Spediiione in »bbonamento postala — Poitnlna platana » foto vi ni
Leto XXVI.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za ‘/s
leta 50 Ur, za 'It leta 25 “> mesečno 8 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir.
in toži se vLJubljanl.
^-ONCESSIONARIO ESCLDS1VO perla pubblicitA di provemenza italiana ©d e*tera: :STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Številka 9.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri postni hranil, niči v Ljubljani št. 11.953
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaja
vsak torek in petek
Llubliana. petek 29. ianuaria 1943-XXf
Cena 0 80
Prizadevanje hrvatske vlade za zvišanje kmetijske proizvodnje
Hrvatska vlada si silno prizadeva, da bi zvišala kmetijsko proizvodnjo dežele. V ta namen gleda ne samo na to, da bi se vsak košček zemlje, ki je pripravna za kmetijsko kulturo, tudi v resnici obdelal, temveč začela je tudi propagando za večjo uporabo umetnih gnojil. Letna potrošnja umetnih gnojil se ceni na Hrvatskem sedaj na 40.000 stotov, od česar odpade na superfosfate 25.000 stotov. Poraba umetnih gnojil je torej majhna. Dieloma je vzrok v suhi klimi, ki je za nekatere hrvatske pokrajine značilna, v glavnem pa je majhna poraba posledica visokih cen za umetna gnojila. V bivši Jugoslaviji je bil su-perfosfat za 44°/o, 40odstotna kalijeva sol pa celo za 87% dražja ko v Nemčiji, cena domačega žita pa je bila za 45 odstotkov nižja ko v Nemčiji. To je pomenilo, da je moral hrvatski kmet prodati mnogo več žita ko nemški, da je mogel kupiti umetna gnojila. V Koprivnici na Hrvatskem je tovarna superfosfat, ki pa danes dela f,a®o z eno tretjino svoje kapacitete. Z dobro propagando bi se lorej mogla uporaba umetnih gnojil prav znatno povečati, s tem pa tudi hrvatska kmetijska proizvodnja.
Pota Italiie k avtarkiji
Letošnji velesejmi v Evropi
J o poročilih nemških listov bodo letos v Evropi naslednji velesejmi:
Od 26. aprila do 9. maja X. mednarodni velesejem v Plovdivu.
V avgustu bo velesejem v Budimpešti.
Poleti bo nacionalni velesejem z a Dansko v Fridericiji. r rancija bo imela velesejme v arizu, Bordeauxu in Marseilleu, U bodo vsi le nacionalni velesejmi, dočim bo imel značaj mednarodnega velesejma samo vele-
beJOH1 V Lyonu-
d 1. do 11. maja bo vzorčni
velesejem v Baslu.
'Od 11. ;do £5l septembra bo vzorčni velesejem v Lausanni.
Španija priredi mednarodni velesejem v Valenciji, ki se otvori 10- maja, 10. junija pa bo enak vt esejem v Barceloni. Poleg tega priredi Španija še nacionalna velesejma v Bilbau in Zaragozi.
Poenostavljenje uprave v Nemčiji
[ E)a se prihranijo delovne moči j in odpravi nepotrebna pisarija, je državni urad za tekstilno gospodarstvo skrčil 70 naredb v samb , osem, državni urad za oblačila pa il naredb na 7. Pripravlja pa se zmanjšanje pisarij tudi s tem, da se bo odredilo obvezno vodenje enotnih formularjev za naročila, Potrdila in dobavna sporočila.
