I
DNEVNIK
X . Stev. 221
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
(2840)
Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 17. septembre 1954
Ceno 20 lir
??J*AZGOVOrxh Z MENDES FRANCEOM SE JE EDEN VRNIL V LONDON
Londonska konferenca devetih !l ho sestala 27, septembra?
gov^u ^ranc®ovo sporočilo o konferenci - Poročilo o Edenovih raz-Pred*1 Par*zu razkriva težave, ki še niso povsem premagane - Danes poldne izredna seja angleške vlade, opoldne pa pride v London Dulles
JfSrooN. te. _ Angleški
-nan)1 Minister Eden 'ef
s svojega potovanja
dane«	se	je
London « !,,ZAe*alom vrni) v
n’<osUhh7d.na0'-v,'opsklh ?°iovanindi p°staja na tem
noevropskih glavnih
rul°vanin vi-.	na	lem
16 Cmv, ‘ ParU' kjer se
z Mendes-Er, izgovarjal njim načel nn !lCeom in se 2 b° londonJl dogovoril, da se vetih sestii3 konferenca de-uar Pa ie ort v septembra, 3 vseh uh i lsno od Prstan-Ob orih daele*enih v>ad. da ie bila AU.Je Eden izjavil, Sovori	n)egovimi	raz-
st°Pnja tn.	«zelo visoka
,a' da S0P r*2Ta>i' .^dal pa vPtašania *praktlcni aspekti 5ros‘i». PotreK Plej :kot Pte-'a, predel uno se tnnogo staviti svet	.mogoče pred-
Jla etap* u r?siAv' Pnhod-^n{atenca A=Aej,al Eden- bo
vlad•	zainteresi-
uPanje, d. YprJ tem je izrazil ftei i» da kA konferenca čim-mesnem a smela uspeh. V $0 pričakit'1 Pa z nestrpno-^!lesotn	razgovora	z
bil tfVni na6" dejaI’ da ie v0t°vania ril en . nJegovega jjšem nate pravljanje o naj-aPraviti NenJjvi kako »končno A°drtih zahJil -u v zbor svo’ ie povsod narodovi) in linčanje" j ug°tovil «isto M'°<Sna ail.da Je potrebna
!*baPsl,l enotnost °krapitev
ko».!y«no
in da je
t. ' celoti rr jemAko repubii-rna>oge)) pridruziti izvajanju
t-dr- - *
?&l°
svojem
anju r?01-0.^1 o *, pburchin sfj' vlade, ki jo Ijboldne sklical 2a iutri
e.
'dia’° v *! ,,0p,oldne Pa priea-thifv,lega ,donp ameriškega loi Sa' ki K ?Jnika Fostera t« 'a Ede ° kosil s Churchil-Nl^.Dalks bo od-iV. r ob ,nWash'ngton jutri
bour- Se-ia angle'
ra 2 n„n0reJ še pred
dan uiijtf Eullesom.
Friiv*lVl-',e Ed«n d
uanes na-
t a®Cenr_ izgovore z Mendes-
Pred odhodom
—...
^Zftov0'5* čet«lSČa 0rly sta bilo °r- Kollturni zaseben
So ostes)MandeUe letal° dyii?' tltur * na r .rance se dol-biko^0 2 anBil-lslaialni progi 2 ni^, Glad\vvr veleposla-
G Ederazpravija^ Jebb°m in Vorii, . novig Jal.
J Je bil0 «PaF}ških razgo-
septembra, ko bi se morala sestati konferenca devetih.
V francoskih uradnih krogih pa zatrjujejo, da se Eden in Mendes-France popolnoma strinjata, da bi bilo primerno uporabiti mehanizem bruseljske pogodbe za dosego zaželenih ciljev. Prav tako pravijo, da ni nobenega nesporazuma o osnovnih načelih; potreba atlantske zveze, evropska enotnost, bruseljska pogodba. Zdi se pa, da oba ne gledata enako na način izvajanja teh načel, zatrjujejo v Parizu, kjer še trdijo, da se zdi Ede-novo stališče glede sprejema Nemčije v NATO preveč blizu ameriškemu.
Vsekakor pa bodo izkoristili čas do 27. septembra za nadaljnja pogajanja po diplomatski poti, čeprav v Parizu ne verjamejo, da bi na konferenci devetih ie lahko našli
dokončno rešitev, ki ne bi potrebovala več drugega kot o-dobritve atlantskega sveta, pa bi že lahko začeli novačiti nemške divizije. I reden bi lahko prišli tako daleč, zatrjujejo v pariških krogih, bo potrebno še podrobno delo izvedencev, ki bi jih najbolje določil atlantski svet.
Na drugi strani pa. dodajajo v Parizu, se bližajo ameriške volitve in tudi Adenauer nestrpno čaka na zadoščenje, s katerim bi opravičil svojo politiko. V takem položaju bi bil namesto celotne rešitve mogoč tudi sporazum o glavnih načelih in morda tudi o začetku prve faze izvajanja.
Svet stalnih predstavnikov pri_ NATO, je končal svojo da-našnjo sejo, ne da bi bil sprejel kak sklep o sklicanju sveta ministrov NATO. Na današnji seji je angleški zuna-
nji minister Eden poročal o svojih razgovorih z zunanjimi ministri držav bivše EOS. Seji je predsedoval Mendes-France.
Danes se je mudil v Parizu norveški zunanji minister Ha-rald Lange, ki se je v naglici sestal z Edenom. Mendes-Franceom in lordom Ismayem. glavnih tajnikom NATO. in jih obvestil, da norveška vlada odobrava Edenov načrt. Nato je Lange odpotoval v New York, kjer se bo udeležil zasedanja glavne skupščine OZN.
V belgijskih vladnih krogih so. kot poročajo iz Bruslja, z zadovoljstvom sprejeli Mendes-Franceovo sporočilo, da se bo 27. septembra v Londonu sestala konferenca o vprašanju nemške oborožitve. V belgijskih krogih poudarjajo, da je Belgija ze takoj spočetka pristala na sodelovanje na tej konferenci.
Raab za sprejem predloga SZ za nova pogajanja o Avstriji
Kancler napoveduje odločno borbo avstrijskega ljudstva za osvoboditev in navaja primer neoborožene borbe Indije
DUNAJ, 16. — Danes se je začel kongres avstrijske ljudske stranke, na katerem bodo razpravljali o političnih smernicah za pokrajinske volitve, ki bodo prihodnji mesec. Kancler Julius Raab, ki je predsednik stranke, je izjavil, da bi morala Avstrija sprejeti sovjetski predlog za pogajanja o državni pogodbi, samo če bi Sovjetska zveza opustila svojo zahtevo za podaljšanje vojaške okupacije v Avstriji.
((Avstrija — je izjavil — mora sprejeti predlog Sovjetske zveze, naj bi na Dunaju bila nova pogajanja za državno pogodbo. Vendar moramo pojasniti eno stvar: nova konferenca ne bi imela nobenega smisla, če bi jo sklicali z namenom, da Avstrija ostane zasedena tudi po sklenitvi pogodbe. Naša zahteva po svo-
Z obiskom v Bonnu poudarja Dulles zahtevo po hitri oborožitvi Nemčije
V svoji izjavi ob prihodu v Bonn je Dulles dejal, da je prišel razpravljat o obnovitvi nem-ške suverenosti - Prvi določnejši znaki ameriškega stališča - Škodoželjne Adenauerjeve izjave • Londonski in pariški tisk obsojata Dullesa, ker je na potovanju prezrl Francijo
da nadaljevala izmenjava Adenauer in Dulles obveščena mnenj med tistimi, ki jim jelo sporazumu med Edenom in iskreno pri srcu evropski mir. | Mendes-Franceom o sklicanju varnost in svoboda.« Adena-! konference devetih. Uradnih uer se je takoj na letališču reakcij ni bilo, v zahodnonem-zahvalil Dullesu za te besede, ških krogih pa zatrjujejo, da Cez dan sta imela Adena-j so tako Nemci kot Američani uer in Dulles s svojimi so-j vest sprejeli z zadovoljstvom delavci več razgovorov; ti soj na znanje, Ker da sta že ta-
EdeB p°ročil0 uroti večeru iz-
*p°Pol!T M«ndes‘ f ravi’ da s!a 0 Um«!?- rance irneia
»8*® fesvkp mpenj o * °tOčilr,	klp	vpraša-
ja* 11 ie n«, nadaljuje: *CC<!a o sLTStH	Mendes-
1,1 o i-p Acu dupleške in 0 0r0u ezvltatih suojih ie T°*«u. m “rusUu, Rimu LffL stU -P|,ndes'Krance pa
Hode''1 0 namlet<lrja t'orel0n Uče - Oba m b francoske
sredtt	a	sta proti o	kitro	k,i	bi orno-
tOBjiSprejeinijjdouoIi'h° in za treh, *ta	Tešitev. Ugo-
iej.J da se A? s?.9lasje 0 po-bit, *5t ati. Ja in okrepi
Htrire «ton„ ntskf skupnosti,
<°St zZd? lnblTna
u za mir
k8U»U9ot°t>ilnU 5ta oba mini' O temJ”°le popolno i' »Pan,. meljnem značaju " e	uresničenje
»notnost. 5 poln.m
e Britani-bi,!1 bito""“ sta načine, ka-Ss?° re»u>,ri0®0ce nemško 'vA d?ža,l 0 u celoti pri-ln PotrdiT suobodnepa Kepri«anje 1 svoje 5kup' '•n Pseh ’ 3e za bo~
Zarodov bistue-kfcfnje 2,10 m znlien. e«. >koJ' "tod d. m; 2110
BONN, 16. — Danes je prispel v Bonn ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki je včeraj zvečer nenadoma odpotoval iz Washingtona na obisk v Zahodno Nemčijo in Anglijo, medtem ko je Francijo izpustil.
Takoj po prihodu na letali-_ šče VVahn je Dulles izjavil no-1 se nadaljevali tudi po večerji j ko Bonn kot Washington iz' vinarjem, da je prišel v Bonn.' v palači Schaumburg vse doi razila svojo pripravljenost, da da bi s kanclerjem Adenauer-j 23. ure. Med razgovori je j sodelujeta na takšni konferen-jem razpravljal «o sredstvih j predstavnik zvezne vlade izja-| ci. Ta izjava se zdi malce preža obnovitev suverenosti Nem-j vil novinarjem samo, da sej sentljiva ker je splosno mnenje in njene vključitve koti razvijajo «v znatcu dobrega' nje, da je bila konferenca de-enakopravnega člana v druž-' sporazumevanja«, bo svobodnih držav«. Dejal je, j Po koncu danajšnjih ražgo-da so bila ta prizadevanja od-1 vorov je kancler Adenauer jz-ložena, ko so se razni parla-1 javil novinarjem, da je imel menti ukvarjali s pogodbami, | z Dullesom «zelo koristne raz-katerih namen je bil obnovi-1 govore«« in da bo zaključno ti nemško suverenost v okvi- J poročilo, ki bo izdano jutri
ru EOS. «Ker je bil ta namen vsaj začasno ustavljen, je treba najti alternativno«, je dejal Dulles. pohvalil povojno zahodnonemško politiko in zaključil; «Preden bomo sprejeli dokončne sklepe, se bo seve-
vetih preložena prav zaradi nemškega in ameriškega stališča.
Obenem opozarjajo, da so današnje Dullesove izjave ob prihodu v Bonn pravzaprav prelomile molk o ameriškem
zjutraj, «zelo zadovoljivo«. Na |	p0	splošnem	mennju
vprašanje, ali se bo to pore čilo zdelo zadovoljivo tudi drugim državam, je Adenauer odvrnil; «Nobeno poročilo ne more biti zadovoljivo za vse.«
Se med razgovori sta bila
Angleški ((Manchester Guardian« piše danes, da je Dul-iesov sklep, da se ne bo ustavil v Parizu, «očitno preračunana žalitev Francije«, kajti «ce je Dulles našel čas, da gre v Bonn, zakaj ga ne bi našel tudi. da se ustavi v Parizu?« List dodaja, da lahko
bodi in neodivsnosti je upravičena in vztrajali bomo na tem.«
Kancler je nato govoril o dosedanjih pogajanjih in pripomnil, da je samo medsebojno nezaupanje preprečilo podpis sporazuma, glede katerega ni bilo v Berlinu nobenega spora. Omenil je, da so zahodne države sprejele avstrijsko noto poslano po berlinski konferenci s katero se je zahtevala omilitev	okupacijskega
režima, ni je pa sprejela Sovjetska zveza, ki je izjavila, da je pripravljena pogajati se o državni pogodbi. «Ta sovjetski predlog,	je	pripomnil
Raab, je spodbujajoč, tem bolj, ker upamo, da temelji na volji, da	se	avstrijsko
vprašanje reši na način, ki bo za nas sprejemljiv. Obstoj te volje je glavni pogoj, za sklicanje nove konference in av strijska vlada mora skrbno proučiti sovjetski predlog ter odgovoriti v	čim	krajšem
času.«
Raab je nato poudaril, da bo v primeru neuspeha konference, čeprav so dani pogoji za njen uspeh. «ljudska stranka pozvala avstrijsko prebivalstvo, ki je deset let pokazalo nadčloveško potrpežljivost, naj začne odločno borbo za svobodo«. «Mi — je nadaljeval Raab — nimamo ne topov ne atomskih bomb in se lahko borimo samo z orožjem duha. Toda zgodovinski primeri, kakor primer Indije, kažejo, da neko ljudstvo lahko doseže svojo svobodo z duhovnim orožjem bolje kakor z , vojaškimi sredstvi. Ne bomo se ustavili pred to borbo, pač pa jo bomo nadaljevali do skrajnih posledic.«
Zatem je Raab podal- pregled dela vlade po vojni in
voza m ustalitev valute. Poudaril je, da mora Avstrija nadaljevati politiko sprostitve trgovinske izmenjave, ker bi drugače ostala gospodarsko osamljena.
Moskovski radio o italijanskih ujetnikih
LONDON. 16. — Moskovski radio je sinoči zatrdil, da nasprotno s tem,' kar je pred dnevi izjavil rimski radio, ni sedaj v Sovjetski zvezi nobenega italijanskega vojnega Ujetnika več.
Moskovski radio je dodal, da si ((italijanski radio izmišlja take vesti, ne da bi upošteval stvarnost in dejstva, zato da zavede v zmoto italijansko javno mnenje in da odvrne njegovo pozornost od važnejših vprašanj.
Kako je	i orožjem
i
Kako je z orožjem? V kateri fazi je preiskava? Ali se preiskava sploh nadaljuje? Ali namerava policija izdati kako poročilo o tem? Ali je bil sploh kdo aretiran? Govori se, da so bile doslej tri aretacije ter da je eden od aretiranih v bolnišnici... (Zupan Bartoli, ki je kot predsednik zloglasnega Odbora za obrambo ita-lijanstva Trsta plačeval krvavim fašističnim provokatorjem vsakemu po 5.000 lir na dan, je namreč tudi trenutno v bolnišnici in pravijo da njegovi prsti niso bili daleč od najdenega orožja...).
Kaj je z ostalima dvema skladiščema orožja, za kateri se po Trstu govori, da obstajata? AH policija sploh raziskuje, kje sta ti dve skladišči? Časopisje je omenjalo Rocol in Sv. Jakob... Toda odkar se te govorice širijo, so razni člani odborov (tisti ki trenutno niso v bolnišnici] imeli dovolj časa prenesti omenjeni dve skladišči drugam, morda ne prav daleč od Ro cola in Sv. Jakoba?
Policija n[ doslej objavila niti tega, kolika je bila pravzaprav količina najdenega orožja in kakšne vrste je bilo' Cernu to molčanje? Zdi se, da tokrat odgovorne oblasti ne nameravajo niti dognati, kdo je orožje skril in od kod je prišlo, kaj šele, da bi odgovorne spravili pred sodišče in jih po stari navadi vsaj milo kaznovali kot so počenjali doslej.
Vsekakor pa je jasno, da so orožje vozili v Trst prav v tistih dneh po S. oktobru, ko smo imeli v uGiornale di
takšno ravnanie. ki sledi Dul
Is-*«' •“>'«»»
ske konference, samo škoduje.
$e o.,treje presoja Dullesovo gesto francoski tisk.
dvig, ki ga označuje pomemben porast proizvodnje in iz-
Zadeva n dr. Johnu
pred hnnnshim parlamentuni
Socialnodemokratski poslanci zahtevajo ostavko notranjega ministra Schroederja - Daoes glasovanje o zadevni resoluciji
BONN, 16. — Danes se je zopet začelo zasedanje zahod-nonemškega parlamenta. Da-' našnja seja je bila posvečena zadevi dr. Johna. S tem v zvezi so na dnevnem redu interpelacije socialnih demokratov, socialnodemokratska zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije v tej zadevi in socialnodemokratska resolucija, ki izreka nezaupnico notranjemu ministru Schroederju.
Prvi je govoril podpredsednik socialnodemokratske stranko Mellies, ki je obtožil notranjega ministra in vlado da sta ob begu bivšega načelnika urada za zaščito ustave Johna povzročila krizo in ne-
RAZGOVORI KARDEU-MURPHY
Danes bo ameriškega državnega podtajnika sprejel predsednik Tito
m
ln zaupno so-med Francijo -	rePubliko.
a 5ta
, « »s	-	mnenj«,
cii° il Položaj hi-
a%i0« čimud,a- bi bilo pri-
Ji i f' konfet, i' bodočnosti
^drri?9*1* sle,	0l	kateri
. nn.i > Skupnn
i«,
M’
a„ Pn° politiko za-0 0‘®de teh raznih
«ov><les.F,.
kn ZEdenoCe Pa Je po raz‘ do«konte>.!n°m iziavll a.,
I ?0<lu'“,“erenca'a 1Z]avi1- da se P	etietn	evetih v Lon-
CV Me°° 2a«la 27. sep-
> ie mS'France pa je V19d. Vseh p so prišli odgo-■ V j	interesiranih
diplomatskih
A*Vi° Edeoovih	0 po-
l 28oVqa kot doki razgovorih i r jih ! bili kaz’ da so ti
ir* Poti* im»l EdUeŽaVneiši' S Sin? *hju D n na sv°-
g°vorF°wl10 med "Popoln04 VSa P°-iiiub tern spora-
> v t?d>jo rt J2 pa nika-psP«h Mar‘zu o bi Edenovo
^^{p.dPa°» -
BEOGRAD, 16. — Podpredsednik jugoslovanskega Zveznega izvršnega sveta Edvard
tajniku Murphyju. Od Jugoslovanov so se kosila udeležili še Osman Karabedovič, dr.
