu opravijo drugo kontrolo, ki izlo~i les z napakami, nastalimi zaradi dimenzijskega delovanja lesa. Izbrance su-{ilni~no su{ijo do 12 % ravnovesne zra~ne vla`nosti, nato se {ele lahko pri~ne mehanska obdelava. Kon~no dol`ino `aganice krojijo na obeh koncih s formatnim kro`nim `agalnim strojem, pri katerem potek `aga zaznamuje laserski `arek. Nato potujejo obdelovanci v profilni {tiri-stranski sklobeljni stroj, ki izdela poljubno {iroke doge soda. Te zlo`ijo v model, ki ima dolo~en obseg soda in posledi~no tudi njegov volumen. Naslednja faza je vstavljanje dog v boben stiskalnice za monta`o obro-~ev. V sredini bobna je disk z listnimi vzmetmi, pritrjenimi na obodu, ki potisnejo doge proti obodu bobna. Sila vzmeti je tolik{na, da doge {e lahko ro~no ~elno poravnamo. Nato ob bobnu name{~ene ~eljusti stisnejo doge s silo, ki ustvari tolik{en tlak med dogami, kot bo tudi v kon~nem sodu. Nato polo`ijo na delno stisnjen sod jeklena obro~a in boben se zavrti za devetdeset stopinj v vertikalno lego. Hidravli~ne kle{~e pritrdijo obro~a s primerno silo na bodo~i sod, ki je pripravljen za dvajset-minutno hidrotermi~no obdelavo. Pri tem procesu se navla`i, segreje in o~isti, les pa postane bolj elasti~no deformabilen. Nato gre na vitelsko napravo, ki vle~e jekleno pletenico, name{~eno na obod prostih dog do dolo~ene natezne napetosti. Tu se napenjalni boben vitla ustavi, na sod pritrdijo {e tretji in ~etrti obro~ s stiskalnico za monta`o obro~ev. Sod, {e brez zgornjega in spodnjega dna, gre na kuri{~e. Plinski grelec, vstavljen v sredino, segreva sod pri predvideni temperaturi dolo~eno dolgo ~asa. Od tega ni odvisno le plasti~no preoblikovanje dog, temve~ tudi vonj soda, ki da kasneje hranjeni teko~ini speci-fi~en okus in vonj (vro~i sodi, ki smo jih videli na ogledu so di{ali po sve-`em pekovskem kruhu), namenjeni pa so bili skladi{~enju vina. Kakovost vina je torej odvisna od na~ina iJ2LeS 53(2001) 4 strokovne vesti termi~ne obdelave lesa in od velikosti trahejnih elementov v lesu. Ti vplivajo posredno na dotok kisika v notranjost soda. Za zorenje vrhunskih vin se uporablja hrastovina z manj-{imi porami, za konjak in `gane pi-ja~e pa z ve~jimi. Da ne bi polnili sodov brez dna, jim je potrebno na obeh straneh, pribli`-no pet centimetrov od roba, napraviti utore in vanje vlo`iti spodnje in zgornje dno, izdelovanje pa se pri~ne s sestavljanjem poskobljanih `aganic. Med sosednje de{~ice vstavijo po dva kovinska zati~a, da dno ne razpade med kasnej{o obdelavo, in travnato reso, ki ima sposobnost pove~anja volumna pri sprejemanju teko~ine, tako da zapolni {pranje, nastale ob dalj{em shranjevanju pija~e v sodu. Te so posledica razlike v vla`nosti dna na notranji in zunanji strani. Ko je to sestavljeno, robu izdelajo brazdo, na pravem karuslu. Nato dno vstavijo med doge soda, ki jih predhodno sprostijo s trenutno odstranitvijo prvih dveh obro~ev. Postopek se ponovi, tako da sod dobi svojo kon~no obliko. Zatem v eno od dog izvrtajo sto`~asto luknjo, ki rabi polnjenju soda, testirajo {e tesnost pri treh atmosferskih barih. Od 20.000 ima popravni izpit le en sod. Sledi le {e povr{inska obdelava za dosego ~im bolj{ega estetskega videza. Z zamenjanimi kromiranimi obro~i in dodanim ~epom jih ovijejo v emba-la`no folijo in tako zapustijo proizvodni proces v skladi{~u. Ta m vsi do zadnjega soda ~akajo na dan, ko postanejo mokri, in se veselijo tistega, ki jih bo dal na pipo. Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 13 7 RIKO Hi{e in lesene masivne bio hi{e RIKO smo ve~ kot zadovoljni. Konkretni rezultati, ki kaj veljajo, to pa je {tevilo prodanih hi{, pa se bodo do-kon~no pokazali v prihodnjih mesecih. Zavedamo pa se, da je nakup hi{e ena izmed najpomembnej{ih odlo~itev vsakega posameznika in dru‘ine ter da je dokon~na odlo~itev dolgotrajen proces. Ljudje morajo sprejeti les kot gradbeni material, pri tem pa je zelo pomembno vedenje o kvaliteti lesene gradnje, ki pa je pri nas ‘al {e zelo slabo. Tako nas na podro~ju osve{~anja o lesu kot gradbenem materialu, ki zdru-‘uje zdravo bivanje in moderne oblike, ~aka {e veliko dela. Sejem je bil le eden izmed delov tega projekta. Z organizacijo sejma (Ljubljanski sejem) smo na splo{no zadovoljni, predvsem z odnosom odgovornih vodij projekta, s promocijo dogodka - sejma v {ir{i javnosti. @al pa premalo ljudi pozna obsejemske dejavnosti -predstavitve in posvete, ki bi lahko bili odprti in zanimivi tudi za {ir{o javnost. Seveda pa {e vedno obstajajo stare pomanjkljivosti, kot so popolnoma neustrezna lokacija, neustrezna tematska razdelitev razstavljavcev glede na njihovo dejavnost, zastarel sistem (trganje kuponov) identifikacije pri vstopanju razstavljavcev na razstavi{~e, ki povzro~a mnogo nesporazumov in nejevolje. Tudi urnik, ki je na voljo za postavitev in pripravo sejemskega prostora, je omejen – v tujini je delovni ~as (ali kon~a{ ob 19.00, 24.00 ali kasneje) pri postavitvi sejemskega prostora stvar razstavljavca, saj so nekatere postavitve zahtevnej{e od drugih. [e vedno pa pogre{amo tudi izvirnost in kreativnosti pri pripravi sejemskega prostora ve~ine razstavljavcev. ijaLes 53(2001) 4 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: žagarstvo - 2. del Zbira in ureja lektor Andrej Česen, univ. dipl. prof. Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko dolžinska nadméra -e -e ‘ dodatna dolžina k imenski dolžini dodana k tržni dolžini zaradi izgub pri prežagovanju Längenübermaß, n crosscut alowance dreníranje -a s (drena‘a) odvajanje vode, osuševanje zemljišča Drainage, f drain drobílnik -a m stroj za drobljenje lesa Besäumzerspaner, m chipper edging droblj nje -a s popolna razdrobitev hlodovine (surovina za plošče ali celulozo) Aufschnitzeln, n to chip, bog, slice, flake drög -a m dolg okrogel les manjšega premera Stange, f pole dvižna ročica -e e ‘ naprava ki prestreza odžagane deske in jih mehko spušča na transporter dvójna zakrívljenost -e -i ‘ napaka pri žaganju s polnojarmenikom - neravni rob S - Schnitt, m dvójni króžni žagálni stroj -ega -ega ôja m osnovni večlistni žagarski stroj za žaganje iglavcev v deske in četrtake Zweikreissägemaschine, f double blade circular sawing machine dvolístni robílnik -ega -a m robilni stroj s podajalnimi valji Doppelbesämsäge, f twin edger, (double edger) dvoösni króžni žagálni strDj -ega-ega -ega -ôja m stroj ki ima na vsaki strani po dve osi ki se razmikata ali primikata Doppelwellenkreissäge, f two-shaft circular saw, double arbor dvostránski króžni robílni strDj ega -ega -ega - ôja m stroj za robljenje desk Doppelbesäumkreissäge, f double edger egalizírani okrógli lés ega -ega -á m okrogli les ki smo mu z obdelavo dali konično (cilindrično) obliko zylindrisch gefrästes Rundholz, n regularized round timber elektrónsko mérjenje ega -a s računalniško merjenje hlodovine elektronische Auswertung, f electronic measuring enkrátno žaganje -ega -a s razžagovanje hloda v nerobljene žaganice z enkratnim prehodom skozi polnojarmenik Rundschnitt, m live log sawing, single cut enolístni króžni žagálni strDj -ega -ega -ega -ôja m osnovni enolistni žagarski stroj, predvsem za žaganje iglavcev v debelejše Sortimente, zlasti trame Blockeinblattkreissägemaschine, f single blade log circular sawing machine enostránski króžni robílni strDj -ega ega -ega ôja m (robilnik) stroj za vzdolžno obžagovanje desk (robljenje) Besäumkreissäge, f edging circular sawing machine, edge trimming saw Fäustova fórmula -e -e ‘ način izračunavanja potrebnega najmanjšega