Romunsko-nemško gospodarsko sodelovanje
s ^ukareštanski list »Universul« .Objavil vrsto podrobnosti o in-iti l^jskem sodelovanju Nemčije nerri^mun'ie ter piše: Romunsko-nimi *-° s°delovanje je dalo več za-2a 1Vlh rezultatov. Gre predvsem : , Ustanovitev novih romunskih ge , uftfij, ki bodo izkoriščale do-aJ neizkoriščane surovine Ro-llnije. Tako je bila sklenjena
«Sudost-Echo» je objavil pod gornjim naslovom članek, v katerem v glavnem pravi:
V fašistični Italiji ni naletela nova gospodarska resničnost niti pri prebivalstvu niti v gospodarstvu na psihologične ovire. Praktično pa se je seveda načrtno gospodarsko izkušena proizvodnja prilagodila vojnim potrebam počasi in prav za prav brez občut-nejših prisilnih ukrepov. K sreči je bil ves italijanski gospodarski sistem 1. 1939 bolj elastičen ko kdaj, ker je bil še vedno v revolucionarnem razvoju, ki se je začel pred 20 leti s korporativnim sistemom in ki je za časa sankcij dosegel svoj višek ter sedaj z naj-viečjim naporom dosega popolno avtarkijo v okviru italijansko-nemškega sodelovanja.
Pri tem se je rešilo najvažnejše vprašanje, ko je začela Italija vojno, da je namreč bila prehrana prebivalstva zagotovljena. Ko je Mussolini z balkona palače Vene-zia govoril o vojni napovedi, je vedel, da se njegova dežela ne more izstradati. Nova kmetijska politika in železno izvedeni boni-fikacijski načrt sta ustvarila situacijo, da je bila prehrana prebivalstva zagotovljena. Nesorazmerje med kmetijsko proizvodnjo in narastkom prebivalstva je Mussolini že pred leti označil kot prvi problem italijanskega gospodarstva. Da se je posrečilo to vprašanje rešiti in preskrbeti v zadnjih 20 letih za 7 milijonov naraslo prebivalstvo, je resničen triumf za italijansko avtarkično gospodarstvo.
Treba si je samo zapomniti, da je proizvedla Italija 1. 1901 samo
48.8	milijona stotov žita, 22.7 milijona stotov koruze in 4.2 milijona stotov riža, 1. 1940 pa so te številke narasle na 74.9, 30.8 in 7.9, lanski pridelek pa se ceni na 77 milijonov stotov žita, 39 milijonov stotov koruze in 10 milijonov stotov riža.
Ta uspeh ste< je mogel seveda doseči le s skrajnim naporom vseh sil in z najskrbnejšim načrtnim gospodarstvom. Skoraj vsi deželni pridelki bodo v tem letu pod nadzorstvom državnega aparata posejani in požeti. Kmetijsko iniciativo, ki je bila s stopom cen nekoliko ovirana, so vzpodbudili od kmetijskega ministrstva zamišljeni in odlično delujoči premijski sistemi, da so se oddaje kmetovalcev povečale za približno 25 %>, ne da bi se pri tem kruh, sočivje in krompir podražili.
Večja intenzivnost oljne in ži-Pro*zv°dnje je sedaj v sre-
, n strokovnih razprav in izkazalo se je, da nikakor še ni dosegla zadnje meje svoje storilnosti.
Industrijska proizvodnja je zaradi povečanih nemških premogovnih dobav ter odlično delujoče domače električne proizvodnje popolnoma zagotovljena. Druge materialne dobave Nemčije, ki pri-
hajajo v Italijo kot kompenzacija za italijanske dobave Nemčiji, soj zamašile najvažnejše vrzeii v italijanski potrebi po surovinah. Rudarstvo se je v Italiji silno razvilo. To vielja zlasti za lahke kovine in zemeljsko olje. Italijansko električno gospodarstvo more kljub svoji proizvodnji letnih 20 milijard kilovatnih ur komaj še kriti potrebe močno narasle industrije, da se je morala včasih potrošnja električnega toka omejiti zaradi vedno večje potrošnje gigantsko naraščajoče proizvodnje.
Položaj glede oskrbe s surovinami je najbrže bil zadnji vzrok za ustanovitev državnega podtajništva za oboroževanje (Fabbri-guerra), ki ima skoraj neomejena polnomočja. Celo korporacije morejo uresničiti svoje sklepe samo s soglasjem tega podtajništva.