Kardelj, je danes popoldne Ales Bebler, Bogdan Crnobr-sprejel stalnega ameriškega I nja in Stanislav Kopčok, od državnega podtajnika Roberta j Američanov pa veleposlanik Murphyja. Z Edvardom Kar-1 Riddleberger s svetniki vele-deljem sta izmenjala poglede •, poslaništva.
o aktualnih političnih vpraša- i	--------
njih skupnega interesa. Raz-' . ,	. ..	,
govoru sta prisostvovala vrši-1 pglflfflRrS3l MOlMOIIIfirV lec dolžnosti državnega tajni-j ..	.	i	i	••
ka za zunanje zadeve dr. Aleš pf |Q6 03il6S V JU^OSldViJO
Bebler' in ameriški veleposla nik Dan Riddleberger. Roberta Murphyja bo jutri sprejel predsednik republike maršal Tito.
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič ^ je priredil danes kosilo v čast ameriškemu pod-
BEOGRAD, 16. — Jutri bo prispel na šestdnevni zasebni obisk v Jugoslavijo feldmaršal Montgomery. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji bo obr
potrjujejo te besede — ob enem z dejstvom, da je Dul lesov obisk omejen na Bonn in London — vtis, da je po ameriškem mnenju obnovitev nemške suverenosti izključno stvar ZDA, Anglije in Nemčije in da hočejo ZDA dopovedati Parizu, da bo do nemške oborožitve prišlo ne glede na morebitni francoski odpor. Na drugi strani pa sodijo, da hoče Dulles izvedeti od Adenauerja, na kakšne omejitve suverenosti in pravice do oboroževanja je njegova vlada pripravljena pristati.
Neugodni vtis, ki ga je ne le v Franciji povzročila izpustitev Pariza iz Dullesovega potovanja, je danes izzval reakcijo ameriškega državnega tajništva. Državno tajništvo je zanikalo časopisne vesti in komentarje, da je Dulles nalašč hotel prezreti Francijo. Predstavnik tajništva je med drugim prečital tudi Dullesovo brzojavko Mendes-Franceu in pripomnil, da «besedilo brzojavke ne bi moglo biti prisrč-nejše«. Nadalje je predstavnik državnega tajništva dejal, da je Dulles podrobno razložil francoskemu veleposlaniku Bonnetu, zakaj se ne more u-staviti v Parizu.
Francoska vlada pa jo med-
Topovski dvoboj
na kitajskih otokih
TAJPFH. 16. — Predstavnik Čangkajškovega obrambnega ministrstva je sporočil, da je včeraj na otokih Tasen prišlo ac topovskega dvoboja, in je dodal, da je bilo to streljanje najostrejša topovska bitka, kar jih je bilo do sedaj.
Pripomnil je, da so Kitajci začeli streljati z otoka Tumzen na otok Kjang San, ki je zaseden po nacionalistih. Ti so na streljanje odgovorili. Skupina otokov Tašen je oddaljena približno 20 km od obale Cekjanga med Šanghajem in Tajpehom.
V SZ preizkušajo atomsko orožje
MOSKVA. 16. — Agencija «Tass» javlja, da so v sovjetski zvezi nedavno preizkušali neko vrsto atomskega orožja. Agencija pripominja, da so bili ti poizkusi v okviru načrta o znanstvenih raziskavah, in nadaljuje, da je «bil namen poizkusov proučevati učinek atomske eksplozije; ta je dal dragocene rezultate, ki bodo znanstvenikom služili pri vprašanjih. ki se tičejo obrambe v primeru atomskega napada«.
Gen. De Castries odobrava akcijo vlade v Indokini
Na tiskovni konferenci je qovor;l o vzrokih poraza v Oien Bien Fuju in je izrazil upanje, da se bo premirje spremenilo v trajen npr - V Vietnamu se zaostruje spor med vlado in vojsko
skal nekatera mesta. Sprejel |,em poklicala washingtonske-
. ,. ____,	.	..	ga veleposlanika Bonneta na
ga bo tudi predsednik repu- nujno poročanje. Bonnet je že blike maršal Tito.	j odpotoval v Pariz.
NEW YORK. 16. — Stalni predstavnik Jugoslavije pri Združenih narodih dr. Jože Brilej se je vrnil v Ne\v York, kjei se bo v torek začelo zasedanje glavne skupščine.
PARIZ. 16. — General De Castries je imel danes tiskovno konferčneo, na kateri je najprej izrekel priznanje vojakom. ki so se borili v Dien Bien Fuju. in je nato izjavil, da se namerava prihodnji teden vrniti v Indokino, kjer se bo zanimal za vprašanje ujetnikov.
Ko so ga vprašali o pogojih bitke v Dien Bien Fuju in o organiziranju vietminikih sil, je De Castries izjavil, da je pet vietminških divizij, ki so obkoljevale utrjeno postojanko, imelo enako strukturo kakor evropske divizije, toda z večjim odstotkom vojakov. Njihovi kadri so bili dobro iz-vežbani.
«Postali smo žrtev vremenskih neprilik — je izjavil general — številčne nadmoči napadalca in pomanjkanja mu-nicije. Poudaril je tudi, da so bili vietminški topniški položaji popolnoma nevidni, ker je Francozom primanjkovalo inštrumentov za njihovo izsleditev ponoči na podlagi zvoka in infrardečih fotografij. Poudaril je moč nasprotnikovega topništva in je pripomnil; «V
0
jih
se
ra,. Pogodbe, azkriva tudi
yV*D b°df' na' _em.či3a,
a®e °d° te ..zagotovi-
S^kih
n-- .. “ s u
Gojitve
spo-
A0V feran?enlb k/°gih
^ '«h	V e zdi v
f
^ostai^reču- 111 Men-
teCe irma-
e do 27.
len ki rtič in ostanek italijanstva
eMessaggero Veneto« je v nenehni polemiki z našim dnevnikom tn z vsemi glavnimi časopisi naše matične domovine. Kompromis o tržaškem vprašanju, za katerega objavlja na prvi strani vest, da bo prav kmalu dosežen in objauljen, pa tale list v svoji včerajšnji številki tolmači takole:
«Nočemo se odreči niti Kopru niti Postojni niti Reki » ln še: «Jugoslovanska nacionalistična grabežljivost, ki je zagospodarila nad Reko Zadrom, Malim Lošinjem, had Puljem in med toliko drugimi istrskimi mesti, ta nacionalizem je nizkoten, požrešen in ne predstavlja pojaua iredentizma Požrešen nacionalizem, ki ima namen polastiti se tudi Trsta in hoče v svoji besnosti za zavzemanje zabosti suoje kremplje v Tenki rtič 2 namenom, da jih jutri podaljša v srce preosta-lega italijanstva na vzhod nem Jadranu«.
;,Giornale“, ..Messag. gero“ in Ostrožno
Fašistični eMessaggero Ve-''»to« jn klerikalni «Giorn„. ie di Tneste« sta se včeraj razburila zaradi posebnega
Skozi sito in rešeto
vlaka, ki bo odpeljal čez tisoč Tržačanov na Ostrožno., «Messaggero» je objavil svoj komentar celo na prvi strani, medtem ko posveča «Gior-nale« posebno skrb etitou-skemu glavnemu štabu pod vodstvom Franca Stoke, ki ga sestavlja 140 oseb«, ki da je odpotoval že prej.
Predvsem obveščamo tržaško klerikalno glasilo, da bo omenjen «glavni štab« sestavljalo po nekaj desetin so-pranov, altov, tenorjev, basov itd. Gre namreč za pevski zbor, ki bo že danes odpotoval. Nadalje pripominjamo, da zborovanje na Ostrožnem nima nobene zveze s proslavo ustanovitve 43. istrske divizije, ki je bila pred kratkim v Pulju. Sploh pa svetujemo urednikom omenjenega lista, naj v bodoče bolj pazljiuo čitajo naš dnevnik, kljub letošnji septembrski vročini.
Ne moremo si kaj, da se ne bi ob takšnem pisun ju obeh omenjenih šovinističnih glasil ne spomnili lanskoletnega «štroika«, s katerim so hoteli preprečit, udeležbo Tržačanov na Okroglici. Prav tako pa se hkrati ie prav
dobro spominjamo, da mnogo več kot stoštiridesetčlan-s ki demokristjanski resnični glavni štab pred dvema letoma ni mogel spraviti niti šest avtobusov svojih pristašev na De Gašperijev govor v Vittorio Veneto. Zavist ni krščanska čednost. Kot vidi-mj — demokristjanska pa je!
Upravičen strah
Včerajšnja sVIJnita« izraža veliko bojazen, da ne bi v Trstu prišlo do sodelovanja ali pa še kaj več med «ti-tovci« in med Neodvisno sociali stično zvezo, ki jo vodita v Italiji Valdo Magnani in Aldo Cucchi, potem ko je bila razpuščena KP STO. Mnenja smo, da se «Unita» u-pravičeno razburja, kajti zaveda se, da bi se takšnemu neodvisnemu socialističnemu gibanju priključilo prav gotovo ker lepo število Vidali-jevih razočaranih pristašev.
Zakaj ne odgovorijo?
Ze večkrat smo eDelu» in ((Lororatore« postauili vprašanje, ki ga že več mesecev postavljajo ne samo navadni
član i in pristaši Vidalijeve kominformovske podružnice v Trstu:
Zakaj ruski tisk niti z besedico ne protestira proti razdelitvi STO, proti kateri sc omenjeni trije kominfor-movski časopisi v Trstu tako vneto ((borijo?«
Doslej nismo ne mi, ne Vi-delijevi pristaši prejeli na to vprašanje odgovora. Verjetno ga tudi ne bomo. Ker pa je zadeva zelo nerodna, so po dolgem razmišljanju v vseh treh listih prenehali z napadanjem ebaratt-a« z nasloni čez osem in devet stolpcev in nadaljujejo svojo «borbo» z mnogo ponižnejšimi in mnogo bolj skritimi članki, najbrž z namenom, da bi prišli zopet sv linijo« z ruskim tiskom, ki še vedno noče in noče o tej tržaški zadevi spregovoriti niti besedice. Zdi se, da iz tega dejstva Vi-dali sklepa, da v Moskvi nimajo najbrž prav nič proti kompromisu, ki ga o Trstu nameravata doseči Beograd in Rim.
Pa še nekaj:	Ko komin-
f or mistični tisk, ki ga zaman
skušajo z raznimi festivali
zadnji fazi bitke nas je številčna in materialna nadmoč nasprotnika preplavila«.
O francoskem letalstvu je general izjavil, da se je izkazalo, vendar pa ni moglo uničiti nasprotnikovega topništva, ki je uspešno podpiralo napade nasprotnih divizij.
Na vprašanje novinarjev je general izjavil, da s svoje strani ni slišal o navzočnosti kitajskih vojakov na bojišču okrog Dien Bien Fuja. Glede dobavljanja kitajskega materiala pa je izjavil, da je bilo to očitno, da pa ni mogoče preceniti obsega teh dobav
Zatem je De Castries izjavil, da se je med razgovorom z Mendes-Franceom popolno ma strinjal z akcijo francoske vlade, k.i je privedla do prenehanja sovražnosti v Indokini. «Upam. da bo premirje mogoče spremeniti v trajen mir, ki naj končno prinese mir v Aziji«, je pripomnil De Castries in dejal, da bi bil zločin za Francijo znova začeti vojno.
Iz Saigona pa javljajo, da je Francija danes prepustila oblastem Južnega Vietnama še ostalo civilno oblast. Svečanost za predajo oblasti je bila ob navzočnosti generalnega komisarja Faula Elyja, ki je predstavljal francosko vlado. Vladni predsednik Ngo Dinh Diem je prevzel oblast v imenu vlade.
Medtem pa se zaostruje kriza ki je nastala zaradi spora med vladnim predsednikom in načelnikom glavnega štaba. Zato je predaja oblasti bila skoraj neopažena. Splošna pozornost je osredotočena na notranjo krizo, katere znaki so vidni tudi po ulicah in trgih, kjer krožijo oklepni avtomobili in tanki
Proti vladnemu predsedniku Diemu so se danes postavili tudi voditelji treh močnih političnih verskih sekt Južnega Vietnama. Pozvali so vladnega predsednika, naj zapusti oblast, da omogoči sestavo nove vlade. V manifestu treh sekt, ki majo skupno okoli 30.000 oboroženih mož. se poudarja popoln neuspeh sedanje vlade, (iki ni znala uresničiti teženj
vsiliti Tržačanom, tako vestno in dosledno obvešča svoje čitotelje o vsem, kar se v kominformovskih deželah piše in govori proti Jugoslaviji, st čitatelji tega tiska upravičeno postavljajo vprašanje-, «Ccmu nas vendar ti naši časopisi ne obveščajo tudi o raznih razgovorih in dogovorih zlasti gospodarskega značaja, ki jih komin-formistične dežele sklepajo z Jugoslavijo?
S svoje strani pripominjamo, da za vse te dogovore doslej niti v enem primeru nt kominformistične vlade svojih bližnjih in daljnjih sosedov prosila Jugoslavija; vedno so bile kominformistične vlade one, ki so najprej prenehale (čeprav ne povsem) z oboroženim izzivanjem in incidenti, nato pa predlagale sklenitev dogovorov. Kaj to pomeni? To pomeni, da za dosedanje slabe
in najslabše odnose ni bila	_______
kriva Jugoslavija, temveč da' vietnamskega ljudstva, ker ni so bile kominformistične vla-. jzraz ljudstva in ker se, zato de prisiljene spoznati vso ja-1 da bi obdržala svoj položaj
lovost svoje napadalne politike proti Jugoslaviji, politike, ki jo eDelo«, eLavorato-re» in »Unita« še vedno vodijo. Zakaj? Zato, da ne bi v tem svojem «patriotizmu» zaostali za fašističnim in vsem ostalim šovinističnim italijanskim tiskomJ
naslanja na sile. ki niso iz ljudstva«. Nato obtožuje manifest sleherno politiko, ki teži «po ohranitvi osebne oblasti«, in pripominja, da bo odgovornost za incidente, ki bi lahko nastali zaradi sedanjega spora med vlado in vojsko, padla na vlado.
zaupanje med javnim mnenjem. Zahteval je ostavko notranjega ministra. Mellies je izjavil, da je «javni škandal«, ker je notranji minister dolgo časa mislil, da je bil John ugrabljen, in ker se je vlada obrnila na zahodne visoke komisarje, naj bi posredovali pri sovjetskem komisarju, zato da bi Johna izpustili.
Socialnodemokratski poslanec Walter Menzel je obtožil notranjega ministra, da je prišel v spor s parlamentom, kar dokazuje »majavost notranje politike Adenauerjeve vlade«.
Govoril je zatem notranji minister Schroeder, ki je med drugim izjavil, da John nikakor ni mogel izdati Sovjetski zvezi važnih državnih tajnosti ker da Zahodna Nemčija nima takih tajnosti, ki bi Sovjetom prišle prav. Izjavil je tudi, da so Johna priporočili zahodni zavezniki in da je zvezna vlada o tem obvestila opozicijo, ki se je z imenovanjem strinjala. Minister je izjavil, da je njegovo osebno mnenje, da je bila ta izbira napaka, in da je zaradi tega bila predvidena njegova zamenjava. Na koncu je Schroeder izjavil: iiV imenu vlade izjavljam, da je zadeva o Johnu hud udarec v hladni vojni, ki je globoko zadel javno mnenje. Hkrati je tudi največji politični škandal, ki se je do sedaj zgodil v nemški zvezni republiki, in tudi uspeh Sovjetov. Nikakor pa ni «narodna katastrofa« ki jo je mogoče premagati in ki bo premagana.« Pri tem pa je dodal, da so tudi Sovjeti imeli svoje hude udarce. Omenil je zadevo Berje. Dalje je omenil zadevo McLeana v Angliji in zadevo svetovalca ameriškega predsednika, ki je bil obtožen, da je vohun.
Schroeder je dalje izjavil, da je od leta 1951 do danes zbežalo 61 političnih osebnosti s sovjetskega področja na zahodno področje. Dejal je, da vsebuje to število pet članov vlade, 13 članov deželnih vlad in 28 oseb, ki so bile dodeljene ministrstvom sovjetskega področja.
Dalje je minister izjavil, da je leta 1952 pribežalo na zahodno področje 14.000 častnikov in pripadnikov ljudske policije in da znaša celotno število beguncev, ki so z vzhoda pribežali ‘na zahodno področje, sedaj približno 2 milijona.
Zatem je liberalni poslanec Maier ostro kritiziral organizacijo službe za zaščito ustave in stališče, ki ga je zavzel s tem v zvezi Adenauer. Maier je tudi izjavil, da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja o socialnodemokratski resoluciji, obtožil pa je podtajnika v vladnem predsedni-štvu Globkeja in kanclerja, o katerem je izjavil, da je dal lažne informacije parlamentu. Kancler pa je odgovoril, da vsebuje Maierjev govor kup netočnosti, na katere pa da ne more odgovoriti, ker mora takoj iti na letališče, da sprejme ameriškega zunanjega ministra Dullesa. ((Obžalujem, je dejal Adenauer, da je bil v takem trenutku izgovorjen tak govor«.
Na predlog voditelja demo-kristjanske skupine von Bren-tana je bila seja odložena.
Von Brentano je izjavil, da bo treba o govoru poslanca Maierja razpravljati drugje. To pomeni, da bodo o sporu med liberalci in demokristjani razpravljali v vladi. Izvedelo se je, da se bo razen liberalcev tudi stranka beguncev vzdržala glasovanja Zato je verjetno, da bo resolucija proti notranjemu ministru zavrnjena, ko bodo jutri o njej glasovali. Pred odložitvijo seje so bile vse stranke mnenja, da je potrebna nova parlamentarna preiskava o tej zadevi.
Trieste« priložnost čitati dolge klobasaste članke o tem. kak.o predsednik Osvobodilne fronte Franc Stoka organizira takšne in drugačne »ptiče*. Takrat je očitno «Giornale di Trieste» hotel akcijo svojih nadrejenih prikriti z ob-dolževanjem svojih političnih nasprotnikov!
Odkar so 26. avgusta t. I. našli prvo skladišče orožja, od tedaj dalje «Giornale» molči — kot riba. Zakaj se ne razburja? Bartoli je nekoč na neki seji občinskega sveta vzkliknil:	«Mi nismo
pistolerosil Mi ne bomo delali oboroženih pučev» itd. Mar ne bi bilo prav, da bi z dejanjem — če ne Bartoli, pa kakšen njegov namestnik — pomagal oblastem, ki jim je dolžnost skrbeti za red in varnost v našem mestu, da se iztrebijo tisti, ki pripravljajo pistolerske akcije?
Toda eGiornale di Trieste» vendar ne bo pomagal iztrebljati svojih nadrejenih. In ti njegovi nadrejeni ne bodo iztrebljali samih sebe.
Z ato klerikalno glasilo sedanje Scelbove in bivše Pello-ve vlade piše rajši — kot n. pr. včeraj — o tem, da o dvojezičnosti v predstoječem sporazumu ne more biti niti govora! Zakaj ne more biti niti govora? Zato, ker je to estara zahteva Slovencev, ki so vedno predvsem težili k temu cilju«.
