Slovenski GLASNIK. Lepoznaansko podučen list. Odgovorni vrednik in izdajatelj: Anton Janežič. Št. 9. V Celovcu 1. septembra 1863. IX. ZV. Poslednje želje. (Po neki angleški prosto zložil Fr. Zakrajsek.) ijol'ce spod g^rada Bi dragi! še rada; Priuesi mi v'jolce, poprej ko zaspim. Podvizaj do kraja, Jih trgaj sred gaja, Poprej ko izdihnem, po njih hrepenim, Ko trgaš za mene, ?? pusti nobene, Pri smrtni postelji naj spomlad cveti. Ko srce upada. Prijazna livada Naj tebe in mene še enkrat zveđri. Pojđ' tje, kjer mežavn Svetlost pogledava Po listji šumečem na bistre vali; Tam liljice bele, Če niso zvenele, Potrgaj, da ž njimi se čelo shladi. Tud' vrtič cveteči, Svet6 romoneči Z raahovjem in listjem osamljen stoji. Tam rožica bela Cveti osamela, In belo nje cvetje na trav'co sneži. Kjer čbel'ce molćijoy»q i Se ne veselijo. Kjer žalostna lipa nad rožo šeptA; Ti trgaj rož dvoje. Tu tvoje in moje ?'^' Sta večno ljubezen prisegla srcÄ. Se tičic po gaji, Ki slušale naji. Ne zabi obiskat' ne zabi nikar. Ko noč nastajala, Sva tje zahajala V žalobni samoti najsrečniši par. Oj nesi cvetlice, Jih stisnem na lice. Na lice goreče s trosavo roko; Tak milo sanjala. Ko bom zapuščala Vse, kar na tem svetu za mano ne bo. Glasnik ? t7 242 Pustinci. (Studija Adalberta Stifterja poslovenjena.) ?. Pustinci. (Konec.) To je bila tedaj gotova, da je bil dober, da je bil krotek in zvest in mehek, in to so tudi videli, da je bil lep in krasen — po drugem pa niso prašali, kaj da je in kaj da bode. On pa je šel in si dal daleč pred vasjo na puslini odmeriti kos zemlje in začel je stavili z mnogo delavci zidano hišo. Da bode hiša veča, kakoršno sam potrebuje, to so zapazili vsi; ali ko je bila na jesen dodelana in za stanovanje pripravljena in okinčena, vselil se je vendar le sam vanjo, in tako je prešla zima. Prišla je cvetna pomlad — in Feliks je sedel v svoji hiši na pustini in je kraljeval kakor nekdaj nad vsemi stvarmi puslinskimi in nad vsemi visokimi in mirnimi podobami, ki so obljudovale zdaj pustino. Ali kaj pa je le bilo, kar se je po njem povrnilo roditeljem in sosedom ? Oni tega niso vedeli. Jaz pa vem. Prejel je on dar, ki stavi človeka visoko, pri vsem tem pa le dela, da ga sobratje ne umejo — edini dar na tej zemlji, ki ga noben človek od sebe pehniti ne more. Na pustini mu je bil početek, na pustino ga je moral nazaj prinesti. Pri komur se je nastanila boginja smehljajočega obraza in lepša nad vse posvetne stvari, temu ni druzega mogoče nego služiti jej v ponižnosti. Takrat je bil z doma šel, vedel ni, kaj bode iz njega — napojil se je obilnosti znanja in vednosti: bila je lo najbližnja žeja, ali ta ni bila nasičena; šel je med ljudi, iskal jih je po narodih — imel je ' prijatelje — gnalo ga je še za daljim, upal je, želel je, delal je za neznan cilj; hrepenel je celo po svetnem blagu in po posestvu, a!i po vsem, kar je pridobil — po vednostih, po delanji, po ljudeh, po laslinskem posestvu — bilo je le vedno, kakor da daleč od zad nekaj blišči, kakor nekak svetel pokoj, kakor nježna samotnost--- ali mu je srce s seboj vzelo pustino, to nedolžno, to ljubo, to mladinsko pustino? ali pa je bilo srce samo taka ljuba, tiha, svetla pustina? --Poiskal je puščave in samote po jutrovih deželah ne tuhtaje, ne žalovaje, ampak samotno mirno, vedro, in po pesniško misle. — In tako ga ja prineslo to nježno in mirno morje nazaj v samoto in 248 na pustino njorovega detinstva--in ko je zdaj tako sedel na govorilnici kakor nekdaj, ko je solnčna plan puslinska pred njim migljala in se polnila ? mrgolečimi podobami, kakor nekdaj in so ga neklere izmed njih pogledovale z mirnimi očmi povestnice, druge pa z očesci zveličavne ljubezni, in zopet druge, široki plašč velikih del za sabo črez pustino vlačeče—in ko so pripovedovale o duši in o sreči duše, o smrti in o tem, kaj bo po smrti in drugih stvareh, ki jih izreči ne more beseda — in ko je globoko v njem nastala tiaka pobožnost, da je dostikrat mislil, da vidi daleč tam na samoti stati samega boga, podobo mirno in srebernosivo: takrat se mu je razširilo srce tako naskončno široko, bil je zveličan, da more misliti, kar je mislil, in bilo mu je, da je dobro tako, kakor je. Topoumna babica bila je prva, ki ga je spoznala. ^ „Obilno darov je razsejanih po tej zemlji", tako je vskliknila nekega dne, „žitno klasje, solnčna svetloba in gorski vetrovi — tu so ljudje, ki prideljujejo blagoslov iz rastlinstva in ga razvažajo na vse zemske strani; so, ki ceste delajo, hiše stavijo, pa so drugi, ki razširjajo zlato, ktero rase v srcih ljudem, besedo in misli, kterim daje Bog, da kal ženo v dušah. Postal je enak starim vidcem in prerokom, in če je tak, to sem popred vedela in jaz sem ga takega storila, ker sem vanj posejala zrnje knjige vseh knjig, kajti bil je vedno mehek kakor vosek in visocih misli, kakor junakov eden." Babica je bila pa tudi, s katero si je sam več opraviti dajal, nego vsi drugi; on je bil edini, ki jo je znal do zgovornosti pripraviti, in edini, ki je njeno govorjenje umel. Bral jej je večkrat iz neke knjige in stoletna učenka je pazno poslušala, in obraz se jej je tako žaril, kakor da bi nmela, kar je bral. Tako je prešla pomlad, tako so prišle spet binkošti: —'ali kako so bile te binkošti vse drugač od lanskih! Dvojna strašna soparica je morila obadva, vas in Feliksa, in pri obeh se je razgnala ta soparica binkoštno nedeljo — ali kako različno pri obeh! Predno se ločimo od njegovega živenja, povem še ta zadnji dogodek, ki ga vem. Kedar je prišel včasih s pustine in je šel skozi vas in je nesel darove za sestrine otroke: kamenčke, školčice, polžjo hišice in druge take stvari, in je imel lase okoli visokega čela zavihane, kakor Davor, zraven pa vendar črno oči tako hrepeneče in koperneče: tačas je bil lak lep in marsiklera deklica v Pustincih si ga je izbrala skrivaj v srcu za svojega malika, ali tudi on je imel malika v srcu — eno samo piknjico sladke in skrivne sreče je bil s seboj prinesel izmed sveta, ko je popustil njegove službe in bogastva —eno edino sladko piknjico skozi vse puščave — in danes, jutri, te dni se je imelo pokazali, je-li zidal svojo hišo samo za sebe ali ne. Napel je za prošnjo vse svoje dušne sile in v strahu je pričakoval odgovora, ki ga pa vedno vedno ni hotelo bili. \ 17* 244 Binkošli so prihajale bliže in bliže, ali k soparici, ki je neznana in nevidna visela nad srcem raladenčevim, pridružila se je še druga soparica, preteča vsi vasi, pošast, ki je pristopala z neslišnimi koraki; namreč tisto svetlo nebo, kamor je Feliks povzdignil goreče oči takrat, ko je odposlal ono težko prošnjo; tisto svetlo nebo, kamor se je bil takrat morebiti on edini ozrl, ostalo je več tednov svetlo in s strahom se je zdaj oziralo na-nj več ko slo oči. Feliks, zadolben v pričakovanje, ni bil tega opazil; ali neko popoldne, ko je ravno s pusline proti vasi šel, zazdi se mu čudno, kako da je letos tako neizrečeno lepo vreme, kajti stala je ravno tačas nad vednočo pustino tistih krasnih prikazni ena, ktere je sicer dostikrat videl tudi v jutrovih puščavah, ali nikoli ne tako lepe, soince namreč je vodo pilo: — izpod neizmernega zvona nebnega, visečega nad pustino, kjer je vse mrgolelo od svetlih oblakov, švigale so na več krajih veličanske reke svetlobe in, delaje po nebu steze deleče se na več raznoslranskih pot, izrezovale so iz raztegnjene pustine bliščljive in zlate podobe, daljno močvirje pa je plavalo v slabem in mlečnatem višavskem dimu. Tako je bilo te dni večkrat, in današnji se je končal, kakor poprešnji, na