S tem je to državno podtajni-štvo, ki ureja tudi nastavitev delovnih sil civilne mobilizacije, postalo najvažnejši urad za vso industrijsko proizvodnjo Italijie. Od tega podtajništva je odvisno, če se izvedejo mnogo predebatirani problemi industrijske koncentracije
in industrijske racionalizacije. Racionalizacija industrije, za katero dela od korporacijskega ministra Kiccija ustanovljeni odbor, hoče doseči zvišanje proizvodnje, če bolj inlransigentno uresničenje avtarkije in ter še bolj strogo gospodarjenje s surovinami in transportnimi sredstvi. Minister Ricci ima načrt, da se delovni potencial, ki je tudi v Italiji postal z napredujočo mobilizacijo problem, v nezmanjšani meri izkoristi. Predvsem pa se naj prepreči, da bi v nekaterih industrijskih sektorjih nastala brezposelnost, v drugih pa bi primanjkovalo delovnih sil.
Za izpopolnitev slike, o italijanskem gospodarstvu v tretjem vojnem letu naj služi še pogled na vojno finansiranje. Tretjina izdatkov se krije z davki, dočim krijejo 70 odstotkov izdatkov varče valci z lahkoto s posojili raznih vrst. Fašistični 'Italiji se je posre čilo brez trenj onemogočiti infla-cionistična kolebanja in stanje hranilnih vlog je v neprestanem dviganju, da izravnavi italijanskega vojnega gospodarstva tudi s te strani ne grozi nikaka motnja.
ti svoje potrebe na sladkorju. Sedaj pa se je ustanovila poldržav-na sladkorna tovarna in ustanovili so se tudi drugi obrati, da bo Hrvatska proizvedla okoli 400.000 ton sladkorne repe, kolikor je potrebno za kritje njene potrebe. Tudi v Srbiji se bo proizvodnja sladkorne repe tako povečala, da ne. bo treba Srbiji uvažati sladkorja.
Slovaška more pri lastni potrošnji v višini 40.000 ton sladkorja še
18.000	ton sladkorja letno izvoziti.
Bilanca evropskega sladkornega gospodarstva
ustanovitev velike tvornice za izdelavo umetnih gnojil. Nova tovarna bo uporabljala zemeljski plin, ki ga ima Romunija v velikih količinah. Nova tvornica naj bi ne krila samo potrebe Romunije, temveč tudi drugih držav na jugovzhodu in celo dela Ukrajine. Nadalje se namerava ustanoviti velika celulozna tvornica.
Vojna je povzročila v evropskem sladkornem gospodarstvu marsikatere izpremembe. V nekaterih državah se je proizvodnja sladkorne repe povečala, v drugih pa zmanjšala, zlasti zaradi večje gojitve oljnatih rastlin, ki dajejo kmetovalcu boljši zaslužek.
Proizvodnja se je povečala: v Franciji od 195.000 ha na 205.000 ha, v Italiji od 140.000 na 150.000, v Belgiji od 47.500 na 50.480, v La-tiški od 12.500 na 20.000 in na Bolgarskem od 21.150 na 22.000 ha. Površina s sladkorno repo posejane zemlje pa se je znižala: na Slovaškem od 18.971-.na 16.000, na Madžarskem od 80.000 na 65.000, v Danski od 47.573 na 46.300, Švedski od 53.403 na 53.600, Španiji od
42.000	na 30.000, Hrvatski od 8633 na 5200, Srbiji od 14.330 na 12.800, Romuniji od 64.624 na 46.000, Švici od 3602 na 3240, Finski od 3443 na 2532, Litvi od 14.585 na 14.260 in Turčiji od 41.260 na 31.000 ha.
Med tem so bili objavljeni tudi podatki Mednarodne družbe za evropsko statistiko sladkorne proizvodnje. Po teh podatkih, ki so jih dale vsia evropske sladkorne tovarne, je znašala v 1000 tonah
proizvodnja sladkorne repe sladkorja
1942/43 1941/42 1942/43 1941/42
Francije Belgije Danske Švedske Slovaške Srbije Švice Turčije
V vseh državah je torej proizvodnja, razen v Franciji in Švici, nazadovala, vendar pa se mora smatrati evropska oskrba s sladkorjem kot zagotovljena. Za Nemčijo niso bili objavljena nobeni podatki, zatrjuje se pa, da je bilo s sladkorno repo posejano toliko zemlje ko prejšnje leto. V Generalni guberniji si& skuša gojitev sladkorne repe povečati, v Protektoratu pa je gojitev sladkorne repe obvezna.