Zato «Giornale» rajši napada znani italijanski ilustrirani tednik eSettimo giorno«, v katerem je v članku «Trs t brez retorike« neki Mario Cortese napisal, da se bodoči italijanski orhouni predstavnik v Trstu ne bo smel čuditi, če bo slišal govoriti v našem mestu po slovensko, in da ta predstavnik ne bo smel biti eden tistih fašistov, ki so od 1941 do 1943 gospodarili v Ljubljani. Alessljevo glasilo rajši napada istega novinarja, ker je povedal, da bo s prihodom Italije v Trstu zavladala še hujša rimska birokracija, da bodo davki večji, da bo uvedena obvezna vojaška služba, da bodo tisoči in tisoči izgubili delo, da bo zmanjkalo 12 milijard lir letno itd. itd.
Iredentistični tisk je pred kratkim napadel tudi ona dva novinarja iz Italije, kt sta obiskala cono B. samo zato, ker sta zapisala, da nista videla teroriziranih Italijanov. Skratka, vsakemu italijanskemu novinarju, ki ne piše in ne misli tako, kot se piše in misli v Alessije-vem uredništvu, j»r4ceba"~sa-preti usta.
Iredentistični tisk — medlem ko molči o pripravljanju orožja za morebitno fašistično avanturo — proslavlja z vzvišenimi besedami v dolgih člankih D'Annunievo a-vnnturo in kaže s tem s prstom na vzgled, ki ga je dal pred 35 leti glorifikator in eden izmed utemeljitejev fašizma in s tem režima, ki je p ,magal zanetiti drugi svetovni požar. Tako razumejo po uredništvih štirih vladnih, pa tudi nevladnih strank smisel morebitnega bodočega kompromisa Trstu.
Vendar pa upamo, da se bodo glasovi treznejših in razumnejših ustvarjalcev javnega mnenja v Italiji vedno bolj slišali, čeprav ho za to potrebno nemalo časa, še več pa truda in vztrajnosti. Vsekakor pa se to ne bo zgodilo prej, dokler italijanskemu imperialističnemu biku n« bodo polomljeni rogovi. Kar se nas tiče, smo mu jih že enkrat temeljito omajal' in smo danes pripravljeni skupaj z italijanskim delovnim ljudstvom nadaljevati borbo za zrušitev oblasti italijanskih reakcionarjev in za vzpostavo naprednega demokratičnega režima, kratičnega režima, ki ne bo pošiljal v Trst orožja za pobijanje tržaškega delovnega ljudstva in za dosego imperialističnih ciljev.
Objava spominov bivšega tajnika OZN
NEW YORK, 16. — Bivši glavni tajnik OZN Trygve Lie je objavil zbirko spominov, pod naslovom «V službi miru«.
Med drugim piše, da je novembra 1950, ko se je zdelo, da bo vojna na Koreji dobljena, general Mac Arthur predlagal OZN ustanovitev stalnega vojaškega poveljstva, katerega bi on postal vrhovni poveljnik. Po Mac Arthurjevem predlogu naj bi to poveljstvo imelo «osebje, ki bi bilo sposobno pripraviti strateške in ((logistične« načrte v svetovnem merilu, ki naj bi omogočili takojšnje razpolaganje z vojaškimi silami v primeru potrebe in ki naj bi Združene narode stalno obveščalo o vojaškem položaju na vsakem ogroženem področju«.
Trygve Lie izraža mnenje, da je general Mac Arthur imel namen, ko je stavil svojo ponudbo. ne samo zapustiti poveljstvo ameriških sil na Daljnem vzhodu pač pa tudi izstopiti iz ameriške vojske.
Dalje piše Trygve Lie, da je resno mislil na ostavko ob priliki palestinske krize, ko so ZDA opustile načrt za razdelitev Palestine, ki ga je OZN odobrila.
Bivši tajnik omenja tudi svoja prizadevanja, da bi prišlo do sestanka med Trumanom. Stalinom in drugimi državnimi poglavarji, toda Truman je vedno vztrajal, naj bi Stalin prišel v Washingtoa,
PRIMORSKI DNEVNIK
= 3 —
17. septembra*5!!
NFOMUINKI OB1KVI
Na današnji dan leta 1802 je umrl Jurij Vega, znamoniti slo-
verijk matematik. Rodil se je leta 1754
>7pVv5af'mW>
Lambert, frYf :at0It, ob
Sonce vzide ob.5'4^, 1219 Lua 18 14 ulžina dneva “•*	,[41.
vzide Ob 20.34 in zatone <*
jutri, SOBOT\ «*• *'Pa‘*r Jožef Kup., Miroslav*-
KLJUB BODOČIM SPLOVITVAM IH 6RADHJ1 NOVE LADJE
Del suspendiranih delavcev CRDA bn ostal iudi po 1. oktobru doma
Krožijo govorice da bodo tudi v Sv. Roku prihodnji teden su spendirali 100 delavcev - Odgovornost sindikatov v tem položaju
V nedeljo bodo v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah splovili motocisterno «Lussino» za istoimensko plovno družbo, v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu pa ladjo «Piave» za Tržaški Lloyd, Istega dne pa bodo v ladjedelnici Sv. Marka tudi postavili gredelj nove 9.500-tonske tovorne motorne ladje za družbo »Lussino«.
Iz teh dveh splovitev in postavitve gredlja nove ladje bi se lahko zgrešeno sklepalo, da so ladjedelnice v polni aktivnosti. Toda stvar je drugačna. Splovitev motocisterne «Lus-sino» v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah pomeni veliko zaskrbljenost za tamošnie delavce. Takoj po splovitvi bo nad sto delavcev brez dela in zato so se tudi že začeli širiti glasovi, da bodo po splovitvi, to je že prihodnji teden. 100 delavcev ladjedelnice Sv. Roka suspendirali zaradi pomanjkanja dela. Za sedaj gre za glasove, ki bi lahko tudi le bili poskusni balon ravnateljstva, da bi videlo, kako bodo delavci nanje reagirali. Toda možnosti suspenzij delavcev ni mogoče izključiti spričo dejstva, da po splovitvi motocisterne sto delavcev ne bo imelo v ladjedelnici kaj delati.
Sedaj pa postaja pereče tudi vprašanje ponovne zaposlitve suspendiranih delavcev ladjedelnice Sv. Marka. 1. oktobra poteče rok šestih mesecev. po katerem bi morali po zloglasnem sporazumu vse suspendirane delavce poklicati nazaj na delo v ladjedelnico. V preteklem mesecu so po splovitvi ladje «Aquileia» in postavitvi gredlja nove motocisterne poklicali na delo le malo suspendiranih delavcev. Tako jih je še večina suspendiranih in sedaj nič ne kaze. da bi lahko s 1. oktobrom poklicali vse na delo. čeprav določa tako sporazum.
Suspendirani delavci so se v teh dneh dvakrat sestali in razpravljali o položaju. Zdi se namreč, da bo ostalo tudi po 1. oktobru kakih 300 delavcev še nadalje suspendiranih in da zanje ne bo upanja, da bi bili kmalu ponovno zaposleni. Delavci se seveda ne morejo sprijazniti s tem dejstvom, saj morajo že 6 mesecev živeti z znižano mezdo in v negotovo; sti, da ne bi suspenzijam sledili odpusti. Delavci menijo, da hi ladjedelnica po splovitvi dveh tovornih ladij, ki ju je treba sedaj opremiti, ter po začetku gradnje motocisterne in tovorne ladje, za katero začnejo postavljati gredelj v nedeljo, lahko zaposlila vse suspendirane delavce, če bi le nekoliko pohitela z delom pri o-premljanju in gradnji teh ladij. Istega mnenja so tudi sindikalni predstavniki. Nujno je zato, da začnejo sindikati resno in odločno akcijo za ponovno zaposlitev vseh suspendiranih delavcev. To je se toliko bolj njihova dolžnost, ker so zakrivili suspendiranje delavcev s podpisom znanega
in zloglasnega sporazuma. S tako akcijo bi vsaj nekoliko popravili tedanjo napako. Razen tega pa se nudi sedaj Zvezi dela in Delavski zbornici še ena prilika za enoten nastop v obrambo delavskih interesov, pri čemer bi jima vsi delavci CRDA sledili, saj gre za delo in kruh, to je življenjski obstoj vseh delavcev CRDA.
Periodično poročilo kulturnega sklada"
Na podlagi do sedaj nabranih prispevkov daje Kulturni sklad redno mesečno podporo Glasbeni Matici, Narodni-štu-
dijski knjižnici in Etnograf-skemu odseku ter jim s tem omogoča nemoteno delovanje. To po zaslugi dosedanjih rednih podpornikov, katerim gre za to priznanje!
Nabiranje prispevkov se nadaljuje. Vsakdo, na katerega se bo Kulturni sklad obrnil, je naprošen, da ne odkloni svoje podpore.
Poudarjamo stalne potrebe Kulturnega sklada in prosimo vse Slovence, da se ga spomnijo z darili in prispevki ob raznih življenjskih prilikah, družinskih praznikih, prijetnih srečanjih itd. — Vsem hvala v naprej!
Trst, v septembru 1954.
Odbor
Udeležencem izleta na ostrožno!
Odhod posebnega vlaka na OSTROŽNO bo v soboto 18. septembra ob 21. uri s tržaškega kolodvora. Povratek v nedeljo 19. septembra s kolodvora v Celju ob 17.30. Prihod v Trst ob 24. uri.
Vsi prijavljeni, ki še niso dobili kontrolnih številk, naj jih dvignejo na mestu vpisa. Številke veljajo tudi za vstop na peron.
PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA V AVGUSTU Natečaj ob prazniku grozdja
PEVSKI ZBORI IZ BAR-KOVELJ, DOLINE IN NABREŽINE !
Odhod na OSTROŽNO (CELJE) je danes, 17. t. m. ob 23.40. — Barkov-Ijani se zberejo na glavnem kolodvoru ob 23.15. Nabrežinci se pridružijo v Nabrežini, Dolinčani na Opčinah (postaja). — Vozni listek do meje (Opčine) si kupi vsakdo sam.
OR ŽALOSTIM /00001 RIHI0A Z JUGA IM NJOTiOVE 1.AČME DRU/IME
ZA SLOVENSKE RIBICE NITI LIRE ZA PRIŠLEKE IZ ITALIJE MILIJARDE
Ati stotine slovenskih ribičev iz Barkovelj, Kontovelja, Križa in Devina pahnjenih v revščino zaradi načrtnega favoriziranja italijanskih družb
Nekoliko povečan promet na račun masovnega blaga
Medtem ko so se prihodi po morju pov/išali, se je občutno skrčil promet v Trstu vkrcanega blaga
Te dni je «Giornale dl Trie-ste» objavil poziv na prebivalstvo in še posebno na razne pomorske ustanove, naj pomagajo z denarnimi prispevki nekemu ribiču iz Južne Italije, ki že več let ribari v našem zalivu in ki je ob zadnje.r velikem neurju zgubil tri ribiške čolne. List je tudi objavil pismo njegove družine, ki živi na nekem otoku in ki ga roti naj se vrne domov, ker je ostala brez sredstev zn življenje. On pa jim iz Trsta ne mora pomagati, ker nima več svojih čolnov. To je žalostna zgodba, ki je doletela južnjaškega ribiča in kateremu želimo, da bi se čimprej izmotal iz težkoč. «GiornaIe» se hkrati pritožuje nad pomorskimi ustanovami in posredno tudi nad prebivalstvom, ki ni sprejelo po-
mado delavcev brez poklica, med katerimi vlada velika
brezposelnost. Te naše bar-kovljanske, kontovelske, kriške in devinske ribiče, ki so stoletja in stoletja ribarili v Tržaškem zalivu, so uničili predvsem tuji ribiči, ki so že pred vojno dobivali najrazličnejše podpore in posojila, da so lahko modernizirali svoje ribiške naprave. Predvsem pa so jih uničile večje italijanske ribiške družbe, ki so pošiljale in še pošiljajo v naš zaliv desetine ribiških čolnov 7. lučmi (lampare). Naši ribiči pa so nadaljeval; s svojim starim načinom ribolova in seveda niso mogli konkurirati z moderno opremljenimi Italijani Poleg tega pa so z «lam-paramin uničevali bogat ribolov v Tržaškem zalivu, kar je še bolj pospešilo propad na-
ziva in je zaradi tega, juž-1 ših revnih slovenskih ribičev, njaški ribič še vedno brez j Dovolj je, da sj danes ogle čolnov.	j damo kontovelski portič \
Tako je približno opisal vso j Cedasu in bomo videli, da v zadevo klerotašistični list. To-jnjpm ni skoraj nobene doma-da pri tem se zdi čudno, da če ribiške ladje, da so v tem lastnik treh ribiških čolnov, I portiču danes privezane v opremljenin z vsemi potreb-1 glavnem športne jadrnice in nimi ribiškimi napravami, drugi mali čolni za nedeljske mrežami, lučmi za nočni ribo-1 izlete. Tudi v Barkovljah je lov, itd., ni zavarovan proti malo domačih ribiških^ čolnov, izgubi imovine zaradi vremen-, Nekaj se še drži Križ, ki pa skih neprilik. Naj bo kar koli, nit, od daleč nima toliko ri-človek le sedaj brez ribiških | biških ladij kot jih je imel
so ga dali za ribištvo, slovenski ribiči niso dobili niti ene lire. Nihče od odgovornih oblasti se ni spomnil, da obstajajo v Trstu in v bližnji okolici domači ribiči, potrebni denarnih podpor za moderniziranje ribiških naprav. Obrnili so se na ljudi, ki z ribištvom niso imeli nikoli nič skupnega, da so jim zapravili 370 milijonov lir, ostalo pa so dali družbam v Italiji, ki' ne prinašajo našemu gospodarstvu nobenih koristi.
Gasilci z Opčin so morali včeraj nekaj po 10. uri nujno proti Trebčam, kjer je gorela suha trava na površini kakih 2000 m2. Gasilcem je uspelo pogasiti ogenj v I uri.
Po prvih podatkih izgleda, da je promet skozi tržaško pristanišče dosegel v avgustu dokaj velik obseg. Skupno so v tem mesecu prepeljali po morju 289.001 ton blaga razdeljenega na 195.572 ton pripeljanega blaga in 83.492 ton odpeljanega blaga. To je znatno več kot v juliju, ko je znašal promet 230.874 ton blaga in je nekaj nad prometom doseženim v avgustu lanskega leta, ko so prepeljali 208.075 ton blaga in od tega izkrcali v tržaškem pristanišču 163.878 ton in vkrcali 104.197 ton.
Kot vidimo gre povečanje prometa v avgustu izključno na račun povečanih prihodov masovnega blaga, medtem ko se je odvoz blaga iz tržaškega pristanišča ponovno zmanjšal. Številke o odhodih v avgustu 1954 v primerjavi z avgustom 1953 dovolj jasno dokazujejo to trditev.
Slično sliko kaže tudi promet prvih osem mesecev tekočega leta v primerjavi s prometom istega razdobja preteklega leta. Letos so po morju prepeljali skupno 2.326.175 ton blaga, od česar so znašali prihodi 1.669.359 ton in odhodi 656.816. Lani pa je promet znašal 2.370.695, od česar prihodi 1 677.333 in odhodi 693.362. Kot vidimo, je promet padel zlasti na račun v Trst po železnici pripeljanega blaga, katerega nato odpeljejo po morju v prekomorske dežele. Pri tem pa moramo upoštevati, da je promet lanskega leta izredno nizek in znatno pod prometom doseženim leta 1951 in leta 1952.
Železniški promet je sličen kot pomorski. V avgustu so tako po železnici prepeljali 182.428 ton. kar je nekaj manj
kot avgusta prejšnjega leta, ko so prepeljali 190.623 ton. Izredno močno se je znižal obseg pripeljanega blaga saj so
prihodi po železnici padli v primerjavi z avgustom preteklega leta s 107.205 ton na 77.349 ton. V prvih osmih mesecih tekočega leta je znašal železniški promet 1.414.543, kar je zelo blizu prometu istega obdobja preteklega leta, ko so prepeljali 1.410.435 ton.
Začetek obratovanja
tovarne vžigalic v Zavij ah
V ponedeljek bodo v žavelj-skem industrijskem pristanišču slavnostno spustili v pogon tovarno vžigalic. Svečanost se bo pričela ob 11. uri.
Ob kampanji za potrošnjo grozdja, ki traja od 10. septembra do 12. oktobra in ki bo dosegla svoj višek s »praznikom grozdja« dne 3. oktobra, se razpisuje tudi nagradni natečaj. katerega se lahko udeleže trgovine in gostinski o-brati s prirejanjem takih izložb grozdja, ki bi čim bolj spodbujale občinstvo k njegovi potrošnji.
Razpisana so štiri nagradna tekmovanja, in sicer med trgovinami s sadjem, bari, restavracijami in bifeji na železniških in avotusnih postajah.
Vsak zmagovalec natečeja dobi posebne diplomo. Vsi interesenti morajo vložiti prošnjo na nekolkovanem papirju, kjer morajo navesti svoje o-sebne podatke, vrsto obrata in njegov točen naslov. Prošnje naj vložijo po svojih stanovskih organizacijah na Kmetijski inšpektorat v Ul. Ghega 6 do 30. septembra.
I Rojan. 19.45 in
22.00:
|SW*
( GLEDALIŠČE VEKDI ) | pogina. Aa30GTf?'n21.30:
Obvestilo javnim obratom
Županstvo opozarja lastnike javnih obratov, ki imajo pooblastilo za nameščanje stolov in mizic pred svojimi lokali, da morajo do 30. septembra plačati določeni obrok davka za zasedbo javnega prostora.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvi jesenski nedeljski koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki dc pod vodstvom dirigenta Toffoia in s sodelovanjem pianista Fabi:. Peressonija ter pevcev Ondme Otta, Rodolfa Morara in Antonia Massaria v nedeljo ob 11. uri Na sporedu so skladbe Mozarta, Liszta ih Debussyja.
Ig * *
Avtonomna občinska ustanova «Tržaško gledališče« razpisuje natečaj za mesto kontrabasista v orkestru Tržaške filharmonije. Izpiti bodo v drugi polovici oktobra. Razpis Si lahko interesent; ogledajo v tajništvu gledališča in pri sindikatu godbenikov.
strela«.
Garibaldi. 19.™:«^*
sica«, James Mason.
Ul
mmi- IJW
PETEK, 17. septembra C O » A ' 11 8
254.6 m ali IH« 0,
Poročila v slov.
ob
ital.
ia	■	‘n -in- v
13 30 19 00 m	m
6.15.' 13.00, 19,30 m 23; ^ M 5.50 Jutranja tfa®w\t0' gled tiska: 7.00 Juh- 12.00 IJ? 7.30 Zenski kotiček, uvertiK*j
«Ban
Seget«.