večer namreč je bilo nebo pometeno in je kazalo svetlo in v polni rmenini bleščečo kuplo. Feliks je šel k sestri, in ko se je pozno na večer domu vračal, slišal je, kako tožijo po vasi, da imajo žita tako tenka stebla, tako drobna, in da moli naravnost kvišku volnato klasje, kakor nemočne sulice. Drngi dan je bilo lepo in prihajali so dnevi zmirom lepši in lepši, ojj Onemelo je na zadnje vsako čustvo pred strašno tesnoto, ki je z vsakim dnevom ljudem v srcih naraščala. Zdaj že tudi ni bilo čisto nič oblakov na nebu, ki se je vedno modro in vedno milo smehljalo na obupovajoče ljudi. Tudi neka druga prikazen je bila zdaj večkrat na pustini videti, ki se je bržčas že tudi pred kdaj prikazala, samo da se nikdo ni za njo menil, zdaj pa, ko se je toliko tisoč in tisoč oči vsak dan proti nebu oziralo, imeli so jo za pošast, ki nesrečo prerokuje: stalo je namreč gozdnato gorovje, ki je bilo daleč tam za pustino, in ki ga s pustino ni bilo nikakor videti, večkrat na nebu prav očitno tako, da ga niso le vsi videli, ampak da je bilo moči posamezne vrhunce in grebene pokazati in imenovali, in ko se je čulo po vasi, da se spet vidi, šlo je vse pred vas in gledalo, in prikazen je stala včasih cele ure, predno se je zmajala in jela se progama razlegati na dolgo in široko in je potem na enkrat zginila. Cipe so jenjale peli; zato so pa celi dan in tudi vroče in brez-rosne noči preskt žetavale in predrgovavale kobilice, in priba je od groze prevpivavala. Bistra vodica se je vila črez sivkasto plan le še kakor tenka svilnata nitka, in rež in ječmen v vasi sta rmenkljato-zelena in brezsočna strmela v zrak in mu pri vsakem pihljaji U hko-roiselno šeptajo znanila notranjo praznoto, Sadje je ležalo po Ikh 245 drobno in novgodno, listje je bilo prašno in cvetlic ni bilo več na tratah, in trate so se same kakor šumeč papir stegalc med poljem. Bi! je zadnji čas. Ljudje so iz celega srca molili, da bi se odprlo zaprlo nebo. Stal je pač spet po več dni kak kup oblakov na južnem nebu, in tt-žko da se je kdaj v tako brezbistno stvar, kakor je oblak, toliko oči upiralo in tako hrepeneče gledalo, kakor tukaj zdaj —ali ko se je večer naredil, ožarel je kup oblakov lepo kakor škrlat, razšel se in razdelil v same prelepe rožice po obnebji ter zginil — in zavzelo je nebo miljon prijaznih zvezdic. ' Tako je prišel binkoštni petek, mehki in modri zrak postal je sveta skala. Oče Miklav je prišel popoldne črez pustino, vodica je bila že ludi vsehla in trava zginila čisto do medlosivkastega prepleta, ki je še prst pokrival in ga ni bilo toliko, da bi se od njega zajček ž vil; le nepokončljivi in nespridljivi sin pustinski, zaničevani in zloraldjeni brinjev grm je stal z železno stanovitnostjo, edini živ grmič, na polji, zelena zastava upanja; kajti ravno letos je imel toliko obilno višnjeiih in debelih jagod, tako preobilno, da se tolike rodovitnosti ni vedel spomnili noben Pustinčar, — Očetu Miklavu v glavi zašije na enkrat up in namenil si je o tem posvetovati se, kakor sodnik z vaškimi slarašinami, ako se jutri ali pojutrnjem ne premeni. Sel je daleč in široko na okoli in pregledoval obrodek, ki ga nikdo ni sejal in ki nikdo na-nj ni mislil, in dobival gra je zmirom več in videl je, da sega Bog ve kam — kar mu pride na misel sto tisoč ubogih živali, ki jih bo reva stisnila, ako se brinje obere; ali si misli, Bog jim že pove, kam naj lete brinjevke in kam naj teče srna, da si dobe drug živež. Ko pride, domu gredoč, med p dja, pobere kepo pa jo stisne, ali zdrobila se mu je v roci, kakor kreda, in žito, pred časom ostarelo, jelo je že bledeti in gluho dozrevati. Res da so viseli pod neb m oblaki in se vlačili po modrini v progah belih ko mleko in gostovlakenčasti in stanjšani, ki so drugač vselej dež oznanjali; ali ni se va-nje zanašal, ker so že tri dni tu bili, pa vselej spet prešli, kakor da bi jih bila nesita modrina popila. Tudi drugi hišni gospodarji so hodili po polji in roke sklepali, in ko se je večer storil in so celo razkosane nevihte na obrobji obnebja stale in ena v drugo bliske pošilja'e — videl je kmet, ko se je iz mesta vozil, na poj umrlo babico v sredi polja klečati in moliti s povzdi^njenima rokama, kakor da bi se bila po občni revi zavedela in okrepila in kakor pred vsemi na onem svetu veljavna biti. Megle so se gostile, ali iz njih se je samo bliskalo, dež pa ni šel. Kakor jo oče Miklav zavije med plotove, sreča sina, in lej, on je bil tudi žalostnega obraza, dosti bolj žalostnega, kakor kdor si bodi v vasi. nr^ „Dober večer, Feliks', ogovori ga oče, „ali si tudi ti vse upanje zgubil?" „Kakšno upanje, oče?" „Ali je še ktero drugo upanje, kakor to v poljske pridelke?" . „Je, je, oče, še drugo upanje: — upanje v poljske pridelke bode se spobiilo, ono drugo pa ne. Naj vam tedaj povem, jaz sam sem storil nekaj za vas in za vas. Pisal sem gosposkam v daljnem stolnem mestu in jim oznanil, kako se stvar ima; imam prijatelje lam in nekteri so me radi imeli — pomagali vam bodo, da ne boste najmanje reve čutili, in tudi jaz bom na toliko pomagal, kar je v moji moči. Utolažite se in ulolažile sosede: čisto vse pomoči od ljudi vam ne bode treba, na svojih potih sem se naučil spoznavati nebo in nebeške znamenja, in nebo kaže, da bo jutri dež. Saj Bog vselej vse vse dobro slon' in tudi tam bode dobro, kamor pošlje bol in odrek. „Da bi se spoinile tvoje besede, sin, da bomo veselo vkup praznovali." „Amen, reče sin in pravi: z vami pojdem k materi, pa čemo veselo praznike obhajati.' Jutro binkoštne sobote pride in vse nebo je bilo preoblečeno z oblaki, ali dozdaj še le ni nobene kapljice padlo. Tak le je človek. Včeraj so vsi nad letino obupali, danes pa je vsak misli!: nekoliko kapljic, pa bo pomagano. Zene in dekle so stale na vasi in so vkup znosile kadi in posodo, da bi kakor dnioa leta za praznike snažile, ko bi dež prišel in se potok napolni!, in bi tedaj vesele binkošli bile. Ali prišlo je popoldne, pa še le kanilo ni z oblakov; oblaki sicer se niso stanjšali, ali prišel je tudi večer in le še nobena kapljica ni padla. Kesno po noči vrne se posel, ki ga je bil Feliks v mesto na pošto poslal, in mu prinese list. Poslu da zasluženo plačilo, stopi, ko je sam bil, k luči na mizi in odpečati list z dobro znanim pismom: „Težko, zares pretežko mi je, da vam moram prošnjo odreči. Vaša lastnovoljno odbrana, stopnja v svetu dela, da je nemogoče vam ugoditi; moja hči je sprevidela, da tako ne more biti, pa je odjenjala. Preživela bo leto in zimo na Laškem, da se utolaži in vas po meni prav lepo pozdravlja. Sicer pa ostajam vaš zvest in veden prijatelj." Bledega obraza in tripajočih ustnic stopi mož prebravši list od mize, na vejicah so mU solzice migljale. Gre nekolikokrat po hiši gor in dol, potem položi list na mizo in gre z lučjo k skrinjici, vzame iz nje zvezek listov, lepo jih spogne in dene v ličen ovitek pa jih zapečati — potem jih dene spet v skrinjico, „Storjeno je", zavzdihne, stopi k oknu in upre oči na temno in gosto prevlečeno ponočno nebo. Zdelaj je stal zvednjen vrt — pustina je dremala in tudi oddaljena vas je ležala v upa polnih sanjah. Dolga, dolga tibola nastane. 