5220	5005	749	716
1500	1630	218	147
1450	1593	220	247
1733	1836	276	279
323	376	53	68
130	220	18	29
130	121	19	19
330	556	58	96
Italija si je lani zgradila sladkorno industrijo, ki more dnevno predelati 650.000 stotov sladkorne repe ter je sedaj Italija glede sladkorja samega popolnoma neodvisna od tujine. Tudi glede proizvodnje gorilnega špirita iz sladkorne, repe je Italija popolnoma avtarkična.
Španija more svojo potrebo na sladkorju, ki se ceni na letno 300 tisoč ton, kriti le na polovico. Nazadovanje je posledica tudi nizke cene za sladkorno repo. V zadnjem času je španska vlada izdala razne ukrepe, ki naj proizvodnjo sladkorne repe dvignejo.
V južnovzhodnih evropskih državah se zaradi majhne domače potrošnje sladkorja sladkorna industrija ni mogla dobro razviti. V zadnjem času pa se je položaj zaradi vedno ožjih gospodarskih stikov teh dežel z Nemčijo zboljšal. Kmetje so spoznali velike prednosti gojitve sladkorne, repe ter se je zato oskrba teh dežel s sladkorjem trajno zboljševala. Po pravici se more pričakovati, da bodo mogle te dežele v kratkem sladkor tudi izvažati.
Romunija ima dobro razvito sladkorno industrijo ter more njenih 14 tovarn predelati na leto
18.9	milijona stotov sladkorne repe. Površina s sladkorno nepo posejane zemlje se je v zadnjih letih trajno povečavala, le v lanskem letu se je zmanjšala. Na Bolgarskem se je sicer površina s sladkorno repo posejane zemlje povečala, vendar pa ne v tej mieri, kakor se je pričakovalo. Pred vojno je mogla Bolgarska v glavnem svojo potrebo na sladkorju kriti, sedaj pa ji zaradi priključenih novih pokrajin, ki so brez sladkorja, primanjkuje sladkorja. Bolgarska ima sedaj šest sladkornih tovarn. Ena od teh je začela sedaj po desetletnem počivanju zopet obratovati in bo v glavnem Bolgarska svojo potrebo mogla kriti.
Hrvatska dosedaj ni mogla kri-
Gospodarski razvoj v češko-Moravski
Gospodarski razvoj v Češko-Moravski je bil v 1. 1942. v znaku, nadaljnjega načrtnega prilagoje-vanja interesom Nemčijie, kakor poroča »Sudost-Echo«. Gospodarstvo Protektorata je dobro razumelo vse ukrepe za povečanje vojne proizvodnje. Češko časopisje v svojih pregledih o gospodarstvu Protektorata v 1. 1942. ugotavlja, da je bilanca vseskozi aktivna. Na splošno se more ugotoviti, da so češki trgovec, obrtnik in industrialec dobro opravili postavljene jim naloge. Rokodelci Moravske in Češke so sodelovali pri delih centrale za rokodelske dobave in v bodočnosti se more pričakovati njih najuspešnejše sodelovanje z rokodelstvom Nemčije. Trgovci so pokazali popolno pripravljenost za izpolnjevanje vseh predpisov glede (razdeljevanja racioniranih pried.«-metov. Pri prodaji neracioniranih predmetov pa so gledali na to, da dobe te res potrebni ljudje, ne pa oni, ki bi blago kopičili. Minister za gospodarstvo in delo dr. Bertsch je v članku v listu »Der Vier-jahresplan« ugotovil, da je bilo število delovnih ur v 1. 1942. v Protektoratu tako veliko kakor prej v vsej bivši Češkoslovaški. To pomeni napredek za več ko 100 odstotkov. Rast češko-morav-skega gospodarstva je organična in trajna. Ta rast je tako velika, da se pravi v božičnem članku ministra Moraveca, da »niso Cehi še nikdar gospodarsko tako dobro stali kakor sedaj, ko sta Češka in Moravska priključene Nem6iji.< List »A-Z« pa piše, da je postal Protektorat odlični del nove Evrope in da se je moglo njegovo gospodarstvo v polni meri razviti. Na poti k gospodarski stabilizaciji je bil dosežen velik napredek.