Sz
Klavir in orkes^erz -neval», 1^ Saens: «zivalski *$> Gl
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
TRIJE OBTOŽENI TIHOTAPSTVA
zaradi kupčevanja z ameriškimi avti
Obtoženci so bili obsojeni samo na plačilo carinskih pristojbin in na denarno globo
Akademski klub »Jadran« pri-red; dne 17. oktobra t. 1, enodnevni jesenski izlet na Vremščico Vpisovanje v ponedeljkih do 29 t. m. od 20. ure dalje na sedežu, Ul. Machiavelli 13, y. Člani im simpatizerji toplo vabljeni.
OF IV. okraja - Skedenj organizira 3.10.54 enodnevni izlet na Reko - Opatijo. Vpisovanje vsak dan do 23.9. na sedežu OF, Ske-de-njska ul. 122, od 15. do 18. ure.
IZLET SPD V nedeljo 3. oktobra izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli 13-11, vsak dan od 18. do 19. ure do 24. t. m.
Razriti obvestila
Mladina z Opčin priredi v soboto 18. t. m. družabni večer v društvenih prostorih. Začetek ob 20. uri. Vabljeni!
Srednješolsko-akademski športni klub priredi v soboto 18. t. m. ob 20. uri namizno-teniški turnir na sedežu, Ul. Machiavelli 13, II. Vpisovanje eno uro pred pričetkom.
„BORI“
ZBORNIK za KNJIŽEVNOST IN KULTURO, Novi petiodičnik mladih primorskih književnikov, dobite v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU, GO-RICI in SESLJANU.
POROČILO ZDRAVSTVENEGA IN HIGIENSKEGA URADA
čolnov in njegova družina v Italiji, sodeč po objavljenem pismu, gladuje.
Ko pa smo čitali to žalostno zgodbo v Alessijevem listu, nam je prišel na misel položaj večine ribičev naših obalnih slovenskih vasi, ki so morali zaradi pomanjkanja gospodarskih sredstev opustiti ribolov in se vključiti v ar-
NA 60. DUNAJSKEM VELESE]MU
Škodljiva politika
*a tržaške interese
Medtem pa severna pristanišča vodijo ostro konkurenčno borbo za avstrijski tranzit
Kot smo že poročali je se- ški razstavi ter funkciji 60. jubilejni ne-1 Trsta, tako da dobivajo Av-
VEČ SMRTI KOT ROJSTEV tudi v preteklem mesecu
Dnevna poraba vode je znašala 91.868 kub. m. - Zop enili so 4.673 kg svežega sadja in 4 289 kg razne zelenjave
daj na Dunaju lesejern, na katerem je zastopano avstrijsko gospodarstvo in številna močna predstauin-štva drugih držav.
Razumljivo je, da je na dunajske/h velesejmu prisoten tudi Trst, saj je tržaško gospodarstvo v marsičem odvisno od avstrijskega, zlasti gie-de pr is tuniškega prometa, katerega dobršni del sestavlja promet z Avstrijo.
Avstrijski tranzitni promet pa je predmet zelo ogorčene borbe številnih pristanišč. Zlu. s ti severna pristanišču postajajo vedno aktivnejša in dosegajo v tej konkurenčni bitki pomembne uspehe. Po vesti agencije eOtvikos je zna-$al avstrijski tranzitni promet skozi Hamburg v letošnjem prvem polletju 157,000 tori medtem ko je dosegel v celotnem preteklem letu komaj 200 000 ton. Istočasno gre večina avstrijskega masovnega blaga, usmerjenega proti severnim pristaniščem, še vedno skozj Bremen.
Obe veliki severni pristanišči Bremen in Hamburg sta izkoristili tudi velesejem za propagandistično bitko. Pristanišči nastopata skupno in sta poklicali na pomoč še nemške železnice ter vsi skupaj razstavljajo V enem izmed najvažnejših paviljonov dunajskega velesejma.
Tik zraven italijanskega paviljona vodi prav tako učinkovito propagandno bitko za avstrijski tranzitni promet tudi reško pristanišče.
Tržaška razstava pa ni samostojna, temveč je vključena v italijanski uradni paviljon. Tudi razne manifestacije na dunajskem velesejmu so vključene v ta okvir. Tako }C v ponedeljek govoril v italijanskem paviljonu dr. Dieght, predsednik italijanske trgovske boi uicc za Italijo, v prisotnosti tržaške delegacije in se dalj časa ustavil pri trža-
str ijej s te tržaške razstave vtis, kot da so razstavljavci skušali poudariti predvsem politično tezo — Trst je Italija m šele v drugi vrsti -e-ševali gospodarska vprašanja povezave Trsta z Avstrijo.
Tako neprirodno vključevanje tržaških gospodarskih vprašanj med italijansko-av-strijske odnose • je seveda za Trst samo škodljivo, ker učinek tržaških naporov Za pritegnitev avstrijskega prometa ne. pride do pravega izraza in istočasno kaže, kol bi se glavna konkurenčna bitka vodila med Reko in Trstom, ne pa med jadranskimi in severnimi pristanišči.
še pred vojno. Devin pa je ravno tako skoraj popolnoma izumrl.
V povojnih letih je anglo-
ameriška vojaška uprava dala okrog 1 milijardo lir za »razvoj ribištva na področju A STO. Toda od vsega tega ogromnega denarja ga je le malenkost ostalo v Trstu. Ogromno večino so pobrale razne italijanske ribiške družbe, razen ribiške zadruge v Trstu, ki je dobila 370 milijonov lir in je nato takoj prijavila stečaj, denar pa je šel k vragu, kot smo to že dokazali v' daljši anketi objavljeni v našem listu pred nekaj meseci.
Iz sklada ERP za Trst je bilo nakazanih za #razvoj ribištva« skupno 947 milijonov 500.000 lir in sicer:
ribiški zadrugi (v Trstu) 265 milijonov; družbi za lov na tune (v Trstu) 59 milijonov lir; ribiški družbi <(Patri-sanda« (iz Italije) 55 milijonov; ribiški družbi «Genepe-sca« (iz Italije) 568 milijonov. Poleg tega je ZVU nakazala ribiški zadrugi v Trstu še 105 milijonov lir. Skupno je bilo torej v povojnih letih izdanih za «raz voj ribištva na našem področju« 1 milijardo 52 milijonov 500.000 lir.
Od vsega tega ogromnega denarja je danes v Trstu samo še družba za lov na tune, ki nekaj ribari. Vse ostalo je šlo v italijansko republiko ali pa, kot smo že omenili, k vragu, t. j., da so denar enostavno zapravili, ne da bi imela skupnost kakršen koli dobiček. Toda od več kot mi
Kot običajno, tako je tudi i in zelenjavo pa so zaplenili prejšnji mesec Dilo v Trstu, 4854 kg bučnic, 4673 kg^ sve-več smrti kot rojstev. Iz po-
ročila občinskega zdravstvenega in higienskega urada je namreč razvidno, da se je v avgustu rodilo 163 otrok, medtem ko je umrlo 172 oseb. Zabeležili so tudi večje število nalezljivih bolezni, in sicer 9 primerov davice, 70 primerov j
žega sadja in 4289 kg zelenjave, v prodajalnah rib pa še 133 kg svežih rib. Pregledali so tudi nekaj javnih obratov in pri tem zaplenili 6 šopov igralnih kart in 49 kosov jedilnega pribora ter namiznih prtov.
Veterinarji niso v preteklem
škarlatinke, 13 primerov tre- mesecu ugotovili nobenega bušneg' legarja. 1 primer pa- j primera slinavke ali parkljev-ratifusa, 84 primerov ošpic, i ge. Pregledali pa so 11,198
16 primerov kozic. 9 prime-: j>iav ubite živine ter 1134 glav
živine, ki je bila zaklana v mestni klavnici pri Sv. Soboti (1019), v klavnici na Opčinah
rov oslovskega kašlja, 1 primer otroške paralize, 1 primer malteške mrzlice in 1 primer trahoma.
V občinskih zdravniških ambulantah se je v avgustu predstavilo 10.287 oseb na zdravniški pregled,	medtem
ko so zdravniki obiskali 243 bolnikov na domu, 166 pa so poslali k raznim	speciali-
stom. V ambulantah se je kot običajno predstavilo tudi 3249 upokojencev. Tudi	bolniške
sestre so imele precej dela, saj so imele opravka kar s 0436 bolniki, 882	so ob-
iskali na domu poleg tega pa so izvršile še 522 pregledov in preiskav.
Člani higienskega komisar; jata so v tem času izvršili 3365 raznih preiskav, pri čemer so ugotovili 749 nepravilnosti in so zaradi tega prijavili 267 oseb. Zaradi raznih prekrškov pa je 59 trgovcev dobilo večje globe. Člani omenjenega komisarjata so iz raznih trgovin vzeli 494 vzorcev živil ter jih poslali v laboratorijsko preiskavo. Na velikem zelenjadnem trgu ter v
(97) ter 18 na raznih drugih mestih. V klavnico pri Sv. Soboti je prišlo 32 vagonov z živino.
V centralni ribarnici so pregledali 408.145 kg rib, 31.345 školjk in 6.OHO rakov. Zaplenili so skupno 177 kg raznih
lijarde lir javnega denarja, ki raznih prodajalnah s sadjem
V avgustu so psi ugrizli 58 oseb, od katerih je 50 prejelo serum proti pasji steklini.
Zdravstveno poročilo navaja tudi delovanje pokrajinskega higienskega in profilaktičnega laboratorija, iz katerega je razvidno, da je mikroskopični oddelek izvršil 354 analiz raz nih vzorcev živil ter 3107 raznih drugih pregledov, medtem ko so v kemičnem oddelku izvršili skupno 560 raznih analiz.
Dnevna poraba vode je v avgustu znašala 91.868 kub.m, in sicer 80.305 kub.m iz ti-mavskega vodovoda, 7.789 kub.m iz nabrežinskega in 3.774 kub.m iz žaveljskega vo dovoda.
SOLSKO NADZOHNISTVO OSNOVNIH SOL SPOROČA.
Vpisovanja in popravni izpiti na osnovnih šolah cone A bodo od 16. septembra do 25. nadstropje, septembra t. I. za vse razrede osnovnih Sol, in sicer v kraju dotične šole. Pri vpisovanju v I. razred izročijo starši učite; lju naslednje listine: a) rojstni list; b) potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda zdravstveni urad občine.
Otroci so šoloobvezni od dopolnjenega šestega leta do štirinajstega leta.
4. oktobra tega leta bo svečana otvoritev šolskega leta z mašo in 5. oktobra reden pouk.
Vsa potrebna pojasnila dobijo starši na oglasni deski na šoli ali pri ravnatelju dotične-ga okrožja.
Vpisovanje za šol. leto 1954-55 na državni višli realni gimnaziji. Na državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanle /a šolsko leto 1954-55 od 1. septembra da! le vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecehio 9, II.
Šolska obvestila
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi azglasni deski.
Uprava slovenskih otroških vrtcev v Trstu obvešča starše, da se začne vpisovante v slovenske otroške Trtce dne 2». septembra l. 1. vsak dan od 9. do 12. ure v prostorih otroškin vrtcev. Vabimo starše, ki imajo otroke za otroški vrtec, da jih čimprej vpišejo.
Podrobna navodila glede izpitov in vpisovanja daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega Industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja:
Vpisovanje v !., II. In III razred od 1. do 25. septembra 1954 vsak dan od 10, do 12. ure dopoldne.
Razporedi m podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja pojasnila se dob# tja tajništvu
šole.
Ravnateljstvo NIŽJE INDUSTRIJSKE STROKOVNE SOLE s slovenskim učnim Jezikom v TRSTU (Rojan) objavlja, da je vpisovanje v L, II. in III. razred od 1 septembra do 25. septembra 1954, vsak dan razen nedelj In praznikov, od 9. do 12. ure dopoldne;
Razporedi !n podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja po. jasnila daje tajništvo šole.
Slovenska nižja srednja šola v Trstu. Vpisovanje za novo šolsko leto je vsak delavnik od 9.-12. ure do 20. t. m. v tajništvu šole, Ulica delle Scuole Nuove 14.
Za vpis je treba plačati na pošti na cc 11/124 za prve razrede: 150 lir vpisnine, 250 lir šolnine, 30 lir za telovadbo. Za druge in tretje razrede: 250 lir Šolnine in 30 lir za telovadbo. Poleg tega je treba v tajništvu izpolniti prijavnico, za prve razrede pa še napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 100 hr. V tajništvu se tudi plačajo šolske pristojbine.
Prodajanje in kupovanje
avtomobilov tujih znamk, ne da bi prej seveda plačali carinski' pristojbine, je šteto kot/ tihotapstvo. V našem mestu, kjer kroži polno ameriških avtov, last vojakov ali tujih državljanov je to delo kaj lahko, vendar je finančna straža s sodelovanjem vojaške policije budna in če že ne more preprečiti tihotapstva, pa vsaj kršitelje zakona prijavi sodišču.
Včeraj so se morali zagovarjati pred kazenskim sodiščem kar trije obtoženci in sicer 30-letni Francesco Bene-dikter iz Ul. S. Nicolo, Ales-sandro Raicevich iz Ul. Rug-gero Manna in 42-letni mehanik Ferruccio Kobec iz Ger; madske ulice na Opčinah. Vsi trije so bili obtoženi, da so prodali ameriški avto doslej neugotovljeni osebi.
Poveljstvo finančne straže je prijavo o prodaji dobilo od ameriške vojaške kriminalistične preiskovalne policije, ki je poslala izvod zapiska o zasliševanju Benedikterja. Iz dokumenta sledi, da je Ber.e-dikter prodal avto »Ford 1939» nekemu tukajšnjemu državljanu. Preiskava je ugotovila, da se je Benedikter oktobra 1951. leta domenil z narednikom Taffordom. da mu proda avto »Ford 1942» za ceno, ki ne bi smela biti manjša od 500 dolarjev. Ce bi jo prodal za višjo ceno. bi Benedikter zadržal razliko zase. Mož je res našel kupca v osebi nar. Montgomeryja, ki mu je dal 350 dolarjev in sicer 250 v skripsih (vojaški denar) ostalo pa v lirah. Poleg tega mu je narednik izročil svoj Ford, starejšega letnika. S prodajo tega avta je nameraval Benedikter dokončno poravnati račun s Taffordom.
Vozila pa Benedikter tudi s pomočjo prijatelja Rai-ceviclia ni mogel prodati. Zaradi tega ga je Raicevich odpel ial na Opčine k mehaniku Kobcu. da bi ga ta prodal svojim ameriškim odjemalcem. Kobec pa ga ni mogel niti popraviti (bil je namreč precej razrahljan) in ga je končno prodal za 62.500 lir kot staro železo. Denar je dal Benedikterju, ki ga je izročil skupno z 90.500 lirami vojaški policiji s prošnjo, da ga izroči naredniku Traffordu.
Policija je takoj uvedla preiskavo in končno obvestila finančno stražo, ki je vse tri prijavila sodišču, kjer so se morali tudi zagovarjati. Vsi trije so seveda zanikali in zavračali obtožbo, vendar zaman, kajti sodišče je vse tri obsodilo na 135.252 lir globe in na plačilo carinskih pristojbin. Sodišče je Benedikterju in Raicevichu priznalo pogojnost kazni, prvemu pa je ne bodo vpisali niti v kazenski list.	.
Preds. - Fabrio, toz. - De Franco, zapisn. - Petrocelli. obramba - odv. Nardi in Bor-gnn.
g! * *
Sodišče je včeraj obsodilo v odsotnosti 24-letnega Gabriela Morandija jz Vidma zaradi izkoriščanja prostitutke
na 3 leta zapora in na 30.000 lir globe. Kazen mu je bila na podlagi amnestije oproščena.
Razprava je bila za zaprtimi vrati. Kakor smo izvedeli, je policija uvedla preiskavo na podlagi pisma, ki ga je našla pri prostitutki Mariji A-ramini katera je naredila samomor.
Preds. - Fabrio, tož. - De Franco, zapisn. - Petrocelli. obramba - odv. Valastro.
pentabra pelje na Opčine v bližini kolodvora nerodno padel z vozila in se zvrnil v obcestni jarek, kjer je z glavo udaril ob trda tla.
Stanje Peskiera je zelo resno in so si zdravniki zaradi tega, kljub temu, da upajo v njegovo rešitev razen seveda če ne nastopijo komplikacije, pridržali prognozo.
Zabavna gl-ba.^,^
žične pesni
poje sopranistka	S
17.30 Bosenske «va lglS
Poročila v nrvaš . ^ 0, zabavni orkV5-^,np nesn*1?« na; 18.40 Narodne P®, .9 Franc Koren; 19.20	vr
Filmska glasba, 41.« % &■ seka Sonata za	no(.
23.10 Glasba za lw>K “ * *'
11.30 Lahki ark«^*,* davanje; TZ.10 7-a žeijah, -.j kaj: 13.00 Glasba P 5 gui [( Slovenski
obzornik; l1-25 M plesna *
wsW? ■ssrsfe
smrtne melodije, lssba, m svet; 19.15	80peroJ	j|H
Spori; 20,05 **e®tra„irSri; j ( ba:	20.30 Lahk:	zgiedj:	‘g.
Tržaški kuhurni raVV
Koncert soprani-«*,
ta: 22.00 Knjiženih nest; ,22.15_ IZ2ant Ritnritik
SOLA GLASB. MATICE
Gojenci, ki se niso utegnili vpisati pred pričetkom pouka, se lahko vpišejo v šolo še naknadno med uradnimi urami.
Ravnateljstvo
2 m
Pn mol'tki dnevnik /
Pri paacu z vespo si je zlomil nogo
Na ortopedskem oddelku so včeraj navsezgodaj zjutraj sprejeli 32-letnega Germana Calcinaccija iz Ul. Giulia 12 ki je izjavil, da se je zaradi oljnega madeža na nekem ovinku Miramarskega drevoreda zvrnil z vespo, ki jo je vozil njegov 24-letni prijatelj Giuseppe Affatati iz Ul. Bo-nomea. Medtem ko »e je po padcu, pri čemer sta priletela na pločnik, njegov prijatelj rešil brez poškodb, so morali njega odpeljati V' bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge. Okreval bo v 60 ali 70 dneh.
nih dvoran; pevke.
11.00 Za vsakogar^ Komorna glask>a»	e»;	; ■	^
zbora »Umtn L	tivaia	\	JP
mednarodnega n- konefb;,
- • «» v *'■ •' ',,2.4 t" -
327.1 m. 202.11 Ih. 6(H)i ^
Poročila ob ^30 m j* 13.00, 15.00, ‘i^ovetisld, pf 12 00 Spored jtjitif',. jk
ne 'instrumentalne ^30 LU le«
Kmetijski nasveti. l% žjj lan: Pavana m
vaja Mariborski	^
bel; 15.30 Zeleh	»e	uterf	,U
te!; 16.00 UtrH#1 Krivcu J Rado Zakonjšek t. d- d-Prcmenadni ,k j g 00 plesnem ritmu, 1 -.g Uk< ših narodov; .	«J«
Zapestje si je zlomil
V trenutku ko je 14-letni elektrotehnični vajenec Giaco-mo di Piero iz Ul. Capitelli med delom v neki hiši v gradnji nekje pri Sv. Andreju stopil z nizkega stojala, je nerodno padel na tla in ker si je zlomil zapestje leve ro-
Rossetti. 16.30: «Tunika».
