YUGOSLAV EMBASSY . 15 20-16 TH ST. , N.W, WASHINGTON. D.C. OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing, of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 9, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 5 Iz življenja naših ljudi po Ameriki Chicago. — Dne 26. decembra je umrla Gertrude Bahovec, Stara 84 let. Zapušča štiri sinove in hčer — mož je umrl pred več leti. — Martin Certalič je 18. decembra prišel z ženo in 14-letno hčerko z Gornje Štajerske, Avstrija, k svoji sestri Antoniji Ravnicer, 5616 W. 64. St. Hčerka Eda se je takoj drugi dan podala v ljudsko šolo. Po prvih vtisih se Amerika vsem trem dopade. On je po poklicu mizar in električar. Bon Air, Pa.—Dne 7. decem-bra je umrl Joe Perhne, ki je podlegel majnarski bolezni. Star je bil 62 let, rojen na Pristavi pri št. Jerneju, v Ameriki od 1. 1904. Prišel je v Sheboygan, Wis., po nekaj letih pa se je preselil semkaj k sestri Joseph-ini Jakobi. Zadnjih 25 let je de-v majni, kjer se je nalezel Kiajnarske naduhe, ki ga je končno umorila. Bil je zaveden delavec in se mnogo boril za boljše majnarske razmere. Ci-vilni pogreb je pokazal, da je iniel veliko prijateljev. Tukaj Zapušča sestro, v Clevelandu pa bratranca Franka Zagorca. Hanvick, Pa.—Mary F. Pras-likar, članica gl. odbora SNPJ, je 19. decembra vrnila iz Jugoslavije, kamor je šla kot predstavnica jednote na študiran je Razmer. Conemaugh, Pa. — Umrl je John Brenčič, star 71 let, član Zapušča dva sinova in tri bčere. Rojen je bil v Postojni v Sloveniji. Port Washington^ Wis. — Po ^tirimesečni bolezni je 19. decembra umrl Joseph Cayner, star, star 72 let, doma iz vasi ftomci v Savinjski dolini, štajersko. V Ameriko je prišel leta po par letih se je vrnil ^ stari kraj, toda ker se mu tam ni več dopadlo, se je zopet Vrnil v to deželo in živel v tej Naselbini do smrti. Zapušča že-sina, hčer in več drugih sorodnikov. Arnia, Kans. — Po nekaj me-®®cih bolezni je 18. decembra ^kaj umrla Mary Oblak, stara ^ let, članica SNPJ, doma iz agorja ob Savi, v Ameriki od »03, ves čas v Kansasu. Zapu-®ca sina in štiri hčere. Njen mož J® umrl teden prej. . ®®iinock, o. — Anna Grum J® prejela vest iz starega kraja. Zedinjene države razmotrivajo o novem posojilu Jugoslaviji LONDON,, 6. jan.—Novoimenovani ameriški ambasador v Beogradu George V. Allen je včeraj izjavil, da ameriška vlada razmotriva o novem posojilu jugoslovanski vladi. da Je 1. decembra umrl njen ''at Martin Rozina, star 62 živel je v črnem potoku, ^artno pri Litiji, V Ameriki ^^Pušča tri sestre — poleg An-^6 Grum, Uršulo Matos in Mary os, v starem kraju pa ženo. Afat, /V1C tiri hčere in brata. Gowanda, n. y. — Pri druži-Anthony Mirusso so se ogla-vile rojenice in pustile prvo-^ojenčka. Mati je po poklicu bol-'iičarka in hči družine Leo Sta- St. f'ederacija društev Ameriške (Dalje na 2. strani) JHUžBE tožile lewisa ^ Deset miujonov Cambridge, o., 6. jan. — kupina osmih ohijskih pre-^^govnih družb je danes tožila ^edsednika UMW Johna . ^isa ter ostale voditelje uni-^ % $10,000,000 odškodnine 1 So jo trpele vsled stavk v le-1949. y tožbi lastniki družb zahte jo, da sodnija prepove unij ^ 'm Članom, da bi ubogali dik j^torske ukaze svojih vodite J®v o tridnevnem delu na te Allen, ki se je na svojem potovanju v Beograd ustavil v Londonu, je omenil, da je jugoslovanska vlada že dobila posojila v znesku $20,000,000 od Iz-vozno-uvozne banke in da je zaprosila za nadaljna posojila od omenjene banke in od Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Poudaril je, da se bo o teh posojilih razmotrivalo na osnovi vzrokov, ki bodo za njih podani in razkril, da se po njegovem prepričanju o teh posojilih že razmotriva. Na vprašanje, če bi Zedinjene države poslale Jugoslaviji tudi vojaško pomoč, je ameriški ambasador odgovoril: "Kolikor je meni znano, Zedi-njen države niso nikoli prevzele inicijative, da bi kateremu koli nudile vojaško pomoč." Allen je pojasnil, da se vojaško pomoč lahko odobri, če jo kakšna država zahteva. Odvisno pa bi bilo od narave in okolščin zahteve, če bi se takšno pomoč dejanska tudi odobrilo. Ambasador je dalje izjavil, da ne ve, če bi lahko Jugoslavija prejemala tudi pomoč v okviru Marshallovega načrta. Poudaril je, da se je na splošno povabilo, vse države, naj sodelujejo pri programu in da sta Poljska in Češkoslovaška že bili pripravljeni na tako sodelovanje, toda ste se umaknili vsled stališča Sovjetske zveze. Allen je izjave podal na