Naloge slovaškega kmetijstva
Na zasedanju slovaških kmetijskih zbornic je govoril slovaški gospodarski minister dr. Medricky o nalogah slovaškega kmetijstva. Kot najvažnejšo nalogo je označil zboljšanje pašnikov, ker je to pogoj za napredek slovaške živinoreje. Zlasti število goveje živine in ovc se mora povečati. Bolj je treba paziti na zboljšanje pasiern. Mlečnost krav se mora zvišati na najmanj 1200 do 1300 litrov na leto.
Večji narodni dohodek Madžarske
Po podatkih madžarskega zavoda za proučevanje! gospodarstva se je narodni dohodek trianonske Madžarske v proračunskem letu 1941/42 zvišal od 6.2 na 7.6 milijarde pengo, vse sedanje Madžarske pa od 8.2 na 10 milijard pengo. V zadnjih desetih letih »e je madžarski narodni dohodek potrojil
VIA BASU | C # 9 ’ TflECR.AUBOPtHNA
>TRQOV8KI LISTc, 29. januarja 1943-XXI,
Iz italijanskega gospodarstva
Italijanska družba za zračni promet Ala Littorito. v Rimu je
lani povečala svoj promet za 11.2 odstotka. Število potnikov je naraslo za 75% na 82.182, prevoz prtljage se je dvignil za 1.52 milijona kg, prevoz blaga pa je dosegel 31 milijonov kg.
Konzorcij izvoznikov vojaških oblačil se je ustanovil v Rimu. Ustanovile so ga vodilne manu-fakturne lin konfekcijske firme s sodelovanjem družbe za finansiranje tekstilne proizvodnje (Grup-po finanziario tessile) v Turinu. Namen družbe je dobiti tuja naročila za vojaška oblačila, spraviti ta naročila v sklad z izvoznimi kontingenti, ki jih dovoljujejo italijanski vojnogospodarski uradi ter nato naročila razdeliti med člane konzorcija.
Societk Italiana Carburanti' Sin-tetici v Firenci je, kakor smo že poročali, zvišala svojo delniško glavnico od 60 na 200 milijonov lir. V poročilu, s katerim je upravni svet utemeljil to zvišanje, pravi upravni svet, da si je družba potrebne stroje za povečanje svojega obrata že zagotovila in tudi potrebna zemljišča ter potrebni stavbeni material.
Italijansko kmetijsko ministrstvo je izdelalo obsežen načrt za določevanje cene najvažnejšim kmetijskim proizvodom. S sodelovanjem sindikalnih organizacij je ministrstvo preizkusilo proizvajalne stroške za 260 agrarnih produktov. Na podlagi teh preizkusov se bodo določile oene za vsak posamezni sektor kmetijske pro-izvodnje. Pred določitvijo cen bodo zaslišani tudi zastopniki trgovinskih konfederacij. Cene se bodo določile tako, da bodo upoštevani interesi tako proizvajalcev ko tudi potrošnikov.
Velik uspeh je dosegla fašistična akcija za zgradnjo ljudskih star novanj. Do 1. 1922. je bilo sezidanih 22.733 stanovanj in v ta namen izdanih nad 326 milijonov lir. Od 28. oktobra 1922 do 28. oktobra 1942 pa je bilo sezidanih 102.232 stanovanj in izdano nad 3 milijarde lir. V novih stanovanjih stanuje nad 5700.000 ljudi.