Exce.lsior. Zaprto zaradi obnove.
Fenice. 16.30: »Dvoboj na soncu«, Jennifer Jones, Gregory Peck.
Nazionale. 16.30: {{Dvoglasne pesmi«, Gino Beeehi, Tito Gobi, Isa Barzizza.
Filodrammatico. 16.30:	((Deporti-
ranci iz Botany Bay», Alan Ladd in James Mason.
Arcobaleno. 14.00:	»Pogumni
princ«, James Mason.
Auditorium. 16.00:	((Plameni v
Kalkuti«, Denise Darcel.
Astra Rojan. 15.30:	((Pokol v
Fort Apache«, John Wayne, Shirley 1'em.ple
Cristallo, 16.00. »Postaja Termini«, Jennifer Jones,
Grattacielo. 16.30: ((Ukročeni svojeglavec«, R. Cummings.
Alabarda. 16.00: «Plaža», Martine Carol in Raf Vallone. Mladoletnim prepovedano.
Arislon. 18.00: »Leipa, toda nevarna«, Jean Si mm on s.
Armoma. 15.30:	«Zenrka	želja«,
B. Stanvvick.
Aurora. 17.00: «Julij Cezar«, M. B ra/ido.
Garibaldi. 15.30: {(Puščavska lisica«, James Mason.
Ideale. Zaprto zaraut obnove.
Impero. 16.00: »Tujec«, G. Peck. Itaiia. 16.30: «Ena noč v Benetkah«, po Straussovi opereti.
ših
narodne pesu« c'Eija; morni zbor iz. ,noO
pesmi rPjg: }&f
h
žinski pogovori;	-0Stifš^m
red slovenskih	nSiUusK?
20.30 Tedenski ^11! pregled; 30.40 ... jjJO
opernih melbdU. GgKll>-o morju in P
ADEX
ke se je moral zateči z rešilnim avtom v bolnišnico. Tu Viale. 16.00: »Strelec v puščavi«,
so mu roko dali v mavec in ga s prognozo okrevanja v 25 ali 30 dneh pridržali na ortopedskem oddelku.
S kolesom v avto
Gary Cooper.
Kino ob morju. 16.30: ((Norosti
v svetu«.
Majsimo. 16.00: »Ladje brez povratka«, John Dereck.
Moderno. 17.00: »Neizprosni«, R.
Brazzi.
Savona 16.00: «Bela Indijanka«, ** 1.	1	nr 1 *	1 i..a	Guy	Madison
Medtem ko je 65-letna Ljud- s Marco. 160o; «Troje deklet in
mila Samero roj. Grahauer iz korporal«, V. Mature, L. Bali. Ul. Risorta vozila s svojim Vittorio Venelo. 16.15: »Noč brez Fiatom 500	po	Trgu	Liberta,	konca«,	Robert Mltohum, Te-
je vanjo priletel 15-letni Gian- resa TVfight. franco Premrl iz Ul. Vecellio, ki je tedaj s kolesom privo-vil po Miramarskem drevoredu in je hotel zavoziti na Trg Liberta. Sunek je fanta vrgel ob tla. vendar se je kljub temu	da	je bil	ranjen,
sam dvignil	in	se odpravil na
postajo Rdečega križa za prvo pomoč, kjer so mu izprali rano na bradi in praske po rokah. Po prvi pomoči je fant odšel domov, kjer se bo moral sam zdraviti 7 dni.
2., 3., 4., 5.in<'0 BEOGRAD
2., 3. in *■
LJUBLJANO
MARIBOR^, ^
2. in 3. oK‘J REKO - °P.sTfllC ilirsko p
KNEŽAK 10
pivk
3. oktobf* 1
TOMAJ DUTOVLJE KOMEN j" c° KOSTANJEv r
Padec v skladišč motorne jadrnice
Zaradi neprevidnega koraka je 40-letni Giacinto Ul-cigrai iz openskega begunskega taborišča padel v skladišče motorne jadrnice «Marino», ki
KINO V SKEDNJU
V soboto 18. sept. 1954 ob 18. uri v nedeljo 19. sept. 1954 ob 18. uri
harvni film M.G.M.
KRILA V VETRU
(«Gonne al vento») Esther Williams, Joan Ewans, Vivian Blaine.
16.00:	«Benga.ski	za-
Azzurro,
kla<i»t
Belvedere. 16.00: «Cirkuška sirena«, E. VVilliams.
Marconi. 16.30: «Divji Dles», G.
Cooper in B Stanvvick.
Novo cine. 16.06: «Hrabri lopov». Odeon. 16.00: «Mož za Ano Zac-cheo», S. Pampanini. Mlado-
,	 »	u.	i letnim prepovedano.
je zasidrana ob pomolu Ve RatHo i600; <(Dan na s<xiiSCu>>>
sovanje
26. sep‘e (l)et
enodnevni
REKO
materi^
HER tomaj
herp^
AJ iF
dutovlJ®
nezia.
Moža so zaradi ran in vročičnega Stanja pridržali s prognozo okrevanja če seveda ne nastopijo komplikacije, v R ali 10 dneh na 2. kirurškem oddelku.
VV. Chiarl, S. Pampanint Venezia. 16.00; «Krvavo znamenje«, Alan Ladd.
POLETNI KINO:
Ariston, 20.00 In 22.00:	«Lepa,
toda nevarna».
Arena dei fiori. 20.00: «Diva».
Invalidi in tuji državljani so prosti taks na pošti.
Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini opozarja na vpisovanje, ki je vsak dan dopoldne do 25. t. m.
Na slovenski trgovski akademiji (tel, 95326) traja vpis učencev do vključno 25. septembra vsak delavnik od 10.-12. ure.
Pristojbina za vsako šolsko leto znaša 2.500 Ur, ki je plačljiva v treh obrokih, novi učenci plačajo še vpisnino 1.000 lir. V tem šolskem letu bo v II. razredu uveden tudi obvezen pouk nemščine, v naslednjih letih pa postopoma v ostalih razredih. U-sposobljenostnl izpit se začne 21. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ostalo na oglasni deski.
Državni industrijski strokovni tečaj s slovenskim učnim Jezikom v Dolini. Vpisovanje je vsak dan od 9 do 11. ure do vključno 25. t. m. Starše vabimo da pohite z vpisovanjem svojih 0-trok in ne odlašajo na poslednje dni
Na državni nižji trgovski šoli
se vpisovanja zaključijo dne 25. t. ril, Prošnje /a vpis sprejema
do11 F2V°u*eV v***Jolrkem^**pos?opju nje pojasnil, da je med vožnjo pri Sv. Ivaou. Trg Giobertl 4. s kolesom po cesti, ki i Ke
OD VČERAJ DO DANES
Prebitje lobanje zaradi padca v jarek
Nekaj minut pred polnočjo so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga nemudoma sprejeli na II. kirurškem oddelku, 33-letnega težaka Oskarja Peskiera iz Ul. Kettefontane. ki je kljub globoki in dolgi rani na senčni strani glave in prebitja loba'
ROJSTVA, SMRTI IN POROKU
Dne 16. septembra t, 1. se ie v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo H.
POROČILI SO SK:	agenl C P
Romano Sacchetli in trgovska pomočnica Itosa Sanioro, šofer Giorgio Busico i« gospodinja As. sunta Cutazzo, železničar Dullio Giarrl in delavka Ada Favretto, Železničar Geuerlno Valore in gespodinja Lina Margolati, kur. jač Francesco Lugnan in gospodinja Antonija Benčič šofer Lino Cadcnaro in gospodinja Getoma Michelato, trgovski pomočnik Ervino Marion m gospodinja Marija Radovac, agent UP Giorgio Brunetti in uradnica Ri-na Viezzoli, uradnik Longmo Vittor-Soster in gospodinja Gil-da Salvi.	,
UMRLI SO: 66-Jetnl Marcello Businelll, Sl-letni Paolo Poluren, 78-letni Antonio Brazzafu, 84-letni Amirea Ciacchi. 84-etna Pierina Zorovič vd. de Portada,
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI:	iz Ravenne prazna
ital ladja »Fernanda«, z EJbe z 2510 t železa ital. ladja »Se-
negal«, iz Benetk s 1200 t raznega blaga lug. ladja »Zadar«, z Rta Sdobba s peskom ital. motor, jadrnice «Fo!gore», »S. Marco«, »M. Faliero« in »Pare«, iz Pirana s 50 t soli ital. moior. jadrnica »Salvatore«.
ODHODI: proti Siriji s 450 t lešli jug. ladja »Drava«, proti Pulju prazna ital. ladja «Pome-zia», proti Benetkam s 400 t raznega blaga In 165 potniki Ital. ladja «Messapia», proti Pulju s 30 t raznega blaga in 56 potniki lug. ladja »Lastovo«, proti Ravenpi s 500 t petroleja ital. ladja »Fernanda«, proti Bei-rutu s 334 t lesa, 927 t raznega blaga in 30 potniki ital. ladja «Enri«, proti Segnu prazna ital. motor, jadrnica «*feresa Madre«, proti Rtu Sdobba prazn^ Ital. motor, jadrnice »Glanmino«, «Li-bertaš« in »Fratelli N.».
kostanj
Vpisovanje	,r
-'JenI na 26
prenesem
ber.	|9	,
.	3 oKtot!f iil«‘
2- >» ^.a.eVld “
VKEME VCEHAJ
NaJviSja temperatura 26.2, naj-nižja 17.4. oli 17. uri 24.1. Zračni Ilak 1016,3, stanoviten. Veter za-padnlk 16 km na u,ro, vlaga 53 odstot., ne-bo jasno, morje razburkano. lemj^eraUira morja 23.9.
enoinpo>dnC
POSTDJN0 razubto
senozece ŠTORJE
LJUBI j Aj^
9' ‘ dnevni :žl dvJrlN°
ajdovski
vipavo>	lCo
NOV° ^	n
SOLKAN^^-' I? ,0
9. in 1 .anevn’ enoinP0	a
Vpisovan^J^'
to. oKtoni^|J.y
enodnevnprf> KOZINO	y
LOKEV N ^
B . J
17 °K ,i\Č
««■ ,n dnevni 'l
dV,0TAN° LJUBLJA'
bled 16. i»
Bff'
^MORSKI DNEVNIK
k.
~ 3
17. septembra
~££[' ‘ letna latlhčtn ’!
MRZLIČNA	DIPLOMATSKA	DEJAV
V-Trstu na fc“i-•‘Ptembra letaki -Začetku
nič	1954	ni	z9odilo
ti st. - 1 za t,s>e kroge in
rr«u mTiet kit zastopQi° v
In J \let st<>ro kulturo.
"e zoarin	v resnici nič
1,	ce bi prav vse bi-
ti)n0 °d n^lh°oe volje od-ftinlcrJ Vendar °ni• k‘ so * dvorar“P°Ied10ma.naPolni-t,i0 h " Avditorija točno čeli ‘ der S0 na iastne oči vi-
W.I0a Zoodi? Vendar nekai l' Avdiu- ° se le- da ie
4o”ia nn T *tiri dni zaPore-be! «Ko;	Ptesni	ansam-
J« „2“» « Beograda. ki se *nesečm domovino po več-Po zan„J"'ag°slavni ^neH
itnaPvrnih dTŽavah in petdeset	v	Parizu	imel
ki
le j —• Ansambel oblici 1 dot,ršeni, umetniški loetu fredstavil zapadnemu
<>0mtvo	Vansko Loiklorno
rMo°im^ianisS'Tno TTSt mo-h je	ln	2ato> ‘“di
In, kajti	tega' kar ie bi'
"‘»o k,	a°slovanski narodi
knltumi in če so, jim
pogojem ne
10	’n 2ato nima-
kaf klm 20°0-letne kul. r«čt se no 2atl> kaiD take “ *° naem S”.‘e:,0 gledati, ker
ZlT n° izd“istvo.
b||°. če b' ° ndaistvo bi
^0,!efc nji SIj odgovoren *a«iblu , . takemu an-ia90;U O^dalisee „„ ra2p".
bitn i, ■
"c°. Če hi ‘ tonalno tzdaj-*C“ V«ndt ri‘"tendant Oledali-Su 2tt uvri? t0 na razPola-
‘0hnd,ke len°mfV <<Era)> ali
° ‘f“usL Sende» ali pa ce-
2lku (kieLV Sl°Vensk<lm i* ln bUo h^ar “Vo- Če hV ,nacwnalno izdaj-yran b* kdo dovolil kon-'!temu viol; Uš6u Verdi JU*’ 2	Igorju	Ozi-
ru uspehom
*«Sti
»elifci
"0r« zbor n *'- In čeprav
ti?* nastov^UnaiSke Akade-10 vendar n V Verdi^ bi ' če bi\n.aaonaln0 izdaj-
'»m	...	!	kdo	dnnr.1	n	______
'art nast°Pat; 01,1 ravno ik'a ^a0reh „r‘a pr' 2boru
Pa Eiublian~
1 «lha. «£>«
riient^aktva^ \Udi. nac,°
in, "1' mStr„7* ie 'bi kak di-
«	8	itn)
Jute, '‘ah
:^ke narodnosti
v Avditorii '« '"“Kanil armpni3° ali
^'tdbi6 illklorne ple' )50je de„ be°grajskega >il, 8l“s|)en	bi	lahko
WP02*aCfna^ oboga-
‘e n** rum speci}iino ’ Tafc či— "t0”
ilo.M-aov m me-"u,r »&?'“■ ,p,“-
itt brco. mora biti iz->n (,"■?* Izpostavljen kiti'V Ptuj ,., .tu> še manj n° . učbo, j d°žnosti izgu-
Kim K bPr'Zadeti skrl>-»am krirnim pTlsostvoval r0(i»	ra,1m predsta-
,M?Ie',i(1«MnaiK80Spodje so
kl^o, \ 'n skrbno pazijo kfe‘l°Vanske na^en zastopnik
'e rp!-f! Prosi Uetnosti pri-
'V kej0- K mudTan°’ mu
err.. r »e - - dvo
'rane ne anom run. To bi . —vi „ 'n	ne-
kani lpzavn‘ki so pa '»i tn 2«to r,r.1.Ub^ZniVl go-
fc".......
....
‘tališče P°Uedo* <iu bi moreZQn° rad> d“H.
ejo, tn 2
pri nujbolj-
*li “'“lem u. uajvečjim ob-Čei,; “^deni b, datami že
Splzat°
5°- Št*!* ^ p“ P-
Pa čat n.Pe fri’la ravno
V k ‘era _	0	ko,npetentni,
\ '	o	°Ca, Eme ta m
V ln ta n zl°mkal Tudi
V J Odtoču p mpotenten;
C(». da ‘zL °nS,S,l,° ta
so da tudi
. ni kompetenten.
itd.
Sl10-
Vj c je +_	-
'boi8 tesa i„ 5tP(,r !e caoa-
111 C0 r«2jeV?a' ^au- Se P11
"toral ..1 er Etite ta in
Jn lte »d!" '“““‘‘"e.
tj iJ* sPlob
Jiiča Se kon(.^‘llka zmešnja-9|i * do v n ~
"kl"lal‘kasi
1i	Nov
vendar
vedeti, da am-
r,ča - r'ončn„
" • J „ Prosilec pre-«u r.eclališč o,0dda^° dvoran «ebe '‘obenp °ue,‘cem o Tr-Nru,ka°mP'tentne o-rUin ei, n, ' ovsem na-
,l|0re ^ n>  ako takega
^todelit. se dvorana
C>te«'- Kak°
'«?. v.‘enten
»latr,- Pt°r,
d°deljnje dvo-(,°9e, 'č“'e Izvrševati le ,d» no . 50, pover-
Jene
4t° ‘iUdJcr'‘ »a
fe 'n,aic rmPr‘de/Uo, če bo-Va ,maio p0Ph°.sle■ za kale-^ bUi p°oblr
Nr»da dob
lastita'
!n *>nS	Verdi
L *n n, am Že ,11 skupine • J’nrfPeUoti ‘ recittra-
‘ ,0 lah^0Cet?le S'Cup,,!e Set>ae aflko a«! , en,«e osebe.
uBr0^e90dn° rešite ^
t! Kan^a zn°Mem je či‘ J dtej, ®*ti 2n"acaia; treba
»r^tde^ aii t)SeaVn' ko,npe-
^Sva<cenovat'
He,sal0 r C' J
u,<-en«	»Ji
stalil ^‘ouen-kdttar„”, u°ditnib
redu.
»d ,'"‘u,n0la, Stran.
Hat
Oyou
do	krc
V"10 V!ej° kultur'av ta' *,t.nn> s;r ‘udi n° sk°'
“irul‘dra2.
»tu.. 'a n.,.	2	n,.J	eoron.
^2“ d eorop.
siab narodov se z medsebojnim spoznavanjem neprestano medsebojno oplajajo in s tem ustvarjajo vedno tesnejšo splošno evropsko kulturo. Tudi jugoslovanski narodi imajo odprta vrata za kulturne dobrine vseh narodov, vštevši italijanskega. Le «evropejci» določenih vodilnih italijanskih krogov nočejo vedeti, da je tudi jugoslovanska umetnost del splošne evropske umetnosti. To ignoriranje je za določena Področja razširjeno na vse slovanske narode (Rusi tvorijo^ samo delno izjemo).
Ali moremo še — po vsem gori navedenem — vzeti resno eevropstvoii teh krogov?
Ali morejo ti krogi biti res iskreni pospeševatelji pomirjanja in sodelovanja med obema sosednima narodoma na Jadranu?	v„
Motiv z Blejskega jezera — Pogled na grad.
Zelo različna je bila reakcija angleškega javnega mnenja na polom, ki ga je bila doživela EOS v francoskem parlamentu. Stanje glede tega je torej še precej neizkri-stalizirano in konfuzno. Dokaj nenavadna stvar za Britanijo, ki je navajena vsaki stvari pristopiti na izredno stvaren način, mirno in premišljeno, pač v skladu s svojim severnjaškim, anglosaksonskim temperamentom, ki ga redko kaj lahko vrže iz ravnotežja.
Nekateri n. pr. trde, da je Mendes-France, kot značajen
NADZVOČNI
jiH mnogo stranska uporabnost: z njimi moreš KuHati, prati (brez mila in vode), ubijati bakterije, komarje; sterilizirati mleko, sadje, zelenjavo (tudi že kon servirano); z i**frazvočnimi pa vrtajo bolje in Zvočni detektor poišče okvare > Uporabnost
Hitreje kot z jeklfenimi svedri nadzvočnih valov v medicini
Ste kdaj pomislili, da bi lahko ocvrli jajce s pomočjo zvoka? Gotovo ne. Pa ste kdaj pomislili, da bi se mogle s pomočjo zvoka zvrtati tudi one tri tisoč iji več metrov globoke vrtine, skozi katere črpajo nafto. Prav gotovo tudi tega niste mislili. In vendar je to možno.