247 „Moja lastnovoljno zbrana stopnja", spregovori črez nekaj časa, ravnaje se po koncu — in v globoki globoki bolečini mu je bilo, kakor bi bila zablisnila radost, ki mu je bila za plačilo. Potem ugasne luč in leže spat. Drugi dan, ko so se odprle oči vseh ljudi, bilo je vse obnebje po pustini sivo in curel je gost in pohleven dežek. Vse je bilo zdaj razozlano. Ljudje so se veseli v trume zbirali, da pojdejo v cerkev se zahvalit, pa so radi dali obleki piti dragoceno mokroto — tudi Feliks si je dal obleko močiti, šel je ž njimi se zahvalit, in nikdo ni vedel, kaj mu je bilo skritega v nježnih in mirnih očeh. Toliko vemo o Feliksu pustincu. — O njegovem počenjanju in o plodu tega počenjanja pa nič ne vemo; bodi pa tako ali drugako — stopi le zaupno enkrat pred sodnika, ti čisla duša, in reci: „Gospod, drugač nisem mogel, kakor skrbeti za talent, ki si mi ga dal", in ko bi bil tedaj celo tvoj talent prelehek, sodnik bo milostneje sodil nego ljudje. ^ ... Prijatelju! (Zložil J. Virk.) Kozarček bom z vincem do vrha nalil, V imenu vseh bratov zdravice napil: Se mnogo let, brate, naj Bog te živi. Ljubezen do nas naj Ti v srcu plamti! V nebrojnih se iskricah vince blišči, Iz ojih se pa kapljica zlata vari, In toljko prijatlov objema naj Te, Ljubezen pa združi vse v eno srce! In kapljica kapljo poliubi zvesto, ., Da vtrinja v kozarcu se vince sladko. Naj taka zvestoba med nami gori, In sloga Slovencev na veke živi! Zatorej kozarček sem z viucem nalil, Zdravico za god ti bom, brate! napil: Kar bisernih kapljic v kozarcu kipi, Naj blagrov in sreč Ti življenje zlati! 248 Pismo mladega slovenskega pisatelja do mladih svojih tovaršev. (Konec. *) I of Dokler se ne naučiš lastnega tlela tako presojevati, kakor plu-jega, ne boš zapopadel pravo vrednosti in lepote v njem. V plujih in mnogih delih s pazljivim preiskovanjem boš začel spoznavati, kak je čut lepotinski, in kaj in zakaj je lepo? Potem boš tudi spoznal, da ima lepota več stopinj, da lepota ni povsod in vsikdar tista. Ena je nestanovitna, menja se s časi in ljudmi; — te se vari; druga se nahaja nespremenljivo zedinjena z značajem vsacega naroda, zaklad in njen neusahljivi^ vir so pisatelji v narodnem duhu, vedno žive narodne pesmi in narodne šege; tretja lepota se pa pojema iz človeštva v obče, iz svobodne preiskave človeškega duha in narave. To troje moraš znati ločiti in če ti je dan dar božji drugo in tretjo zedinjati v svojih delih, poslal boš izboren pisatelj, ker tako zedinjena lepota je večna, prava lepota. Lepota je pa vrhunec in podlaga vsacega umetnega dela.«Lepo ne more biti, kar ni popolno samo v sebi. To popolnost pa doseže edino le umetnik, on, ki ima v sebi neko blago, svobrdno stvarilno moč, ktera se da prav lahko spačili, pravilno izobraževati, nikakor pa naučili. Naučenih umetnikov brez pravega poklica in popačenih je pri vseh narodih in v vseh dobah prav veliko, ker vstajajo, kakor gobe po deževji; napravili so tudi dosti kvara. Sreča, da njihove dela nimajo dolzega obstanka. Nepoklican umetnik je narodu škodljiv, ker slepi in zapeljuje, sebi pa je sovražnik, ker želja do slave in ne-umrjočnosli ga tako muči, da se ukvarja noč in dan z neči nurnim delanjem, in tako potrati drago življenje, ktero bi drugod utegnilo tohko koristiti. Malo je pa pravih umetnikov, kteri se časi od pri-siljencev le toliko ločijo, kakor biser od umetno brušenega stekla: vendar spozna jih urjen sodnik. Klasik — sreča in slava narodova — je redka prikazen; vendar vsak, kdor nam kaj kvasi, meni, da je klasik. Varuj se tedaj pomanjkljivosti, spoznavaj sam sebe, uči se, poboljšaj se in daj se drugim učiti, da ne kvariš časa, drugim okusa. Ko si pa dovršil svoje delo, ko si ga ostro pretehtal in gladko opilil, daj ga iz ljubezni do naroda ali natisniti ali sežgali. Tvoje deh» mora veselo preroditi se, ali v prah se spremeniti, kakor vse umr-joče stvari. In če nad pepelom tvojega izdelka žaluješ, morebiti bo solza žalosti blagorodna vlaga boljim cveticam, iriorebiti pa ti bo odprla oči in te odvrnila od zgubljenih polov. Ako pa s svojim delom hočeš drzno stopiti na beli dan, dosti imaš potov: časnike imaš, proste ^ *) Po nepriliki v tiskamici unkrat zaostal. tiskarnice, in naj imenujem veselega srca tudi matico slovensko. Varuj se pa, dii tvoja nada, tvoje pričakovanje ne bode preveliko. Bolje je maleg-a pričakovali in veliko doseči, kakor pa v nadah prehiteti se in goljufati. Goljufana nada je mati obupa. Iz slovenskega pisanja ne boš si pridobival zlatov, ne imenilnih svetinj in ošalne slave, tvoj trud za domovino je blago žrtvovanje — toda dolžnost —, za klero nimaš pričakovati neg-o hvaležnosti in blažega spoitiina svojega naroda. Tega mnogi ni prevdaril. Marsikdo, ki je še mlad. dolži svoj narod nehvaležnosli v svoji čudni slepoti ali prevzetnosti. Sebičen človek, ki piše zavoljo la^^'^slave, ne iz ljubezni do naroda in njegove omike in povzdige, ni vreden slave, ako tudi je pri potomcih dost'že. In mar hočeš pisati iz dobičkarije? Zgledov imamo^ da so nekteri celo izneverili se, in postali proti narodu celo mlačni ali sovražni. Ti možje v sebi niso imeli blažega notranjega duha, in motili so se nad sabo jako bolj kakor nad narodom, kteri se jim je zamrzil. Hočeš jih mar posnemali? Pisar biti, je posebna reč, svojim postavam podvržena. Lahko je, biti pisar za poskušnjo celo vse žive dni. Kdo pa je pisar iz poklica? Sam čutiš, ako si. Prepričajo le pa tega tvoji sodniki in splošno narodno čutje. Da bi bil pisatelj iz poklica, ne verjemi prezgodaj, toda vedno želi. Trudi se in upaj, doseči popolnost in dosegel jo boš. Ali pazi, da ne zaideš! — — Dušne zmožnosti se z modrim prizadevanjem čudovito dajo lepšati in razširjati; novih moči, ktere ne spijo v tvoji duši, pa ne moreš obuditi. Iz priproste rude narejam koristno železo, trdo jeklo, pa nikdar zlata. Peščico imamo pisarjev, li pa hodijo po svojih potih, in malo menijo se drug za druzega. Ne bi ii koristno bilo vzajenmo spoznavanje in oziranje med pisatelji? Slovstvo mora imeti edinostni značaj. Dokler se drug druzega bojimo, nismo še trdni in naša dela niso moška. Stopiti moramo korak naprej. Kdaj bo matica slovenska, kakor upamo, ta napredek se še ne ve. Že zdaj bi pa rad videl, da bi „Glasnik", ki je tako pomogel našemu pisalstvu, prevzel tudi više sodništvo nad pisatelji in jezikom. Naj bi v njem prosto glasil se tožnik in zagovornik, naj bi se v lepih pisateljskih pravdah čistilo in krepčalo naše pob'evno in miadensko slovstvo. Dokaj bi še imel. povedali, in nikoli bi ne mogel vsega. Naj misli, kdor hoče, sam naprej. Komur se pa te vrstice zde pomanjkljive ali napečne, naj ve, da sem jih pisal tudi sam sebi. J. M. *) Take časti si Glasnik ne more svojiti in tndi ne sme; srčno rad bo vendar v ta namen odpiral svoje liste vsacemu dopisniku. Yredn. 250 O govnjaču. (Mythologicna drobtina; zap. Dav. Trstenjak.) t; O govnjacu (iLuikäfer) se pripoveduje, da ve ključ najti do zlate gore. Čehi govnjača imenujejo babka, po Babi — boginji zemlje — boginji rodovitnosti. Pri Nemcih se veh' tudi Erdochse, torej je tudi v nemškem basenstvu bil v zvezi z rodivno zemljo, Kebra govnjača najdemo na darilni Radeaastovi skledi in pa na žrtvenem nožu (Opfermesser) Svetovitovem. V egiptovskem mylhu je govnjač Symbol rojenja in ker so starci mis'ili, da govnjač šest mesecev pod zemljo, in ravno tako dolgo na zemlji stanuje, tako je postal Symbol polletno se menjajočega svetlejra in temnega časa — lefneffa in zimskega soinca. Da je bil tudi symbol rojenja, to se lehko spozna iz njeg-ovega imena: babka. O zlati ali stekleni sor\, o kteri imajo tudi Polaci povesti, sem že govoril na drugem mestu. Vsi učeni basnoslovci razumevajo pod zlato aH stekleno goro — svetlo nebo. Povest, da govnjač ve kiju č do zlate gore najt«, potem takem ne pomenja drujrega, kakor to-kedar se govnjač iz zemlje izkoplje v mladoletji, zginja zimsko temno megleno nebo in jasno, svetlo, zlalolično se odpira. Prof. Z^noerle (K. H. M. aus Süddeutschland 1854, str. 179) piše, da po tirolskih povestih govnjač ključ izruje, s kterim se lehko vrata ffore odpro, za goro se pride v svetlo dežele, k'era je z zlato ključavnico zaklenjena, za to govnjač sopet ključ najde. Torej je govnjač tudi v nemškem myth. solnčni Symbol, pa tudi symbol rojenja, ker nemške narodne povesti vedo povedati, da govnjač ključ najde, s kterim ključem se lehko gora odpre, v kteri so otroki skriti (glej Mannhardl Germanische Mythen, str. 365). Primeri češko poznamo-vanje Babka, dalje Babica, Wehmutter. Zlata Baba itd. Vredno je slišati, kar so stari Egipčani o govnjaču mislili. Učeni Creuzer piše: Der Mistkäfer hat eine besondere symbolische Bedeutung in der egyptisehen Mythe, welche sich von einem Aberglauben ableitet, den man über seine Fortpflanzung hatte. Man glaubte nämlich, dass unter diesen Käfern kein weibliches Geschlecht vorhanden sei, wesshalb dieser Käfer überhaupt Symbol des Mannes ist, und nun dichtete man folgendes: der Käfer bilde eine runde Kugel aus Mist, befruchte sie, wälze si zuerst von Morgen gegen Abend, 251 und ahme so die Bewegung des Weltgebäudes nach *), indem sich die Erde von Abend gegen Morgen drehe, die Gestirne aber in entgegengesetzter Richtung; nun vergrabe er die Kugel in die Erde, wo innerhalb acht und zwanzig Tagen (Zeit des Mondum.laufes) die in der Kugel sich befindliche Brut reife, am neun nnd zwanzigsten Tage (wo die Sonne mit dem Monde in Conjunclion komme, und wo die Welt geschaffen wurde), grabe der Käfer die Kugel wieder aus, und werfe sie ins Wasser, wo die Jungen auskriechen, er lebe nun sechs Monate unter, und eben so lange auf der Erde (Symbol des Sonnenlaufes in beiden Hämisphären) glej: Creuzer Symbolik, 2. B. Str. 210 po Horapollu Hieroglyph I., 10. in po Kirscherovih: Obelisci ägypt. Romae 1666, slr. 24. 27. 29. Gori omenjeni učeni mož piše dalje: In Folge dieser sonderbar ren Vorstellung von der Fortpflanzung des Katers ist derselbe das Symbol eines Sonnen- und Mondescyclus, so wie der halbjährig wechselnden hellen und dunklen Zeit (primeri govnjača na nogi zimskega draka, symbol temnega meglenega zimskega časa) geworden, daher kommt der Käfer auf dem Opferrrsesser des Swan'owil vor. Es ist aber der Käfer auch, da es nur männliche gibt, Symbol der Zeugung (primeri poznamovanje Babka) und der Lebensquelle itd. Tudi učeni dr. Sepp (Leben Christi IV., 157) je enakih misli, pisaje: Die Weslslawen stellen ihren Beldog unter einem sechs-füssigen Käfer vor, der Käfer aber ist, wie der Krebs das Sinnbild der rückläufigen Jahressonne, und so kommt er auch auf dem Opfermesser Swantewit.«?, und bei der slawischen Naturgöttin Siwa, wie neben dem Bilde des germanischen Bai der des perso-nificirten Sonnengottes vor. Er ist also die Vignette der Wintersonne, die wie der Käfer in der Erde sich verkriecht, eben so zu den Schatten der Nacht sich zurückzieht, sohin ein Attribut des Zauberdrachen (primeri: govnjača na drakovi nogi), der die Sonne verschlingt. Med štirskimi rimskimi kamni sem našel enega, na kterem se najde umirajoči solnčni bog pod podobščino kodraste glave, na kteri ste pogrezneni sokolovi peroti. Na vsaki strani je drak. Drak na pravi strani požira sokolovo perof, oni na levi strani pa grize kodre (symbol solnčnih žarov) Tukaj je torej izražena vera, kako zimske meglene teme premagujejo jesensko in zimsko soince. Ker kebra govnjača v slovanski in egiptski mylhologij nahajamo v enakem odnošenji in z enakimi symbohcnimi lastnostmi, ima gotovo *) Ostanki tega mnenja so ostali še pri štirskiti Nemcih. Staro nemško bable mi je enkrat reklo: Herr ist Herr, der Mistkäfer ist aueb ein Herr, weil er sich in dea Mist eingrabt, nnd glaubt, er drehe die ga^e Welt. 25Ž tudi opica (merkovca) na podoliščini Sivini enak pomen, ktereg-a ima ta živel v eoryptskem hasenstvu. Tam je „Kynokephalos" (poseben roil opičji, sansk. markutha) symbol meseca, zcmskeo-a kolobarja in časa. Ker je Siva (celo različna Od Žive, ktera je. kakor Botho v svoji kroniki piše, v roki imela grozd, torej symbol veselja, ljubezni, dalje i a belko — spet symbol ljubezni) bila boginja domačega ognjišča, plemena, domače ljubavi, zato je bila merkovca, ktera ima veliko ljubezen do svojih mladih (prin)eri nemško prislovico: „Affenliebe") prav prikladen Sivin Symbol. AH Siva = svetla, jasna (primeri češko bo(.rinjo: Jesen. .lasni, Isis, (lingua Egyptiorum terra dicilur. Mater Verhör, suh voce) je bila prvotna boi'inja zemlie, torej tudi časa. ZnroMi novpg-a časa pak je bil po Hanušu (Bajeslov. Kalend. str. 102) 25. sušca, torej v dobi, v kteri se je začela zemlja jasniti in svetüli. Merkovca pa je po egyplskem mythu tudi symbol časa (Creuzer Symb. II., str. 62), ravno takošen je utegnila tudi v slovanskem biti. Vendar ker v indiškem mylhu je merkovčnjak Hanuman plod spojne ljubezni ^ivine, zato je verjetni«e, da merkovčnjak, atlribut Sivin, tudi symbolizuje', kakor drugi pridevek jabelko in grozd —; užitek življenja, kterega so stari narodi iskali v vinu in ljubezni. **) p Da je jabelko bilo .symbol ljubezni pri Slovanih to je Schvirenk (Mythol. der Slaw. Str. 3fi3. 3fi4.) do drobnega dokazal. Beri tuđi slovensko narodno pesem, ktera se poj«, kedar za nevpsto v jabelko pobirajo v zbirki: Pesmi kranjskega naroda, I. zvezek, str. 3. Nicolaus Thwins (cap. XI.) piše, da je Siva tudi imela za attribnt lelijo. Lelija pa je pri vseh starih narodih veljala za symbol ljubezni, torej nov dokaz, da je Siva bila boginja rodovitnosti, veselja in ljubezni. ¦ -jih Narodska poezija. 1. Od dveh sinov, dveh vranov. (Čepovenska; zapisal M. Ternovec.) Mat' je 'mela sinka dva, 'i Oj sinka dva, oba mlada. \ Ona jih je šla klicat ; Le-to nedeljo kvaterno, Le-ta svet praznik: i „Vstan'ta, vstan'ta sinka dva, j Oj sinka dva, oba a4adal . i Se more svet roženkranc molit' Na to nedeljo kvaterno, Na ta svet praznik." - Ona dva sta se prtajala, Svoji materi sta nagajala. 253 v drugo jih je šla klicat i Leto nedeljo kvaterno, ^^ Le-ta svet praznik: „• , „Vstan'ta, vstan'ta sinka dva, Se more svet roženkran'c molit Na to nedeljo kvatrno, j| Na ta svet praznik." ^ Ona dva sta se prtajala, i Svoj' mater, sta nagajala. V treće ju je šla klicat I Le-to nedeljo kvatrno I Le-ta svet praznik: „Vstan'ta, vstan'ta sinka dva, Sinka dva, oba mlada! Se more svet roženkranc molit' Na to nedeljo kvatrno Na ta svet praznik." ^ Ona dva sta se prtajala, ii Svoj' mater' sta nagajala, i „De bi zletela ko dva vrani." Mati še dobro besede izrekla ni, Že zletela sta, ko dva vrani. „Ki sta to za en dva vrani, Ki pred hido obsedata, j[ In tako roivlo škrokata? g^^ll „„Miđva nisva nobena vrani, ' Mi dva sva vaša sinka dva,"" -^' „Ce sta moja sinka dva Prid'ta drevi k meni na večerje." „„Mi dva ne raarava za vaše večerje, Nama za vsačim plotam mrha ostaje. Zdaj. greva v bele peči, Tam bova jela ta droben pes'k, Tam droben pes'k in ta siva črevlje(črve)."* „AI bi mogel kdo vaju rešiti?" „„Ja, mati vi, rešite naj' ^ ^ Ja vi rešite naj'; ??^? Ko boste imela hčeriko, j; Hčerka bo jimela sinika, Tist'ga sinka boste v šolo dali, Kadar bo on novo mašo bral Tisfkrat bova mi dva rešena."" 2. Blaženi Lovrinac (Istrska; zap. J. Volčić.) Blaženi sveti Lovrinac, On je služil sedan let Blaženu devu Mariju Va toj gori visokoj. Kuda ljudi nehode. Neg drobne tiče žumborć. Kad svršilo sedau let, Govori sveti Lovrinac: „0 preslavna Mario! Ja gren k svojoj majčici I k jedinoj sestrici, Po imenu Anici." Maria mu govori: „„Blaženi sveti Lovrinac! Tvoje sestre doma ni, Zao ti ju j' majka zaklela ' ' Eno jutro kvaterno. Eno jutro nedilno; Ni je tela slušati, ¦ ?? K maši je ju poslala, ¦iii Voljela se je šetati, s Nego k maši hoditi; Je ju tužna zakljela. Več je potle doma ni."" if Govori blažen Lovrinac: „Ja gren malo viditi. Kako bi to moglo bit', Da moje sestre doma ni." Sal je blažen sveti Lovrinac K svojoj miloj majčici; Kada je došal domaka. Govori blažen sveti Lovrinac: 254 „Pomoz' Bože, majčice, I jedina sestrice!" Majka njemu govori: „„Bog daj zdravlje,Lovrinac! A sestrice t' doma ni; San ju tužna zakljela. Da bi z gorom hodila. Da bi z ribu splavala, Kako saka ribica; Več ti je potle doma ni."" Govori blažen sveti Lovrinac: „Aj me, moja majčice! Pec'te meni brašnace, Za tih sedan celih let; Ja gren iskat' sestricu Po imenu Anicu." Pekla mu je brašnace Za teh sedan celih let; Prošal je blažen Lovrinac Iskat svoju sestricu. Majkica ga naruči Svetoj devi Marii, Js^>žn Da bi on zdrav dohođil, I sestricu dopeljal. Ni ga bilo sedan let; Obašai je vas široki svet, Nikdar je ni mogel najt'. Vratil se je nazada Na tu goru visoku. Kod' je služil Mariju; ^ Onde j' našal Lovrinac -3^ Jedan mali studinac' One hladne vodice, ^ On je trudan počinil, ^1 Da će se trudan ponapit'. Da će se lačan nasitit'. Prignil se je k vodici, Da će se on ponapit' One hladne vodice, ^*» Iz malega studenca; .'^ Kada se je on prignul, Zaplava neka mala ribica Po tej hladnoj vodici I supruti Lovrencu. ^ Lovrinac se je prestrašil, '° Da je gori poskočil, * Zmakal je svoju sablicu, ' ^ Da će njoj odsić glavicu. ^ I govori ribica: Blažen sveti Lovrinac : „Si ti pravda al nepravda ? Al ti meni poveđaj. As ću ti odsić glavicu," Ribica mu govori: „„Blaženi sveti Lovrinac! Ne sici mi glavice, "^,^ Ja sam pravda, ko i ti, ^ Otca jesan, ko i ti. Majka jesan, ko i ti."* Govori njoj sveti Lovrinac: „Aj ti moja sestrice! Bis' li mogla z manom pojt, * K miloj našej majčici?" I' Sestrica mu govori: ^ „„Nikdar, nikdar Lovrinac! Tja do suda božjega; A po sudu božjemu, ^ Bog zna kakobu; Nego reci majčici, Da se zame ne žali. Ni da se zame ne plače, Da ono ubogo ruhace, Ko san v mladosti spravila Da neka ona razdeli Sin ubogin sirotan, I otročnin materan; Da one zame koga mole, Da i od ovđe speljaju; One tri zlate jabuke, Ke san V mladosti spravila , Da ih ona postavi Na oltar svete deve Marie, Da ih moje verstnjakinje Onde budu gledale, Da bi s' do mene spominale. 265 Iz Srpenice. (Zapisal A. Ž.) Tam noter je 'no lepo polje, Na polji je 'na lepa senoica, 'Na lepa senčica javorjeva, Noter Marija Jezusa ziblje Srebrna zib'ca, zlat tečaj — Bog nam odpri svetli rty! Velika gospa. (Ruska novela, spisal Vasili Aleksandrovič Vonljarljarski.) ^ (Dalje.) Res še ni odhajal, ampak spal je mirno, ne siutec nepokoja, ki mu je on vzrok bil. Zbudil se je še le, ko so jeli zvonovi pobožne k jutranjemu opravilu v cerkev vabiti. Druge krati je ob tem času že navadno po konci bil in se za parado oblačil, ali zdaj je ni več vojniške službe, ni je več nobene parade. Mirno prižge lulo in gre v obednico, kjer je Dionisij na sofi sred ostankov sinočne večerje spal, vzeme s te sofe plašč, ki ga je prebrisani sluga za zglavje porabil in gre v konjski hlev. Ko stopi va-nj, primoli se Timotej iz kota, kjer je črez noč preležal. Ali si tu, ti zavaljuh? zakriči Peter nad njim. Od včeraj te nisem več videl; izgovarjal se boš pač, da si. bolan od včerajšnjega padca? Le legati se še navadi, ker imaš že tako polno grdih razvad. Ali kapitan se ni m gel dolgo jeziti in njegova jeza tudi ne bi bila kos neizkorenljivi flegmi kočijaževi. Komaj ga je tako oštel, prašati ga začne po konjih in hoče vedeti, kje bi dva dobil, kakoršnih si želi. Župan ima kaj lepe, ali po nesreči mu niso na prodaj. Ali precej pojdem in poiščem par dobrih za vas; naslonite se po vse na me. Ta hip pristopi župan, da odvede gosta k čaju. Ko je bilo gotovo to jutranje opravilo, ki je imel vredni župan vselej dobro uro za-nj odrejeno, vrne se Peter v svojo sobo, da se obleče ... obleče se — ah! reče sam sebi, kolika ironija! jaz, ki sera bil vselej na to .256 ponosen, da som bil lopo in snažno oblečen: jaz, ki sem se odlikoval od ostalih oficirjev našega škadrona vselej z najsvetlejšim orožjem in najsnažnišo monturo, odsojen sem zdaj hoditi v taki~le pavlihovi obleki! Kolika sramota! Ali zgoda, ki ga je včeraj tako sijajno zvišala, prihranila mu je še ugodniše in nepričakovano veselje. Ko je z žalostnimi očmi nesrečno hišno suknjo pregledoval, odpre Dionizij dveri in poda mu suknjo, njegovo ljubo suknjo, obrnjeno, novo podstavljeno, popravljeno, tako lepo in svetlo, da take nikdar. „Je 11 mogoče!" vsklikne s tako živim veseljem, da je malokdaj v svojem skromnem življenji takega čutil, moj dobri, „moj ljubi, moj neprecenljivi Dionizij, kako naj se ti zahvalim? kako nepričakovana sreča! kdo je pa storil tak čudež?" „Židov", odgovori Dionizij, »neki židovski krojač, ki vam ga pri tej priložnosti priporočam. Samo, kedar mu boste kaj delati dali, morate, si sukno, in kar je druzega treba, sami kupiti, če ne — vam ušesa oguli." Ponosen na to, da se more spet v svoji pravi obleki pokazati, stopi kapitan v dvorano, kjer so Pavlina in njene sestrični že bile. Sestrični ste bile ubogi deklici, ki ju je narava prav po mačeški obdarila. Očeta je s početka njuna grdost jako žalila, ali zdaj so je bil že vdal, izbi! si je celo upanji; iz glave, da ju kdaj omoži, pa se mu torej kapitan ni čisto nič zameril, ko se je od njih obračal, da je govoril s Pavlino. Te dve sesiri niste šle nikoli iz očetne hiše, jedle ste na dan po pet- in šestkrat, iri kar je časa preostalo, potrošile ste ga ali s kvartanjem ali pa z vezenjem. Kedar je kdo županu v vas prišel, niste govorile skor nič, ali poslušale ste, abotno se drže, to kar so se pogovarjali, in smejale se včasih, da nikdo ni vedel zakaj. Pavlina je bila danes, ker je na tihem želela dopasti, neizrečeno brhka. Imela je obleko, ki jo je sicer le o slovesnih priložnostih nosila, obleko na pol iz muselina izrezano, ki jej je od ogleda vselej ugodnih in izbranih komplimentov donašala. Peter ni imel poetičnih darov svojega tekmeca, ali bele rami in tenka vzrast mladega dekleta so ga živo genile. „Kako ste spali nocoj?" popraša ga plaho. „Prav dobro." 1 „To me veseli... jaz, jaz pa nisem mogla spati." ^ „Bržčas še od včerajšnega straha." „Ne; strah je km^l minul; ali bojim se, da se nisem dovolj zahvalila za to, kar ste nam včeraj storUi." „Pa kaj sem storil?" ,No, ali niste tvegali živenja, da nas rešite?" „Oprostite. To sem spolnil samo človeško dolžnost." „In to dolžnost bi bili vi do vsakega druzega spolnih?" popraša Pavlina z nekoliko nemirnim glasom. 