Surovina svila
dile nove ladje. Da bi se zgradit# ladij olajšala, bodo švicarske t j vame dobavile za ladje potreb®« stroje.	j■
Zbiranje kosti na J Hrvatskem \ i
Hrvatsko ministrstvo za narodi J gospodarstvo jie določilo vrsto po d jetij in tvrdk, ki morajo zbira i kosti po navodilih Zajednice i tehnične maščobe. Vsi zavodi j zasebniki morajo odslej pooblašf nim zbiralcem izročiti vse kos ' ki -se ne smejo ne zažgati n) j drugače uničiti. Iz nabranih kos bodo izdelovali mizarski klej f kostno moko za prehrano domači . živali.	i'
Vse dražbe za denarne terjatve so na Hrvatskem do 10. aprila ustavljene. Vendar pa dovoljuje zaKon precej izjem.
Mednarodna trgovska delniška družba »Una« se je ustanovila v Zagrebu z delniško glavnico 22 milijonov kun. Družba bo zlasti izvažala kmetijske proizvode ter razne surovine.
Zagrebški župan je odredil, da mora vsak, ki potroši več električnega toka, kakor znaša predpisani maksimum, plačati za vsako kilovatno uro več potrošenega toka kazensko pristojbino 20 kun. Vsem tem pa se more tudi odvzeti električni tok. Ta naredba je bila izdana, da se doseže večja štednia električnega toka.
Srbski delavci v Nemčiji so dose-daj poslali po poročilu nemškega dnevnika v Beogradu domov 102 milijona din od svojih zaslužkov.
V Nemčiji je bilo predpisano normiranje oblik svinčnikov. Tvor-nice smejo v bodoče izdelovati samo 13 vrst svinčnikov (navadnih, kopirnih, barvnih in risalnih) ki pa ne smejo biti lakirani.
MadžarsKa priredi še letos balkansko razstavo, na kateri bo pokazala svoje politične in gospodarske zveze s posameznimi balkanskimi državami.
Omrežje podzemeljske železnice v Budapešti, ki meri sedaj samo 3.7 km, namerava budimpeštanska občina razširiti na 29 kilometrov.
Pariška podzemska železnica, ki ima skupno 158 km dolžine, je lani prevozila 1.3 milijarde potnikov, to je za 200 milijonov potnikov več ko lani. Dohodki železnice so se lani povečali za 250 milijonov na 1463 milijonov frankov.
Lanska francoska vinska trgatev je dala za 9 milijonov hektolitrov manj vina ko predlanska, zlasti zaradi izostanka alžirskega dovoza. Zaradi tega je sedaj potrošnja vin, ki je bila dosedaj prosta, racioni-rana. Tako tudi belo bordoško vino.
Obvezno zavarovanje za primer bolezni je uvedla Španija za delavce in nameščence, a tudi za one, ki izvršujejo samostojne poklice in vodijo manjše obrate. Zavarovanje nudi zdravniško pomoč, zdravila in zdravljenje v bolnišnicah.
Novo pohištvo morejo odslej dobivati na Angleškem samo rodbine, ki so izgubile pohištvo zaradi bombnih napadov ter novoporočenci, ki so se poročili pp 1. I. 1941 ter rodbine, ki se morejo izkazati z oblastvenim nakazilom za stanovanje.
Švicarsko trgovinsko brodovje šteje sedaj 10 ladij s skupno 56 tisoč bruto reg. ton. Švica namerava sedaj to brodovje potrojiti in skuša dobiti ladjedelnice, ki bi ji zgra-
Saharinske pošiljke za Bolgarsko P
Na Bolgarskem pričakujejo pr o koncu tega meseca novo pošiljk saharina v teži 50 ton iz Nemčiji2 Upajo, da bo s to pošiljko ona1' ljena pičlost, ki vlada trenutno i * bolgarskem sladkornem trgu. P* s lost sladkorja je bila tako velik:r da oblasti niso mogle vedno dod1 . liti toliko sladkorja, kolikor bi j J morali potrošniki dobiti po naki 1 nicah. Bolgarska vlada se pogS, [ z Nemčijo, da bi dobila še lO.Oi . ton sladkorja iz Ceško-Moravske. '
Denarni obtok v Angliii
gleška banka se poslužujeta Se vedno parlamentarne odobritve za vsako izdajo bankovcev. Obe organizaciji delujeta, kakor da bi bilo število bankovcev krito z zlatom, čeprav je angleško zlato že davno v blagajnah ameriških bank.