V mnogih znanstvenih laboratorijih po svetu delajo znanstveniki prav čudovite poizkuse z vibracijami zvoka. Tu ne gre za navaden zvok, za glas, ki ga dojema naš sluh, naše uho, ampak Sre za mnogo mnogo višje ali mnogo nižje zvoke, ki jih naše uho ne dojema. To so tako imenovani visokofrekvenčni zvoki ali ultrazvočni valovi in pa tako imenovani infrazvočni valovi.
Skupina znanstvenikov je na primer usmerila zvok z 18 tisoč tresljajev v sekundi na kup umazanega perila. Ko so po nekaj minutah ta snop zvokov odstranili s kupa perila, je bilo to belo kot sneg. Druga dva znanstvenika z univerze v Pensilvaniji sta si umislila
majhno zvočno sireno, ki je bila podobna ročni električni svetilki. Ta sirena je proizvajala zelo močne ultrazvočne valove. Ko so te snope ultrazvočnih valov u-smerili nad kepico bombaža, je ta zagorel. Pri nekem drugem poizkusu sta ista znanstvenika z isto sireno prižgala tobak v pipi. Pri nekem drugem poizkusu pa sta si na podoben način skuhala črno kavo in pomorila komarje v sobi in to v pičlih 10 sekundah.
Toda s temi znanstvenimi poizkusi se ne ukvarjajo samo omenjeni znanstveniki, ampak je ta nova panoga zajela že ves svet. Skupina znanstvenikov z univerze v Illinoisu uporablja visoko frekvenčne zvoke za ubijanje bakterij. Oni na primer z določenim aparatom, ki proizvaja visokofrekvenčne zvoke ubijajo bakterije v mleku, v vodi in drugih tekočinah. z istimi zvoki pa sterilizirajo mleko pri navadni temperaturi, tako da ga ni potrebno kuhati.
Povsem razumljivo, da se ti poizkusi počasi prenašajo že v industrijo. Na primer
v velikih pralnicah perila uporabljajo že prej omenjene uspehe kar na veliko in z nizkofrekvečnimi zvoki «perejo» perilo kar brez vode in mila. Prej smo omenili poizkuse pasteriziranja mleka. Z ultrazvočnimi valovi se morejo ubijati bakterije tudi v drugem prehrambenem blag.i. Vendar pa ne povsod in ne z istimi valovi. Znano je namreč, da posamezne frekvence ubijajo bakterije, druge frekvence pa celo pospešujejo njihov razvoj. Neko podjetje v New Yorku na primer uporablja visokofrekvenčne valove za pasteriziranje mleka v industrijske namene. Pri tem je bilo ugotovljeno da omenjeni valovi pomorijo bakterije kar do 99,4 desetine odst., kar je prav gotovo skrajno velik uspeh. Neki profesor na viskonsinski u-niverzi v ZDA pa uporablja, seveda v poizkusne namene nekoliko drugačne valove zato, da pospeši razmnoževanje bakterij v mleku in tako proizvaja iz tega posebno dober in okusen sir, zakar pa potrebuje mno-
panoga ameriške kemične
Po drugi svetovni vojni se je izredno naglo razvila nova nnetroitrilju’u‘ak0 imen°vana apatorokemičnaii industrija, ki izkorišča	plinske derivate
oiejskih čistilnic in zemeljske pline. Na sliki vidimo vrsto cistern ene tolikih ((petrokemičnih« tovarn
go manj časa kot je to potrebno pri navadnem »staromodnem)) sirjenju v dosedanjih mlekarskih podjetjih.
Kot smo videli imajo snopi ultrazvočnih valov različen učinek. Eni proizvajajo toploto, drugi bakterije ubijajo, tretji pa pospešujejo njihovo življenje in razvoj itd. Vendar pa gredo poskusi čedalje globlje in v zadnjem času je uspelo doseči tudi take uspehe, kakršnih si niso nadejali. Z ultrazvočnimi valovi s frekvenco kakih 100 milijonov tresljajev v sekundi so na primer «sterilizirali» zelenjavo, sadje in drugo prehrambeno blago v že hermetično zaprtih konservah, kar pomeni, da se bo tovrstna prehrambena industrija lahko razvijala povsem drugače kot doslej.
Do tu smo v glavnem govorili o visokofrekvenčnih zvokih. Strokovrfjaki4 pV se ukvarjajo tudi s tako imenovanimi infrazvoki, To je z zvoki z nižjo frekvenco od običajnih zvokov, ki jih dojema naj sluh. Pri tem so seveda delali poizkuse. Navedli bomo primer. Dosedanji vrtalni stroji z jeklenimi svedri, ki jih u-porabljajo pri vrtanju petrolejskih vrelcev napravijo v trdem, granitnem terenu komaj tri centimetre v minuti. Poleg tega imajo ti mehanični svedri še to pomanjkljivost, da se svedri kmalu skrhajo ali celo zlomijo. Tako imenovani in-• frazvočni svedri, ki nimajo mkakega svedra, saj vrtajo dejansko le zvočni valovi, pa prebijajo v istem terenu in v istem času kar 15 cm globoko. Pri tem pa se «sveder» niti ne skrha niti ne zlomi. Se en primer. Znano je, da je znanost dala mehaniki na razpolago vrsto aparatov, s katerimi naj ugotavljajo ali je kovina, ki jo obdelujejo, zdrava ali trhla. In najvažnejše in najbolj učinkovito sredstvo v tem je bil doslej rentgenski aparat. Seveda gre tu le za poizkuse, ko gre za zelo važne dele strojev, kjer je potrebna kovina, ki naj vzdrži popoln in celoten napor. Toda vsi ti aparati so odpovedali pred strojem, ko je bil ta že sestavljen. Primer; Neki velik stroj je obstal zaradi neke okvare, Ce so hoteli
pregledati kje okvara tiči. so morali stroj razstaviti na sestavne dele. Vse te razstavljene dele so morali nato postaviti pred rentgenski aparat in jih pregledati. Danes pa je dana možnost da se izognejo vsemu temu. S tako imenovanim «zvočnim detektorjem« se da ugotoviti pomanjkljivost, odnosno «trhlost» posameznega sestavnega dela takoj in sicer brez razstavljanja stroja na njegove sestavne dele. Pred neko lokomotivo na primer postavimo zvočni detektor, ki bo takoj ugotovil v katerem njenem delu tiči nevarnost okvare in s tem bo rešeno vprašanje razstavljanja in popravljanja.
Prej smo omenili, da bakterije razlikujejo ultrazvočne in infrazvočne valove. Nekaj podobnega je tudi z živalmi. Posamezne, živali na primer sprejemajo in-* frazlročne 'valove z nekakim zadovoljstvom, drugim živalim pa so isti zvoki neprijetni. Poizkusi pri ribah in kobilicah so jasno pokazali to razliko.
Nikakor pa bi ne mogli končati tega površnega pregleda o sicer zelo zanimivem vprašanju, ne da bi omenili uspehe nove znanstvene panoge tudi v zdravstvene namene. V zadnjem času so v laboratorijih medicinske fakultete illinoiške univerze napravili cel niz uspelih poizkusov, ki dajo upati, da bodo v kratkem uporabljali ultrazvočne valove tudi v kirurške namene in to predvsem pri najbolj zapletenih in tveganih operacijah, kot na primer pri možganskih operacijah. Doslej so sicer delali poizkuse na poizkusnih živalih, toda upati je, da bo šel ta razvoj zelo hitro, in da bo prinesel človeštvu mnogo dobrega.
Sicer bi bilo napačno trditi, da je zdravljenje z ultrazvočnimi valovi nova stvar, kajti doslej so že več časa zdravili posamezne vrste revmatizma in sklepnih vnetij s sličnimi sredstvi, kakor so zdravili tudi razna rakasta obolenja, seveda šele v začetnih stadijih z zvočnimi valovi. Računajoč pa z vidnimi uspehi, ki so jih dali dosedanji poizkusi, je gotovo, da bo nova panoga dala marsikaj novega tudi v zdravstvu.
človek, na osnovi iskrenega prepričanja, da EOS ne more
prodreti v francoskem parlamentu, nujno moral z njo likvidirati. Drugi spet, da je o tem že zdavnaj premišljeval, hkrati pa da si je s tem skušal utrditi svoj osebni prestiž. Kot posledica takšnih gledanj, se po eni strani čujejo nasveti, da bi bilo zdaj potrebno pokazati več naklonjenosti do Nemčije in pomagati kanclerju Adenauerju, da se izkoplje iz resne notranje situacije, po drugi, da prav zdaj ni čas, da bi se mogla Francija žaliti im pritiskati.
Glede podelitve suverenosti, odnosno delne suverenosti zapadnonemški republiki, se Britanci dele na dva tabora; na one. ki. so «za», in na one, ki so «proti». Ni pa do tega prišlo, kot bi kdo mislil na osnovi pripadnosti levim ali desnim političnim strujam, ampak so, vsaj kar zadeva to vprašanje, i v enem i drugem taboru pomešani tako pripadniki (device« kot »desnice«.
Kar je danes vsakemu Angležu jasno, naj misli tako ali drugače, je to, da treba idejo o EOS smatrati za mrtvo, dasi ji dr. Adenauer prerokuje večnost, senator Wei-ly predsednik zunanjepolitične komisije ameriškega senata, pa še danes ona «ne more nikoli umreti«. Ce danes kjerkoli v Veliki Britaniji nanese pogovor na tragično usodo EOS, se o tem*razpravlja samo še v toliko, v kolikor se skuša določiti krivec. Ta je, po vsesplošni sodbi, Francija. Tu in tam je čuti priznanje, da je krivda za to tudi na Angliji, in sicer, ker je pri vsem pokazala vse preveč oklevanja in rezerviranosti. Toda, če je na ameriški strani težnja, da bi se ta krivda še povečala, imajo Britanci takoj pri roki odgovor češ, da so Ameri-kanci s svojim pritiskom na udeležence bruseljske konference, naj ne popuste francoskim predlogom glede spremembe v strukturi EOS, bili tisti, ki so le-tej zadali smrtni udarec.
Sicer pa se Britanci ne ukvarjajo več kot toliko s stvarjo, ki je že prešla v preteklost, pač pa si kot realisti postavljajo vprašanje; kako sedaj z Nemčijo?
V Veliki Britaniji stoje na stališču, da jo je treba sprejeti v atlantski pakt, to že, vendar si niso prav nič na jasnem, na kakšen način, v kakšni obliki. Nasploh je pre-
cej nejasnosti, kar zadeva to vprašanje, in zadnji čas celo kroži šepet, da si tudi,Churchill in Eden nista enotna v tem pogledu, in da je angleški zunartji minister 'pristal na Churchillovo «atlantsko stališče« šele potem, ko je EOS dokončno propadla v francoskem parlamentu.
Zaenkrat sodi to še med tako imenovane ((novinarske tajne«, govori pa se na splošno, da si Velika Britanija zamišlja vstop Nemčije v atlantski pakt ob določeni omejitvi njenih pravic, vtem ko bi sama nekatere zadržala n. pr. ono, ki ji omogoča, da ima v Nemčiji svoje čete. Toda, kako se bo to skladalo z idejo o enakopravnosti partnerjev in zamislijo nemške suverenosti, je veliko vprašanje
Prav v tem treba iskati razlog za britansko iniciativo, da.se skliče konferenca osmih, odnosno, upoštevajoč še Kanado, devetih držav, ki se je imela vršiti v Dpndonu 14. t. m. Sicer pa je zelo verjetno, da izhaja ta iniciativa tudi iz želje, da se stvar premakne z mesta, zakaj nihče bolj od Britanije ne občuti nemira in nezadovoljstva, ki je zaradi takšnega
razvoja vanj zapadla Alh«ri-ka. Ne gre toliko za to, da
bi zaradi odklonitve EOS prišlo v Ameriki do občutne, še več, drastične spremembe v njeni politiki, kolikor se Britanci bolj boje tega, da bi ZDA postopno izgubile sleherno zaupanje v Evropo in nadaljnje možnosti sodelovanja. Trenutno gre torej v prvi vrsti za to, da s.e prebrede ta «kriza nezaupanja«, dasi se obenem postavlja vprašanje, ali ne bo morda ta konferenca predstavljala nekakšno reprizo one v Bruslju, se pravi, da bi se tu znova poskušalo pritisniti na Francijo.
V slabšem primeru, bi londonska konferenca, ki se je imela vršiti čez nekaj dni. pokazala, do kakšne mere lahko Mendes-France in Adenauer manevrirata. Nesreča je samo v tem, da diplomatom vedno primanjkuje časa, in tako tudi tokrat. Dasi obstaja splošen vtis, da Arne-rikanci nasprotujejo tej konferenci, in čeprav se smatra, da pomeni ameriški poziv na sklicanje izrednega sestanka atlantskega pakta njihovo željo, da se čimprej preide na bistvo stvari, stoje v Lon.
(Nadaljevanje na 4. strani!
Analizator za povečanje varnosti letal. Naprava stalno avtomatično nadzira letalske motorje ter ugotavlja in registrira nemudoma vse motorne motnje, s čimer Je posadki letala omogočeno, da odpravi okvare še preden bi lahko postale resne
REFORMA KOLEDARJA
O reformi koledarja se je že mnogo govorilo ln pisalo, in to vprašanje je bilo na dnevnem redu tudi pri zadnjem zasedanju gospodarsko-sccialnega sveta Združenih narodov, ki se je pred kratkim končalo v Ženevi. Obstaja colo posebna organizacija, ki se imenuje «World Calendar As-sociation International« in ki se ukvarja s tem vprašanjem. l'a organizacija se ukvarja samo z vprašanjem reforme koledarja, to je z vprašanjem uvedbe nekega koledarja, ki bi bil v veljavi po vsem svetu in ki bi se precei razlikoval od našega sedanjega koledarja ali tako imenovanega gregorjanskega koledarja.
V stari dobi je bil v veljavi tako imenovani julijanski koledar, ki je nosil ime po rimskem cesarju Juliju Cezarju. Za njim je prišel v veljavo gregorjanski koledar, ki nosi ime po papežu Gregorju
NALIČJE DEMOKRACIJE ZDA
Po zagrebškem «Vjest-nikui) od 10. t. m. povze-mamo dopis novinarja J Kosutiča z Reke, kjer odpisuje dogodek, ki se mu je primeril, ko je zaprosil za vizum ameri-žkega konzula v Beogradu Tovariš urednik,
Ni moj namen kritizirati družbeno ureditev neke določene dežele, arrjpak samo navesti svoj doživljaj, morebiti tudi zaradi neke primerjave, ki jo pri nas včasih delamo!
Pred kratkim sem se — tako so nanesle okoliščine  _______
odločil, da napravim z neko prekomorsko ladjo krožno p0 tovanje po ZDA. Glede na to', da se je ladja imela najdlje zadržati prav v ameriških lukah, sem si moral preskrbeti tudi ameriški vizum, toliko prej, ker sem se namenil, da bom čas (vsega 18 dni v nekaterih lukah), ko bo ladja zasidrana, uporabil za to, da
stopim nekoliko v notranjost, pač toliko, kolikor bi se moja ladja v luki zadržala. Nabavil sem si torej vozni listek, zagotovil si kabino, si preskrbel vse potrebne potne listine itd. Do odhoda sem imel še kakih dvajset dni, kar sem smatral, da bo dovolj za ureditev še zadnje formalnosti, namreč, da si izposlujem vizum, Pravim formalnost, ker krožnega potovanja z ladjo in zadrževanja v Ameriki samo v času, ko. bi trajale luške o-peracije, nisem smatral za neko večje potovanje, ki bi zahtevalo več posla okrog vizuma.
Po vizum sem šel ošebno. Sedeč v predsobi ameriškega veleposlaništva v Beogradu, sem {ul nekatere stvari, ki so se mi zdele čudne. Najprej je uradnica vsakemu povedaln že naučeno frazo; pri nas leže prošnje že od leta 1945; v
ZDA lahko potuje samo tisti, ki lahko zadosti enemu sledečih pogojev: da ima tam očeta, mater, brata, sestro, sina, hčer, moža ali ženo; drugih možnosti ni.
Mimogrede bi omenil še zanimivost, ki mi je ob tej priliki padla v oči; neki naš izseljenec, ameriški državljan, je obiskal svoj rojstni kraj in je s seboj pripeljal tudi sina. Tu je mladenič spoznal dekle, ki mu je ugajala, in odločila sta se, da se vzameta. Kakor hitro bi on zmogel potrebna sredstva za samostojno življenje, sta se imela poročiti. Zdaj je ta čas prišel. Nesreča pa je hotela, da je manjkal eden tistih pogojev, ki jih je ameriška uradnica naštela: dekle nima v Ameriki ne očeta, ne sina, ne... moža. Mladenič pa ne toliko denarja, da bi se prišel poročit v Jugoslavijo,
Sicer pa me to ul posebno skrbelo, saj je moje potovanje imelo biti več ali manj uradno. Stopil sem v sobo g. konzula. Na zelo vljuden način me je prepričal, da je bolje, če potujem privatno, Sele sedaj razumem zakaj; takrat pa se mi je zdelo kot da mi hoče s tem pomagati. Pristal sem, ker m; je bilo vseeno, kako oni gledajo na to potovanje, zakaj cilj mi je bil, da potujem z našo ladjo, pišem o življenju naših mornarjev, o lukah, ki bi se v njih ustavili, o neznanih mestih.
Napotil sem se k drugemu konzulu, ki verjetno spadajo takšna potovanja v njegov resor. Po številnih in najbolj neverjetnih vprašanjih, kot na pr.; kje in po koliko časa ste doslej živeli, kje so živeli vaši starši, koliko ste potovali, zakaj ste menjali zaposlitev itd., me je g. konzul, ne da bi gledal vame, ampak v neko točko svoje pisalne mize, vprašal s hripavim glasom:
— Ali ste član Fronte...?
Ne glede na to, da tega nazi-vn ni več, moram priznati, da K. konzul zelo dobro pozna organizacijsko strukturo naših političnih organizacij. Na to
vprašanje sem se nekoliko nasmehnil in nanje odgovoril bolj posredno:
— Jaz sem vendar novinar.
G. konzul je obrisal svoje naočnike in se spet zagledal v tisto točko na pisalni mizi:
— Torej... ste?
— Povsem razumljivo.
— Sedaj — je rekel — vas prosim, da pazite; ali se redno udeležujete sestankov vaše o-snovne organizacije?
Naj mi tovariši iz moje o-snovne organizacije oproste, toda nikoli mi ni padlo na pamet, da bodo mogli kdaj zvedeti za to mojo majhno laž: odgovoril sem mu namreč,'da se jih redno udeležujem.