25t .To se ve da. To je naravska postava. Bog- nam zapoveduje, naj pomagamo bližnjemu." „Vi bi bili tedaj«, povzame mlada deklica in zarudi, „za vsakega druzega, ne le za mojo mater in za me isto tako ravnali?" »Brez vsake dvombe. Ko sem rekel kočijažu: lej kočijo, ki'se bo v prepad zvrnila, brž poženi! takrat nisem imel časti poznati Vas, in ladi nisem videl lica ne vašega ne vaše gospe matere." Tega odgovora deklica bržčas ni pričakovala, pa jej ni bil po volji, zdihnila je in šla k oknu. A kapitan se obrne in gre k Tobiji, da se mu zahvali za trud, ki si ga je zadel, da mu je Suknjo tako brž in tako dobro popravil; potem sta šla z doma. Med potjo je župan dostikrat postal, in se pogovarjal z ljudmi, ki so mimo hodili. Tega je prijazno ogovoril, onemu je kaj svetoval, tretjega je posvaril. Dobro mu je delo, da je kapitanu pokazovai, kako je dober z ljudstvom in kako važnost vživa. Ob enem je razvijal svoje administrativne vednosti pripovedovaje mu na tenko vse to, kar je po mestu zboljšal in kdo in kaj da so ljudje, ki sta jih srečevala. Polagoma je začel o svojih zadevah govoriti. „Jaz star prihajam", reče z nekako srčno priprostostjo, „moja žena je že tudi v letih. Služim deželi že 30 let in mislim, da sem vredno služil. Hvala Bogu, moje življenje ni bilo brezkoristno. Pridobil sem si lep imelek, imam lastno čedno hišo, ki jo menim še dokaj povekšati in polepšati. Ali kdo mi bo naslednik, moji hčeri niste za možitev?" Pri teh besedah pogleda Petra, da vidi, kako ga je gem'1. Toda Peter ga je ves miren poslušal in si brke vihal. „Ab, ko bi imel sina!" poprime Tobija spet za besedo, ,,ali nebesa mi milosti niso podelile, in moje hčere so tako malo lepe in tako slabe postave, da ne morem misliti dobili za nju mož, čeravno odkrito pravim, ne bi gledal, kdo bi kdo bil, da je le pošten, bodi si tudi siromak, dal bi mu hčer." ,Ali je popolnoma nemogoče", popraša Peter mirno, „ozdraviti jih te bolezni?" „Po vse nemogoče, mati je vse poskusila. Jaz se moram upa odreči, da bi dobil od ktere dednika, pa sem odločil, premoženje hčeri moje sestre prepustiti.' „Gospodični Pavlini?" „Dä; ona je prijetnega značaja, odrejena je dobro in zraven brhka. Kako je vam všeč?" „Prav zelo." ,Bog ji daj dobrega moža, in pri moji veri, jaz ga bom držal kakor za svojega zeta, kajti ona mi je isto tako mila, kakor bi mi bila hči. Nje oče je bil okrožni sodnik, pa jej je zapustil kapital, ki ni nikakor, da ga človek zaničuje, zakaj bil je spreviden, varčen, ?????. IX ^ le 258 zveden in će bi dalje živel, gotovo bi bil bogat postal, ali umri je na naglem, vrnivši se nekega večera od večerje pri meni. „Bržčas ga je božje udarilo?" „Da", odgovori župan, ki se mu je nekoliko za malo zdelo, da je Peter njegove dobrohotne opombe tako ledeno sprejemal. Po sprehodu dobita nova prijatelja v dvorani županove hiše komisarja, ki ga je up do novega krasnega obeda privabil, in pa ogleda, čigar ironično držanje obraza je neko hudobijo naznanjalo. „Dragi Tobija", reče in stopi k županu, ^kakšni podgani sle pa to, ki sem ju pred tvojo hišo vidil?" „Podgani!" reče župan; „kako bi pa to imelo bistroumno biti?* ,Tako-le: dva čveteronožca prav posebne vrste, ki ste po postavi in barvi čisto podganam podobna." Kapitan je hipoma razumel, kam bije ta zasmeh, ali ni ga raz-žalil. „Pred ko ne", reče, ,sta to moja konja. To je res, majhna sta in strašno žalostne postave, in primaruha, doda nasmejavši se, ogleda ima prav, da ju primerja podganama. Ali edina sta, ki mi jih je oče zapustil, pa ju moram vpregati, dokler si drugih ne omislim." ta „Ali konj iščete?" popraša Tobija. „Da, prišel sem s tem namenom sem, da jih kupim." ?\ ??? „Jaz vem za tri prelepe." .Kje?' „V mojem hlevu." „Te sem videl in ne želim si boljših; ali moj kočijaž je rekel, da niso na pn-daj." jn,? ? „Yam so.* „Ali res?" „Res!" „Za koliko?" „Veste kaj, dragi kapitan, vi sle se staremu Tobiju v srce vsedli, in vsak ve, da je Tobija srečen, če more kteremu prijatelju kako priljudnost storiti. Jaz vam jih darujem in obljubim, da tu okoli nikjer lepših ne dobite. Pojdiva jih pogledat. To izrekši vleče s seboj ven kapitana, ki je bil ves vesel ali tudi v veliki zadregi o taki velikodušnosti. Komisar je šel za njima, Demetrij pa, ki je bil ves zmočen, da mu je epigram spodletel, ostal je v dvorani. Pavlina je bila stopila k oknu; ogleda se jej približa z medeno-sladkim smehljanjem. „Dovolite, da k vam sedem?" „Braniti vam ne morem", mrzlo odgovori mlado dekle. „Danes ste kaj rezki z menoj." „Nič bolje nego drugekrati." „Jaz pa le mislim, da je bilo drugekrati drugače." „Kakor hočete," 259 „?? lepa obleka! njo ste nosili sicer le takrat, kedar sem bil jaz pri vas pri obedu." „In zdaj?" „Zdaj ste se za nekega druzega ž njo okinčali." ,Ne umejem vas." „0h! Pavlina", nastavi ogleda črez nekoliko premolka, „vi ne ] delate prav. Nevede sle se hudo pregrešili. Če tudi moje mnenje zamečete, pa mnenje vsega mesta ..." „Ali je mestu za me mar?" ' „Kaj — ali vas niso videli včeraj iti za tem človekom, ki je bil ves, kakor kteri droškar?" „Kako se le predrznele tako govoriti o srčnem oficirju, ki je z nevarnostjo svojega življenja ..." „PaI vi ne poznete tega oficirja, ne veste, da so ga spodili od regimenta, ker je tam samo norije uganjal, in se je do ušes zadolžil." „Molćite!" vsklikne jezno mlado dekle, „vi ste nesramen oprav--^ Ijivec." '5 ,Ali poslušajte saj..." ;j „Ne besedice, sicer povem stricu, kako sramotno žalite tistega, kogar si v čast šteje sprejeti v svojo hišo." Ta hip se vrne župan s Petrom. Iskreče oči in z rdečico oblita lica so naveščala razsrjenost. Demetrij je bil zmeten. Tobija jo popraša, zakaj je tako razljutena. Če ravno ni hotela na ravnost povedali, kaj je vzrok, pozvedel je vendar dovolj, da je ugenil, kaj se je pripetilo, pa je ogleda trdo posvaril. Ta se je jecljajo nekoliko izgovarjal, ps tem sede v stran in kmal popolnoma odide. Kakih dvajset korakov od hiše se ozre, opazi Pavlinino lepo glavico pri oknu in se jej je hotel ravno prav prijazno prikloniti, kar zagleda črnkasto lice kapitanovo poleg njega. To ga pa hitro odpodi. Nekoliko ur kesneje zapelje Timotej, ponosen zadelj nove vprege, kočijo pred vrata. Kapitan je odhajal in župan z županovimi in ne-kterimi prijatli so se ž njim poslavljali. Elizabeti, ki jej zjutraj ni bilo dobro in je ostala v svoji sobi, prišla je dol v dvorano. V dvajseto se je zahvalila kapitanu in djala, da bi bila ona in nje hči najne-hvaležniše, ko bi kdaj le za trenotek pozabile.svojega rešitelja. Na to vroče zagotovljanje Peter, ki ni imel daru zgovornosti, odgovori z nekoliko ničnimi komplimenti. Zupan ga je spremil celo do kočije in mu še enkrat roko podal. „.Iaz bi rad oklice, ki je bila izrejena daleč od gosposkih ljudi in se ni naučila, ne kako računa nečimer-nost in slavohlepnost, ne kdaj se je treba kon^u pametno umikati in kdaj umetno proti hoditi. Ogleda in major sta se jej leta in leta zvesto in pazljivo udvar-jala, pa sta jej komaj za hipec du'io genila, a zdaj po dveh kratkih dnevih 20?1 jej srce s p!am(>nom. Vse misli so jej vedno pri srčnem Petru, ki jo je tolike nevarnosti otel, ki je potem hvalo za svoj čin tako zmerno prejema! in je bil za njo ? takih skrbeh. Udaljeni od njega zdi se jej življenje pusto in suho in strahoma se poprašuje: ali in kdaj o-a bo spet vidila? „Nö". reče jej mati, ko je na večer prišla v sobano na čaj, „ti si spet jokala?" „Ob, nisem ne", odgovori mlado dekle in si obriše oči. Rb „Kako! nisi? pa imaš debele in rdeče oči, poglej se le v zrcalu." „To nič ne de, zato se vam ni treba nič bati." „Ko bi danes kdo prišel? aH bi mog!a taka pred njega priti!" „To preide." .To prejde in ti že spet jokaš. Kaj pa je, da si tako žalostna? Ali si zaljubljena?" „??, l;uba mati, kaj to govorite?" odgolči Pavlina in si briše solze, ki so jej vse po sdi tekle črez lica. „Jaz vem, kar vem. Ali to je neumnost, da si bog vedi kako grozne misli delaš, ki ti morejo obraz le ogrditi. To se moraš veselo in na smeh držati, govoriti in šaliti se in gledati, kako postaneš bolj dopadljiva." ,;Misllte 11, da bi se mu mogla dopasti?" 262 „Vsakako. Ti si dosti brhka in prijetna. Le nekoliko bolj skrbno se oblači, Ančika naj ti lepo lasce oplete z višnjevim trakcem, kar se lepo podaja tvojemu obrazu. Obleci tako obleko, ki ti prav ska-zuje pleča in tenko rast." « „Mislile, da bom s tem..." „Daj se meni voditi", poprime zvedena Elizibeta besedo. „Jaz vem, za ktere nevidne niti se dajo voditi trmoj^lavni moški. Ko je tvoj oče začel za mano hoditi, bil je še vse bolj plašen nego kapitan; jaz nisem bila mlajša od tebe in ne tako brhka, pa sem mu vendar v enem mesci zbegala vso neodločnost." „Menite, da se meni tudi 'po sreči izide?" popraša Pavlina smehljaje. »Brez dvombe. Potrpi le dva, tri dni, pa obljubim, da pride kapitan k nam. Povabila sem ga, naj pride v vas, in on mi je obljubil, da pride." Te besede potolažijo popolnoma Pavlino. Poljubi mater in zahvali se jej vesela. Potem gre na vrt, natrga si narcisov pa si splete venček iz njih, puče marjeticam cvetje in si čita iz tega najlepšo prerokovanja. Lehkega srca in veselega lica vrne se v sobo. Drugi dan pa je bila spet ncpokojna in jokala je. Štiri dni je že minulo, kar se je bil iz mesta vrnil. Petega dne v jutro zapove Peter slugi Uljanu, naj blazino zloži in perila, britvo in tobaka zraven dene in napreže. Kakor je bilo to opravljeno, sede Peter v koleselj in reče Timoteju voziti proti mestu. „Tarn, kjer je bil žolto kočijo srečal, popraša kočijaža, „kam drži ona pot tam na levi?" [ ? »fV več mest", odgovori Timotej, „postavim v Kijev". u „Ni me volja, peljati se v Kijev, tepec ti, jaz bi le rad vedel, ktere sosede imam tukaj na tej strani." „Dokaj jih je", odgovori privihani Timotej, ki je prav dobro ugenil, kaj mu gospodar želi, pa mu je hotel zato malo nagajati, da je bil premalo odkritosrčen. „Dve vasi odtod stanuje neki trgovec". „In kdo potem ?" „Stara žena s sinom, ki je bil pri sodbi pisar." i „Potem nikdo drugi?" „Tega ne povem. Kakih relnajst verst odtod je selo Vincelki, še dalje je Komorec in potem veUka grajščina Gravski." „Čigava je ta grajščina?" „Grofinje Belozerske. Ona ne stanuje tam. Imanje jej oskrbljuje dvorski.' „V kratkem", reče kapitan prisiljen, kakor je kočijaž hotel imeti, da odkrije svoj namen, „povej: ali ne stanuje tu blizo vdova, ki sva jo srečala v stari kočiji?" „Elizabeta Kočkina? Da, se ve»" 263 „Ali veš za hišo?" „To se ve. Ko je bil sodnik živ, bil sem večkrat tamkaj z njenim očetom, pa sem marsikter sreberni rubelj prejel od dobre gospe." „In za-nj si kupil žganice?" „Ob, kaj le mislite — jaz, ki žganice trpeti ne morem", odgovori potuhnjeno Timotej, in nasmehne se skrivaj, »ona ima brhko hčer, ta darežljiva vdova — ali se tjekaj voziva ?" „Kaj praviš?" „Ali naj jasneje govorim? No, vidite, če vanr je mlado dekle všeč, vzemite jo. Nje oče je imel toliko bankovcev, da bi jih sam hudič ne preštel, in te bi vi vse dobili." „Njena hči je tedaj bogata?" ßb „Bogata? Prašajte kogar hočete, ysak vam poreče, da je sodnik umel za svoj dobiček skrbeti. Nabiral je in nabiral, izdajal pa skor nič. Bog sam vedi, koliko denarjev in denarja vrednega je zapustil.' To Timotejevo oznanilo, ki se je s tem, kar je župan omenil, popolnoma vjemalo, nažene kapitana, da zvrši namero, ki mu je bila že v irlavo prišla. Da, reče sam sebi, jaz bi imel Pavlino vzeti. Pa zakaj bi ne skusil do! iti je? Najhuje, kar se mi zgoditi more, je to, da moje snubljenje zavrže. V to nesrečo morem se z dobro vestjo podati. Bogata je in, kar je še več vredno, tako zala, da bi jo, ko bi ne bil moj grad tako zadolžen, ko bi mi ne bilo treba na vso moč varčnemu biti, da poplačam dolgove ali vsaj novih ne delam, vzel za ženo, ako bi tudi nič dote ne imela. „Vozi, Timotej! in poslani pri vdovi. Ali je še daleč?" „Tam-le za tem gozdom, ali treba je ovinek napraviti, ker je tod močvirno. Kesneje, o božiči, kedar je zemlja z debelim snegom pokrita, dajo se tukaj lepo volkovi loviti s prašički, da se ž njimi volkovi vabijo?" ,Dä, prašičke človek mora imeti. Če hočete, pa rečem Matiju, ovčarju, naj dva za nas prihrani, pa bole kaj doživeli." „Ali si že tukaj lovil?" „Sem, večkrat; enkrat s stricem Teodorjem. Bila sva tukaj v gozdu vsak z dobro puško. Teodor, rečem jaz, vščipni prašička za rep. On ga vščipne in komaj nekolikrat zacvili, kar pridejo z desne in leve in od vseh strani volkovi in midva ..." „Premolkni malo! ali je hiša, ki sloji tam za brezjem, tista, kamor sem jaz namenjen?" »Tista." .Stoj. Moram..." Kapitan, ki je, kakor smo že omenili, zelo na to gledal, dd mu je v redu toaleta, stopi s kočije, otepe prah s klobuka in škorenj, popravi zavratnik, zapne suknjo, pogladi brke in sede spet v kočijo. Nekoliko trenutkov za tem postane pred dosti neznamenitim poslopjem, ki je bilo _ bolj podobno kmečki krčmi, kakor grajščini in je imelo dvoje dveri. Šel je skozi tiste, ki so se mu najboljše videle, koraci skozi prednjo sobo in še eno sobo, pa nikogar ne najde. V tretji sobi, ki je imela gizdavo ime „dvorana", ležale so zelo proigrane karte na podolgasli okrogli mizi. Miza j j stala pred okorno zofo z dvema na križ šivanima blazinama; na eni je bil naslikan speč koder, na drugi pa črnook Turek, ki je neizreč« rio dolgo lulo v roci držal. Na steni te selske dvorane so visele tri podobšine. Prva je bila ranjki okrožni sodnik s šestimi svetinjami na širokem pantelci, druga je bila Elizabeta in tretja, kolikor je bilo videli, imela bi biti Pavlina, ali bila je od neumetne roke narejena. Ti okorni obrisi niso bili taki, da bi jih bil kapitan dolgo ogledoval, kajti tudi drugač, da se pravica pove, ni imel preveč vkusa za malarijo in druge lepe umetnosti. Sede za mizo in ne vedoč, kaj dela, odpre miznico. V miznici so ležali obrezki jabolčni, klobčiči, zvednene cvetlice, nek obliž, skrhane škarje in majhen zarujavel bakren prstan. Med tem ko Peter to ogleduje, odpro se dveri stranske sobe in gospa domača stopi v dvorano. „??!" vsklikne, „prosim vas milijon-krat za odpuščenje ... imela sem opravke in nisem nič slutila, da je prišel tako ljub gost... moja družina je tako zanikrna... Kaj! nikogar ni bilo tu, da vas sprejme? nikogar ni bilo v prednji sobi?" „Mi vojniki", odgovori Peter, „nismo vajeni toliko ceremonij. Prosim, ne delajte si toliko truda". „Kako me veseli, da vas vidim! in kako bo Pavlina vesela! Večkrat mi je rekla: Kaj li kapitan dela? On celo ne pride. Pozabil nas je, naš dobrodelec —" „??! vi me žalite." ti hol .Kako to? jaz da vas žalim? raji umrem!" „Da, navadno se pravi tako le starim ljudem, jaz pa mishm, da še nisem star." „Dobro! dobro!" nasmeja se Elizabeta, .prav prestrašili sle me. Jaz sem si govorila: je li mogoče, da sem bila tako nesrečna in sem razžalila tistega, ki nam je tako mil! Ali pojdite", pristavi in ga prime za roko in vede k zofi, „sedite pa mi odpustite, da vas nisem tako sprejela, kakor bi vas bila rada. Popravljam hišo in nekaj prizidujem, pa imam opravkov, da ne vem, kje se me glava držf. Mož mi je umrl; imela sem sina, ki bi mi bil zdaj lehko velika podpora, ali tudi on je umrl in to daleč od mene. Sama sem s svojo hčerjo, ki je na vso srečo dobra, da take ni na svetu. Vsak dan hvalim B ga, da mi jo je dal. Ali dosti tega. Kako je pa vam, ali imate manj skrbi nego jaz?" ^???? življenje je še samotneje od vašega", odgovori kapitan. „To veste, kako se težko s kmeti izhaja. Sinovi so nevedni in leni." »Komu lo pravite? Še le pred nekoliko dnevi morala sem svoje obrati, in moji lastni služabniki, kako nemarni so, kako neznosni ljudje! Ali pravili so mi, da so vaši kmetje prav srečni.' „Hvala Bogu, še dosti," „Vi ste bogati?" 4 „Ne, ali premožen sem." j .Koliko kmetov imate?