premera hloda za določen presek žaganega lesa fríza -e ‘ (belíca, parkétnica) izhodiščni Sortiment žaganega lesa za izdelavo parketa Friese, f friese furnírski hlód ega -a m del debla namenjen za izdelavo furnirja Furnierblock, m veener log gíb -a m (hod) enkratna pot delovnega orodja Hub, m grDda -e ‘ (trám, gréd) žagani les velikega prečnega preseka (razmerje stranic največ 1 : 2) v k/adratni ali približno k/adratni obliki Balken, m Kantholz, n baulk hitróst žaganja -i - ‘ pot izražena v metrih, ki jo napravi žagin list na časovno enoto (m/s) Schnittgeschwindigkeit, f cutting speed hládno váljanje -ega -a s raztegnitev žaginega lista da preprečimo zahajanje iz ravnine žaganja ko se list na ozobljenem in hrbtnem delu segreje in raztegne Druckspannung, f compressive stress hlöd -a m odžagani del okroglega lesa (debla) Block, m Stammabschnitt, m log hlodišče -a s (krljí{~e) skladišče hlodovine; skladovnica hlodov, navadno na prostem Holzlager, n Rundholzplatz, m log storage place, mill yard hlodovína -e ‘ osnovna surovina na žagarskih obratih; zbirno ime za vse vrste in mere hlodov; deblo, ki izpolnjuje zahteve standarda Stammholz, n, Sägeblock, m trunk (bole), wood stem, wood (timber), stock horizontálni polnojármenik -ega -a m osnovni enolistni žagarski stroj, ki žaga hlod z enim žaginim listom v vodoravni smeri Horizontalgatter, n horizontal frame sawing machine horizontálni tračni žagálni strDj -ega -ega -ega ôja m tračni žagalni stroj za vodoravno razžagovanje cele hlodovine; koluta sta vzporedna horizontale Blockbandsäge, f horizontal log band sawing• machine iménska dolžína -e -e ‘ (tr‘na, nominalna) (nestr. nazivna) mera s katero je podana dolžina kosa lesa; mera za dolžino okroglega lesa brez upoštevanja dolžinske nadmere nominal Länge, f nominal length impregníranje -a s prepojitev napojitev z raztopinami ali emulzijami zaščitnih sredstev za povečanje trajnosti lesa Impregnierung, f mpregnation industríjski lés -ega -á m (tánek les) okrogli les, namenjen za izdelavo papirja in tvorit/ z mehansko in morebitno tudi kemično predelavo Industrieholz, n pulpwood iskálnik kovín -a - m naprava za iskanje kovinskih in drugih trdih materialov v hlodovini Mettalsucher, m metal detector ivér -i ‘ (sékanec) delček lesa ki nastane z drobljenjem (drobitvijo), v glavnem uporabljen kot kurivo ali za izdelavo določenih tvoru Span, m Hackschnitzel, m chip iverílna gláva e-e ‘ konusna glava za iverjenje ki ima na obodu vpete nože Hackerscheibe, f iverílni kolüt -ega -a m kolut za iverjenje v obliki prisekanega stožca z noži Scheibenhacker, m disk chipper iverílni strDj -ega -ôja m (iverilnik) stroj za proizvodnjo iveri tako, da les drobimo s sekalnimi noži, vpetimi v kolute Spaner, m chipper izkorístek -tka m pri razžagovanju hlodovine razmerje med količino žaganega lesa in zanjo porabljeno hlodovino Ausbeute f log yield ijaLeS 53(2001) 4 strokovne vesti Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 24 (2001), {t. 2 ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA mag. Ale{ Stra`e WIBERG, P., SEHLSTEDT, S.M.B., MOREN, T.J. Heat and mass transfer during sapwood drying above the fibre saturation point Toplotni in snovni tok pri su{enju lesa nad to~ko nasi~enja celi~nih sten Drying Technology, (2000) 18 (8): 1647 – 1664 (en. 16 ref.) A.S. Zagotavljanje primernega toka vlage iz sortimentov v okolico je pri kon-vektivnem su{enju ‘aganega lesa v prvi vrsti povezano s su{ilnimi lastnostmi materiala, {e posebej pa s klimatskimi in su{ilnimi razmerami v komori. V delu so raziskovali vpliv su{ilnih parametrov na masni tok vlage pri su{enju borovih elementov (Pinus spp.) do vla‘nosti nasi~enja celi~nih sten (uTNCS). V ta namen so razvili eksperimentalno konvekcijsko