Dasi me je ta dvogovor nekoliko zabaval, me je vendar naslednje vprašanje g. konzula presenetilo;
— Ali ste — me je vprašal — postali član Fronte prostovoljno ali prisilno?
— V naši deželi je vendar nad 10 milijonov prostovoljnih članov Fronte, čemu bi moral prav jaz biti prisilni'
— Imamo dokaze — je rekel g. konzul — da je v Jugoslaviji članstvo v Fronti prisilno. Pazite, prosim, še enkrat; ali ste postali član
Fronte prisilno ali prostovoljno?
Vtem ko sem zaprepaščen strmel v g. konzula in pričenjal razumevati, kaj želi, kakor tudi, kaj je želel oni drugi konzul, ki me je tako spretno pregovoril, naj potujem kot privatni obiskovalec, — se mi je zdelo, da g. konzul zelo nestrpno pričakuje moj pdgovor. Ta trenutek se mi je kazala ta igra čedalje bolj zabavna. Zazrl sem se v povešene oči g konzula in vprašal:
— In če sem to postal prostovoljno, kaj potem?
— Potem mi je zelo žal — je rekel g. konzul ne da bi dvignil oči — zakaj v tem primeru nimate dostopa v ZDA.
Ne vem, kaj bi bilo, če bi bil rekel, da sem postal prisilno, ker mi g. konzul ni dal časa, da bi o tem razmišljal, marveč me je prekinil z nekim spremenjenim glasom, s katerim je temu dodal .nekak svoj, rekel bi, osebni komentar; Vem, da to ni pošteno nasproti Jugoslaviji, toda kaj moremo, če so ameriški zakoni takšni.
Hvala, ameriškega vizuma ne potrebujem več.
1. KOSUT1C
XIII., ki ga je dal preurediti in vskladiti z astronomskim letom.
Zamisli reorganizacije julijanskega koledarja so se mnogi upirali. Vzrok temu uporu je bil umišljeni verski značaj gregorjanskega koledarja, saj ga mnogi imenujejo tudi katoliški koleijar. Zato ga protestanti niso hoteli sprejeti vse do polovice XIII. stoletja, dočim so Rusi obdržali svoj koledar yse d0 revolucije. Japonci pa so uvedli sedanji koledar leta 1873, Kitajci pa leta 1912, muslimani in judje pa sploh ne marajo spremeniti svojega koledarja, ki je urejen po luninih mesecih in kjer je leto za 10 dni krajše od sončnega, to je našega leta.
Tisti, ki se ukvarjajo z reformo koledarja navajajo sledeče vzroke, ki silijo k spremembam; gregorjansko leto se deli v dve polletji, od katerih ima prvo 181 dni, drugo pa 184 dni. Tudi tromesečja so različna po svoji dolžini in sicer imajo nekatera trimesečja 90 dni, druga pa 92 dni. Razmeroma še večja razlika pa je v mesecih, kjer imamo mesece z 28 dnevi in mesece z 31 dnevi. V.sa ta zmešnjava pa ustvarja vrsto neprijetnost, v gospodarskem življenju, ki se čedalje bolj opira na statistiko in kjer pogosto prihaja zaradi teh koledarskih neurejenosti do ležkoč pri postavljanju proračunov v večjih industrijskih in trgovskih podjetjih. Poleg tega bj po njihovem mnenju bilo zelo praktično, če bi po vsem svetu veljal samo en koledar, ki ne bi bil versko obeležen.
Na zadnjem zasedanju go-spodarsko-socialnega sveta v Ženevi, kjer se je razpravljalo tudi o tem, je indijski delegat rekel o tem sledeče:
((Ideal vsega sveta je v tem, da se zamenja gregorjanski koledar z novim svetovnim koledarjem, ki bi bil bolj logičen od prejšnjega, in ki bi bu stalno točen, kajti gre-
gorjanski koledar ne zadošča sedanjim gospodarskim potrebam, niti socialnim, vzgojnim in znanstvenim potrebam sodobnega človeštva. Moderni napredek zahteva reformo.«
Ob koncu diskusije ni prišlo do končnih zaključkov, vendar pa je indijski delegat predložil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in ki zahteva naj generalni tajnik Or-
ganizacije združenih narodov sporoči vsem članicam organizacije načrt novega koledarja in vabilo, naj na bodočem zasedanju tega sveta povedo svoja mnenja glede tega.
Novi koledar bi bil takle:
((Temelj ostaja isti, to se pravi leto bi imelo 12 mesecev. Razdeljeno bi bilo na 4 tromesečja, ki bi bila enako dolga in sicer po 91 dni. Vsako tromesečje bi se začelo vedno z nedeljo in bi se končalo s soboto. Prvi mesec vsakega tromesečja bi imel 31 dni, ostala dva meseca pa po 30 dni. Ker pa ima leto 52 tednov in en dan bi morali ta ((odvečni dan« izvzeti ix tedna m mu dati posebno vlogo. To bi ne bil niti ponede-Ijeic niti torek in sploh ne bi imel nikakega imena kot ostali dnevi, ampak bi bil nekak nov praznik, ki bi ga imenovali lahko «praznik vsega sveta« in bi bil posvečen medsebojni vzajemnosti narodov v svetu. Ta dan bi postavili med soboto 30. decembra in nedeljo 1. januarja V prestopnih letih pa bi imeli še en «odvečni» dan, in zato bi morali vsako četrto leto praznovati še en ((praznik« sveta. Ta praznik pa bi vtaknili med 30. junij in 1. julij.
Zanimivo je pri tem dejstvo, da se Vatikan ni postavil proti morebitni reformi koledarja, pa četudi je po navadi V atikan zelo konservativen in trmast kar se takih sprememb tiče. V vatikanskem glasilu »Osservatore Romano« je direktor vatikanskega observatorija pater 0’Con-nell napisal takole; »Cerkev je pripravljena vzeti v pretres reformo, vendar pa pod določenimi pogoji.« Teh pogojev sicer še n, povedal, toda načelno je Vatikan sprejel predlog. Bolj trmasti pa so seveda Židje, ki zatrjujejo, da reforme ne morejo sprejeti, ker bi jim ta reforma pokvarila ustaljeno redosledje njihovega praznika «sobote». Muslimani pa ne morejo sprejeti reforme zaradi njihovega praznovanja petka. Na vsak način pa je zelo verjetno, da bo reforma prodrla in to v razmeroma kratkem času tudi proti volji, tistih verskih skupnosti, ki se reformi upirajo, saj ima načrt koledarjeve reforme v svojem bistvu namen postaviti koledar izven neke določene verske tendence.
TRST, petek 17. septembra 1954
VRIME
Vremenska napoved za danes: Prehodno izboljšanje vremena z menjajočo oblačnostjo. Krajevne nevihte. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26.2 stopinje; najnižja a 17.4 stopinje.
PRIMORSKI DN
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 12.00:	"	_	21.20:
Ivan Zajc: «Ban Seget». uvertura. -	ipoOiKoH'
Koncert sopranistke Ondine Otta. Trs ' utrinki cert zbora (tUnith College« — Slovenija: lb,u ■ iz literature - Rado Zakonjšek: Krivda.
f
Bi
1»—nVi”.'! i
:• •
PO TRETJEM KOLU ŠAHOVSKE OL1MPIADE V AMSTERDAMU
JUGOSLAVIJA IN ZSSR SKUPNO NA CELU
Jugoslavija in Rusija imata po 9 točk pred Madžarsko, Izraelom in Argentino s 7,5 - Jugoslavija je premagala Anglijo s 3,5:0,5, Izrael pa je proti ZSSR izsilil 2:2
*
s&ssss
AMSTERDAM, 16. — Na šahovski olimpiadi so popoldne zaključili prekinjene partije III. kola.
V dvoboju Jugoslavija-An-glija je bila prekinjena le partija med Pircem in Ale-xandrom na prvi deski. V nadaljevanju sta nasprotnika odigrala samo štiri poteze, potem pa je Alexander predal partijo, ker se je prepričal, da ne more rešiti remija. Tako je končni rezultat dvoboja 3,5 : 0,5 za Jugoslavijo. (Pirc-Alexander 1:0, Gligorič-Penro-te remi, Trifunovič-Golombek 1:0, Matanovič-Barden 1:0).
Ostali rezultati:
Bolgarija - Argentina 1 5:2.5. Najdorf je v nadaljevanju premagal Mileva.
Islandija - Madžarska 0.5:3,5. V nadaljevanju sta Olafsson in Szabo remizirala. Spričo te visoke zmage je Madžarska močno napredovala na lestvici.
Izrael-Sovjetska zveza 2 ; 2. Partija Botvinik-Porat se je zaključila remi, čeprav je imel Botvinik kmeta več, medtem ko je na četrti deski Aleni v nadaljevanju premagal Kotova. To je drugi poraz Kotova na olimpiadi.
Zahodna Nemčija - Švedska 4 ; 0. Unzicker je v nadaljevanju premagal Lundina.
CSlR-Nizozemska 2 : 2. V nadaljevanju partije je Prins premagal Sajpara, Ujterki pa Van Scheltinga.
Rezultati partij v tolažilni skupini: Kolumbija-Grčija 2,5: 1,5, Posarje-Kanada 1:3, Itali-ja-Norveška 3,5:0 5, Danska-Svica 2:2, Belgija:Finska 1,5: Avstrija-Danska 3:1.
in SZ 9, Madžarska. Izrael, Argentina 7,5, Nizozemska 6,5, CSR 6, Zahodna Nemčija 5,5, Bolgarija 4,5, Island in Anglija 3,5, Švedska Z.
Lestvica tolažilne skupine po III. kolu je taka: Kanada in Avstrija 10, Danska in Švica 7,5, Finska in Kolumbija 7, Grčija 6,5, Norveška in Belgija 6, Francija in Italija 5,5, Saar 3,5, Irska in Luksemburg 1,5.
Lorenzi še ni uredil
svojega položaja pri inter
MILANO, 16. — Po poteku roka za podpis pristopnic Lorenzi še vedno ni uredil svo-
jega položaja pri Internazio-nale. Kot je znano, je bilo upornikov pri Inter ju sedem: Ghezzi, Neri, Nesti, Armano, Mazza, Skoglund in Lorenzi, toda 15. septembra, ob poteku roka, se je prvih šest vdalo. Lorenzi pa še vztraja pri svojih zahtevah.
Zaenkrat ima Lorenzi še čas, da se premisli, čeprav bo diskvalificiran za prve štiri nedelje in bo za ta čas tudi izgubil nagrado.. Toda če bo Inter	zahteval	dodatni vpis	nekega	drugega	igralca,	bi	se
Lorenzi znašel v zelo nerodnem	položaju: igrati	ne	bi
smel	ves čas	trajanja	prven-
stva 1954-55.
Aflefski dvoboj Oslo-Beograd
BEOGRAD, 16. — Pred atletskim dvobojem Jugoslavija-Norveška, ki bo 25. in 27. septembra v Sarajevu bo v Beogradu 18. septembra tekmovanje atletskih reprezentanc Beograda in Osla. V reprezentanci Osla bodo nastopili člani norveške reprezentance, v reprezentanci Beograda pa prav tako z nekaterimi spremembami člani državne reprezentance.
Kamo premagal Harlwiga!
LOS ANGELES, 16. — Kosei Kamo, član japonskega moštva za Davisov pokal, je danes preobrnil vsa predvidevanja za izid prvenstva jugovzhodnega Pacifika v Los Angelesu. Kamo je premagal Avstralca Rexa Hartvviga z gladkim rezultatom 6:1, 6:2. Hart-wig sploh ni mogel reagirati na ostre udarce gibčnega Japonca, ki ga je pasiral, kakor hitro se je upal k mreži. Včeraj je Kamo premagal drugo teniško veličino, Amerikanca Teda Schroederja.
Jugoslovansko plavanje ponovno napreduje
KDOR BO SEJAL TA BO TUDI ŽEL
Reševanje slovenskega narodnega vprašanja je odvisno od naše borbe na strani sil socializma
V našem listu smo že več-1 da je demokristjanski goljufi-
Odlični rezultati in novi talenti na dvoboju s Holandsko v Zadru - Bogata žetev rekordov
V nouem plavalnem bazenu v Zadru, najlepšem v Dalmaciji, j c bilo v četrtek in petek veliko plavalno tekmovanje med Jugoslavijo in Holandsko. Z zmago v tem dvoboju je jugoslovanski plavalni šport dokazal, da po daljši krizi zopet napreduje. Doseženih je bilo šest novih jugoslovanskih rekordov in dva nova mladinska rekorda; pojavila so se tudi nekatera no-
2 5	.j-	—________ ____
'Štanje na lestvici prve sku- imena zlasti mlada Split-
pine po III. kolu: Jugoslavija | čana Nenad Kambij in Matej
PONOVNA PRELOŽITEV
dvoboja Charles-Marciano
Skrbi organizatorjev za finančni uspeh prireditve
NEW YORK, 16. — Dež, ki na svoj račun to nedeljo, ko
stalno lije v New Yorku, je prisilil organizatorje, da so ponovno preložili boksarsko srečanje Marciano-Charles za svetovno prvenstvo težke kategorije. Ce se bo vreme popravilo, bo dvoboj jutri, sicer pa v soboto. Dvoboj bi moral biti na prostem, na Yankee Stadiumu.
Druga preložitev dvoboja za svetovno prvenstvo med Rockyjem Marcianom in Ez-zardom Charlesom je spravila v zadrego organizatorje. Kot je znano, bi moral celotni finančni proračun biti krit ne samo z izkupičkom za prodane listke, temveč tudi z znatno vsoto za prenos po radiu in televiziji. Jutri zvečer pa je program radia in televizije že rezerviran za prenos dvoboja med boksarjema srednje kategorije VValterjem Cartie-rom in William Troyem, ki bo v Washingtonu ob 22. uri po krajevnem času.
Zaradi tega so morali deloma spremeniti program pri- ....	..	„
reditve na Vankee Stadiumu. Moskvi^ proti Spartakmki vo-
Dvoboj Marciano-Charles se
se bo ob 15.30 odigrala na občinskem stadionu nogometna tekma med obema enajstericama. To bo tudi zadnja pred-prvenstvena tekma Pro Gori-zie, kajti prvenstvo se bo pričelo že prihodnjo nedeljo, medtem ko se bo kvalifikacijsko prvenstvo pričelo šele v polovici oktobra.
Juventina iz štandreža pa je lani izpadla iz kvalifikacijskega prvenstva in bo morala igrati v prvenstvu Prve divizije, kjer pa se bo srečala s številnimi starimi znanci, ki so tudi izpadli iz višje kategorije. Upajmo pa, da bodo znali juventinci obnoviti sloves, ki so ga pretekla leta uživali in da se bodo ze v tem letu povzpeli v višjo kategorijo.
Arsenalovo gostovanje
v Moskvi
LONDON, 16. — Londonski Arsenal bo 6. oktobra igral v
Njeguš za katera lahko samo obžalujemo, da nista nastopila na evropskem prvenstvu v Turinu. Prav tako je na 1500 m prosto Kostič dokazal, da bi zaslužil vozni listek za Turin.
Dva dni je več kot 3000 gledalcev spremljalo ne le to bogato žetev rekordov, temveč tudi uživalo v lepih in ostrih borbah plavalcev in v vaterpolu. Prvega dne je jugoslovanska vaterpolo reprezentanca v uradnem srečanju premagala Holandce s 7:4, drugega dne pa je v neuradni tekmi pomlajena reprezentanca FLRJ prav tako premagala nekdanje evropske prvake s 3:1. Poleg tega so imeli gledalci priložnost videti odlične holandske plavalce, zlasti pa Holandke, med njimi evropsko prvakinjo Geertje Wilemo.
O doseženih novih jugoslovanskih rekordih je težko reči, kateri je boljši in kateri obeta več. Skoraj vse so dosegli mladi plavalci in plavalke, ki imajo še veliko pot pred sabo.
Mlada Korčulanka Vinka Jeričevič ie dala prvi signal. Prvi dan tekmovanja je porušila svoj in jugoslovanski rekord na 200 m prsno v klasičnem stilu v času 2:59.7. Tako je Jeričevičeva že tretjič v kratkem času izboljšala rekord. V Zagrebu je med izbirnim tekmovanjem za Turin plavala 3:00.6, na evropskem prvenstvu v Turinu je dosegla čiste 3 minute, v Zadru pa je kot prva jugoslovanska plavalka šla pod to mejo.
bo začel šele, ko bo končano srečanje Cartier-Troy. Torej se bo borba za svetovno prvenstvo lahko začela v najboljšem primeru, se pravi, če se washingtonsko srečanje hitro konča s knock outom, ob 22,30 po krajevnem času (3.30 po srednjeevropskem času).
Kar dva nova rekorda je postavila Eša Ligorio-Djuro-vič, ki je rušila rekorde že v Turinu. Na 100 m prosto je izboljšala svoj stari rekord 1:09.0 na 1:08.4, kar predstavlja čas evropske vrednosti. Na 400 m prosto pa je Eša v borbi z odlično Holandsko Balk-kende za desetinko sekunde izboljšala svoj rekord iz Turina na 5:18.6.
Najprijetneje sta presenetila oba mlada Splitčana, učenca Ante Senjanoviča, Kambij in Njeguš. Kambij je na 200 m metuljček premagal dosedanjega rekorderja in reprezentanta Trojanoviča in s sijajnim časom 2:35.5 skoraj za 5 sekund izboljšal stari rekord. Za seboj je potegnil tudi Trojanoviča, ki je dosegel 2:40.0. Kambij plava kot prvi vrhunski jugoslovanski plavalec v novem delfinovem slogu.
Druga mlada nada je Njeguš, ki je postavil dva nova mladinska rekorda. Na 100 m prosto je za udarec roke prehitel izkušenega rekorderja Skanato in dosegel odličen čas 58,6. V svoji delnici štafete 4x200 m prosto pa je Njeguš plaval 2:17.0 in s tem za 2,4 sekunde izboljšal dosedanji mladinski rekord.
Zaostajala ni niti Zagrebčanka Anja Neidhardt ki je v disciplini 100 m metuljček postavila zelo dober rekord 1:21.8.
Osmi rekord je postavila štafeta 4x100 mešano v sestavi Skanata, Pandur, Kambij in Jeger. Novi rekord 4:36.0 je za celih 8 sekund boljši od starega.
200 m	prsno	klasično; Vinka Jeričevič	—	2:59.7
100 m	prosto:	Eša	Ligorio - Djurovič	—	1:08.4
400 m	prosto:	Eša	Ligorio - Djurovič
100 m metuljček: Anja Neidhardt 200 m metuljček moški: Nenad Kambij 100 m	prosto	moški:	Matej Njeguš
200 m	prosto	moški;	Matej Njeguš
5:18.6 — 1:21.8
— 2:35.6
58,6 (mladinski rek.) 2:17.0 (mladinski rek.)
vi zakon doživel propad, propad pa je doživela tudi politika štiristranskega demokratičnega centra. Po drugi strani je 7. junij dokazal, da imajo trenutno male in neodvisne organizacije, med katerimi se najbolj razvija Zveza italijanskih socialistov (USI) važno besedo in da se njihov vpliv iz dneva v den veča.