Jasna je namera, da želijo v Angliji obdržati stare valutne tradicije in se vrniti k staremu valutnemu sistemu, toda z druge strani je prav tako jasno, da se povratek k stari zlati pariteti no more uresničiti.
Zadnji obračun Angleške banke (>Bank of England«) izkazuje predvideno pomnožitev obtoka bankovcev brez kritja — piše rimski gospodarski tednik »Aut-archia e Coinmercio« in nadaljuje: Število bankovcev, ki se je od začetka vojne že šestkrat pomnožilo, vsakokrat za 50 milijonov šterliingov, se je zdaj zvišalo še za 70 milijonov. Obtok bankovcev Angleške banke je bil že ob izbruhu vojne zelo pomnožen zaradi opustitve zlate paritete (20. sept. 1941) ter je znašal 351.6 milijonov, kar pomeni 40% več kakor pred vojno.
Pred vojno se je vrednost angleške valute zmanjšala sorazmerno v primeri z zlatom. V septembru 1939 je znašal obtok bankovcev 500 milijonov, zdaj pa znaša okoli 50% več. V zadnjih letih se je obtok bankovcev s posebnim zakonom že sedemkrat pomnožil. Angleški državni zaklad in An-
Na podlagi pred kratkim sku? njene pogodbe o gospodarskem sp delovanju držav trojnega pakta 1 je ustanovila v Berlinu Banka 1 , vzhodno Azijo, ki bo imela svoj 1 podružnico v Tokiu.
Francoski državni dolg je nar* stel, kakor poroča agencija Intel { france, že na vsoto 1000 mili j ar frankov.
Obtok bankovcev se je v Zdr* 1 ženih državah Severne Amerike I
zadnjih sedmih tednih dvignil z , eno milijardo dolarjev ter dosegf vsoto 15.1 milijarde, še pred eni? letom je znašal ves obtok samo H milijarde, pred devalvacijo dolarf. t. j. 1. 1934., pa samo 5 milijaf Veliki dvig obtoka bankovcev je P( sledica neprestanega povečavanJ vojnih izdatkov.
Obtok bankovcev v Egiptu stali\ narašča. Ob izbruhu vojne je znašf samo 15 milijonov funtov, 1. 194' je narasel na 52 milijonov funto' letos pa je dosegel že 100 milijon0’ funtov.
. ni	barva, plesira in
In M m 555* ££
itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-72.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
t-juJsLe tiskarne --
LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica 6
a) Knjigoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih.
Zaloga poslovnih knjig in rastriranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
LJUBLJANA
Zaloška cesta št. 21
P R B M O O O O M B A €
GLEDALIŠKA 14
Podružnica Ljubljana
Centrala v Zagrebu
Podružnice: Beograd, Crikvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun Delniška glavnica: Kn 100,000.000’— Rezerve cca Kn 30,000.000'—
Izvriuje vse bančne posle najkulanineje!
NAJBOLJE JAMSTVO PROIZVODA JEST I3KU5TV0 IZRADBE USTANOVLJENI USPJEH
i PERA
IrAURORA’
II POZNAT JE vL 25 GODINA
U mio bambino č a letto con 1’influenza Moj otrok fe zbolel za influenco...
■ Q Le cosi dette forme influenzali compren-)[ J.,	dono, accanto alla vera influenza, quel
complesso di malattte invemall rappre-7^sentate da tosse, febbre, faringitl, tra-cheitl, bronchiti.
|	In tuttl i tnalannl da raffredamento č
1 6^	rlmedio sovrano la
Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, Se množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
Contro n raffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
E’INUTILE SOFFRIRE ZAKAJ BI TRPELI
Isdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubija11