Uh*j*
4. A««***«*******1
vsak u«n rtMn »©kot, aedeU in prasnikof.
u.ned <Uily «*c«pt Satardaji,
Sun(Uy> »nd Holidajs.
PROSVETA
glasilo sj.ovenske narodne podporne jednote
Uradniški tn upravniški proitoHt g«&7 8. UwndaU A v«.
Offlct of Publlcation: 2rtft7 South LawndsU At#. TsUphon«. Rockw«U 4004
•""•»•Mi Ml« JiUMR 1| ltU ti Lka ——« --« -■—	-
na„a. -s- ^ At< „ p^ ^ M^T^tT CHICAM), IL1„, TUKKK. 17. DECEMBRA (DKC. 17). IMS BubtcripUoa *J.OO Y*artj. ŠTEV—NUMBBK 245 AccapUnca for aasiling >t; »p^ui 0f post«*« pmrided for ta taetiM 1108, Aet of Oet I, 1017, authortsod on Jot« 14, 101».
»ariski mirovni načrt izzval	.
politično krizo na Angleškem P Ot> """"
[oncesije, ki »ta jih Anglija in Francija ponudili Italiji na račun Abesinije, če Mussolini ustavi rojno v Afriki, povzročile vihar. Mala antan-ta bo pobijala mirovni načrt na seji sveta Lige narodov. Italijanska armada v Afriki se pripravlja na novo ofenzivo_
U»r
London, 16. dec. — Vlada Ve-
Britanije je alarmirana silnih protestov proti milemu načrtu, ki sta ga sko-mgleški zunanji minister ojre in francoski premier La-p v Parizu. Obeta se vroč boj "pirlamentu, od čigar izida za-,i vojna ali mir v Evropi. Ob koncu tedna je bilo izme-
__iih več diplomatičnih not
J^i Londonom in evropskimi idimi. Tu se govori, da je kriki jo je izzval pariški načrt, tajala Baldvvinovo vlado. Možje. da bo opozicija prisilila Breja na resignacijo. Premier Baldvvin se je sinoči v London iz Chequersa, jer je konferiraj s stotnikom inom, britskim reprezentan-iv Ligi narodov, ki mu je polil situacijo. Pozneje je imel Idduin sestanek z drugimi čla-kibineta.	4
Hoare. čigar ostavko zahteva-kbdriti, se bo danes Vrnil v flndun iz Švice, kamor je bil od-na kratke počitnice po kon-►mri z Lavalom, nakar bo Bal-in sklical sejo kabineta. De-o pariškem paktu se bo o-ila v parlamentu v četrtek in ilckin bo moral odgovarjati" na loliitve laboritov, da se je izgubam, ki jih je dajaF fflni kampanji in izdal Ligo pdov, ko je njegov kabinet tjel pariSki načrt, ki daje ve-kos Al»esinije Mussoliniju, rejra je Ženeva proglasila napadalca, ko je italijanska mada invadirala afriško drža-

Pari/., 1 C), dec. — Tu je bilo po-■o namigujeno, da Francija« Anjrlija intrigirata za hrbtom narodov in da sta že skleni-tajni dogovor z Mussolinijem končanja afriškega konta. Zaupna poročila iz Italije t1**, da je italijanski dikta-- pozval svojega zeta grofa I«1« iz Afrike ter ga imenoval J^lana delegacije, ki se ho u-■Hila mirovnih pogajanj v Žepi.
J' : rva vest. da bo Italija ** mirovno delegacijo v 2e-* \ zvezi s tem so se poja-l»r«vorice, <|a bo svet Lige N"v. ki se snide na svoji seji Jjdnjo sr.do, ubil francosko-Jjtoki mirovni načrt in tako JWil pogajanj«, na drugi Pa iiaj/lašajo, da ima Mus-■u druga< ne informacije, kamenja kažejo, da Francija . A - • i»<»sta mogli izpol-*1	ta jih dali Musso-
M'r y» j<* pojavila velika
Španija pred veliko volilno bitko
Sedanji parlament bo razpusčen
Madrid, 16. dec.—Kriza španske vlade, ki traja že teden dni, še danes ni rešena. Najnovejši kandidat za predsedinka vlade je Manuel Portela Valladares, ki je sicer sestavil vlado, toda njegov kabinet je tako šibek, da ne dobi podpore v aibornici. Predsednik Španske republike Zamora je adaj sprevidel, Ida druge poti ni, kakor da razpusti parlament in razipiše volitve. Razpust bo objavljen še te dni.
Španske politične stranke od monarhistov in katoliških fašistov na desnici do komunistov na levici so se že zagnale v volilno kampanjo. Levičarji kakor desničarji napovedujejo volilno zmago zase. Klerofašisti ostro kritizirajo predsednika Za-moro, ker noče poveriti sestave vlade njihovemu voditelju Gilu .Jiob-lesu. Klerofašisti pravijo da Robles predstavlja večino v sedanji zbornici, zdaj ipa napovedujejo gotovo zmago pri volitvah s pomočjo monarhistov, s katerimi se bodo zvezali.
Stavka 26,000 delavcev WPA preti v Ia.
Illinoiska stavka WPA odgodena
Des Moine«. Iowa. — Več ko
,100 delegatov organizacije re-linih delavcev je v nedeljo zaključilo, da delavci VVPA v tej državi stopijo v splošno stavko 2. januarja. Relifni delavci zahtevajo običajno plačo za delo pri relifni h projektih. Zastopniki organizacije relifnih delavcev so pooblastili federacijo delavskih unij v Iowi, da zastopa tudi njihovo organizacijo in pozvali so vse delavske unije, naj stav-karje podpirajo in jim |x>maga-jo pri piketni službi. Relifne plače nazivajo "stradalne". VVPA plačuje za težaško delo $40 mesečno in $85 mesečno za delo izurjenih delavcev; delovnik v obeh slučajih je 120 ur v tednu.
Stauton, III. — Delegat je, ki zastopajo delavce VVPA v 7.)
Domače vesti
Nov «rob v Penni
Strabane, Pa. — V pittsburški bolnišnici Mercy je umrl za srčno hibo Anton Rupnik, star 46 let in doma iz Gorenje vasi pri Logatcu. V Ameriki je bil 24 let in tu zapušča ženo, dva sinova in sestro, v Libraryju, Pa., brata, v starem kraju pa očeta, dva brata in štiri sestre. Hil je član društva 138 SNPJ, 235 SSPZ in dveh ameriških društev.
Iz Clevelanda
Cleveland. — Te dni je umrl Valentin Rovšek, star 41) let in doma iz Drtije pri Moravčah. V Ameriki je bil 25 let in tu zapušča štiri odrasle otroke.
Vesti iz Minnesote
Gilbert, Minn. — Tu so končno odprli javno knjižnico, v kateri se dobe knjige v več jezikih. V oddelku, ki nosi napis "Slove-nian", so tri knjige iz založbe SNPJ. Nabavo teh knjig je pri-lK>ročilo društvo Rudar SNPJ.
I^ovska sreča v Penni
Johnstovvn, Pa. — Dva slovenska fanta in člana SNPJ, brata Joe in Tony Demšar iz K ravna, sta 8. decembra ustrelila Velikega medveda in velikega jelena v okraju Povver, 160 milj od tu. Vsa lovska druščina v tem mestu je presenečena nad drznostjo in rekordom teh dveh fantov, ki sta prejela mnogo čestitk. -t Kr«Ak Lukan. tajuik društva 89 SNPJ v Midwayju, Pa., je pa podrl šrno na lovu zadnji teden.
Mussolini hujska
monarhi ste v Avstriji
Dunaj, 16. dec. — Pismo, objavljeno iz švicarskih virov, se glasi, da Mussolini podžiga avstrijske monarhiste, naj postavijo, regenta, da bo Liga narodov imela |>otem tudi z Avstrijo posla, ne samo z Italijo. Mussolini hoče, da bi bil knez Starheml>erg regent, nakar naj ga ob prvi priliki nasledi habsburški "kron-princ" Oton.
j' |H>javnH veiiKH zastopajo uri«**.*- •• w« Ja proti mirovnemu načr- j Minoiakih mestih, uključivši I >h državah. Da so »ocial- Chicago, so zadnjo nedeljo za-K ranči i i nroti tai- Irlitrfili m 83 irlasovi proti 19.
k I
Ni,
V
t i
ranči j i proti taj| " matii-nim spletkam, je z llerriotovega J<* imel včeraj v Herriot je dejal, ' •< "kupina pobijala -z1* Mi v soglasju S p<)r •i,,"dov in načelih
I tulescu. rumunski ter, je tudi nazna-menu male antante ' • boslovaAka in ''ijal pariški načrt narodov. On mala antanta od-osvajanjri teri-^ nilo.
Poročila z a-' Klase, da bo ita-i'"* obnovila ofen-in jugu. Oneral ,r'i jo ' informiral ' pripravljeno za 1 '»^»inuko armadi ji iK»veljuje
kij učili s 83 glasovi proti | da se stavka relifnih delavcev v Illinoisu prelomi na "ug'»dnej-ši čas". Sklep se glasi, da korak nazaj z<laj pomeni dva koraka naprej kasneje. Delavci Ulinoi-ake VVPA tudi zahtevajo običajne plače, 30 ur dela v U»dnu in brezplačno vožnjo na delo in r dela.
ras Desta Demtu. zet cesarja
Selassieja.
Mussolini je imel včeraj sestanek z ravnatelji MaUkih družb, na katerem so razpravljali o i*>-večanju produkcije U>mbnih letal, dasi m letalske toiarne Že
*edaj silno zaposlene. Dalje m-je izvedelo, da MussAliiii ne bo odgovoril Franciji in Angliji gl«-de predl^rw*ga mirovni ns-črU, <UAIer ne bo o stvari razpravljal vrhovni fa*i*t»čni ki se se* ta m* na svoji seji v sre-do.
Justični Rajnik v Mass. grozi s kaznijo
Boston. Mas«. — (FP) — Oti-kar je ta držaja dobila zakon, ki zahteva od vseh učiteljev prisego "lojalnosti", je med j>rofe-sorji na kolegijih !n univerzah pričela vstajati revolta, kar je slabo znamenje za — lojalnost in 100% patriotizem
Profesorji na hsrvardski odvetniški šoli so «e z državnim justični m tajnikom spustili v besedno kontroverzo radi tega zakona, nakar je slednji zagrozil, da bo tej in tudi vsaki drugi Soli, ki bi se uprla, odvzel čar-ter ali poslovnico.
Profesorji advokature, ki že morajo sedeti vae o zakonih, so mu odgovori, da jemanje po-slovnic šolskim institucijam ne spada v njegovo področje, am-imk le sodiščem. V njegovo področje spada le enforsiranje postav.
V kologiju Tufts sta dva profesorja raje pu*tUa službo kakor j m položita "f>risego lojalnosti". Sloviti gtolog dr. Klrt-ley Mather s Harvarda je tudi n<Wv i|K)ložiti, valed česar zna ijsgubiti službo. Kakor izročajo, Im> ta univerz« skušala raz. vel javiti ta zakon, pred vrhovnim sodiščem. Dr. J. Edgar Park s/ kolegija Wheaton pa jeziva vse učiteljstvo in druge v "skupno fronto proti histerični zakonodaji."
Italijansko prodiranje zahteva oblike irtve
Kharfirrr, anjffl^ttm-PR+pMo
Sudan, 6. dec. — Poročila, W prihajajo som iz severne Abe-sinije, govore o Številnih italijanskih žrtvami v cestnih nesrečah pri prodiranju v notranjost dežele. Vesti o teh žrtvah prikriva draatična italijanska cenzura, toda izvedelo se je, da so •tevilnejše nego izgube v aktualnih bitkah 'z Abesirvci. Nepotrjeno poročilo se glasi, da je skupina dvanajstih italijanskih letalcev strmoglavila v prepad in se ubila. V prepadih ob gorskih cestah leži stotine italijanskih tovornih avtov, ki so zgrešili pot in strmoglavHi v globino.
ADF PUSTILA AVTNESTAVKAR-JE NA CEDILU
Vodje federacije ne so* delujejo s stavkarji pri Motor Products
DELEGACIJA PRI GREENU
VVashington. — (FP) — De-putacija stavkarjev pri Motor Products komapniji v Detroitu je zastonj prišla v VVashington. da pridobi tudi vodje Ameriftk« delavske federacije za sodelovanje v tej stavki. Deputacijo sta tvorila Tom Farry, član unije Mechnics Kducational Society, In Joaeph Daylor, član Automotive Industrial unije.
Stavko vodijo tri ne<slvl»ne unije, ki ho v procesu združenja. Vsaj med voditelji je prišlo do sporazuma za združenje, katerega pa mora potrditi članstvo prizadetih organizacij. Kdina unija, ki ne kooperira, pač pa njeni člani skebajo, je avtna unija Ameriške delavske federacije. Olanl so sicer odglasovali, da so pripravljeni pridružiti se stavki, če v to privolita predsednik mednarodne unije Fraitcis Dillon, katerega je na to mesto postavil na ustanovni konvenciji Ureon proti volji veČine delugatov, in lx>ren Houser, predsednik krajevne unije, ki smeta okllcati stavko.