časnikarski konferenci. Pred tem je imel sestanek z jugoslovanskim ambasadorjem v Londonu in visokim uradnikom angleškega zunanjega ministrstva Sir William Strangom. Novi ameriški ambasador je tudi ponovil zagotovilo predsednika Trumana, da se Zedinjene države zoperstavljajo agresiji kjer koli na svetu in tako tudi agresiji proti Jugoslaviji. Rekel je, da je mir predpogoj za demokracijo in da se mora odstraniti agresijo, predno se lahko položi temelje demokracije. Po njegovih izjavah je osnovni cilj Trumanove doktrine, da prepreči "širjenje komunizma kot agresivne sile." Ko je poudaril, da se Zedinjene države zoperstavljajo dominaciji ene države nad drugo, je Allen zaključil: "Za sedaj se to v prvi vrsti vpošteva za Jugoslavijo." * Jugoslavija bo poslala 500 ton mesa v Anglijo LONDON, 7. jan. — Diploma-tični krogi so danes razkrili, da bo veliko pomanjkanje mesa v Angliji nekoliko omiljeno zaradi pošiljk mesa iz Jugoslavije. Besedilo nedavno sklenjenega anglo-jugoslovanskega sporazu ma ni sicer bilo objavljeno, toda diplomatični krogi trdijo, da med ostalim predvideva izmenjavo jugoslovanskega živeža za angleške industrijske izdelke Jugoslavija bo baje poslala Angliji v tekočem letu 500 ton govejega, telečjega in ovčjega mesa. Prihodnje leto se bodo pošiljke mesa zvišale na 2,500 ton, leta 1952 na 7,000 ton, leta 1953 na 11,000 ton in leta 1954 na 15,-000 too. OBRAVNAVA PROTI HEBRANGU IN ZUJEVIČU LONDON, 7. jan. — Bolgarski komunistični časopis "Ro-botnichesko Delo" je danes sporočil, da bosta dva bivša člana jugoslovanskega Politbiroa, Sre-ten Zujevič in Andrija Hebrang, kmalu postavljena na zatožno klop. Jugoslovanska sodnija ju bo sodila radi "izdajstva." Bolgarski časopis pristavlja, da belgrajska vlada namerava "umoriti" oba bivša visoka uradnika, ki sta podprla resolucijo Kominforme proti jugoslovanskim voditeljem. V Jugoslaviji je bilo 6. maja 1948 naznanjeno, da sta Zujevič in Hebrang bila odslovljena s položaja in aretirana zaradi "sovražnih in protidržavnih aktivnosti, ki so škodovale edin-stvu in ugledu ljudske fronte." Hebrang je bil minister industrij, Zujevič pa minister financ. * Obravnava proti skupini Albancev BEOGRAD, 8. jan.—Jutri se bo v Skoplju začela obravnava proti skupini desetih Albancev, ki so obtočni, da so vohunili in vršili sabotažo za Kominformo. PROTESTANTJE ZOPET PRITISKAJO NA TRUMANA WASHINGTON, 7. jan.—Pre-testantovska organizacija Americans United for Separation of Church and State je včeraj poslala predsedniku Truma-nu telegram, s katerim zahteva, da Zedinjene države prekinejo diplomatične odnošaje z Vatikanom in odpokličejo osebnega Trumanovega poslanca pri sv. stolici Myron Taylorja. Zadnje čase so začele krožiti govorice, da se bo Taylor kmalu vrnil iz Vatikana in podal ostavko na svojem položaju. V zvezi s tem je v telegramu organizacije rečeno: "Pričakovana ostavka Myro-na Taylorja Vam bo nudila priliko, da končate z vatikansko misijo, kar predstavlja žal jen je ne-katoliških Američanov. Sedaj je čas, da izpolnite svoje obljube, ko ste rekli^ da je ta misija začasna. Taylorov urad se mora za stalno ukiniti, ko se bo on umaknil." VATIKAN OBSOJA UMOR IZ USMILJENJA VATIKAN, 6. jan.—Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" je včeraj v zvezi z umorom iz usmiljenja, ki ga je izvršil dr. Sander, objavilo članek, v katerem se med ostalim zagotavlja, da bi takšne navade lahko vodile v blaznost. Časopis pravi, da ta kršitev pete božje zapovedi: Ne ubij! ustvarja iz družbe blaznike. Po mnenju lista se z umori iz usmiljenja vceplja v družbo brezbo-štvo. "Dejsto je, da zdravnik z umorom iz usmiljenja spreminja svoje poslanstvo v nečloveško dejanje smrti. Lahko je bil v zmoti, ko je sodil, da je bolezen neozdravljiva; zgodovina medicinskih zmot je presenetljiva, kakor je presenetljiva tudi zgodovina justičnih zmot in vseh človeških zmot." STRAŠEN OGENJ V KATOLIŠKI BOLNICI ZAHTEVAL 37 ŽRTEV DAVENPORT, la., 8. jan. — Najmanj 37 žensk, pacijentkinj v tukajšnji katoliški * Marcy bolnišnici za duševno lx)lne, je danes zgorelo v katastrofalnem ognju. Poleg gornjih je zginilo 11 bolnic, za katere se veruje, da so fudi mrtve. Veliko število pocijentkinj pa je dobilo lažje ali pa hujše opekline. Bolnišnica je bila pod vodstvom katoliških nun. Sestra prednica je izjavila, da Je ogenj verjetno izbruhnil v drugem nadstropju, ko je nekdo vrgel cigareto na preprogo, ki se je vžgala. Ognjegasci so se štiri