* „Blizo sto in petdeset." ^ ^ m „E! to je prav lepo število." ^ „Ali po nesreči je zemlja —' ,1 „Kaj zemlja ni dobra?" : „Slaba ni, ali zelo je zanemarjena." .Temu se mora pomagati. Zemlja zapuščena ni kaj prijetna stvar. To pač vidim; ali kaj čem? že nekaj let sem ni se moj oče več menil za posestvo. Oslonil se je na oskrbnika in vi veste, kako taki ljudje zaupanje svojega gospodarja v zlo obračajo." ^ „Bržčas ga bole odpravili?" y „Bom ga. Odrekel sem se vojnišlva za to, da bom sam go-.' spodaril. Skrbel bom na vso moč, da dedšino po očetu z nova po-| vzdignem in z božjo pomočjo mislim, da to tudi dosežem." I „Prosile tudi ljubega Boga, da vam podeli dobro in zvesto tO'^, ˇaršico, ki vas bo v vašem podvzetji podpirala in spodbadala.' „Pä, to bi mi bilo že po volji." J! f»Vi gotovo želite, da bo vaša žena brhka?" "^^" . a ,ln pametna?" , o{.«W ^ '-^^ „Se ve." ¦iU „Vi morda tudi želite, da bode bogata. Ali teža vam bo v naši okolici bogate dobiti, razun če vzamete mojo sosedo.' g „Klero sosedo?" „Grofinjo Natalijo Aleksandrovno Belozersko", reče smejaje se Elizabeta. „Ne poznam je." „To vam je gospa stara kakih štir in dvajset let. Neki da je prav brhka in je bila še čisto mlada omožena z neizmerno bogatim starcem. Zdaj je kake Iri mesce udova. Stanuje v Petrogradu, tam ima več palač in podložnih ima deset tisoč kmetov. To bi bilo kaj za vas." „Vi se šaHte. Take gospe niso za nas priproste, in verujte mi, tako visoko ne leta moja slavohlepnost Vse, kar si želim, je, kakor sle malo poprej rekli, mlado ljubeznjivo in pametno dekle, ki pa ne sme nikakor ne bolehna bili.' „To imale zevsema prav", reče Elizabeta, „z bolehno ženo mož ne more bili življenja vesel, laka živi sebi in možu na težavo. Ali, dragi kapitan, pri nas na deželi ni lehko dobiti popolno zdravega 266 dekleta. To bi morali dolgo iskati, predno bi se na eno namerili. Ali tega so samo roditelji krivi, ki otroke, ne da jih sami odrejajo, kakor je njih dolžnost, dajo governantam, ki o druzem ne mislijo nego da plačilo prejmo in kar se da malo store. Le redke so matere, kterim je sreča in zdravje svojih hčeri pri srcu, le malo jih je, ki se trudijo odvrnili vsako bolezen od njih in jim strežejo, če jim količkaj dobro ni. Prašain vas, ali je dokaj tacih mater, ki so tako previdne in delajo take natančne naredbe, ki so vendar tako potrebne in koristne? Zato pa tudi vidite, da so rnlada dekleta večidel velega in bolehnega lica. Ali da skrijejo to bolehnost, rabijo vsakovrstne kinče in lišpe, in kakor so omožene, preobračajo življenje možem, bog vedi, v kako strašen pekel." „To je res." „Da, to je res. Toda meni ne bo mogel nikoli nikdo oponesti, da sem zanemarila svoje malerne dolžnosti. Jaz sem svojo hčer sama dojila in odredila. Pred mojimi očmi je dorasla, le trenutek je nisem zanemarila. Če se je po dolgi šetnji trudna domu vrnila in jo je oflava bolela, ali pa jej je kaj druzega bilo, bila sem precej pripravljena, da jej strežem in dam potrebnih zdravil, tako dolgo sem bila pri njej, dokler je bilo treba. Ali le tako je mogoče, da se razvije telesne moči in dušne zmožnosti deteta, in loje stokrat bolje, negfo dati jej čemerno governanto, ki je druzega nič ne nauči, kakor po papagajevo blebetati: Comment vous parlez-vous? Parlez-vous fran tri darila, eno po 100 gld. za naj boljo izvirno povest, in dve po 30 gld, za najboljši zgodovinski in natoroznanski sostavek. — Po bukvarnicah se prodajo gori imenovane bukve: „Deteljica" po 36 kr., „Zgodbe" po 40 kr., „Ve-Černic" 8. vezek ?? 20 kr. in „ Koledarček" po 36 kr.; kdor pa denar naravnost družbi v Celovec pošlje, more dobiti vsako knjigo — poštnino mora, se ve da, sam plačati — za četrti del boljši kup (to je za 27, 30, 15 in 27 kr.). .?»- ???*^ ??? Letopis Ijablj. realke io novomeške gimnazije. Kakor lani, ustregla sta nam letopisa gori imenovanih učilišč tudi letos med vsemi najbolje: Letopis ljubljanske realke nam je prinesel „slovensko slovnico v spregledih", ki jo je sestavil naš visoko čislani pisatelj, g. A. Lesar, svojim učencem v spomin in vsem, ki se uče slovenščine, v pospeh in polajšanje pri učenji. Zares prav izvrstno delce, ki obsega razun skladnje ves slovniški nauk na štirih polah v prav spregledno sestavljenih kazalih (tabelah). Gotovo bo vsakemu, ki se uči našega jezika iz obširniše slovnice, slovniško oblike lepo oživljala, da se ubranijo pozabi. Po bukvarnicah se proda po 50 kr.; bodi vsacemu Slovencu priporočena. —Letopis novomeške gimnazije pa obsega razun učene zgodovinske obravnave od prof. Klemenčiča tudi jezikoslovni spis v slovenskem jeziku „Casoslovje latinskega jezika" od marljivega slovenskega jezikoslovca g. prof. P. Ladislava Hrovata, v kterem se raba latinskega glagola prav učeno primerja rabi slovenskega v prostem stavku. Prav čvrst naroden duh nam veje tudi letos iz letopisa novomeške gimnazijej slava in čč. gg. očetom! Bog nam daj tacih učiteljev tudi po ostalih domačih učilnicah. ???? gospodar. Mesečen časnik za kmetijstvo, gospodarstvo In obrtnijstvo. Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. — Naša reč se po Gorici in po sosednjih krajih prav na tihem, pa vendar vkliub vsem oviram tako lepo oživlja, da je veselje tje pogledati za vsacega rodoljuba. Nova priča je nam novi mesečnik, ki obeta prav žlahtnega sadii ne samo za goriške gospodarje, marveč za vse slovenstvo. Slava in čast si. družbi, ki je za ljubljansko prva spoznala, da je treba slovenskega kmeta brihtati in mikati v slovenski besedi! Prvi list, ki je prišel na svitlo pod umnij^j vrodništvom g, prof, MarušiOa, priporoma 2t2 se ne samo po obsegu, ampak eosebno tudi po lepi, lahko umevni, za kmeta ualasČ ubrani besedi! Tako je prav: skrbno se ogibljimo v ljudskih spisih vsake ???? znane besede - saj imamo za-nje skoraj povsod bolj znanih in sploh navadnih na izbero, da se kmetu naša pisava prikupi, kar se pri našem učnem narodu gotovo zgodi, ce bo vse umel, kar mu pišemo. NoTe knjige. V Mariboru je prišla na svitlo za nas prevažna knjiga: „Anton Martin Slomšek, Fürstbischof von Lavant, dargestellt in seinem Leben und Wirken von Franz Kosar", ki nam verno opisuje djanje in življenje ncpozabljivega knezoškofa; naj se poda knialo tudi slovenskemu ljudstvu v slovenski obliki! čelo jej kinča podoba ranjcega knezoškofa: prodajo se pa po 1 gld. 60 kr.—G. Eazlagova „Pe s mari ca" je že prišla na svitlo in obsega okoli 300 slovenskih in drugih slovanskih pesem. Upamo, da nam priroma s časom tudi v Celovec. Cena jej je samo 50 kr. — G. Miklošičevega „staroslovenskega slovnika" je prišel na svitlo 3. snopič.—V Zadru je prišel na svitlo: „Bukvar staroslovenskega jezika glagolskimi pismeni za čitanje cerkvenih knjig" od J. Berčiča. Vroče ga priporočamo vsem rodoljubom, ki se žel6 seznaniti s staro in novejo bukvico ali glagolico. -4). T v Na znanje. Te dni se razpošlje poslednji (III.) oddelek moje „slovenske slovnice", ki obsega naŠe jezikoslovno blago po tirjavah sedanjega jezikoznanstva razloženo in za šolske potrebe z mnogimi jedernatimi izgledi razjasnjeno. Cela slovnica šteje 17 drobno tiskanih pol in razlaga posebno slovensko skladnjo veliko obširniše, kakor vse dosedanje slovnice. Ce nisem povsod prave uganil, prizanese naj se mi v duhu ljubezni' delo je bilo težavno, v poslednjem oddelku skoraj še celina. Iz srca hvaležen bom za vsak, tudi za najmanjši popravek, da se porabi pri prihodnjem natisu; marsikaj sem že sam zapazil, kar bi lahko bilo bolje, vendar: veČ oči več vidi, vsi ljudje vse ved6. — Ob enem se zahvaljujem čast. naročnikom za toliko potrpljenje. Z Bogom! V Rožju 30. velicega serpana. An t. Janežič. Priložena je 5. polpola starosl. slovnice. Natisnil Janez Leon v fflovctt.