Green je zastopnikoma stavkarjev iMivedal, da ima Dillon |M>lno moč o tem odločati kolikor se federacije tiče In da vsled tega on ne bo interveniral v Interesu Ktavlcnrfrv. TMlIrm pa Je odklonil koojierarijo svoje unije iri obenem odredil, naj pravni zastopnik federacije Oharlton Og-burn vloži pri vladnem delavskem odlMiru zahtevo za tovarniške volitve pri tej drrnžbl.
Parry in Daylor sta rekla, da je vprašanje hitre zmage v tej stavki velike važnosti z odrom na organiziranje avtnih delavcev. Stavkarji vztrajajo kljub blagajni.
"Mi smo prepričani, ako se nam pridruži tudi avtna unija ADF, da lahko zmagamo. V slučaju, da pa ne dobimo kooperacije s strani A, D. F. In naglf (J>«IJ» iim H. klmnl.)
CLA56 l'OYA LTY
"The concepn
OFONE 1$ THE CONCERN OF l
ALL!
\ »iKaniiUMiil )* moi- drla**!««. (>«rwil Jergrr.;
>4* •4 r Amim
Mehiški predsednik udaril opozicijo
Odslovil je Callesova generala, da prepreči puč
M«xta> l'Hy. 16. dec. — Pred-setlnik Lazaro Cardenas je včeraj oplazil pristaše bivšega predsednika CaJlesa, da d<»bi kontrolo nad situacijo in prepreči mi-litaristični puč. (klstavil je generala Medino Veytio, načelnika militaristične cone Mehiške doline, in generala Joquin« A mara. direktorja državne militaristične akademije. Zadnjo soboto je Cardenas izključil tudi )k*t senatorjev na obtožbo prevratnih aktivnosti .Vsi so politični pristaši Callesa.
Obdolžitve, ki so bile včeraj objavljene, se glase, da so prizadeti organizirali zaroto proti vladi. Imeli so tajne sestanke s Cal-lesom, ki se je vrnil v Mehiko, da spet prevzame kontrolo nad vlado.
Do preloma med Cahlenasom in Callesom je prišlo v juniju tega leta. ko je prvi odklonil Cal-lesove sugestije glede ekonomskih in Mitičnih smernic.
Nevtralni iMilitlčni op«SOV«lcJ pravijo, da je Calles naredil taktično napako, ko se je vrnil v Mehiko z namenom, da s ^»močjo svojih pristašev v armadi strmoglavi Cardenasovo vlado. Rezidenca. v kateri se je Calles nastanil, Je obdana z močno vojaško in (MiliciJsko stražo, ki skrbno pazi nanj.
Predsednik Cardenas je v zadnjem času d<rt>ll zagotovila od delavakih organizacij, učiteljev, IKKleželskega prebivalstva In drugih močnih grup, v katerih naglaAajo, da *o prfprav4Jenl WHI se'pr«Uf Calh«su. Vladno glasilo "KI Nacional" Je ob po-vratkii (t)ivAega pre<lsednfka pl-•alo, "da /o mehiško ljudstvo proti CaJlesu in bo odločno podpiralo Cardenasovo politiko."
Hud boj med športniki radi hitlerizma
Nasprotniki Hitlerjeve olimpijade ''moralno zmagali"
N»h Vork. — (FP) — O|Kitici Ja v Ameriški amaterski s|n»rtnl z vasi, ki se hori proti temu, da bi Ne ameriški atleti udeležili prihod«^. cillm?»ljade v Berlinu v zimk pnHenta proti Hitlerjevemu barbarizmu, so na konferenci t« zveze dobili "moralno zmago."
Moralno so 'Amagall v tem, da je bil predlog, da zveza |>oAlje v Nemčijo preinkovalnj odbor, sprejet le z dvema in pol gla som večine. Opozicijo Vodi so<l nlk J. Mahotiev, ki ji* resigni ral <mI pred«wdništva zveze, ker pravi, da ne more Aodelovati v aki iji za ameriško Mslelovanje v tej olimpijadi. V ofs>zic|JI |e v<V'inn aktivnih klubov, (<nIn pri /.vezi imajo mIn(i(ii "mrtve ro ke", to je pravico bivših vod|ev do (Hlh^-anja
OpoziniM ne v jHaurem opira na argument, f so naeiji diskvalificirali nemška atMe, ki nino ratno, |M»litiCno ali versko Mkofcer". V olimpijadi bodo lah ko sodelovali ||* naeihki atleti. I
Medcerhveni hoj oholi porodno hontrolr
N<-m Vork iKanaJst du ros nov kater«'cerkle, ni |s»v«-na je naslovilo apel na katoH Ako cerkev v Ani« riki, naj dr/i roke pro< frt otvari, ki -o zunaj I njenega podr ■ js, Mtvar se tič< kontra« <ptivne kontrole rojutev. k<it« ri katidiAka «erk«'V narprotU-j. hohovniki iir^vij« v n\opm apelu, da katolUka <erk«'V ifns pravico /ubli v sti «* I »wijili ver ntkov, naj drk naukov svoje j « rk\* roma pa ptavl« «• iinilj« \ii ti RVojlh naokov in |»rakf«' onifti Am< ri<«norti, ki fii katoliki. i
SIMPATIJE ZA REVEŽE. DENAR ZA BOGATINE
Administracija pričela nasičevati brezposelne s toplimi besedami
OBNAVLJANJA STARE IGRE
VVashington. — (FP) — V bo-»loči predsedniški kampanji, ki je neoficielno že v teku med obema starima strankama, bodo "pozabljene!" — brezisiselnl in drugI reveži — deležni dosti toplih besed s strani ,'newdealske" administracije, d oči m bodo "gentle-mani v toplih in dobro zalotenih klubih." kakor je predsednik krstil v svojem prvem kani|ianj-skem govoru v Atlanti, (ia., svoje burbonsko kritike, deležni —» besedne "persekucije,"
Veliko simpatij za reveže in žgoče besede za Isigatlne, to bo očivldno demokratska strategija v prihodnji kampanji. Pravllnej« še je treba to tako raiumeti s dosti bunka za delavske sloje, denar pa za laigatine.
"Splošna preiskava pokaluje," Je rekel predsednik v omenjenem govoru na Jugu, "da povračsil Američan živi, kakor bi rekli zdravniki, na tretjevrstni dieti . , . ker ameriške nuise nimajo potrebne kupne sile, da bi jedle več in boljši živež."
Te besed«1 so lepe in tudi res« nične, toda če se pomisli, da je reilfna administracija prav isti dan v VVashingtonu naznanila, da Je direktnega relifa deflnltlv* no konec, nfso take predsednikove besede nič drugega kot prazne, lahko bi rekli, hinavske simpatije d«» revežev In torej navaden fcunk. Milijonom *neupov-slivcem", za katere nima ameriški kapitalizem več dela, čeprav Je med njimi velik del še krepkih ljudi srednjih let, take besede sigurno ne bodo nič pomagale. Od simpatij se ne more ni-kdo najesti, obleči se in ne priti do udobnega stanovanja ali pa zdrauiiAkc oskrbe, pa naj pride, jo od pa|leta ali od Koosevclta.
In v zvezi z odpravo zveznega rellfa Je že deset držav naznanilo, da revežev, ki so izgubili vladno (Idlo, ne bodo prevzele na sVo-Je rame, bodisi ker tega breme* na ne zmorejo ali ga pa cinično odklanjajo, V samem federalnem distriktu Je bil rellf v začetku decembra znižan za
Torej reveži, ki no direktno na ramah zvezne vlade, s| za naprej ne b«'do mogli pri voščiti niti tre-tjevrstne diete, ampak se bodo morali zadovoljiti n četrto aH jm*-to kur(jo. V preteklosti Je bu-d žet povprečno zna*al za družino $<MO na meneč, zdaj pa*Je bil znižan na $22.M. In v VVaithing* tonu n«' m« re niti |»<»samezni bre/p«»*l«v izhajati niti a tre-tj« vrstno dleto s tem denarjem, *«• manj pa. družine.
Pa tudi relifni delavci z "za* Ačltnlmi" plačami bodo na sploš-no Imeli ni/ji stamlard kwkor |*od- prejšnjo zvezno direktno dolo.
Kar se 11« c ' g« iitlemaiiov v toplih iu dobro preakrbljenih kli^ilh", ki so |h» nastopu l(<s>. seveltove adminiatraclje lamiž* no jedli i/ njenih rok Iu bili pri pr. I jeni itn »višanje zveznega dol|/a na '»'» ali celo na 70 mili-tai I, kakor Je pr««U< dnik rekel v istem govoril, ne neda) več ne iaije "IrKnllie |m-inekurlj«'" Ta jim j«* »eveda z<FtH*rna in >*e v h I«'i I te^n v rmajo v r«-put»likan-fki tabor Oiprav jih jp »edarila atiministradia v veliki meri |ae mauala na noge iu »o poli g mili Jar«l, katere so dobili od vlade, zopet pričeli J.'»nirtdltl velike profite
O v m« ni tem vprašanju ni med rM|riMikt«o< i in ilemokrati nobene principielf'« ra/like K«| j«
mm :i. al rani )
P R O H V RT A
i
PROSVETA
TIIE KNI.IGHTK.NMKNT
GLASILO IN LASTNINA NMJVKKliKC NAROUNB POOfOll.NK JKUNOTK Orgaa m! »afcliafc«4 to (tu hl...M MatUaal B«Mfll
Naro4aina u Zdruira« 4rU>« <.»»r»i ehica«a| In Kaft«4« MM u Wtu. M M u i«yl IrU. II.M M Id rt M«, u CbU«o l« CiMr« |7 M m ar ki Utu. »» 7» M pot l<U; u InoMHMUo HM.
Mufcarrlpuon raUa i tnr Lh» UalUtd »taUa <«>'»t>l ChUa**) • M Carvada I« 00 |mrt »rar. Cfcu-a«« and Ctaafa »7 M H' >•«, .«m«a tauiilrM H>	»rar.
Om c«lax/v po 4o*ii««rii. lUaopUl dupimn In B«»*r»4«atb /tanko« m »• vr«**J». R-.k.#i>i»t liUrarM vaafeiM i t nit*, po-•«U 4/aa»» IMII itd.) a« tr**i* |M~llj«U.ll« k » *lu<aju. i* |»nl.i4ll |H>*Uii(Mi A4«artUlnf rataa on a»re-awnl. ManuarripU •( *«Mumutit-ration. and unaulirtUd arl.tir. wlll not U rvturnmi. Otbar manoacrlpta. »uit. na mtunna. »Ujm. p-nmi, «tc.. «rill ba /rturna.1 U a—dat imiIjt whrn ara«".,paniad bjr aclf ad4r«a*«J Mil aU*pa4
Na«lov m »«•. kar lu* allk • lUtum t *
1'ltOfiVKTA • ■
M9V-M 8«. Utiiil« Ar«., < bl<a«a. Illlnnt* MKMUEB Ur THK fKOKUATCD PKEH«
			
*> arr . -- OatuM Nmhi m		» i:is	
	v oklepaju, m* prifn#r n*aluvu uummni, da v»m Fonmlt« >/ pr«»i<aiiK>, jgs i* T "as^-ijp • ■ ' HM	p ,T <«kt. 11, 1« t Umi ti t m »a on ^JTKKMM-	ii»3f.», v*>W% valnr* datumiMn potakla na-11*4 M uatftvl.
Fašizem in cerfc/ev
Vest iz Rimu, datirana 20. novembra in objavljena v starokra jskem časopisju, se Klani:
"Danes so ukora j vsi italijanski škofje izdali posebne poflanit-f na vernike, v katerih porivajo narod k složnemu odporu proti sankcijam ter k zvestobi fašizmu, Skof v Brindisiju pravi v svoji poslanici med drugim: Anglija, ki je štirikrat večja nego Italija, nas hoče h sankcijami zadušiti, Zato mora danes ves italijanski narod ftati na hI rani fašistične vlade in verno izpolnjevati navodila voditelja vsega italijanskega naroda Benita Mussolini-ja. Prosimo Boga za slavo in mod* fašistične Italije! — Paiermski skof pa pravi v svoji |>o-slanici: Zloba sovražnikov Italije mora z vsakim dnem bolj okrepiti duha odpornosti Italijanov, ki morajo v takih razmerah |>ostati vojaki ter vršiti svojo dolžnost do duceja. Naj Bog blagoslovi Italijo in reši italijansko kulturo! ~ Stično *r glase poslanice vseh ostalih škofov v Italiji."
Voditeljčki slovcrHcega katolicizma v Ameriki bodo vztrajali, da vsi škofje, nadškof je in kardinali s pftpežem vred v Italiji še niso katoliška cerkev. Po njihovem "tolmačenju" je gornji klfc italijanskih škofov k zvestobi fašizmu in Munaoliniju le klic škofov kot privatnih oseb, no pa cerkvenih dostojanstvenikov.