ure trudili, da bi pogasili ogenj in rešili kolikor mogoče več bolnic. Reševanje bolnic je bilo zelo otežkočeno, ker so okna bila zavarovana z železno mrežo. Šef ognjegascev Lester Schick je izjavil, da se menda nikoli ne bo ugotovilo, kako je prišlo do ognja. Pristavil je, da sta on in da-venportski maršal ognjegascev pred sedmimi meseci svetovala upravi katoliške bolnišnice, naj instalira naprave proti ognju, toda uprava ta nasvet nI vpošte-vala. Proiskava o vzrokih ognja se bo nadaljevela več dni. Davenportslia katastrofa spominja na strašen ogenj v Effinghamu, 111., preteklega aprila, ko je v katoliški bolnišnici St. Anthony zgorelo 75 bolnikov. Tibet bo nova tarča komunistov, so naznanili sovjetski časopisi Socialisti v Italiji obsojajo Tita RIM, 7. jan.—Centralni komi-tet italijanske Socialistične stranke je na svojem nedavnem sestanku odobril resolucijo, ki jo je predložil voditelj stranke Pie-tro Nenni. Z resolucijo je bilo kritizirano stališče jugoslovanskih voditeljev v zvezi z vprašanjem ohranitve svetovnega miru. Nenni, ki je pojasnil stališče italijanske socialistične stranke v zvezi s Titom, je med ostalim rekel: "Naša stranka je v mednarodni fronti miru. Tito ni več del te fronte in vsled tega je naša obsodba upravičena." Italijanski socialistični voditelj je potrdil, da so iz stranke bili izključeni nekateri člani, ki so sprejeli vabila jugoslovanskih voditeljev in odšli obiskat Beograd. Rekel je, da so ti disciplinski ukrepi bili potrebni, da se zaščiti "čast naše stranke." Med ostalim je Nenni tudi ostro kritiziral one socialiste, ki zagovarjajo borbo na dveh frontah, to je borbo proti kapitalizmu in istočasno tudi proti komunizmu. "Obstojata samo dve poziciji," je rekel Nenni, "za ali pa proti vojni in kapitalizmu. Ni mogoče istočasno se boriti proti Severno-atlantskemu paktu, Sovjetski zvezi in komunizmu." DomaČe vesti ! Letna seja Nocoj se vrši letna seja Klu-j ba društev Slov. društvenega j doma na Recher Ave. Prošeni : so vsi stari in novi zastopniki, da se gotovo udeleže te seje. ; Prosi se tudi direktorij Doma, da se udeleži. Volilo se bo odbor in ukrepalo o drugih važnih : zadevah. Pričetek ob osmih. I Zaroka • v. Mr. in Mrs. Edward Petrick iz 23511 Lakeland Blvd. naznanjata, da sta se zaročila njiju hčerka Marguerite Marie in Mr. Stanley D. Poropat, sin Mr. in Mrs. Frank Poropat iz 19550 Ormiston Ave. Oba zaročenca sta graduirala iz Euclid Central High šole; Poroka se bo vršila v avgustu. Bilo srečno! Delničarska seja Zadruge Letna delničarska seja Slovenske zadružne zveze se vrši v nedeljo, 5. februarja (ne 15. fcb. kot je bilo poročano) v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Pričetek seje ob 1. uri popoldne. 25-letnica poroke Jutri, 10. januarja bosta obhajala poznana Mr. in Mrs. Joseph' Perko iz 24601 Hawthorne Dr., Euclid, O., 25-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima izrekajo svoje iskrene čestitke ter slavljencema želijo vse najboljše, da bi dočakala zlati jubilej v zdravju in zadovoljstvu. V bolnišnici Mrs. Valerija Fortuna, tajnica društva "Waterloo Grove" št. 110 WC, se je podala v bolnišnico. Članice se obvešča, da v slučaju bolezni ali smrti ali drugih društvenih zadev pokličejo KE 1801. Asesment za tekoči mesec se bo pobiralo na seji 18. jan. in na 24. jan. ter se prosi vse članice, da ga poravnajo ob času. Vaje in seja Jutri, v torek se prične z rednim poučevanjem Mlad. pev. zbora ob navadnem času, 6. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Starše se prosi, da gotovo pošljejq svoje otroke k vajam ob času. Obenem se sporoča, da bo jutri zvečer ob 7:30 uri redna seja staršev zbora ter se vabi na polnoštevilno udeležbo. MOSKVA, 8. jan.—Sovjetski časopisi so danes naznanili, da bodo kitajski komunisti kmalu osvobodili Tibet, ki I se že stoletja nahaja pod vladavino budističnih menihov. Moskovska "Pravda" je obja- P" vila članek, v katerem pravi, 'dal Ano^liia nH/USlIfl je "jasno kot dan, da so se kitaj-1 ® •' ^ ski komunisti odločili, da bodo! HOVO vlado ljudsk6 osvobodili celo kitajsko ozem-! , Ije, vključno Tibet kakor tudi | r6publik0 KltajSKG otoka Formozo in Haina." { LONDON, 6. jan.