su{il-no komoro z mo‘nostjo kontinuiranega spremljanja temperature in padca vla‘nosti z metodo tehtanja ter sevanja z X – ‘arki. Rezultati ka‘ejo na po~asno enakomerno zmanj{evanje masnega fluksa s padcem povpre~ne vla‘nosti do u = 40 %, ni‘je pa ostaja bolj ali manj konstanten. Vzporedno prihaja tik pod povr{ino sortimentov do nastanka suhe cone z vla‘nostjo ‘e pod uTNCS in s temperaturo enako suhi tempe- raturi okolice. Debelina suhe cone nara{~a s ~asom su{enja do konstantne vrednosti pri povpre~ni vla‘nosti lesa okrog uTNCS, ko kapilarni tok proste vode v celoti zamenja difuzij-ski tok. STANISH, M. A. Predicting the crook stability of lumber within the hygroscopic range Napovedovanje ve‘enja lesa v hi-groskopskem obmo~ju Drying Technology, (2000) 18 (8): 1879 – 1895 (en. 5 ref) A.S. Dimenzijska stabilnost lesa pomembno determinira njegovo kakovost, pogosto pa je povezana predvsem z inherentnimi lastnostmi lesa, kot so koli~ina in velikost gr~, dele‘ prisotnih juvenilnih tkiv in orientacija lesnih vlaken. V raziskavi so avtorji z uravnove{a-njem borovih elementov (Pinus spp.) ve~ standardnih debelin v razli~nih klimatskih pogojih (T = 20° C; j = 20 do 90 %) merili ve‘enja (lok, sabljavost in zavitost). Pridobljene podatke in nekatere fizikalne veli~i-ne so vzporedno uporabili tudi za izdelavo matemati~nega modela za napovedovanje odzivov in dimenzijskih sprememb lesa v spreminjajo~ih se klimatskih razmerah. Ugotovitve ka‘ejo, da na dimenzijske spremembe lesa najbolj vplivajo njegove anizotropi~ne kr~ilne lastnosti. V prou~evanem vla‘nostnem obmo~ju je bilo ve‘enje reverzibilno, lezne in mehanosorptivne deformacije pa niso imele zna~ilnega vpliva. Izdelan matemati~ni model dobro napoveduje povpre~ne deformacije izbrane populacije sortimentov, odstopanja posameznih enot pa so zaradi vstopne – biolo{ke variabilnosti velike. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, mag. Jo`e Kro-piv{ek KOKALJ, R. Elektronsko poslovanje v procesu servisnih storitev. Organizacija (2001) - (1) 29-34 (sl., 9 ref.) Potrebe organizacij po najrazli~-nej{ih servisnih storitvah, ki jih organizacije nujno potrebujejo, so vedno bolj zahtevne. Slu‘be za izvajanje servisnih storitev so lahko organizirane znotraj podjetja, vedno pogosteje pa jih izvajajo zunanja podjetja, ki so posebej specializirana za izvajanje dolo~enih servisnih storitev. Ne glede na izvajalca storitev morajo biti vzdr‘evalna dela na dolo~eni opremi opravljena ~im hitreje in ~im bolj kvalitetno, saj nedelujo~a oprema za organizacijo pomeni vedno vi{je stro{ke. Informacijske re{itve so danes za izvajanje kvalitetnih storitev vzdr‘evanja ‘e povsem nepogre{ljive. ^lanek obravnava mo‘nosti, ki jih je ijaLes 53(2001) 4 strokovne vesti informacijskim sistemom vzdr‘eva-nja prinesel internet, {e zlasti sistemom obve{~anja o napakah na vzdr-‘evani opremi. Poudarek je na mobilni tehnologiji, ki bo s~asoma postala eden klju~nih spremljevalcev serviserjev na terenu. Pomembno je dejstvo, da je pri vzpostavljanju vzdr-‘evalne dejavnosti zelo pomembna izbira pravega informacijskega sistema za podporo vzdr‘evanju. Predstavljena je metodologija vpeljave primernega informacijskega sistema v proces vzdr`evanja, opisan pa je tudi `e eden prvih prototipov informacijskega sistema vzdr`evanja, ki temelji na najsodobnej{ih informacijskih tehnologijah, kot sta internet in mobilna tehnologija. KOVA^I^, A. / GROZNIK, A. / JAKLI^, J. / [TEMBERGER, M. Strate{ko na~rtovanje poslovne informatike v slovenskih organizacijah Uporabna informatika (2000) - (3) 129-136 (sl., 17 ref.) ^lanek obravnava rezultate raziskave stanja strate{kega na~rtovanja poslovne informatike, kot del {ir{e raziskave o stanju informatike v slovenskih organizacijah. Raziskava je zajela 450 organizacij in obsega klju~na podro~ja strate{kega na~rto-vanja, kot so obstoj in udele‘enci strate{kega na~rtovanja, klju~ni dejavniki uspe{nega strate{kega na~r-tovanja, ugotavljanje stopnje zrelosti organizacije in stopnje zrelosti oddelka za informatiko ter glavne koristi strate{kega na~rtovanja informacijskih sistemov. JURI^, M. / ROZMAN, I. Integracija – klju~ do u~inkovitega informacijskega sistema Uporabna informatika (2000) - (4) 208-216 (sl., 15 ref.) Parcialni, segmentirani informacijski sistemi v obliki mno‘ice nepovezanih 144 ali delno povezanih aplikacij danes ne morejo zadovoljiti nara{~ajo~ih potreb, ki jih povzro~ajo elektronsko poslovanje in globalna povezljivost na eni ter nova ekonomija na drugi strani. Integracija je klju~en pristop, s pomo~jo katerega v ~asovno sprejemljivem okviru pove~amo u~inko-vitost informacijskega sistema podjetja, hkrati pa ohranimo obstoje~e re{itve. Avtorja sta se v ~lanku osre-doto~ila na organizacijsko strate{ki in tehnolo{ki vidik integracije. Prikazala sta ve~fazni postopek integracije, ki temelji na vzorcu integracijskega posrednika in na~in ovijanja obstoje~ih sistemov. PATOLOGIJA IN ZA[^ITA LESA Prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petri~ in asist. Gregor Rep, univ. dipl. kem. DE MEIJER, M.; MILITZ, H. Wet Adhesion of Low-VOC Coatings on Wood; A Quantitative Analysis Kvantitativna analiza oprijemnosti premazov z nizko vsebnostjo hlapnih organskih komponent na les z visoko povr{insko vla`nostjo Progress in Organic Coatings (2000) 38 223-240 (en., 87 ref.) Dobra oprijemnost je ena od poglavitnih zahtev, da lahko premaz izpolni svojo za{~itno in estetsko vlogo. Ustrezna oprijemnost mora biti zagotovljena tudi pri visoki vla`nosti sti~ne ploskve med premazom in lesom kot podlago. Le-ta je rezultat visoke vla`nosti lesa ali visoke relativne zra~ne vla`nosti. Avtorja sta v svoji raziskavi preu~evala tako imenovano mokro oprijemnost razli~nih akrilnih in alkidnih premazov za zunanjo uporabo na smrekovem (Picea abies) in borovem (Pinus sylvestris) lesu. Za merjenje opri-jemnosti sta uporabila metodo z lepilnim trakom. Visoko vla`nost sti~ne ploskve les-premaz sta dosegla z vla`nostnim obremenjevanjem vzorcev s teko~o vodo in z vodno paro. Ugotovila sta, da je mokra opri-jemnost veliko manj{a od oprijem-nosti premazov na suhih podlagah. Rezultat razlagata s spremenjeno penetracijo pripravka v les, kar bistveno vpliva na mehansko sidranje premaza. LARSSON BRELID, P.; SIMON-SON, R.; BERGMAN, Ö; NILSSON, T. Resistance of acetylated wood to biological degradation Odpornost acetiliranega lesa proti {kodljivcem Holz als Roh- und Werkstoff (2000) 58 (5) 331-337 (en., de., 17 ref.) Modifikacija lesa je pomembna usmeritev novej{ih raziskav na pod-ro~ju za{~ite lesa. Postopek aceti-liranja z anhidridom ocetne kisline je med najbolj raziskanimi. V ~lanku so navedeni rezultati treh razli~nih testov odpornosti acetiliranega lesa proti bioti~nim dejavnikom. Vzorce so testirali s terenskim testom po standardu EN 252, z laboratorijskim testom na prsti in v morski vodi po standardu EN 275. Pri terenskem testu so uporabili modificirane vzorce z razli~nimi stopnjami modifikacije, kontrolne vzorce in za primerjavo {e vzorce, impregnirane s CCA. Ugotovili so, da modifikacija z anhidridom ocetne kisline bistveno pove~a odpornost lesa. Pri vzorcih, ki so med acetiliranjem pridobili 20 % za~etne mase, so opazili podobno nizko stopnjo razkroja, kot pri vzorcih z velikim navzemom CCA. Podobne rezultate so dobili tudi z laboratorijskim testom za vzorce v kontaktu z zemljo. Testi v morju pa so pokazali, da se odpornost lesa proti morskim {kodljivcem pri acetiliranju ni bistveno pove~ala. revijaLes 53(2001) 4