Ob tem nadvse razveseljivem dejstvu ne moremo biti brezbrižni, ampak moramo z upravičenim zaupanjem zreti v ta razvoj, ga spremljati in v njem sodelovati.
Kolikor večji bo naš delež, delež nas socialistov, v tem boju, toliko bliže bomo pravičnejši družbeni ureditvi, v kateri ima tudi reševanje narodnega vprašanja svoje mesto. Ta naš delež mora biti plemenit in brezpogojen. Mnenja smo, da imamo najprej pravico in dolžnost dati svoj delež na oltar tega boja; sadovi so namenjeni tudi nam: kdor bo sejal bo tudi žel.
Zaradi padca v avtobusu
je umrla
Verjetno si je zlomila hrbtenico
krat pisali o slovenskem narodnem vprašanju in o njegovem mestu v politiki Socialistične fronte Slovencev v Italiji. Poudarili smo, da je to vprašanje nujno povezano z rešitvijo določenih družbenih vprašanj v Italiji, točneje z vzpostavitvijo drugačnega razmerja sil, ki se bo odražalo tudi v predstavniškem italijanskem telesu.
Da je to edini izhod in obenem tudi rešitev za naš narod, dokazujejo vsa ppuojna leta demokristjanske stranke, ki je s svojo politiko do manjšin dokazala, da jim ni sposobna vladati, ampak da je njen namen, ustvariti znotraj državnih meja «narodno enotnost», to se pravi meje Italije naj postanejo tudi meje italijanskega jezika.
Ne bi imelo smisla poudarjati to že stokrat preverjeno dejstvo, če ne bi vedeli, da se še vedno najdejo ljudje, ki niso tega mnenja in ki mislijo, da bo slovenska manjšina prišla do svojih pravic, ki jim jih priznava ustava, pri dosedanjem stanju. Predobro poznamo demokristjansko politiko, da bi si lahko delali take utvare. Demokristjanska politika ima že zgoraj navedene cilje, zaradi tega noče odpreti slovenskih šol v Beneški Sloveniji, medtem ko na Goriškem stremi k zmanjšanju števila šolskih otrok, da bi ne-	_	,
kdaj pozneje lahko «upraviči- Cestar je našel zajca na svojem dvorišču -
la» dejanje, ki bi bilo podobno tistemu, zaradi česar je
Vpisovanje v otroške vrtce
Goriško županstvo sporoča, da bo od 20. do 25. septembra od 9. do 12. ure vpisovanje v občinske otroške vrtce. Za vpis so godni vsi otroci, ki so rojeni v letih 1949. 1950 in 1951. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam in da-vici.
Vpisovanje bo v Ul. Croce št. 3 in v Ul. Randaccio št. 22.
Pred dnevi je 70-letna Antonia Paulon iz Svetogorske ulice 51 zaradi hitre zavore šoferja avtobusa, v katerem se je vozila, padla na pod in si hudo poškodovala nrbet. Šofer avtobusa je namreč na nekem ovinku zaradi kolesarja, ki mu je hotel prečkati pot, moral nenadoma ustaviti vozilo, kar je povzročilo tudi padec starke.
V bolnici, kjer so Paulonovi nudili vso pomoč, pa ni bilo več dosti upanja na ozdravitev in je nesrečna ženica v sredo podlegla poškodbam.
SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA,
Zahtevajo državno pooinč ?a dradnio tehničneji
Razni izdatki za pokrajinske ustanove in J Skoraj 5 milijonov lir za popravilo sedeža
V P0GGI0 PRI ZAGRA.JU SE JE DUG0D1L0
Zaradi uživanja poginulega zajca sta morala v bolnico
Pred dnevi je bila seja pokrajinskega upravnega odbora, kateri je predsedoval odv. Culot.
Odbornik so sklenili, da se ministrstvu za javna dela predloži prošnja za državno pomoč pri gradnji novega sedeža tehnične šole v Gorici. Zavodu za novorojenčke bodo v kratkem nabavili pralni stroj v vrednosti 350.000 lir. Odborniki so bili zatem obveščeni o popravilu strehe pokrajinske palače, za katero bo potrebno 4,500.000 lir in še 150.000 lir za manjša popravila palače. Obravnavali so tudi potrebo razširitve kmečke zadruge pri psihiatrični bolnici v Gorici, za kar bo potrebnih nadaljnjih 6,500.000 lir. Za uspešno borbo proti muham bo pokrajina razdelila med posamezne občine material v vrednosti 300.000 lir. Končno so odborniki odobrili izplačilo dolgov pokrajinskih zavodov v znesku 2 milijonov lir.
moralo okoli deset krminskih otrok v plešivsko osnovno šolo.
Ne, od dosedanje politike si ne moremo delati utvar, ampak je potrebno, da se kot italijanski državljani čim bolj vključimo v italijansko politično življenje, ga spremljamo in mu po svojih močeh s širjenjem naprednih idej skušamo dati nov tek, ki bo ustrezal napredku, obenem pa našim narodnim aspiracijam.
Razvoj dogodkov, predvsem pa lanske parlamentarne volitve jasno dokazujejo, da so se v Italiji ustvarile možnosti za novo politično smer 7. junij govori dovolj zgovorno: male politične stranke, razni disidenti, neodvisni socialisti so jeziček na tehtnici z volilnimi glasovi premaknili tako.
Tja ga je vrgel sosedov sin, ki goji zajce
V Poggiu, enem izmed na-selkov Zagraja, so prebivalci v skrbeh zaradi dogodka, ki se je pripetil prve dni tega tedna in ki je privedel zakonca Montini v goriško civilno bolnico.
64-letni cestar Montini je neki večer našel v bližini hišice, v kateri stanuje že dolga leta s svojo ženo Marijo, mrtvega zajca. Najdeno žival je Montini odnesel domov, tu ga je žena očistila in spekla. Najprej sta si Montinijeva pripravila dobro večerjo, ostalo meso pa sta prihranila za naslednji dan. Toda tokrat sta kmalu po kosilu začutila v trebuhu hude bolečine, zaradi katerih sta morala poklicati Rešilni avto, ki ju je odpeljal v goriško bolnico. Zdi se, da bosta za-
konca ozdravela v desetih dneh.
Najdeni zajec je bil last sosede Terese Botos, ki jih goji doma. Njen sin je zvečer našel enega izmed zajcev mrtvega in ga vrgel na bližnje dvorišče, od koder ga je odnesel Monti-ni, ki ni vedel čigav je zajce in kako je crknil, Vsekakor je možno, da zajec ni bil popolnoma zdrav, morda pa se je meso od večera do drugega opoldneva pokvarilo, ker je še vedno precej toplo.
NA POVABILO POSLANCA TESSITORIJA
Furlanski župani
v nedeljo v Gorici
Kakor javlja demokristjanski tisk, se bodo v nedeljo sestali v Gorici na gradu vsi
v Amer'111' p folklornl '
furlanski zuPanl’* itori * vabil poslanec T« ^ predsednik Ustanove
nel mondot).	.
V programu b00“ la# filmi o življenJu_;lfi
emigrantov
pa tudi nastop pin.
Odhod izlet
na Ostrožno * j'
no sporočajo, da )(|{|1o sbeto 18. seI}
DEŽURNA lEKA^ ji* Danes Posl,uj® „ ' &&£ in ponoči leEar tel-^
letti, Travnik l4 '
avtobusnega
no sb(
6. uri garaže v
K
I
17:
Fernan“'
CORSO.
barvni film-	,„
M. Pierangeh- .k go« VERDI. 17: «CaJ° T- C“ ni», barvni fllm’ in J. LeighU tfpredrzeB *
VITTORIA. -
njenik», J* ,-ročai
MODERNO. 17: «Z*C Gianni in Pin°
predvaja DANES 17 t. m-z začetkom ob 18. uri filni:
IZPRED SODISCA
Pobegnil iz Italije zaradi bojazni da ne bi presedel 16 let zapora
Ob povratku ga je goriško sodišče obsodilo na 3 mesece zapora - Ostalih 16 let pa bo prestajal v Bologni
štafeta 400 m mešani moški: Skanata, Pandur, Kambij Jeger — 4:36.0
Na okrajnem sodišču v Gorici se je v sredo moral zagovarjati 34-letni Rimondini Menotti iz Bologne, ker je brez potnega lista prekoračil državno mejo. Kaznovali so ga s 3 meseci zapora in 16.000 lirami kazni.
Toda obtoženec ni bil eden
Pred pričefkom
nogometne sezone v Gorici
Upanja Goričanov, da bi o-stalo moštvo Pro Gorizia v četrti ligi, so se uresničila.
Moštvo poštarjev iz Trsta je namreč zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odpovedalo sodelovanje v četrti ligi in ie prepustilo svoje mesto Pro Gorizit. Tako bo Pro Gorizia o-stala v četrti ligi in upati je treba, da ne bo ponovila slike preteklega leta, ko je tako slabo igrala.
Vendar pa niso vsi Goričani zadovoljni. Nekateri so namreč že pričakovali, da se bo vodila ostra borba v kvalifikacijskem prvenstvu med dvema goriškima moštvoma, med Pro Gorizio in Isontino, ki je letos prišla v kvalifikacijsko prvenstvo. Vendar pa bodo pristaši te rešitve prišli | Roper.
di na lestvici sovjetskega prvenstva. Povratna tekma je na programu 5. novembra na londoskem stadionu High-bury.
Prvotno je imel Arsenal v načrtu dve srečanji v Rusiji, vendar nogometna zveza ni dovolila odložitve prvenstve-ne tekme, ki jo mora Arsenal 9. oktobra odigrati s Sheffield Wednesday. Zaradi tega Arsenal ne bo mogel igrati 10. oktobra proti moskovskemu Dinamu, kot je bilo v načrtu.
V Angliji se pojavlja mnogo glasov proti temu Arsena-lovemu gostovanju. Angleži se namreč bojijo, da gostovanje ne bi škodilo ugledu angleškega nogometa. Arsenal je začel jesensko nogometno sezono s štirimi zaporednimi porazi. Vendar je zdaj trikrat po vrsti zmagal in vznemirjenje med angleškimi ljubitelji nogometa bi se pomirilo, ko ne bi bila sovjetska reprezentanca nedavno premagala Švedske s 7:0.
Arsenal bo v Moskvi nastopil verjetno v naslednji postavi: Kelsey; Wills, Barnes; Forbes, Dickson, Bovven; Tap-scott, Logie, Lawton, Lishman,
uuuuumimiummuuuuuiiuu £ k q y/{ ČIČ *A**uiiiiiA4iuiAiiuAAUiAAiU4iuuu*A
! SORODNIKI ODHAJAJO IN PRIHAJAJO 1
u»?nmimmnnonrrnnnmmf»RnnmmnnmTmTnnmm?mnmTnmTnTmmTnTTmTW7nnun
»Alt znate kuhati?»
eZnams.
aPire krompir, to vendar znate?« je vprašala gospa Fink, nestrpno, skoraj sovražno.
«Znani», je odgovorilo dekle prestrašeno, kakor da ji je že ušlo vse upanje.
In od tega trenutka naprej je šlo vse z bliskovito naglico: dekle je dobilo nekakšno boljše krilo, predpasnik in copate, da bt bilo bolj podobno stalni gospodinjski pomočniki. Medtem ko je dekle začelo šariti med posodo, se je gospa preoblekla v najboljšo obleko, si pobarvala ustnice in si napravila novo pričesko. Takšna je zdaj stala ob oknu, gledala na cesto, čez katero je tedaj njen belo oblečeni Vilče. Vsak čas bo tu Leo s svojim avtomobilom. Nekje v notranjosti je trepetala, da se Vera in Drago ne bi vrnila prerano, ker ni marala, da bi otroci videli vso to bogatijo, ki jo je naku-
pila in potem vse to nesli očetu na nos. In ko je tako gledala na cesto, sončno in prazno, s prekrižanimi rokami v naročju, ki so ob tem času vedno kaj počele, in s topim okroglim kamnom pričakovanja v glavi, se je nenadoma izpod listnate krošnje dreves neslišno prikazal smrček in nato ves svetlosivi elegantni Studebacker. Za trenutek — ni se mogla premagati — je s pogledom objela vsa odprta okna sosednjih hiš, nato pa se je nagnila na cesto in zamahnila z rokami. Leo je skočil iz avta, ji kratko odzdravil, potem pa je stopila iz avtomobila visoka, bleda, elegantna, še mlada ženska. Za obema pa se je pokazala na pločniku deklica, oblečena, kot bi pravkar ušla $ slike na bonbonieri. O-krog avta se je na mah nabralo polno otrok, umazanih in rjavih od sonca, v rdečih kopalkah. Gospa Dora si je šla z rokami nemirno po tele-
su, potem pa je stekla iz kuhinje na cesto.
«Dober dan», je rekla pri hišnih vratih veselo in skušala dati svojemu obrazu izraz gospodinje, ki je prišla ravno od nadziranja svoje gospodinjske pomočnice. V skrajni zadregi, ki je bila videti kot ponižnost, je segla gospe, ki je bila za glavo večja od nje, v roke, nato pa še deklici skoraj z istim občutkom. Nato so odšli po stopnicah med gromkimi srčnimi šalami Lea. Gospe Finkovi se je zazdel ta sprevod nekaj slavnostnega nekaj, kar je podobno vojski, ki osvaja vso hišo. Res so se odprla samo ena vrata pri gospe Elzi Švajger, ki je vtaknila svojo radovedno glavo na hodnik, vendar je Dora čutila za linicami vseh vrat lačne poglede sosed.
((Iz Ljudske pravice-Borbe» (Nadaljevanje sledi)
izmed tistih številnih ljudi iz Italije, ki iščejo v sosedni republiki zaslužka in ki zaradi slabih ekonomskih tazmer ne morejo priti do potnega lista, marveč je bil Menotti od porotnega sodišča v Bologni leta 1947 obsojen na 16 let zapora zaradi tatvin in poskusa ugrabitve osebe. Vendar se je takrat skril in jo je kmalu zatem ilegalno popihal čez državno mejo v Jugoslavijo, kjer ga niso poznali. Tu je dobil zaposlitev v neki trgovini z električnim materialom na Reki. Vendar dolgo ni miroval in se je kmalu znašel zopet v zaporu. Po triletni kazni, ki Jo je do konca prestal, ga je jugoslovanska policija predala italijanski pri Rdeči hiši.
V Gorici se je možak hotel pokazati za največjega ((patriota«, ki so ga sosedi zaprli samo zaradi njegovih ((nacionalnih čustev«. Seveda vsa ta zgodba, ki se je poslužujejo bolj ali manj vsi begunci, ni držala. Prišlo je na dan, da je ubežnik obsojeni Menotti iz Bologne. Takoj je bil odpeljan v Bologno, kjer bo moral poleg 16 let odsedeti še tri mesece, ki so mu jih naložili na goriškem okrajnem sodišču zaradi ilegalnega prekoračenja državne meje.
Vozni red vlakov
Odhodi proti	Trstu:	0.20
(D.), 6.08 (A.). 7.21 (A.), 8.18 (A.),	9.26	(D.),	13.58	(A.),
15.49 (A.), 17.16 (DD.), 18.31 (A.), 19.59 (A.), 21.28 (A.).
Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD.), 5.24	(A.),	6.26	(A.),
8.00 (A.)	8.34 (DD.),	10.44
(A.),	13.59	(A.),	15.58	(A.),
17.17	(A.).	19.15	(A.),	20.00
(D.), 21.09 (A.), 23.10 (A.).
Prihodi iz Trsta: 5.21 (A.), 6.24 (D.), 7.57 (A.), 8.12 (A.)*, 8.32	(DD.),	10.42	(A.),	13.55
(A.), 14.34 (A.)**, 17.15 (A.), 19.10 (A.). 19.58	(D.),	21.06
(A.), 23.08 (A.).
Prihodi iz Vidma: 0.19 (D.), 4.30 (D.), 6.06 (A.), 7.19 (A.), 8.16	(A.),	9.24	(D.),	13.56
(A.), 15.47 (A.), 17.14 (DD.), 18.29	(A.),	19.57	(A.),
21.26	(D.).
* Vozi samo ob delavnikih.
•K* Vozi samo ob nedeljah.
CHOPI
MLADOST
mmm &
f&h des0.
Proda f a ur in pribora , $(
Ir st - Ul. Bit t tisti, 1* ‘
.Jute01 &
ZASTOPSTVO UR: «Longer» -o. P a «Moeris> «Lanco> »Lemanim «Kalos>
Obisk pri prefektu
Pri goriškem prefektu je bil te dni na obisku predsednik Inštituta ljudskih hiš, s katerim je imel prefekt De Zerbi krajši razgovor.
pred konferenco 9
(Nadaljevanje s 3. strani)
donu vendarle na stališču, da načelno Amerikanci nimajo nič proti sestanku devetih držav, pač pa da povzroča težave pomanjkanje časa.
Pri tem je zanimivo dejstvo, da je pred sklicanjem konference Eden obiskal vse člane EOS m skušal doseči njihov pristanek na angleško formulo o vojaški integraciji Zahodne Nemčije, medtem ko je Dulles povsem nepričakovano odletel v Bonn in bo obiskal tudi London, v Pariz pa nikakor ne namerava iti. Vtem se bo 21. septembra sestala v Ncw Yorku glavna skupščina OZN, ki se je bo udeležil tudi Foster Dulles. Zaradi vsega tega torej možnost sestanka devetih držav odpade, kdaj in kako bo prišlo do njega, bomo imeli še priliko poročati. Vsekakor je vprašanje, ki naj bi se o njem na tej konferenci razpravljalo, dovolj zapleteno, da ga na eni sami konferenci ne bo mogoče rešiti.
Sestavljena iz najboljšega Izdelana po naj novejših te n
Izbrana eleganca modelov Cene ugodne
Popolno jamstvo za
Zahtevajte jo pri
• n. KTANISI AV KENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. t> 111. nad. — Telefon Številka 93-80« In 14-838. — PoStnl S0"™ - UPRAVAiSV. FRANCISI^ tt. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od k do .2 30 In od .5-18	- Tel.
E,r™1	^	,	Ur^AXAU»k‘mm	vlšlne'7'Šinm’	1	Moteča trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nur. Sinne 1
ZTZZirZ T d In — T^ska T! sk a r skl	ZTT	- Podmžn	Gor, r,	Ul. S. Pell, co l-R Tei. 33-82	-	Rokopis,	,	e	vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izv0 * J}rl. z3 ■f PoJtni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.6374 — Za FLHJ: Agencija demokratičnega Inozein. 113	jisK* J,
nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaš c ^