-Anglija je Podobna zagotovila je podala priznala novo vlado Ijud- "Izvestija," ki je obenem republike Kitajske in preki- VATIKAN ŠČUVA CEHE IN SLOVAKE VATIKAN, 7. jan. — Vatikanska radio postaja je včeraj opozorila Cehe in Slovake, naj ne verujejo svoji vladi, ki zagotavlja, da duhovniki podpirajo "nekrščanske ideologije." AMERIŠKI PROTESTANTJE NAPADENI V ITALIJI FRASCATI, Italija, 8. jan. -Nahujskana druhal je danes kamni napadla skupino ameriških protestantovskih pridigarjev, ki so maše vali v bližini Frascatija za katoličane. Protestantovski pastorji so izjavili, da so katoliški duhovniki nahujskali proti njim prebivalce, češ, da pridigajo krivover-stvo. Vatikanski krogi so sicer priznali, da so se katoliški duhovniki pritožili na protestante, toda zanikajo, da bi bili nahujskali proti njim druhal. Izrazili so svoje obžalovanje zaradi na pada. tudi j napadla izjavo predsednika Tru-I mana v zvezi s Formozo. Sovjetski časopisi zagotavljajo, da je Truman s svojo izjavo, da Zedinjene države ne bodo nudile vojaške pomoči kitajskim nacionalistom želel zakrinkati prave namene Zedinjenih držav. (Truman je zadnji četrtek izjavil, da Zedinjene države nimajo nobenih roparskih načrtov napram Formozi ali katerem koli kitajskem ozemlju in da ne nameravajo ustanavljati vojaške in letalske baze na Formozi). Sovjetski časopisi trdijo, da se ameriške vojaške priprave na F'ormozi nadaljujejo, kljub vsem zagotovilom predsednika Trumana. Pristavljajo, da je to nehote priznal sam državni tajnik Dean Acheson, ki je na časnikarski konferenci izjavil, da ni nobenih ovir za demobilizacijq ameriških častnikov, ki služijo kot svetovalci kitajskim nacionalistom in da ni nobenih ovir, da se ameriško orožje ne bi prodajalo nacionalistom. Po zagotovilu "Izvestije" baje "ameriški imperialist!" še vedno podpirajo nacionalističnega diktatorja Ciangkajšeka in sodelujejo pri vojaških pripravah, da bi se kitajskim komunistom onemogočilo zavzetje Formoze in Hainana. Napad na Tibet bo verjetno kmalu sprožen. Tibet ima okrog 3,000,000 prebivalcev. Vladar je 15 let star tBalai Lama, ki pa se nahaja po mnenju večine prebivalstva protipostavno na prestolu, ker je pognal v begunstvo bivšega 12 let starega Dalai Lamo. V begunstvu živeči Dalai Lama je že preteklega novembra apeliral na komuniste, naj "osvobodijo Tibet." * Kitajski nacionalisti napadli ameriško ladjo HONG KONG, 9. jan.—Kitajski nacionalisti so danes streljali na ameriško ladjo "Flying Arrow," -ki je plulala iz nekega kitajskega pristanišča. Soglasno s prvimi poročili, je ladja sicer bila poškodovana, toda žrtev ni bilo. To je že tretji napad na ameriške ladje s strani kitajskih nacionalistov. nila diplomatične odnošaje z nacionalistično vlado Ciangkajšeka. Zunanji minister Ernest Be-vin je o sklepu angleške vlade obvestil komunistično vlado v Peipingu. Med ostalim je v svoji noti rekel, da je sklep njegove vlade storjen, ker sedaj komunisti kontrolirajo velik del kitajskega ozemlja. S priznanjem komunistične vlade kitajske, je ameriška zunanja politika na Daljnem vzhodu doživela hud udarec. Zedinjene države so si prizadevale, da bi vplivale na ostale države, toda jih niso mogle odvrniti, da ne bi priznale kitajske komunistične vlade. Od nekomunističnih držav so doslej priznale novo kitajsko vlado Indija, Burma, Pakistan, Ceylon in Anglija. Pričakuje se, da jim bodo kmalu sledile Norveška, Švedska in Danska. Nacionalistični delegat ne zastopa Kitajske LONDON, 8. jan. — Komunistična vlada Kitajske je danes obvestila predsednika organizacije Združenih narodov Carlosa Romula in glavnega tajnika organizacije Trygve Lia, da kitajski nacionalistični delegat nima pravice v Varnostnem svetu govoriti v imenu Kitajske ali pa kitajskega ljudstva. Varnostni svet se bo sestal prihodnji torek. Pričakuje se, da bo na tej seji nacionalistični delegat zgubil pravico, da zastopa Kitajsko. V ANGLIJI SE ZANIMAJO ZA UMOR IZ USMILJENJA LONDON, 3. jan. — Znani Angleži, med njimi Bernard Shaw in eden od kraljevih zdravnikov Sir Morton Smart, so izjavili, da bi se moralo dovoliti umor iz usmiljenja kot zakonsko pravico. V peticiji, ki jo je podpisalo 300 Angležev, je omenjena zadeva ameriškega zdravnika dr. Sanderja, ki je z injekcijami zraka končal življenje neki neozdravljivi bolnici, ki je imela raka. Dr. Sanderja j e včeraj porota spDznala za krivega umora in se bo moral zagovarjati na sodniji. Lahko je po zakonu obsojen na vislice. Tajnik angleškega društva za evtanazijo, dr. Killick Millard, je izjavil, da bi Združeni narodi morali umor iz usmiljenja vključiti v čarter o pravicah človeka. "Kot je meni znano v Angliji se ni nikoli preganjalo zdravnike za umor iz usmiljenja. Čutim, da bo preganjanje dr. Sanderja v Ameriki pospešilo potrebo uzakonjenja evtanazije," je izjavil dr. Millard. Umoru iz usmiljenja se najbolj trpko zoperstavlja rimskokatoliška cerkev, ki meni, da lahko samo Bog odvzame človeku življenje, ne glede na trpljenje, ki ga mora pred smrtjo prestati. ATOMSKA EKSPLOZIJA SE JE PRIPETILA V SOVJETSKI ZVEZI LONDON, 8. jan. — Urednik angleškega mesečnika Intelligence Digest, Kenneth De Cour-cy, je snoči izjavil, da se je v soboto opolnoči pripetila v Sovjetski zvezi nova atomska eksplozija, kakor jo je napovedal že pretekli četrtek. Courcy je pristavil, da je eksplozija bila ugotovljena potom znanstvene metoda, ki še ni znana Rusom. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. januarja 1950. a ENAKOPRAVNOST n Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. V 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ...... $8.50 5.00 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) $10.00 . 6.00 . 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. INDUSTRIJA ATOMSKE SILE V ZEDINJENIH DRŽAVAH Letos je bilo kljub dežju zgrajenih 200 km avtomobilske ceste i TELEFON BODOČNOSTI cije je prva asfaltna brigada. Vsi brigadniki so komunisti in so prišli na avtomobilsko cesto že v drugi ibmeni, to je v juniju. Za svoje velike napore, ki jih je vlo- Dne 10. aprila so mladinske brigade in borci Jugoslovanske armade zasadili prve lopate na letošnjem delu avtomobilske ceste. Lani je bilo zgrajenih 121 kilometrov ceste. Tako je za ; žila brigada v delo za čimprejš-zgradnjo letos ostalo še 261 kilo-1 njo zgraditev asfaltnega dela av-metrov. Ob povratku poslednje | tomobilske ceste, je bila deset-izmene graditeljev mladinske i krat razglašena za udarno. Vsi ceste je glavni štab mladinskih! brigadniki so že večkratni udar-delovnih brigad poslal maršalu j niki. Delo, za katerega so drugi Titu vest, da je naša mladina j porabili ves dan, so asfalterji-kljub težkočam samo letos po- j komunisti opravili v 15 minutah, polnoma dogradila 200 kilome- j Kdor jih ni videl pri delu, tega trov avtomobilske ceste. O sami: ne more verjeti. Mala skupina cesti se je že mnogo pisalo, da- j 25 ljudi ustvarja čuda »na avto-nes pa vam hočemo povedati ne- mobilski cesti. Delajo dolgo čez Ko je David Lilienthal nedavno podal ostavko kot načelnik odbora, oziroma komisije Zed. držav za atomsko silo, (ostavka stopi v veljavo v januarju) je bil v tej odgovorni službi že tri leta. V tej razmeroma kratki dobi se je proizvajanje atomske sile v Zed. državah razvilo v pol-1 nopravno industrijo. Koncem tega leta beleži ta industrija več kot dvanajststo atomskih instalacij in sicer v 41 državah Unije. Te instalacije vključujejo tako majhne učne laboratorije v kolegijih, kot večje zgradbe med katerimi je navečja ona v znanem Oak Ridge u državi Tennessee. To kaj več o ljudeh, o mladini graditeljih, ki so podirali stoletne slavonske hraste, premagovali močvirja in kljubovali dežju. Skoraj vse mladinske brigade in enote Jugoslovanske armade so se vrnile z avtomobilske ceste, enkrat, mnoge tudi večkrat udarne. Za vedno bodo zapisana v zgodovini o graditeljih avtomobilske Rankovičeve, Šidske pa tudi mnogih slovenskih brigad. I Prva Šidska brigada je prišla na avtomobilsko cesto pred dvema mesecema. Za udarno je bila razglašena že desetkrat, dvakrat pa je bila pohvaljena. To je ena izmed najboljših brigad na avto- je štirinadstropna stavba iz konkrita, ki sega v dolžino ene I cesti. To je brigada, ki • • 1' . ,. , I ie v 60 dneh položila šest in pol milje m je dvanaistmko milje široka. I KilornGtrR k&rn6nit0 podloge. Obratovanje industrije atomske sile stane letno $500! Na vsej avtomobilski cesti go-rnilj- Vposljuje pa ta industrija okrog tisoče in tisoče Ame-lvorijo o šidski brigadi, kako je ričanov v svojih laboratorijih, tovarniah, uradih, kopanju | v začetku dela presegala normo rude uranija, raziskovanju itd. Komisija za atomsko silo, kij za 100%, danes pa jo presega že je civilna agentura vlade, vodi vse delovanje na polju 500% . Petorke in posamezni atomske sile, nima pa v svojem področju obratovanja mno- presegli normo. Petina, ki jo vodi Luka Sarvaš je položila v, osmih urah namesto 38.5 kvadratnih metrov kar 240 kvadratnih metrov kamenite podloge. Brigadniki Kulske brigade so delali tudi po 17 ur na dan, samo da so naknadili čas, ki so ga izgubili goštevilnih atomskih naprav: (komisija je bila imenovana v januarja 1947). Instalacije atomske produkcije lastuje vlada z malimi izjemami, laboratorije lastujejo povečini privatniki in ustanove, obrat pa je v rokah privatnih industrij, univerz in kolegijev, ki imajo podpisan kontrakt s tozadevno vladno komisijo. " Ko je civilna komisija prevzela upravljanje atomskih instalacij, ki jih je prej imela v svojih rokah militaristična uprava, je pričela najprej proučevati nanovo vse fase atomske produkcije tekom vojne. Na podlagi tega proučevanja se je novim metodam produkcije prilagodilo tudi naprave in tehniko proizvodnje. Program izgradnje potrebnih naprav in tovarn je stal $700 milj, največji mirnodobni izdatek v industrijalni zgodovini Amerike. 