Tu'bunkum lahko verjamejo vsi t«pci tla svetu. toda ml ne verjamemo, da so v čredah slovenskega katolicizma v Ameriki vsi do zadnjega tepci. Nekaj pametnih ljudi bo tudi med našimi klerikalci in tem ne pojde v glavo, zakaj morajo vsi škofje v Italiji na en dan izdati pozive na vernike, naj prt si jo Boga za slavo in moč fašistične Italije! Težko bodo verjeli, da to, ko škofje soglasno kličejo Boga, naj pomaga k zmagi fašistični« Italije, nima nič opraviti s katoliško cerkvijo!
Ne vemo, koliko dokazov je Še treba za očitno dejstvo, tla sta katoliška cerkev v Italiji in Mussolinijev fašizem cm in isto, . Oba, faAi-*©m' in cerkev, delata z roko v roki za uspeh roparske vojne v Afriki! Oba delujeta na vse mogoče načine za onemogočen j o sankcij Lige narodovi Ali se nobenemu našemu katoliku ne posveti v glavi, da Bog, ki je |m> njegovi veri za ve* svet in vse ljudi samo eden — ne more pomagati Italiji v vojni In istočasno ne more pomagati onim, ki ga prosijo za mir? Ce tVga ne more, p:> kakšni logiki potem vsi ita-lijanski škofjr apelirajo nanj, da pomaga le Italiji i ii Musili i ni ju? Mar ti škofjr, katerih je v Italiji seč ko v kateri drugi državi na svetu, smatrajo, tla imajo U ga Boga popolnoma v svojem zakupu? Ce tega no smatrajo — čemu potem vsi ti otročji apeli, naj |M»maga fašistom in naj blagoslovi fašistično Italijo?
< a* r*ie, da zdravi ljudje, ki imajo možga-iu. malo premislijo to reč. namesto da bi em>-stMMio v*e verjeli, kar jim kdo natrobi na ušesa.
i.as p« tudi, da oni rojaki — največji I4u-larji v naši nn-tii! - ki dan za dnevom mahajo po Mussoliniju. v isti «api ps na dlstanco poljubujfjo ropato "svetemu očetu" in se prav hlapčev -k ) klanjajo italijanski cerkvi - vpričo v*,.m trm na d< Mo otipliivim dokazom, da "ta fiiši/ m in cerkev v Italiji eno in isto — pi('nehajo , Mojim bliilom m spu/.«»a|o, kako
s<> liedasti!
« i
{ 1 * ' ti rojaki loga ni, morajo isti a*no, kadat m.iluivjo po Mu.^ »linitu (katerega dol-
da p- talgovoi• n ta umor kralla Alvksan-dra!), mahniti tudi italijanskih i»kofih. ki pro»ij< Bu^m za Musmdinijevo rmago. Ako je Mi. -solini je v a \ojna kri\nna, ttMlaJ" so tudi ti škofje krivičniki. ki tahtvvajo, naj krščanski H« k poni«k« krivici! Vsakdo, ki zagovarja Mi n olinijn m nj. fove zloiine, je ki ivičnik!
Ako v pa izgovarjajo da italijanski škof-Je morajo t . dt lati, ker o Musaolinijovi suž-pr»»^ t«-to kttkor prunorski Slovnici, ki tn^rajo iti \ Afriko, čt«pra\ nočejo — tfdaj jih mor smo vpra-aii: Kdo jr škofe primoral, da lahko kotijo tudi h. ti u??? (Vrkev \ Italiji ima \endar danes «it>«Nl«» m privilfgije, kakršnih >«' ni imtda^t* |h>| stU«4ja. Je državna v rk*\ 4n katolicitem JJ: tam državna vera!	*
Vsakega' blufa in hna.«tva mora biti en-kiat son.-c Tako tu'li Mufa naših kirri-k a k* v, ki kažejo Musmiituija grdega.- Italijan-i « r *<-v pa p i, <tn»i »ta •<>« t Hncffl «»!>•
i»*mu.
Glasovi iz naselbin
Kako je bilo na lovu	kot ponavadi — toda k pojdi v
Johnstown, Pa. — "Ker nimaš hosto. Med tem bo moja stara dela in tudi jaz delam le par dni ic skrila veliko pitano jerebico na teden, zato bi bilo dobro, da si v avto, da bo* imel doma kaj po-pretenemo čas postavanja na kazati. Tvoji tovariši, ki imajo kak drugačen način," me nagovo- is vsak svoj plen (razen Janeza, ri prijatelj Jože. "Hajdi! Za lov- ki ima tudi večno smolo pri loško licenco in nekaj patronov že vu), ne bodo nič vedeli, da peljete prt moreš, puško ni pa kje iz- tu domov vsak svoj plen, ki bo pesediš. Pripravi se tudi ti, pa vsekakor večji od njihovega." gremo v hribe. Boš videl, da ne Tako se je tudi zgodilo, bo brez uspeha. Seat nas bo.1	lovcev nas je bilo. Štirje
Glej, vsa ta družba — Janez, jaz * enim zajcem, Janez z ve-in moj sin se odpeljemo z našo Hkim, domače pitanim petelinom, karo, ti, Tomo In Lindy (iz « Jaz pa z dvema debelima kura-Johnstovvna) pa z Lindyjevo lizo. Tako se je zaključila moja Odhod v sredo točno ob 5. uri Ipvuka šezona kot običajno že zjutraj, da pridi mo dovolj za-časno na mesto in presenetimo Lovski pozdrav! zajčjo zalego tik ob koncu nje-	A. Vidrich.
nega ponočnega krokanja. Jaz	--
vem, kje imajo sestanke. Videl «« nekaj « načelni izjavi 8NIM jih boš na tucate skupaj. Dal! | Herminie, l»a. — Podpisani bomo vsak en strel in zajcev bo «<?m član SNPJ že 28 let in njen na kole" . . .	|aritat';r, odkar bih; nstanov-
Jožetov govor mi- Je silno na-'ljeno društvo Edinost št. Zi v vdušil. Vraga, to bi res bilo flet- Darraghu, Pa. Da sem postal no! In že v duhu sem videl same- član šele par let pozneje kakor ga sebe, kako ponosno korakam je bila ustanovljena, je ta proti domu. Na verandi me gle-| vzrok, da sem bij že prej član da moja stara .^ilnp presenečena, "Ji^ne organizacije, namreč Ar-in še bolj ponosna, ker me v!(fi)WMW' unn ^Ste^ Kasse, nem-preobloženega z velikim zajčjim #ke deJavskp pbrtporne organi-tovorom.	j zacije, ki je imela še bolj stroga
Našemu govoru je prisostvo- socialistična nafela. val tudi sosed, Mlinarjev Janez. | In čepr^omi finance niso do-Vldoč mojo zadregd, mi hitro, puščale, da tjj bil prej pristopil priskoči na pomoč ter mi ponudi v jednoto, sem 'bil vseeno njen svojo puško. Pojasnuje mi tudi, \ agitator, ker sem videl, da se da je "kanon" bolj stare sorte, j bo razvila v organizacijo, ki bo ima pa prednosti pred vsemi dru- ( kazala pot iz teme. Vsled tega
gimi v tem, da se kar sama od sebe orientira na zajce. Ko pride na cilj, se kar sama sproži. Bodi gotov, da ji tudi ne bo ušel, mi pravi.
Z vesel jem sem pristal na po-nudeno ml uslužnost, preskrbel vse potrebno in bil ob določenem času na mestu. Odpeljali smo se kakih 17 milj v Alleghensko pogorje, se izkobacali iz naših vozil, nakar prevzame vodstvo fronte Janez Pomoranča. Takoj da povelje: "Vsi flinte naladat!" Povejje je storjeno (le svojo je pozabil naladat!).
Vrag vedi, da pri najboljšem
nem postal tudi njen član in bil lota 1908 poleg Jos. Pajka dele-Kat društva 23 na izredni konvenciji v Chicagu. To društvo je takrat namreč že imelo o-krog 150 članov.
Ta konvencija mi je še prav dobro v spominu. Pokojni Jože Zavertnik se je boril ko lev, da je konvencija potekla v korist jed note in prisilila bivšega blagajnika Klobučarja, da je izročil blagajno. Takratni tajnik Frank Kerže je bil od zata-rovalninskega departmenta v Springfieldu že prejel obvestilo, da bo čarter preklican, ako se
upanju je včasih na i večja smola.1 ne pogodimo in izravnamo h<>-Naši lovski psi so se sicer trudili i matije. Konvencija je spravi* in tudi nekaj podili, toda kdo ve,'la vse v red in od tedaj je jedkam so tirali tiste dolgoušce. Se- nota stalno napredovala
le okrog poldne se mi je začela nuditi prilika. Prišel sem prav blizu velikega zajca, ki me Je začudeno gledal. Pomerim. Šklep. Puška ne poči! zajec pa počasi cdkuri kot bi me hotel s tem dražiti. Silno sem bil vznemirjen. Naboj ni dober, sem si mislil. Zamenjam ga. Kmalu potem doživim enak slučaj. Zdelo se mi je čudno. Vzamem si časa in pre-iAčem defekt. UgotoVim, da je bila pri puški strta udarna zmet, kar je pomenilo konec moje lovske sreče za ta dan.
Odkrevsam nazaj k našim avtom. Sedem ter se poslužim vseh dobrot, katere je premogla naša proviantura. Jezil sem se nad smolo. Težko mi je bilo misliti kako domov. Vsi moji tovariši obloženi * plenom, a jaz pa — prazen.
Kmalu pridejo moji tovariši za menoj, le dva osrečena, vsaki z enim zajcem, drugi pa prazni. Takoj sem bil bolj vesel. Najbolj sem se bal našega vodje Ja-ntza, ki pa mi je začel toiiti svojo smolo, češ, da je ves dopoldan zapravil po svoji lastni zaneman Jenoitl s ti m. da je hodil po ho. stl s prazno puško!.,In k > je im*l priliko streljati, ni imel s čim.
Takoj nem izrabil priliko in iv-kel, da v« m /a | roster, ki nam bo nadi mest i I Itgubo ča*a za daru s. Se je čas. po<lu*njte, tovariši! jim re'em. Kakih 10 milj je od tu lepa pot do tja. Tam so male farme mojih in vaših prijateljev. Na Kantner k Stra-lišerjevlm in ftkrlovim! Pri njih je zajcev nič koliko; pa divjih puranov, velike pitane ji rrbit e, gr^i. Jeleni, *riie in vse polno druge divjačine. Tntli se nam ne bo treha tako silno mučiti. l>o-dal sem. da *e nobmkrst, kadar sem šel tja na lov. nisem prišel prazen domov. Gov
tako prepričevalno.
moj predlog *ogla*i d< bri pol uri *mo 1»
Pt ijav imo ne pri i pri Stra/i»*rj«<v ih r ki so ra« ffmtolj., Mr Str*r «ar u -k t« tim mojo nm« lo i di m \ Mni m<*)«i", \ rm, <1*
In zakaj je jeduota napredovala? Zato, ker je sprejela tak program in principe, da smo agitatorji imeli lahko delo pri naši agitaciji. Tinta leta se je namreč socializem dobro razširjal; ljudje so se zanimali za unije. In ker je bila SNPJ 100'/ za te ideje, je zato tudi rasla.
Kar se tiče verskega prepričanja, sloni» SNPJ na svobodno-miselni podlagi, kar je bilo tudi velikega pomena za njen razvoj. Jaz bi rad vprašal tiste člane, ki bi radi spremenili to načelo: Kaj pa je hudega v tem? Mar nisti Združene države glede vere na isti podlagi? Versko prepričanje vam je dovoljeno, Ni-kdo vatn ne brani hoditi k masi. ako želite, saj svoje mesečne prispevke ali asesment plačate sami. Toda kadar hočete, tla ibi se spremenila načelna izjava SNPJ, potem se vtikate v zadevo scojfh »obratov, ki so že spregledali in priili do prepričanja, da se lahko izobražujejo iz po-dučnlh knjig bolj usp?Sno kakor pa iz molitvenikov.
Pred rojstvom SNPJ j«*J>Ho v i te i de^eU ti«o<V shiveiitkrti <tf-lavcov, ki ni o hoteli pristopiti k že obstoječim katoliškim or-
ganizacijam zato, ker niso hoteli moliti pred sejami in hoditi k spovedi, kur je bilo obligat-no za vsakega člana. Med nami je bila torej potrebna organizacija, ki je svojim članom garantirala 'versko svobodo in obenem bodrila člane k delavski izobrazbi.
Rudarji, ki so prihajali iz Nemčije in Avstrije, so spoznali to potrebo že tam. To je razvidno iz dopisov Načeta Zlem-bergerja in drugih pionirjev. Mnogo pa Je takih, ki sicer ne pišejo, toda odobravajo, ker vedo, da je bilo tako. Se sedaj imam potrdilo za naročnino na delavski list, katerega sem si bil naročil v Nemčiji leta 1900. Naj tukaj povem, kako je prišio do tega, da sem »i naročil Ar-4>eiter Zeitung, se organiziral in facjstal socialist.
Neko nedeljo sva šla/ s prijateljem v Nemčiji k maši. Gospod je s prižnice na prostaški način zabavljan čez delavce, češ da rffi puntamo našrm delodajalcem, kar je smrtni greh. Rudarji da zaslužimo od pet do šest mark, v fabrikah pa od tri in pol do štiri marke, kar je preveč. Zadostovalo bi 80 fenigov, ker s tem denarjem se človek lahko preživi. Ker sem plačeval pa 45 mark na mesec za hrano in stanovanje, mi je ob teh besedah takoj šinilo v glavo, da bi me nikdo ne hotel vzeti na hrano, če bi poslušal gospoda. Svojemu prijatelju, ki je v Mihvaukeeju, sem šepnil, naj zapustiva cerkev kot protest proti gospodovi pridigi, kar sva tudi storila.
To me je torej odtujilo o<I cerkve, ker sem takrat spoznal, da duhovni služijo le (bogatinom. Takoj sem so naročil na Arbeiter Zeitung in z menoj vred še več drugih, se vpisal v delavsko organizacijo in postal socialist. To je bilo leta 1900. Ako 'bi naši mladi člani malo poizvedovali, bi lahko slišali še več takih stvari.
Glede kore.HjK>ndenčne šole se strinjam s Simonom Kaučičem, ki je pisal v Prosveti z dne 4. dec. Ne bi škodovalo, ako bi imeli v «aj enkrat na mesec prilogo v angleščini, v kateri bi tudi pojasnili mučeniške .žrtve katoliške inkvizicije. Jan IIus je bil na primer komaj pred 500 leti sežgan na grmadi, ker je propagiral reformacijo cerkve. Ali mislite, da se to lahko ne vrne nazaj? Morda se boste smejali in rekli, da s<* ljudje ne bodo dali več vreči v tako temo. Toda j kaj pa je\ fašizem drugega kakor korak v srednji vek. Kapital, bogastvo, je 'koncentriran v rokah štirih odstotkov bogatinov — 80 V' istega. Kaj to pomeni? Ko je padel Rim, je bilo bogastvo v rokah dveh tKistot-kov ljudi. Vzelo je skoraj tisoč let, pred no se je zopet vrnila civilizacija.
Tordj kaj hočete sedaj? Dve poti sta pred nami: ena vodi v fašizem in v temni vek, druga pa v blagostanje z odpravo pro-t itnega sistema. Druga jnit too privedla človeštvo do takega luksusa kakor ga svet še ne pozna, ker imamo čudovite stroje zu producimnje vseh dobri»n. Ampak za dosego tega mora izginiti profitni sistem, stroji pa bi v novi družbi služili človeku. Bili M I j udrfka lastnina.
To se pa ne more zgoditi dru-gače kakor /. usvojitvijo Vlado po delavstvu. Vsled tega je |x>-tlebha delavska stranka, ki ima tak prt »g ram. In resolucije, aptrjete na konvencijah SNPJ.
_ T0BEK, 17. Dirrpun[r i
—rated Plet
Anne McEvven, bivša urednica lista "Duluth Labor World.
soglašajo s tem programom. Torej smo člani jednote upravičeni propagirati v našem gla filu uresničenje teh idej. Mi, ki se strinjamo z načelno izjavo in sprejetimi resolucijami, se upiramo vsiljivcem nazadnjaškega Ikova, ki ne mislijo drugega kakor varovati svoje interese — svoj "job" — pa magari če strada milijone reve-žev v deželi, t|a propadajo v svoji revščini in si jemljejo življenje. Po izjavi .policijskega departmenta je brezposelnost vzrok 60'/* hudodelstva. Torej zavedni1 delavec ne more, ako je pravičen, podpirati profitnega sistema/
Glede cerkve same. Dokler bo zagovarjala profitni sistem, jaz ne 'vem, zakaj naj bi se ini delavci zanjo ogrevali, Tudi ne pozabite, da imamo v Ameriki veliko ver. Otroci nekaterih slovenskih staršev hodijo v pro-testantovske in ne v katoliške kakor so njih starši v domovi ni. Torej ako bi hoteli spremeniti načelno izjavo, bi nastalo vprašanje: v prid kateri cerkvi? Končno bi pa tudi v Prosveti ne bilo drugega gradiva kakor cerkveno. Jaz svetujem tistim, ki so proti načelni izjavi, naj gredo v KSKJ ali njej podobnim organizacijam. Pri vstopu v našo jednoto je -vsake nin prosilcu prečitana izjava, v kateri je orisan namen jednote in tudi povedano, kakšna je jednota. In v<sak prosilec se mora zavezati, da se bo držal njenih načel.
Naši nasprotniki naj bpdo t iliko tolerantni, da se drže zaveze. Priporočam jim tudi, naj malo mislijo, če hočejo, da bo šla civilizacija naprej. Taka civilizacija namreč, v kateri ibo delavec -postal gospodar sveta, užival sadove svojega dela, odpravil vojne in končno dosegel mir in nebesa na zemlji. Tudi naj zagovorniki profitnega sistema ne <poza!bijo, da ta sistem, k i po v z roča voj ne, kon troli rajo T iTmdriki republikanci in de-niokratje. Cas ni več daleč, ko se bliža nova svetovna vojna. Pišite torej raje v našem glasilu, kako isto preprečiti in organizirati delavstvo v unijah, politično in proti fašizmu, načelna izjava SNPJ pa naj ostane nedotaknjena.
Anton Zornik (87).
«c
Delničarska seja 81)11) Sharon, Pa. — Slovenski delavski izobraževalni dom poživlja vse delničarje iz Sharona. Far-rella in okolice, da se gotovo u-dt leže letne seje. ki se vrši 22. dec. 19M5. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za leto 19.V> in sploh vse |K)slovanje tikajoče se doma.
Vsakega delničarja mora zanimati tudi poslovanje našega doma. Priliko boste imeli seznaniti se p tem iz* letnega poročila. 1'radniki bi radi sliAali mnenje vseh delničarjev, torej vsi na let-no sejo:
Frank Okorefl, zapisnikar.
Tragično poglavje o avto mobilskih nezgodah
Avtomobil je bil nedvomno blagoslovi veštvo Pomagal je premagati razda;,, . koma igrača za bogataše postal je , { za poljtdelca, kakor tudi za meščana t se pa ni 6e naučil manipulirati motoT - iT varnostjo. V rokah nečimurnih in ... nih ljudi je avtomobil prepogoston a
varno orožje, ki ubija ali mrcvari do" bitja.
Avtomobil je že zdavnaj dobil odi;, • v ameriškem življenju. Imamo v Z državah več ko 24,000,000 Motorni 1 pram 9,500,000 v vseh drugih d«Ma», J skupaj. Ta dežela pa tudi izkazuje najvj Število smrti in nezgod vsled avton , tistike pokazujejo, da v zadnjih petnajstih tih prekaša to število žrtev za 145,000 ,, kor pa znaša število vseh smrtnih sluča vseh vojnah tekom vse zgodovine Zdrjz držav . . .
In vendarle število smrtnih nezgod um lje raste. Vse kaže, da število avtomobil slučajev smrti bo letos večje kot on;.
Federalna vlada, kakor tudi drža\^e.. činake vlade, vodijo sedaj varnostne 'kani j ki naj vplivajo toliko na voznike kolik« pešce. Večina avtomobilskih nezgod je dica brezbrižnosti. Motoristi vozijo z v brzino, ne dajejo pravilnih ročnih siKna vozijo z obrabljenimi zavorami in prehito druge avtomobile ob ovinkih. Pešci na strani gredo čez cesto sredi bloka, proti s lom, diagonalno ali hitijo izza avtomobila avtomobilu, ki prihaja v drugo .smer.
Varnostni strokovnjaki trdijo, da del n&sijo tudi vlade precejšnjo odgovornost, go držav ni še standardiziralo svoje prom odredbe in ne zahtevajo od sevojih mest uvedejo enakomerne prometne signale, manjkanje strogosti pri uveljavljanju pr nih pravil ima tudi mnogo opraviti z v i s. številom avtomobilskih nezgod.
" Končno pa so motoristi in pešci nedv najbolj odgovorni za to, da s. zniža -v prometnih slučajev smrti. S tolikimi avl bili po cestah je dolžnost vsakega pašami ka, da uboga prometne zakone. V mestu Yorku je bila sestavljena zaobljubil vam s katero naj se vsak motorist zaveže: I* prometna pravila in odredbe, ubogaj prom signale, daj signal, kaj nameravaš, poznaj voz in drži ga v dobrem stanju, ne vozi lii je kot zakon določa in treniraj se, da hu> kaj je storiti v slučaju nujnosti.
Slična pravila naj se postavijo tu li za Ne prekorači ceste drugje kot ob krizi : u tem počakaj za pravilni signal, ne hiti » sto izza parkiranega avtomobila in na hodi ix) levi strani ceste, da Ik>š videl pr« ki prihaja v tvojo smer.
Mnggo nezgod imamo radi pijanih vozni pa tudi radi pijanih pešcev. Dejstvo je šest odstotkov smrti vsled lanskih nezg« bilo pripisati pijanosti voznikov.—FI.IS.
Spremenjeni okus med nosečnos
Znano je, da dobe noseče ženske nen poželenja po posebnih jedeh. Znanstveni o tem že mnogo razmišljali, rte da bi pri-pravega rezultata. Sedaj pa objavljata Hansen in dr. Langer iz Rostocka -top i/, ke »itfOi Vprašanju, iz katerih bi bi! ■ ra/. da so ta poželenja v zvezi z živci oku>a. merjala sta okus noreči h žensk z okusom malnih žensk in ugotovila, da je oku.> precej manj občutljiv. Ker se zmanjša izločevanje v želodcu in izločevanje >lim morajo pokazati nenavadni okusi, ki >r Žajo baš z nenavadnimi poželenji.
I>anid \\ IMI rftrrktnr federalnega hndžeta.
USTNIC A I HKDMŠTVA
VVest A Min. VVis., I.. M. S. — obrnite se na Immigration Office zu natančne informacije. Kolikor je nam znano, lahko kdo dobi *emkaj izven kvote starše ali mladoletne otroke, za katere sam skrbi, toda glede sestre smo v dv omih.
St. Mar)'*, Pa.. M T. — Tn\-»veta se ne bav) s pesniškimi po. «kusi. O glavnem »tantl tehnokratov nam fii nič *nan< ga H^loh m vemo, če kje obstoji kakina tehn« kraška organizacija.
Preizkušnja živcev
Vr Škotskem mestu Glasgovvu je J t< a pina korajžnih fantov preizkusiti s\.ije| Njihov korak spominja na blazne -t;«\<' ' me ali na pustolovščine divjega Zapa i jo možatost in neustrašenost <o me<isebojno s tem. da so položili gla1.« t lezniške tračnice in ležali do zadnjega ka, ko se jim je vlak že približal. I r<" res mnogo poguma, kajti na tračnica tako dolgo, da je strojevodja sam v bi'jih ne povozil ustavil vlak in tak« hipu preprečil nesrečo.
Oblast pa takejia poguma ne ti "1' in zato so se morali korajžni tantj« jati na policiji. Pravili so, da jih k temn koraku film, v katerem o \ • no preirkušnjo živcev. Zaenkrat liciji samo posvarili, če bi pa hoteli -šati svoje Živce, jih IhmJo kaznova
Abetinski koledar
Aliesinci imajo kaj čuden kol«-pri njih začne 11. septembra in mesecev: dvanajst jh» trideset <l' stvga s ju timi dnevi, v pre-topr» šestimi.
Aliesinski k«»le-iar |e prirejen skem, le-ta se jia ravna solne d ni, kakor je v na\adi v lolik '1 želah Ko s«) pr*4 nekaj leti ra Zvezi narodov o koledarski r«' slncf predlagali, naj bi zapttdni -m hov k«»l« 1« t
snemal, rer imidrenejš
I a
TOREK
17. DECEMBRA
Vesti iz Jugoslavije
Kur bar Kant >
skotil i
raz rt >1
kakor
► s (l S V K T A
srednjih šol
Fo jo vs&

(Izvirna porodila i« Jugoslavije.)
milili avtobus. '1 obesiti nanj,
\ r1 V'	:u lTLc * Hi > listu-, kjer sta imenovani pesmi
1 £	h ta- prvič izšli. Imenovana čitanka Je
piiznanje "M&diiiskeniu
njreino, da ,i je prebil loba- izšla pred tremi mesen. •u<». S p« ;vn . h banjo so ga takoj
..-trFIJK.N SLOV. STROJNIK	Utonila v Dravi,—Kadar Dru- !irt nt's,J k bližnjemu zdravniku
VŽKIKZNKVI M AJDA NU	va naraste, izpodjeila strme bre- K1 l,a J1' vtakt j. da je rani
E - . ^	Kove na Dravskem polju in pota ahs"jutiio smrtna. Fanta so od
. Steznika v Sr-	ob strugi ho oh t»l .m vedli den.» v k l . .. .
Usdjenra Železnika v
* biji
Ljubljana.
Vujnica v Srbiji je prišlo
uročilo, da je postal tamkaj žr-
1	tiočina slovenski rojak, .15 L strojnik Pavel 2eleznik, po
Z \z Save pri Litiji. S tova-
2	s katerimi je bil zaposlen v Lniku Železni Majdan, je sel "pondeUek 25. nov. v sosednji Vojnič nakupovat razna živila. ^ & *e zVec-er v račali domov, je |eMdcma nekdo iz zasede ustrelil proti družbi in v glavo zadet
je zgrudil Pavel 2eleznik. Kri *mu je pocedila iz lobanje. Pre-jesiisoK« bpž k zdravniku, a po-iodba je bila absolutno smrtna j, naslednji dan je Pavel 2elez-likumrl.
Pokojnik je bil doma s Save pn Litiji, dilal je let v litij-*em svinčenem rudniku Sitar-j^cu. V Litiji se je tudi oženil i Marijo K« kliče vo. Ko pa je rud-, aik nehal obratovati, se je prebil v Železni Majdan, kjer je hfl zaposlen, v rudniku, ki je last Kranjske industrijske družbe. Pokojnik zapušča vdovo in dve hčerki.
Pojjresanca se vedno niso na-
»|L — Poročali smo o izginotju prdilrii.^kega mojstra Ivana Janezka v Litiji. Do pclnoči je bil vgistilni. od koder se je napotil ioirov. a ga domov ni bilo. To jt bilo pred šestimi dnevi. Vse pjQ iskali sledov za njim, br-■javno so se obrnili na vse so-adirike, a vse poizvedovanje do-ilf) je zaman. Najbolj verjetno je. da je Janežič—morda vinjen -ašel v Savo in utonil. Zato so poizvedovali tudi po krajih ob Sivi, a doslej niso našli še nje-tovejrar trupi«. Vsa Janezičeva rtevilna družina je že obupala in Ajckujo očeta.
Ji>*ip Kijavec v Rusijo.—Znani
slovenski tenorist Josip Kijavec, ki it mnogo let poje po nemških in čeških odrih, je dobil vabilo u i" koncertov v Rusiji. Zad-ijemc.Heee Se nahaja v Jugoslaviji t«r je pel v. Zagrebu v več
ob strugi so ob takem vremenu	Vt'1!11 (t(,,ll< * k staršem, kur jt
nevarna. Tako je te dni zahteva-	!. lu,:>i v Prišel do zavesti, a la Drava smrtno žrtev. \i A«a'-,z',ltr''!' l»l llogel poškodl)i. Mil
jevcev v občini Gorišnica se je	K' žalostnim staršem
napotila v vinograd staršev \ Za-	u" t>la,a ' ki It še hčerka, mlaj-
vrč 'M letna posestnikova hči A-	sa Starše. ki se sicer
na Kujčeva. Zvečer se je vračala	!\vk.° ' živIjeuje ob
in nosila s sabo sedček s li-	C11,1' l),a(i rudarski, u ta nesre-
tri vina. mrežo za listje in nekaj	oaizp,J> zadela in stu oče in mati jabolk. Spotoma se j.* oglasila
Shod proti draginji. — Sti\^. kevna komisija, centrala soc. j str« kovnih organizacij v Sloveniji, je sklicala pred tednom shod j proti draginji. Shod je policija prepovedala. (Ameriški klerikal-i vi lahko spet napise kaj o svo-1 bodi, ki jo je dal sedanji notranji minister, duhovnik dr. Korošec. )
\ lom sridi Ljubljane. — V. no-či na 30. november je bil izvršen
■Hzelo obupaš-.., \ -a /.agorska doli-	x ,oni v pisarno garaže Desa na
mlinu pri borlskem mostu in mil- jMa 8°čuv>tvuje z nesrečno druži-	l)l»iajski cesti v Ljubljani, na-
nar jo je še opozarjal, naj pazi	Igorju je pred tednom	sl,r<4i kavarne "Evropa", torej
na poti, da ji ne spodrsne' v Ura- l!l" umi1 hl " znani gostilničar	s, (>ili ,m>s,a. Vlomilec je odprl
vo ali breg se udre. Kujčeva ;e)liakar v s?« fuh. Kolehal je /e	vrata v K«raie. nato vrata v pi-
šla sama na pot. ki vudi tik eb |cImI-' ^asa	l«>dlegel. (;<►-	sarnu >'1 vrata v fcelozne bla-
bregu. Ker je narasla Drava iz- f!l.,lno x,(,il 4,a,'t' «U^goV edi-	ter lH»b,'al MJe «L(MH)
podjedla breg. se je Kujčevi na 151 ,M1 l <'0,	t,Mn x ,,ankovcih, drobiža pa se
nekem mestu udrlo pod nogami! Metliški vodovod. - V krat-	^^^ 'VJl^
in i,adla h v DraVo, Domov kem bo v lovod v Metliki dogo-	'lu,,JM' Ur W Uh4l° U(,a,,K N ni bilo, in ko so šli zjutraj g|e- (to\ijen. Zadnja dela <lokončava-dat, so našli na nekem mestu
udrt breg, na nekem otočku sredi Drave pa sodček in drugo, kar je nosila Kujčeva. Njenega trupla Drava še ni naplavila.
Sankcije in naši Notranje i. —
Izvajanje sankcij je zelo prizadelo naše Notranjee, posebno ves logaški okraj, ki gravitira po svoji zemljepisni legi na Trst. Vsa izvozna trgovina Notranjske je bila navezana na izvoz v Italijo. Najhuje je prizadeta lesna industrija, ki je predelovala
jo pri rezervoarju in zajetju vode. Motor črpalke ho z električnim vodom zvezan z avtomatičnimi stikali, tako da se bo rezervoar avtomatično napolnjeval, kadar bo treba. Rezervoar so pokrili z zeml jo in rušami, tako da ne bo v» la izpostavljena zunanjim toplotnim vplivom. Poleti je bila voda topla in je dišala po novih cev h, zdaj se je to že izgubilo in voda je turttakoruj polenoma čista. Cevi je položenih j nad dva kolainetra, v mestu je I I hidralitov. enako število jav-
uporabljiv. Ves les so žagali in predelovali za potrebo italijanskega trga. Zdaj je ves izvoz lesa
les izključno za italijansko rabo ,,..	,. „
in je t« les ZU ,ln,Ke ,l.v,,v„ m- " "• > v ,,„,M.|Ja|l t,„ ho «z
bodo vodovod tudi v hiše. Poleti
so i/, tega vodovoda odvažali tudi
vodo s tanki po krajih, kjer jo
„ Tf i:; i i * \i i PrihiAnjkovalo vode in je bila hu-v Italijo ustavljen. Mnoga ,.„ ,,,. ,. .	, , "
i	.. .	., . on suša. Iirez tega vo<Iovim a b
lesna podjetja so /e ustavila ob- iti,.,	K	B .
4. ■ . . ... . .	po m i 'e mnogo težia~in
ratovanje m odpustila vse delav-, skro|m„.]sa	U8J1
ce, po drugih podjetjih pa dela	'	•
le še nekaj delavcev, da uredijo l'boj preu/itkarja. Iz.Nove-zaloge lesa, potem pojdejo tudi ti ga mesta poročajo o uboju, ki jo na cesto. Samo voznikov, ki so bil izvršen pred tednom dni v dovažali les iz gozdov, je priza- Malkovcih jtri Pržišču. Tamošnji (letih s tem (krog 1()(M>, vs IT posestnik IgnaeiJ Repo v ž je po-skupaj pa je zaradi ustavitve j vabil 7:5 letnega Jožefa Livka lesnih podjetij prizadetih posred-! iz Skovca, naj pride po dogovorno- in neposredno okrog 20,000 i«'"i preužitek. Stari Livk se je ljudi, delavcev in njih svojcev, res pripeljal v družbi Uijzeta Zaslužil ne bo ne gostilničar ne ,'ivka l^'P»vž je oba l<i>o po-trgovec kakor doslej. Prizadeta	V hipu pa. ko je s.pal
je tudi trgovina z mlekom. Ob- K«'P«>vž kašo v vrečo, ki jo je dr-mejne vasi dobavljajo mnogo *aI s,;irl ]M> RpIM,vž IM,,f*-mleka Trstu, posebno mlekarska nil iz /r»)a nož 111 ^ra Wistt,,l, Mtar" zadruga v Logatcu, ki je vsak lkl« N vrat- Na «t»^kovo kriea-
^rah (tudi skupno s Saljapi- jdrugi dan poslala cel tovorni ar- 11M' J1' l,nhit( 1 v s',m LoJZ4' ,Jvk/
ki je gostoval v Zagrebu in Beogradu) ter se poslovil pred •v*jim odhodom v sovjetsko Ru-iijo. Dne 27. nov. pa je nastopil v ljubljanski operi v vlogi Faust<t iv (loudonovi operi) ter J; tem nastopom poslovil (hI skega občinstva, ki ob hkratnem, njegovem goato-^ju napolni opero ,4do vrha".
1)1,1 w" je bil deležen močnega
Pffluaenja.
Romski rudnik se ustavi?—
Mulu po nastopu nove vlade je lll|laria predlog prometnega mi-s,'r;i mi/ala dobave premoga iz f*n>1(ili rudnikov za državne hkrati pa povečala na-f iz premogovnikov v Srbiji, i- bila znižana dobava iz m \ l i hoveljske premogo-'	Po tisti odredbi
to mleka v Trst. Iz Trsta je pri- ki	Nareku » Repovz«vih
hajal tovorni avto vsak drugi Starčka so pripeljali v kan-dan in odpeljal poln voz posod z	bolnišnico, vendar pa je
Livk po nekaj dneh po»llegel 7a strupljenju. Ropovž pa čaka v novomeških za|»orih na svojo ka-kazen.
Smrtna nesreča. V Kropi
mlekom. Ko so se začele izvajati sankcije, ni bilo več avtomobila niti kangl, ki so last zadrug -. Zadruga ima tudi velike terjatve v Trstu, kijih seveda n* bo dobila plačane zlepa in kmalu, mle-1gradijo zidovje |»roti plazovom, ko pa bo morala predelovati v Pri lom delu je bil zaposlen tu-sir, ki pa ga je t(«že prodati. , b -'» K"1 <i«'l«vec Kratice Lirz-Kmetje bodo morali čakati na >«r Dobrave. Dne 2!). novem-denar za mleko. Inkaso po trgo-lbra s., raZstreljevall skale, pa en
drugih predalih je bilo še nekaj denarja, a očitno se mu je mudilo.ker se drugih predalov ni dotaknil. Zjutraj oh Postih je prišel na delo uslužbenec ter (»pazil vlom. Policija je uvedla preiskavo. Dasi gre za vlom in tatvino 61,000 Din, je o zadevi kar u-tihnilo. Morda gre za "ugledne" tatove ali pa za ljudi, ki poznajo razmere v garaži zelo natanko.
Smrt pod vozom. V liušta-
nju so je pripetila smrtna nesreča. Dva hlapca |x>sestnika PloAlvčnika sta po blatnem in strmem klancu peljala dva voza lesa. Prvi je peljal s konji hla|H»c Maks Vebor. Ko jo na klancu hotel voz zavreti, ga je vrglo na nepojasnjen način pod kolo, ki se niu je zarezalo pri ramenu v telo do prsnega koša, ki ga je kolo strlo. Ko je pripeljal za njim drugi hla|>oe. je opazil ne srečo, ni pa mogel dobiti prija telja izpod kolesa. Stekel je po ljudi, a ko so prišli, jo bil Veber že mrtev. Njegova poškodba je bila absolutno smrtna.
Janežič najbrž utonil. — Poročali smo o izginotju litijskega prodilnUkega mojstra Janežiča, ki se je v nedeljo 24. novembra pozno ponoči vračal iz gostilne, a se domov ni vrnil. Domnevali so takoj, da je morda omahnil v Savo. Zdaj je skorajda že gotovo. da je JaneAji a odnesla Sava, Pri Ponovičah so namreč našli ob bregu klobuk, ki ga je naplavila Sava in so Janežičevi sorodniki r spoznali. da je klobuk last pogrešanega Janežiea. Tako je skora j dokazano, da je Jane-žič postal žrtev Save, vendar trupla Sava se ni naplavila oz. ga niso še našli.
KinKrat«! rifluiM
"Itutleuarski" pieittugoinik v lilDinl Shamokina. Pa., na polju antracita. Ta "obrt" je v cvrtju, odkar so prijeli magnatje zapirati •premogov nike.
IZ PRIMORJA
vinah in gostilnah s<- je znižal za polovico.
Smrtna nesreča 10 letnega šolarja. — V Zagorju ob Savi se je pripetila v petek 2'.». nov. huda nesreča, ki jo zahtevala živ-
J<'
Vojaki nočejo odpotovati
"(»iustizia e Liberta" iz Pariza poroča iz Milana, da ni hotelo vo-naboj ni eksplodiral, zato je Luz-lčje število vojakov, ki ho se pri-narna^ul nanj nov naboj ter pri- peljali z vlakom iz Benečije, od-žgal. Po eksfdoziji e je Luznar potovati naprej v v7.h<slno Afrl-
Ipribližal, tedaj i»a |< eksplodiral tudi prvi naboj in ves strel Je 'udaril naravnost v Luznarja, ki z razmesarjeno glavo in prsi
'Anicam na
prem
jenje ponesrečenega, komaj Bi, ,	'	. i ,	oble/al mrtev,
let starega šolarja Jožeta ,Stup !
nika. sfna rudana SI upnika., \ MlaiinitlM Ust« 4m (1(NM • ki rudnik dobavljal. FHnt -Q Ae] |M) Zjt|forj„ K|<M|at iz jn p.i.Tj) ,/>li p, Mni Mileta Klop
ložbe trgovin, ki so okrašene z« i i< a "Tri otrokove zel je" iij "Mm Miklavža, ko pa se je vra al do r> < |jredstavi". 'l i <lv«' pesmi mov v Toplice, ga je dohitel pri • t'a )»ili -prejeti v "Čitanko" za .'i.
Ri

sm srno je
mesec samo 2(K1 1 To je tako malo, "Uu ne bi izplačalo "' ^« < ev ski rudnik ter je • Kočevski rudnik u-■ nad 100 rudarjev ^ plošnem vuse akcije '".lavskih zbornic, po-°bčin itd. ni imelo ni-bilo le je namreč, i o ministrstvo (kI-omalo za železnice rudnika H00 ton J» dovolj velik.^j ' «kemu rudniku "taviti obratova-j f l«' kočevski rud-11 železnicam 800 ' l»j pa je prišlo " ilne strani, da v z«*le d«*c«>mbra 1 '•"■enih 200 ton. i e ro- to tem. da to*n niso |H»d-v !ade. Tako je . 4 ki rudnik na obratovanje, in 'H« Senatorji in oni je mo bili na- ! redu iwjo pri vladi, 'a >.tvar zavzoj«-in delav «ka a"j< jo. ali IkmIo r *o bile j*, v«'
zaman.	i
ko. Zaradi invliscipllniranosti so morali poklicati karabinerje, ki so vzpostavili red.
Smrtna nesreča. Zadnje dni so j«* v 'Jrstu smrtno ponesrečil r>J letni tramvajski sprev(Mlnik 1'ranjo Prele. I'ade| je znak z voza in si prebil lobanjo. V boj. niči i«- nekaj ur i>ozneje podle. g< I pošk<slbi.
4Ne moremo/ pravi jo evropski dolžniki
Enajst držav spet defal-tiralo plačila
NVashington, D. C. ■ Vlada Zdr u/.enih držav je 15. decembra spet prejela obvestilu od enajstih evropskih držav, da "ne morejo nič plačati" na svoj vojni dolg Ameriki. Vseh dolgujočih držav je dvanajst, ki v skupni vsoti danes dolgujejo Združenim državam čez 12 milijard dolarjev. Prod tremi leti, ko je Nemčija prenehala s plačevanjem vojne odškodnine, so tudi evropski dolžniki'prenehali z odplačevanjem na svoje dolgove. Kljub temu jih Amerika terja dvakrat v letu: l/>. junija in 15. decembra. Skupna vsota zaostalih plačifnih o brokov do danes znaša ftMlO.il-L-177 ali brez malega eno milijardo dolarjev.
-Anglija dolguje največ na za ostalih plačilih, $5H2,Ko:t,:ioo. Francija Je zaostala za nekaj če/. 250 milijonov dolarjev in Italija za -1H milijonov dolarjev. Do|g Jugoslavije je /. zaostalimi obresti in odplačili vred narasel ria skupno vsoto $1.150,000. Avstrija. ki dolguje Ameriki okrog 2-1 milijonov dolarjev, ni označena za "detaulterja", ker ima posebno pogodbo z ameriško vlado.
Ce bi dolžniki redno plat ovali svoje obroke, bi Zdru/ene države prejelo 15. decembra vsoto IIM.Oftl.OHI. Tako pa so prciel -le $2.'tO,45.'t od male Finske, ki e-d i ji u redno plačuje svoj dolg
Simpatije za reveže, denar /a bogatine
(Na<lnlj«tvftrij» • I, utrnili ) Roosevelt naznanil v kongresu pronlo poletje, da bo vlada li kvidirala zvezni rolif, so niu plo tkali republikanci kot drmokiu (je. Kdina ra/lika med njuni je, da bi ropolilikancj radi obrnili
žava vzela priziv na vrhovno dr ' žavuo iu tudi na zvezno sodišče proti odjoku sinlnika Dorse.vja I "Mi smo uverjeni, da / 'dru- j ženo silo, ki se je v tem slučaju I že izkazala učinkovito, lahko po I metemo z represivno zakouoda ! jo in osvobiMlimo vse, ki so v je čab radi teh zaknov," pravi llerndonov obrambni odbor Tvorijo ga rasne levičarske, progresivne in liberalne skupine. "Z združeno močjo Uuno v sta nu tudi preprečit i te vi ste za kojiosla jo, /.a katero delujejo re akcioliarne sile "
Japonci zasedli ki-• tajsko pristanišče
Japoruke čete te pripravljajo na okupacijo Tientaina
Tient»ln, HI. ilec. Po triurni v nh'i bitki, v kateri |e bilo veliko število ubitih in ranjenih, so po Japoncih oborožene čHo ^ Ju-kenga, goveriN*rja pru-vilice llopei, /aseillr Tagku, li entsinsko pristani-č*, Dva voja ka sla bila ubita in eden je bil ranjen v bližini /elezniske po-staje v irsinghu Tujci, ki so se vozili na vlaku, so lahko opa/o Vali bitko.
Okupacija pristanih« u je ,-lt dila aretaciji kihijskeea komi sarja, ki ni hotel dali v naiom iHunolov japouskiin miljtart-stotn. Ol.elajo ^f nadaljnji krva vi k|hipiu11, ker je poveljnik ki t/ijnke popadke general Sanj/ odklonil japonski ultimat, naj se umakne * svojih pozuij.
Ilepre/.ent a nI |a|Hiusk< gii ml litarističnega i«taba J« d< |al, da je Sang krnil dogovor, v kale rnm |e obljubil, da bo |iii>-lo Vol 'Ini prepustil prUtairiSce Ja police m, kar pa slednji zanika Kitajski krogi ^o um i |eiu, da M- mpoiutk^ čete pripravljajo na oko|iacijo lientnina, va/.nega trgovskega »rodi* a.
ti di vladna simpatije do vi le
bisaiM I<| liHI io|.iiii b«iwd i»a Al>! puntiln avtne »litv-bile iskrene ali hinavske, ne pn	karj«* na cedilu
vidijo brez j »osel n I m in revi->em, katere	KimihtV^H ku
AmI flrf.ati v svojem taboru simputljMioi.
Velik sprejem Hern-dona v New Yorku
Na poataji Ka j«* čakalo 3000 oteb
( NikInI aitjf ■ i. •lr«fil.)
jM»raV liave -lioke, tedaj bodo /u doly<> • a-a izginili mo/nostj šm orgaiii/iiaiije avtnib ibdaviev v Deltojt u
'Tri ni Oliv inlie li ti
uni i"
Nen k
B«fndon »ob v Atlsntl, (In >*■ t nainofirrrn A r< lifn in t il i I M do 20 'le* k ona iz let h IK > - j i»i ■ j e t ria I-1
(ITi A» g 'M ^arnorei ofgnnl/ifal r<
delu Je (O enotlio-t
W».rk» >
Ijenj Arrn •t'.,, v nI |M>lld,U 1)1 i a bila i neJ4 ta v
t tu. I
tej tuli
• ta'
ki Mi /elin / tmtnl A ul l M Pi t IVJpi u
iti ><r /a-topn nem oiIboi u" i
Zmaga krojaške unije v Virginiji
Openaaparaka tvrdka kapitulirala po daljai atavki
Norolk, N a K m laška uniji Amalgamated ('lothiug Work-(is je /. eno najsrditejših stavk |t isilila Sam KinkeUtein kom-1»,mijo h kapitulaciji. Stavka se l< pričela I I. avgusta, končno |m je bila dru/ba priniorana pristali na sprejetje na delo vseh Mavkarjov, na ,'Olurnl te. duik in na plačevanje jiravllni* •*kih mezd,
/a poln/, te druHie, ki je semkaj piibe/ala prod orgatiizaei p>, jo unija |s»rahila mol stotisoc dolarjev v tej stavki. Ker radi Zitslomhf, katero je družba I-mehi pri lokalnih oblasteh, nI mogla dohiti v najem nobene dvorane in tudi piketirauje je bilo sodni |sko /abranjeno, je v Mi/inl lovni ne najela stavbišče, ua katerem jo jiimlavila vidik Šotor h kubinm /a stavkarjo. Obenem |»a je instalirala tudi miti mi zv očnik za govornike, ki so redno vsako jutro, opoldni in /večer nagovarjali delavce na stavko S to metodo iu pa /, li-' beralno lav kov no podporo p* linija končno zmagala. Delavci so dobili zvišanje plač za okrog 50'. in »>krajšau|e »telovnika X IH na .'tO ni Stavko je vodil Kratit Daniels, organizator u« ni|e in ebin eksekiltive soc. strank«*.
Clevelandska DF proti fašizmu
l/.volilo j«* (i dt*lrt<Atov /a anlifa*iatični kongres
( lev elaiid. O. (IT) <1. . vilami ka delavska lederaclla I »o riM prihialuj« m not ifašistič-neni m antivojiiem kongii<nii, ki «o I h i lukaj vršil januariM, Zastopana jni -i- lih ibbgatlb Kongu kllctije Liga proti voj.
nI iu fi^tiuio, ki p j h 11 ko-munlrtt u mm \ |»livoni
I 'ii i»
4
/ V OI JI
kar j« Im nI a iti. it i i
» h
oa
/ nt
Ifrf
.1,I
li
II M .L
•a hi
t Ml

»I prMioi • kazno\ »H JI'MI|,
sij
nč ko i/ |e» i
1 ta n •f .-ti« > J M fiH
Ml, ka il's»r
I« I IIIOm O
Joflll
V l»>
gira
l- od. » v erillili i mi bo«t« unij v. i I.,»,»/.. j m # \ enb v arj al veltt»i»t o hi It,
I«? II«
II« al t Ceakl lo>
lali it« r
Je i/jlulu Ufll ligi,
. Sli do I
t udi po-
- kal< II
I a Jevtilh
Hiti a glav
k. de
nI ti .i-i «t o ne/a f da <i i/<1ai«i t as d 4n /jJgo-
, UK.Inlk i le
utiij^kegit gla uL da ta^i*tl«
i ak tlali raMli j i'VN o|»l O
S lili | v e. ji
I. d
7.1
No\o Ismiio letalo, kt
ror
Ali ste it naročili Primve-(o ali Mladinski list Nvojrmu prijatelju ali Miroflniku v domovino? To je ifllni dar trajne vrHno«ti( ki r* mal denar lahko potljrtf •voj<em V rlovrtoviiitt.
Di<
r
»a* II
> tm
ak •
od <hI
|»o preti im« nov a »o m, blagMj« \ ItaH < 'lit l^ofigo, irve, John i|> unije, u it^ljnk«* in K! unije poHtmh
i
■v li igun
C««*'
PROSVETA
Dolina meseca
ROMAN
Bpiiftl JACK LONDON—Poeleteail Vladimir Levstik
mm
*'A kaj je delal Blanchard T' ga je *ix*nnila Saxon.
"Vodil je procesijo m vozH z mojimi konji. Vni konji so bili iz mojega hleva. Celo trumo tistih onegov z univerze Hi je bil zbral, cucko.' ki zapravljajo denar svojih očetov. Na velikih fx>tntekih vozovih so ne pripeljali k hlevom iti potegnili telege venkaj; pol oaklandske po-licije jim je pomagalo. Da, ti) ti je bil dan. Kamenje ne je uaipalo kakor toča. In da si *l i Hala kije, kako so nam bobnali po glavah — ratatata, ratatata! Policijnki ravnatelj, ve*, je bil tudi tam, v policijskem avtomobilu je se-del kakor Bog Vsemogočni; tik preden smo priAli na IVraltnko cesto, je nastala gneča, redarji so navalili, in neka starka je vrgla izpred svojih hiAnih vraW mrtvo mačko policij-nkemu ravnatelju naravnost v obraz. Uh! Kar H|iAa1 si, kako je tlesnilo. "Primite jo!" je zatulil in potegnil rutico iz ž«pa. A fantje so skočili policajem na pot in so jo spravili proč. Da, to je bH dan! Bolnica je kar obnemogla od navala; prebitek se je zgrnil k 8t. Mary, v Fabiok) in.ne vem, kam Ae.
Prijeli so Aest naših lju<li in tucat voznikov iz Friska, ki so bili priAli na pomoč. I>a, ti friskovski vozniki so pravi peklenščki. Bilo je, kakor da bi nam pomagalo pol oakland-skega delavstva; cela vojska jih mora sedeti v zaporu. NaAi odvetniki se bodo morali zavzeti tudi zanje.
"A zanesl se, to pot ho se Roy Blanchard in cucki njegove sorte zadnjič vtaknili v naše reči; Mislim, da smo jim pokazali, kako je treba igrati nogomet. Ali |>oznaA tisto opečnato stavbo, ki jo gradijo na Bay«ki cesti? Tam so jim prvikrat dali vetra, in tako ti povem, sedežev na vozovih ni bilo videti od samih opek, p ko so odrinili iz hlevov. Blanchard je vozil prvi; enkrat ga je vrglo s sedeža, a vztrajal je vendarle."
"Pogumen človek mora biti," je pripomnila Saxon.
"Pogumen?'' se je razvnel Bllly. "8 poltjo in-vojsko in mornarico za seboj? Pogumen? Tako pogumen, da jemlje naAlm ženam in otrokom kruh iz ust. Ali ni otročiček Curleya Jonesa snoči umrl? Materino mleko je bilo premalo redUno, to je tisto, ker ni imela prave hrane. In kakor oba veva, je moralo že več ko tucat starih tetk, svakinj in drugih takih sirot v ubožnico, ker domači v teh časih ne morejo skrbeti zanje."
Zjutraj je 8axon brala v čusopisu razburljivo zgodbo o jalovem poizkusu, zlomiti stavko voznikov. Roya Blancharda so pozdravljali kot junaka in ga postavljali l>ogatemu meAčanstvu za zgled. Saxon je vna žarela od Občudovanja do njegovega poguma; niti če bi ji ibilo Alo za zveličanje, si ne bi bila mogla pomagati. Nekaj krasnega je bilo v tem, kako je šel in stopil renčeči drhal i nasproti. Navajali so budi izrek nekega hriifadneita generala redne vojske, ki je tarnal, če*, zakaj niso poklicali vojaštva, da bi zgrabilo sodrgo za vrat ter jo naučilo reda in zakonitosti. "Zdaj je čas za majhno, zdravilno puščanje krvi," je trdil na koncu svojih opazk, v katerih je obžaloval miroljubno ravnanje policije. "Kajti o miril v industriji ne more biti govora, dokler ne bo sodrgs do dobra |>oražetia in untraho-vana."
Tisti večer sta šla Saxon iti liilly v mesto. Ko se je bil vrnil domov in ni'našel ničesar, da bi jedel, ji je segel z eno roko jmm! pazduho, na drugo pa \*'l svoj pmršnik. PovrAnik je ne<sel za-tavit in tako nta s Saxono žalostno večerjala v nekem japonskem restoranu, kjer ho na prečudne načine znali pripraviti za d«set centov pičel oIhnI. Ko nta ne najedla, nta si hotela privoščiti Ae v Ha k za |>et centov kina.
Pri zgradbi Centralne .banke sta ustavila Billyja dva stavkujoča voznika in ga odvedla s seboj. Saxor> je počakala na vogalu, in ko se je čez tri četrt ure vrnil k njej, je takoj opazila, da je bil pil.
Pri sredi poti do drugega vogala, ko sta šla ravno mimo kavarne "Forum", je mahoma obstal. Ob robniku je stala limuzina in mlad človek je pravkar npravfjal vanjo nekaj prekrasno oblečenih dam. Na vozniškem sedežu je sedel Aofer. Billy je položil mlademu možu roko na komolec. Bil je takisto iirokopleč kakor Billy in Ae za tpoznanje večji od njega. S svojimi višnjevimi wmi in krepkimi črtami je bil po Saxonini sodbi nesporno zal človek.
"Samo besedo, prijatelj," je s tihim, zateg-njenim glasom rekel Billy.
Mladi mož ae je naglo ozrl po Billyju in nestrpno vpraAal:
"Nu, kaj je"
"Vi ste Blanchard," je pričel Billy. "Včeraj sem va* videl na čelu ti«te procesije voz."
"Ali nisem d<>bro napravil?" je veselo v.pra-Aal Blanchard in pogled mu je spet zletel k Saxoni in nazaj.
' "Seveda. A to nI tisto, zaradi česar* bi rad govoril z vami."	'
"Kdo pa ste?" je z nenadno napetostjo vpraAal oni.
"Kden i®med stavkujočih. Slučajno ste vozili ravno z mojo vprego,'to je vse. — Ne; 'kaj bi vam pihalnik!" je dodal, ko je Blanchard trznil z roko, da bi segel v hrbtni žep. "Tukaj ne mislim delati W>medij. Rad bi vam le nekaj povedal."
"Tedaj se podvizajte."
Blanchard je vzdignil nogo, da bi vstopil v
voz."
"Seveda," je nadaljeval BiHy, ne da bi količkaj opustil svoj neznosno počasni način govorjenja. . "Rad bi vam povedal to, da vas imam na muhi. Ne zdaj, dokler traja stavka, ampak potom si vas pri priliki izposodim in vam jih naložim, da si boste zapomnili za vse življenje." #
Blanchard se je z novim zanimanjem ozrl na Billyja, kakor da bi ga ogledoval, in oči so mu zaiskrile od priznanja.
"Vražji dedko ite," Je dejal. "A vendar — ali mislite, da boste mogfi?"
"Menda. Videli boste."
"Nu prav, prijatelj, »PoiAčite me, kadar bo ntaVka pri kraju, pa vam dam priliko, ki si je želite."
"Ne pozabite," Je dodal Billy, "Na muhi vas imam."
Blanchard je pokimal, se prijazno nasmehnil obema, vzdignil pred Saxono klobuk in stopil v avtomobil..
TRINAJSTO POGLAVJE
Od tistih drtb ae je 8axoni zdelo, da je življenje izgubilo svoj poslednji pametni zmisel. IN»stalo je bilo brezumno kakor moreče sanje. Ni kake stalnosti ni bilo več v razbrzdanem toku stvari, ki jo Je odnaAal s seboj v kdo ve kakšno neznano katastrofo. Ce bi se bila mogla zanesti na Billyja, bi bilo še vedno vse dobro. Njega bi se bila oklenila, pa je ne bi bilo ničesar strah. A blaznost, ki je povsod zmagovala ga je (bila odtrgala od nje. Tako popolnoma se je bil izpremenil, da se ji je zdel skoraj že vsiljiv tujec v svoji lastni hiši. Duševno je bil res tujec. Drugi človek mu je gledal iz oči — človek, čigar misli so bile polne nasilnosti in sovraAtva; človek, ki ni bilo zanj nikjer več dobrega, goreč oznanjevalec vsesplošnega, m Motečega se zla. Ta človek ni več obsojal Berta, ampak je sam zamolklo godrnjal o di-namitu, sabotaži in revoluciji.
(Osti« prihodnji*.)
Ivan Potrč:
KOČARJI
(Odlomek it daljAe povtMti. )
(Nadaljevanj* in lin»i»t.)
Otroci
Otroci so' ostali v koči Hitmi. Dedek Jih h nvojim smrčanjem ni motil. V lačili no hi* |h> blatnih tleh. Obrazi »o jim bili bledi, rumeni, umazani kakor z<*mlja. Zu-naj je nijalo sol lice, visok dan je ž«« bil; i/ Mata. v katerem ho rili, ga niso opazili. Zrahtll ho drug ob druK«*ni v tej k«»či, kamor jih je mati zapirala /e ud nekdaj, ks-dar j«« odAla na delo Med temi podrapanimi atenami, zamazanimi cunjami, ob »mradti plenic, ki so ae nuAlle na išči, so ae plazili po ličju in slami \ |MMtehjah drug preko drugega kak»»r Črvi. fctveli so, prepuAčeni nami selil. <K i ao jim Zaaijale, re ao ae a|M»mnlli kruha ali pogače, ki ju Ik» mati prineala z dela, t e ju »nt lan ko skrivaj vzela Mogoč«- ji IhkIm tu. di dali kaj iz dobrote:
'Tu imaA! Neai malim' Saj ve mo. kakAna ao deca "
Mati Ik> vzela, kar še bo, bo apra\ils v prrdpaanik \ Vesela bo priAla domov: "Tu
imate, otroci! Rajhova tetlca so dali." »Skrbno bo razdelila: vsakemu bolj malo, ker jih je dosti.
Na postelji, sredi slame in kunj, je sedela Tunika, neumita. x ueHpIctenimi lasmi in rekla: "Danes bo Stefek jedel pogačo " Tunika je bihi včeraj z materjo na mlatitvl. Pri obedu so jedli INtgače, -sirove pogače, ki so zalite t vrhnjem, da so rumene, ko ne «pečejo.
"Stefek si jo bo vsaj zaslutil. Kazvezoval in metal Ih» snopje. Ti . sl namo gledali« tam, delala
nisi ničesar. Tebi ho dali za 'bog-
lonajV'
Lizika je te velika In ve. da Kajhovi ne dajo radi, če kdo pride k njim namo gledat, delat pa ne. Stara Rajhovca je rekla lani •»1» >etsi. ko je mati pripeljala i L laik a jo je zibala v lesenem ko-..trnka a seboj:	,	lritu, da bi otrok utihnil. Skloni-
IvIm eden, tfe pa jih cela ko- la se je nad malo, se ji nmejala pita! Nikjer ni pisano, da bi jaz v obraz, jo dratila in tgečkala morala tvojo deeo rediti! VlačiA bradico. Mili pa je kar na-jih s »alio. iIh ho ti Ae pri delu! P** J \reAčala.
v	"	j Toneku ni bik. prav. da se de-
< e >rn m jaz z materjo k Raj- re: lwim, delam Sjhče mi ne more | "Zdaj se bo pa ves dan drla. ničeaar r«Vi Kai tw»A. otrok, ki Natepi jo!" «	niti v Aolo ne Ik»A Ala!?i Prik»»l»acal se je do zibeli, se
S- Janteka. ki h.ali >e v |*«ti ras- pri njej postavil po koncu in gle-«ero*a pastirja! Pravijo: dal skoti dolge lase Miliko. ki je ^amo m >i\ad ima \ 4k«sli, člo-jvpila. mahala t. rokami in brcala uk Im ga pa Ae naj oblačil!??" z nogami. Plenice so se ji raz-
Tunika ne je nekaj časa prepirala z Liziko, nato pa se spustila v jok. Ko se je spomnila na pogačo, ki jo je včeraj jedla, je postala lačna. Porinila je k mizi stol, se splazila nanj in odprla misnlco. Odlomila je od kosa kruha krajec ter ga nesla v usta. žvečila je plaho, z neko bojaznijo. kakor da ne bi smela biti sita. Lizika, ki je p^stiljala, jo je udarila |m> roki.	•
"Pustil Ali ne veš. da je za dedeka. Spet bo prepir pri hiši."
Potinnila je kruh globoko v mitnico in jo zaprla.
Tunika je odAla s koče t rokami na očeh. —-
... V tibeli se je prebudila Mi-lika. Bila je mokra in lačna, pa je zakričala za materinim mlekom.
n red
vile do nagega. Obrazek Ji je bil ves rdeč od joka.
Ker Milika le ni prenehala z jokanjem, jo je Lizika previla in vzela v naročit. Vlačila jo je po hiši in Ji pela:
"Aja, lala, Mila mala, a j a, lala, Mila mala. Mama ji bo mleka dala, mala Mila bo zaspala. Aja lala, Mila mala. aja, lala, Mila mala ..
Strgane in zamazane plenice so visele z otroka. Lizika jo je začela hupkati.
"Milika, mama že gre, ie nese mleko, že gre ..."
Nazadnje te je Milika Je utrudila, se umirila in zaspala. Lizika jo je odložila v zibel. ,
. . . Tonek je iztaknil nekje oglje in začel vlačiti krive črte po steni, ki je bila plesniva od vlage
Cez čas se je vrnil Franček; v lesu je nabral gob. 2 njim je prišla v kočo Tunika, ki je zunaj luščila omet a stene. Franček je zložil gobe na mizo. Tonek je pustil risanje, stopil k mizi in segel nerodno po gobi in jo nesel v usta. Franček mo jo je iztrgal iz rok.
Nato se je razi i I čez hišo dolgr čaa. Motilo ga je samo starčevo smrčanje; še vedno je spabi
Tonček je pustil Frančekove gobe in začel vlačiti s postelj* slamo, ki jo je trosil okrog sebe^ Lizika ga je pregnala. Ker ni vedel, kam bi se dal, se je začel cmeriti. Prišla je Tunika in ga nagovorila, da sta zlagala slamo v kolobarje In križe. Tedaj je pristopil Franček in jima zmešal slamo. Zdaj so se sprli. Tonek je pri ruvapju zadel v zibel in mala je zavreščala. Tudi starec na postelji se je premaknil. Zadri se je: "Kaj vraga norite!"
Otroci so se razšli. Lizika je zopet zibala. Tonek in Tunika pa se izgubila iz koče. Začela sta ro-vati zemljo kraj hiše. Nakopala sta si ilovice in ker nista imela vode pri roki, sta se poacala na blato in si iz njega mesila kruh in pogačo. Ko sta bila skoraj gotova, se je Tonek zravnal, ker ga je bolel križ od pripogibanja. Pogledal je proti Rajhovi domačiji v Grabi, videl, kako se kadi iz dimnika In oči so se mu za iskrile.
"Tunika, kaj če bi postale iz tega blata take ^pogače kakor jih bosta danes jedla Stefek in mati?"
Sestra si je pospravila z blatnimi rokami lase izpred oči in zavzdihnila:
"Pogača."
Cez čas je pa rekla:
"Tonek, ti si smešen!" —
Medtem se je starec počasi spravil z ležiAča, se oblekel, poiskal kruh, zagodrnjal nekaj, ker ni bilo krajca ih nato v peči poiskal kavo.
"Tako pasje življenje! Vedno ta prekleta voda, dan za dnem. Zdaj pa živi s to čorbo ves dan! Taka pamet: deca, vsako leto po en pankrt, kruha pa nikjer. Jaz pa naj na stara leta stradam."
Nato je stopil po dvorišču in stikal okoli bajte.
a
I Mali kos zemlje s kočo je bi odprt proti soncu. Spredaj se zajedala v drevje, ogra<J, njivič-ko in goričko Rajhova domačija. Zadaj pa je bila bajta potisnjena v breg. da bi delala Čim manj napote. V višini kapi je občinska steza mejila gorico nekega propadlega mestjana. h kateremu je hodil stari v dero, ki je pa zdaj ležala tam prepuščena sama na sebi; še trave ni nihče pošel. Ce se je vlila ploha, je tekla strešnica in kaluža s ceste za kočo. da je zadnja stena lezla le v zemljo. Od \Hage je bila zelena te od zunaj in inotraj. Edino okence, ki je prodiralo zadnjo steno, je bilo zloženo it stekla in lepenke. Starec se Je opretno o-trl okrog sebe in tiezel po lestvi na podstrehe.
Lizika ga je opazila: "Franček, skoči po mater! 8tari si pa baše trnje ta tisto kurbo."
Pri tadnji besedi je tardela. Pogledala je brata.
Ta je povesil oči in rekel tja v en dan:
"Ne grem! Spet se bosta atep-
la!"
Ko se je vrnil stari s podstrešja, je nekaj n*.el pod suknjo. Videla sta ga Tonek in Tunika, ki je rekla po materinem:
"Zdaj ga »pet vleče k babi."
Tonek je zaklel. Otroka sta se zdela sama «ebi velika ter sta naprej rila po blatu in delala po-, gače. —
Ko je Janžek prignal s paše. je pozabil na koruzo in žemlje. Sli so se skrivkt. — Proti poldnevu so se naveličali divjanja okoli bajte in skrivanja po podstrešju, gumnu in hlevu. Janžek in Lizika sta jim pa izginila izpred oči.
Spravila sta se v hlev. Oba sta nekaj časa molčala in se nista u-. paia pogledati.
Lizika se je ozrla po hlevu in rekla:
"Dedek so pa šli. Veš kam!?" In se je nerodno, kilavo zasme-jala.
"Videl sem prekletega starega. Nekaj Je nesel."
"Veš zakaj hcdi?"
Isti bolni nasmeh.
"Zavoljo babe."
Fantu je bilo nerodno in kri mu je stopila v glavo . . .
Zmotil ju je debel človek, ki je stopil v hlev. Ko so -se mu oči privadile temi in mu je pogled zašel preko krave, je zagledal o-troka.
"Kaj pa vidva? Se lovita slepe miši?"
Počasi se je obrnil na pragu in pomeŽiknil.
Lizika si je zakrila oči s predpasnikom !h zajokala.
'"Tu tte bo nikogar doma razen dece. Lepo kravo imajo, lepo, Gunžar!"
Po Janieku je spreletelo: ^"Kubež!"-	mi:' ;
Zagnal se je mimo financarja pt-oti Rajhovim. Za njim se je cmerila Tunika. Komaj je racala s svojimi par leti.
Drugi so zbežali v kočo, Franček je zaklenil vrata za sabo.
"Kravo nam bodo vzeli! — Mati, mati!... — Rubež! — Mati!.. . Molimo, da nam bo ostala krava!"
Pokleknili so na ilovnata tla. Raztrgana molitev se je mešala z jokom.
Milika se je prebudila in ve-kala.
Zunaj sta ostala financar in občinski sluga Gunžar, ki se je opravičeval pred gospodom: "Hribovska deca, ki se boji gosposkega človeka."
"Ampak daleč so že. Kam bi to sploh zdivjalo, če bi ne imeli cerkve, gospode in ječ? T^ka deca . . . Zato pa, kaj človek vsega ne doživi f"
. Zakrohotal se je.
—"Književnost."
torek, 17. DECEMRpa
Čudna zakulisna igra
Sporazum na račun Rusije?
Ponovno smo že spregovorili o dvoličnosti in kolebljivosti francoske zunanje politike, ki ni bila brez krivde na spremembi političnih razmer v Nemčiji in Avstriji. Od tedaj ima fašizem glavno besedo v Evropi, ker ni bik> in še ni iskrenega sodelovanja med zapadnima evropskima demokratičnima velesilama. Od 1933. leta dalje diktira fašizem Evropi, čeprav so si začasno razne fašistične velesile v laseh. Dati v zadnjih časih razni faši-stovski režimi ne žive baš v medsebojnem prijateljstvu, vendar eden ali drugi fašizem diktira ostalim državam način in tempo nastopanja in jih sili. da uravnavajo svojo politiko po zahtevah enega in drugega fašizma. namesto da bi vodile politiko v skladu z interesi Evrope in demokracije.
Lansko leto se je zasnovala ideja prijateljskega bloka med Francijo, Češko in Rusijo; ta blok naj bi bil močnejša protiutež proti ratnim fašizmom. Ta ideja je tvetana t imenoma pokojnega Barthouja in Češkega državnika Beneša. Barthou je po*tal žal žrtev marsejskega atentata. Kdor veruje v slučaje, naj veruje. Kdor je skromen, bo tasledoval ozadje zločinskega atentata samo do mad-jarske Janke Puszte. Kdor misli globlje, bo vedel, da so tvete teroristov segale dalje.
Laval je postal naslednik pokojnega Barthouja. Beneš se trudi, da reši njegovo oanovno zamisel. Toda pri vseh svojih najodličnejAih sposobnostih ne more Beneš rešiti tega, kar se zamudi ali zagreAi drugod. Namesto da bi ustvarili zasnovani blok, namesto da bi se sporazumeli pravočasno t Anglijo, je taval sklenil nejasen * poraz um radi afriAkih kolonij.
—K«4er»ted Plctur«.
Italijanski otroci izročajo igrače iz kovine vladi, iz katerih bo delala krogle za ubijanje Abeaincev.
Pisali smo že o dvolični Lava-lovi vlogi med Londonom in Rimom ves čas abesinskega konflikta. Zdaj prihajajo nove vesti iz zakulisne igre.
Nedavno je bila v Švici seja upravnega sveta bazelske banke za mednarodna plačila. Na konferenci se je govorilo- o zaščiti bank in denarnega prometa za slučaj vojne. Kapitalisti pač skrbe za to, da se zavarujejo njihove "poslovne zadeve" v vsakih razmerah. Ob tej priliki je prišlo do važnih razgovorov o marsičem.
Znani novinar Pertinat poroča v "Echo de Pariš" in gospa Tabonis v "Oeuvre," da je predsednik nemške banke Schacht z uspehom razlagal governerju angleške banke Montagu Normanu, da sankcije proti Italiji pomenijo veliko škodo za evropsko gospodarstvo, liro in funt šterling. Governerju francoske banke Tannery-ju je predložil skupnV) nemško-fraocosko posredovanje v italijansko-abesin-skem konfliktu. S sklicevanjem na izrecno pooblastilo s strani Hitlerja je ponudil pogodbo med Nemčijo in Francijo. "Mi Nemci ne mislimo na to, da bi spreminjali sva jo zapadno mejo. Prej ali slej si bosta Nemčija in Poljska razdelili Ukrajino, trenutno smo pa zadovoljni, ako uveljavimo svoj vpliv v baltij-skih deželah."
Po "Oeuvru" je bila ta Schachtova izjava povod za posebno ostra izvajanja ruskega poslanika Pot£mkina, ki je zahteval v Ženevi "nedeljivost miru," to je garancijo za nedotakljivost meja vseh držav.
"Daily Herald" pa poroča, da je pokazal Laval živahno zanimanje za Schachtove izjave. Poslal je privatnega posredovalca Fernanda de Brinona v Berlin, da tam sporoči, da bo Laval še nadalje zavlačeval sprejetje francosko-ruske pogodbe v parlamentu in da daje svobodne roke Nemčiji v vzhodni Evropi. Zato pa Nemčija ne
sme vojaško utrjevati Porenja, priznati mora neodvisnost Av^ strije in nedotakljivost Ceh<>-slovaške. Berlin odklanja te garancije, vendar Laval še vedno upa na uspeh.
Nadaljnji razvoj dogodkov zavisi mnogo od tega, če bo francoska demokratična levica prišla na krmilo. Kajti pole* drugih strank, ki tvorijo ta blok, se zavzema tudi Herriotovo krilo radikalov za uveljavljenje in popolno izvedbo francosko-ruske pogodbe.—D. P.
"MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDAL"
"Nagovarjati sem ga morala, da ie jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na tezi. Vedno
bom hvaležna tiiti materi, ki mi je povedala o Trinerjevem grenkem vinu."
Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost koze in težave, združene s prebavnimi neredtiottmi, in navda z življenjem oslabeli tek. Dobite ga lahko v vsaki lekarni.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
Joieph Triner Company, Chicago
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikscije in ie posebno list Prosveta za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in članstva in za propagando svojih idej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običajno svoje glasilo. Torej agitatorični dopisi in naznanila drugih podpornih organizacij in njih druStev naj s« ne poAiljajo listu Prosveta.
Najzanesljivejše dnevne delavske vesti so r dnevniku "Pro-nretir AH Jih čltat* rsak dan?
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po
•klop« lt. redne konvandj« m lahko uroči mm ltot PronveU ta P* »<•!• eden. dva, tri, Mrl >11 prt članov it mm drnline k eni uroMnl. Pro«v*L atane u th enako, aa čtaao aH arflm fe.SO trn mo letno narrf niso. Ker pm liani ia plačaja pri aaeamenta 11.20 ga tednik, m Ji« ta pH Itaja k naročnini. ToraJ aadaj ni viroka, raH, da )• list predraf ta ilsM R N. P. J. Llat Proaveta Je raia laatnlna In gotova je v vaakl draflal aeM» ki M rad čltal ltat vsak dan. Cena liatn Praareta te:
£a Clearo In Chleago Je
U UrnL d rta ve in Kanada $6.S#
1 tednik In...............
1 tednika In..............
I tednika In............... 2.4«
4 tednika In............... 1.10
• tednikov I..............
Za Evrope |a
4Jt i.i« I.N
171 1M
ali MeaeT
t tednik In |
I tadnlka in........
I tednike In........
4 tednike in........
B tednikov In.......
......IMt
Ispolnita spodnji knpon. prilaitta potrebno vaoto Ordor v pisma In m naročite Proaveta, ltat, kd Je vaia taatalna.
Pojaanila:—VaeleJ kakor hitro kateri Uh članov praneha biti flan SNP£ ali če ta preseli proč od d ni I i ne In bo sahteval sam svoj list tednik, b<*e moral tiati Član Is dotične drullne, ki ja tako skupno naročena na dners»s P ros veto, to takoj nasnailtl upravniitvn lista. In obenem doplačati detira vsoto listn Prosveta. Aao tega na štora, tedaj meea uprnvnlitvo tn » datum sa to vsoto naročnika.	___-
P ROM VET A« SNPJ, Z6S7 So. La vod a le A ve, Ckleago. flt
Prilofeno poftiljam narečnlno aa Not Preeveto vaoU ................
I) Ime.........................................Cl dmUva * .........
N aalov ,•««-.•.•♦,,.,,,,,,,,,.,,.,,,.#,.»••••••••»»•••••••**........
Ustavite tednik in gn pripUite k mof» narofniol od sladkih ftaoei drnftine:
«) ............................................ČL 4rsH»s ............
I) ............................................*	*.......
I) ....	........Cl drattrs ............
a dr**.*..;.....
llMtO
eeoeeeeeeeeeeeeeoeeeee»eeeeeae
J*