2e koncem leta 1948 je bilo v gradnji in delno v obratu dvajset poglavitnih tovarn in do petnajst tispč delavcev je bilo uposljenih v enem samem takem projektu. svoj redni delovni čas. Kilometer ceste je za njih opravek nekaj dni, drugi za to porabijo ves teden. Vsi brigadniki iz prve asfaltne brigade so se odločili, da gredo, ko dogradijo avtomobilsko cesto, v naše tovarne. V nej bodo prinesli tisti polet in tisto junaštvo, s katerim so na avtomobilski cesti premagali vse zapreke. sedaj je bila ljutomerska brigada že štirkirat razglašena za udarno. Tekmovanje, to je stalni način njenega dela. Ljutomerča-ni delajo 'tudi v dežju, normo pa presegajo za 200 V brigadi so mladinci: Drago Rus, Avgust 'Kšela, Stanko Rutar in drugi, ki tudi za 300% presegajo normo. Kdo bi se ne divil mladincu Dragotu Rusu, ki naenkrat naloži na samokolnico tri vreče cementa (150 kilogramov) in jo v teku prevaža. V času, ko dva brigadirja napolnita en.vagon-ček, Drago napolni sam dva va-gončka. Avgust Kšela pa je nedavno v eni uri in pol razložil sam poln desettonski vagon gramoza. Takšni so brigadniki štirikratne udarne ljutomerske brigade. Tako izpolnjujejo svojo obljubo. Tudi brigadnik petkrat udarne in dvakrat pohvaljene šo-štanjske brigade so že tri mesece na avtomobilski cesti. Delajo pa j mladinci iz Šoštanja tako, da jih Tam, kjer so danes težave priiP^^ vgradi v nasip v določenem času namesto 10 kar 60 kubikov gradnji največje, to je na šestem sektorju pri Slavonskem Brodu, delata skupaj z ostalimi brigadami tudi dve slovenski brigadi. Druga ljutomerska brigada šteje samo 45 brigadnikov, toda zaleže j o za 100 drugih, tako govorijo na vsej šesti sekciji. V prvih desetih dneh, od 20. do 30. sep- zemlje .Navedli smo samo nekaj primerov, toda tako so delale vse brigade na avtomobilski cesti. Konec oktobra so odšli z avtomobilske ceste borci Jugoslovanske armade, ki so delali sedem mesecev skupaj z ostalo mladi- temhra, je ljutomerska brigada i« bilonap^anegao pri delu na nasipu visoko presegla svoje norme in svoj plan ter postala udarna. Tudi v naslednji dekadi ji je bilo izrečeno to visoko priznanje. Ko je minil en mesec—rok, ob katerem naj bi se brigada vrnila, so Ljutomer-čani sklenili: "Ne, sedaj ko je bitka najhujša, se ne vrnemo, ostanemo še en mesec na avtomobilski cesti." Zopet so zarili lopate še globlje v gramoz. , , . , . , ... Bilo je konec oktobra, ko so zaradi dezja. Brigada je položila , . . , , , , . / ® , ... , ., borci Jugoslovanske armade za-dosedaj dnevno 200 dolžinskih metrov kamenite podloge. Zadnja obveznost na čast obletnice proglasitve republike pa je dnevno 300 metrov. Ponos graditeljev sedme sek- puščali avtomobilsko cesto in ko je 170 brigad s 17,300 brigadni- junaštvu in neprekosljivi požrtvovalnosti in delu naših bor-I cev. Toda napori in trud borcev : se ne da popisati z navadnimi be-! Bedami. To, kar je o tem napisa-I nega, bo ostalo samo kot skromen spomin na vse neštete juri-še na kubik^ na preliti znoj pri najtežjih delih v kamnolomih in na objektih. To bo le bežen spomin na junaške borce majorjev Pralice, Cvijanoviča in Bajiloviča, ki so izpolnjevali dnevne norme s 1,000 ,pa tudi s 1,500' < . Dela desetih dni so opravili v enem dnevu. Povsod, kjer je bilo delo naj- ki, ki so delali že dva meseca na; j^^^žje, so delali branilci in gradi-avtomobilski cesti, sklenilo, daj^g^jj socializma—borci Jugoslo-ostanejo še naprej. Med te so se, vanske armade. uvrstili tudi Ljutomercani, Do- j (Po "Slovenskem poročevalcu".) USPEHI MLADINSKIH BRIGAD PRI GRADITVI BEOGRADA Ob obletnici, ustanovitve nove I Jugoslavije so stopili mladi gra-Letos so v obratu že mnoge nove zgradbe in naprave, I ditelji Beograda ponosno pred d očim so druge blizu dograditve. S tem bo narasla tudi i svoje ljudstvo, s častno izpolnje- prozivodnja atomska sile za vojaško in civilno uporabo.— | obveznostmi pri graditvi ^ . ... .,v.y, : Beograda v letu 1949. (jradijo se n. pr. tudi naprave za preiskusanje atomskega! materijala v svrho pridobivanja pogonske sile za motorje! Na stavbiščih in gradbiščih na ladjah, podmornicah, itd. Produkcija in*uporaba atom-1 Beograda je delalo letos v , , ... brigadah 58,307 mladincev in ske sile, oziroma atomskega materi ala na pol u znanosti i . . , v, . . 1 mladink. Zbralo se jih je nad je naglo napredovala v tem letu. Medicinski, biološki mlggooyggk^kor je bilo določeno. drugi laboratoriji v Zed. državah so se v veliki men po-; Srbije je sodelovalo 193 bri-služili rabe atomskega materijala v mirnodobne svrhe.— i gad z 31,554 člani, iz Hrvatske Slične ustanove izven Zed. držav so prejele (v 22 deželah) 55 brigad z 942 člani, tz Sloveni-V Ameriki izdelan atomski materijal v svrho raziskovanj i je 19 brigad z 2,602 člani, tz Mana polju mirnodobnih področij. Več ameriških bolnic upo-| brigad s 6,539 člani rablja materijal atomske sile v svrho zdravljenja v slučajih nekaterih vrst raka. slovanske knjige" pa zadnje nadstropje. Na Pančevskem ritu so zgradili 736 kmečkih in stanovanjskih poslopij, na Višnjici pa veliko opekarno. Hitro končujejo montažne kolonije na Karabur-mi, Mirijevski cesti in Crnopo-toški ulici, kjer je pod streho že gradijo I jetja in zadruge pa so priredili i 360 množičnih obiskov. Tudi pri fizkulturnem delu in predvoja-ški vzgoji so dosegli graditelji Beograda pomembne uspehe. Pred zaključkom tekočega leta (1949), je Atomska komisija naznanila dodatne nove projekte—eden je načrt za atomsko peč, ki bo proizvajala uranium, ki poseduje atome katere je mogoče razklati in sicer bo peč proizvajala to drago in redko rudo iz navadne rude uranija. Poskusna peč in tovarna bo zgrajena v Arco, Idaho. Drugi projekt i so bila izvršena naslednja dela: je načrt novega preiskušanja atomskega orožja na Eniwo- V Novem Beogradu bo štu iz Bosne in Hercegovine 45 bri-! gad z 7,709 in iz Črne gore štiri bligade z 860 člani. V treh brigadah je delalo 500 vojakov in miličnikov. Med graditelji Beograda je bilo 34,222 kmetov, 15,610 dijakov in viso-koaolcev, 7,300 delavcev, 950 nameščencev itd. V osmih mesecih dentska naselbina kmalu dograjena. Vsa poslopja, v katerih bo stanovalo 4,000 študentov, so tok Atillu v Centralnem Pacifiku. Tekom celotne razvojne dobe atomske sile, je bila proizvodnja in izboljšanje atomskega orožja poglavitna bri-|že pod streho. Na velikem sta-ga Atomske komisije. Vendar se je istočasno vsporedno j novanjskem bloku 40 poslopij in razvijala tudi mirnodobna uporaba atomske energije. Akoj"'^ velikih petnadstropnih hi-in kadar pride do mednarodne kontrole atomske sile, tedaj bo mogoče porabiti v civilne svrhe celo atomske elemente shranjene v atomskem orožju Zed. držav. Vse sedanje raziskovanje gre v resnici v to smer širom naše dežele. —Common Courtcil VLADNA OFOZICIIA ZMAGALA V na včerajšnjih parlamentarnih ' volitvah. Dobila je skoro polovi- • t CO od 319 sedežev V parlamentu. KAIllO, Egipt, 4. Jan.—Egipt- ... , I Piistasi saadisticne, liberalne ska Wafd stranka, ki je bila v stranke so ostali opoziciji proti sedanji vladi, je daleč zadaj. Na teh volitvah bo dobila i'.:;roiiinn večino ."planov j.'^'^iilnli kontrolo vlade. nad 80 enonadstropnih montažnih hiš. Skupno z enotami armade je mladina zgradila stadion Centra Inega^oma J A. Razen tega so mladinske brigade pomagale pri graditvi poslopij sanatorija na Dedinju, predsedstva vlade Srbije, Tanjug in Doma sindikatov. Prav tako so mladinske brigade sodelovale tudi pri obnovi raznih ulic in trgov. Leta 1949 je opravljalo nad 35'( mladincev dela polkvalifi-ciranih in kvalificiranih delavcev, s čimer je bilo znatno omiljeno pomanjkanje strokovne delovne jjile. Na probudo mladinskih brigad dela že danes nad 90% zidarjev po novem hitrem načinu zidanja, večje število pa tudi po novem načinu obmetavanja z malto, armiranja in pri tesarskih delih. Nad 6,500 mladincev je odšlo v različne stro-začetek prihodnjega leta bo do- j kovne tečaje, v rudnike in v pod-bilo nad 2,800 družin moderna ! jetja težke industrije. .stanovanja. Na poslopju velike-1 Z veliko voljo so mladi gradi-ga reprezentativnega hotela vli- i tel j i Beograda obvladali tudi vajo ploščo nad zadnjim nad-! program ideološko političnega in j stropjem velikansko, poslopje kulturnega dela. Bilo je 1,689 predsedstva vlade ;)a bo že pred različnih predavanj, ki jih je po-koncem leta pod streho. slušalo 329,958 graditeljev Beo- Pod streho je tudi veliko po-' grada. Za izpopolnitev svoje iz-slopje "Borbe," dograjeno pa je ■ obrazbe so graditelji prebrali tudi veliko stanovanjsko poslop- nad 60,70(1 knjig in brošur. Mlaje na Obiličevem vencu. Poslop- dinske brigade so imele 369 brije ministrstva za zunanjo trgovi- j gadnih prireditev, 476 filmskih i i;o je pokrito, ua poslopju "Jugo- predstav, v muzeje, v razna pod- Za veliko- požrtvovalnost so dobili graditelji Beograda zasluženo priznanje. Razglašenih je bilo 8,620 udarnikov, pohvaljenih pa 17,783 mladincev in mladink. Udarniški naslov je dobilo 98' ' brigad in so postale nekatere tudi po petič in šestič udarne. Z nobenimi številkami ni mogoče izraziti vsega, kar je na tisoče mladincev storilo letos v glavnem mestu naše socialistične domovine. Veliki delovni uspehi so najboljši odgovor našim nasprotnikom in tudi dokaz, da je naša mladina v prvih borbenih vrstah za zmago socializma. (Po "Blovenskem poročevalcu") šah zidajo zadnja nadstropja. Že Društveni koledar JANUARJA — 0)50 15. januarja, nedelja — Plesna veselica društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ v SDD, na Waterloo Rd. '^1.-januarja, sobota—Ples društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ v SND, na St. Clair Ave. 22. januarja, nedelja — Veselica vseh klubov in pevskih zborov, ki se shajajo v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 28. januarja, sobola — Veselica društva Loška dolina v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 25). januarja, nedelja — 22-ob-letnica društva Modem Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd. Mikrovalovi so koristni tudi n a drugih področjih tehnike. Zlasti velik razvoj se jim obeta pri telefonu. Prva zveza z mikrovalovi je bila dosežena že leta 1931 preko kanala la Manche, a danes je že cela vrsta telefonskih linij z najkrajšimi valovi v najrazličnejših delih sveta. Mikrovalovna linija je ozek snop valov, ki gre preko tako imenovane "prestrezne postaje" na visokih hribih, če je treba, po vsej zemlji brez kablov in žic. Med New Yorkom in Fila-delfijo deluje že delj 'časa taka linija, ki je 180 km dolga, 310 km pa je dolga linija med New Yorkom in Bostonom in z mikrovalovi je mogoče prenašati istočasno velike množine telegrafskih in zvočnih sporočil (do 1300). Nas predvsem zanimajo ra-diotelefonij ki so jih uspešno preizkusili tudi že v Evropi. Tako so preizkusili telefonski razgovor iz dirjajočega avtomobila in nekim mestom v Češkoslovaški' Ko bo zgrajena bolj gosta mreža, bomo s katerega koli kraja komur koli lahko telefonirali, kdor bo imel telefon ali radiotelefon. Oddajna postaja deluje z zelo kratkimi valo- vi, tako da bo vsakdo imel svojo valovno dolžino namesto številke. Neugodno pri televizijski oddaji je to, da jo lahko sprejemamo le na majhne razdalje. Visoke hiše in vrhovi ovirajo širjenje valov in njih jakost. Pri prenosu ene postaje do druge igrajo važno vlogo ravno najkrajši elektrcmagnetični valovi, ki imajo veliko bodočnosti tudi pri prenosu na daljavo s pomočjo tako imenovanega jil-trafaksa. Ro je prinra vr , n kate-. ro je mogoče v minuti sporočiti milijon bese in to na osnovi televizijske tehnike. Omenjeno število besed odgovarja številu besed, ki jih vsebuje približna 20 romanov, Ultrafaks prenaša cele strani novic, časopisov, knjig, dopisov itd. Prva zveza se je posrečila med New Yorkom in San Franciscom. To niso edine možnosti, ki jih imajo najkrajši elektromag-netični valovi v svetu. Z njimi bomo vodili letala in ladje in porabo radarja bomo lahko razširili tudi na druga področja tehnike, opremili bomo z njim železnice, letališča, a mikrova-love uporabljali tudi v poštni, telegrafski in telefonski službi. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI (Nadaljevanje s 1. strani) bratske zveze v državi Ohio bo zborovala v nedeljo 29. januarja v Clevelandu, Ohio. Homer City, Pa.—Dne 26. decembra je umrl Nick Stipančič, star 74 let, rodom Hrvat, v Ameriki 40 let, član SNPJ in ABZ. Tukaj zapušča hčer, poročeno Kerč^l, v Steeltonu, Pa. brata, v Jugoslaviji pa hčer in brata. Red Lodge, Mont.—Po kratki bolezni je umrla Caroliria Che-šarek, stara 63 let, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, članica ABZ. Tukaj zapušča tri sinove, v Rčundupu, Mont., brata Franka Zobka, dve vnukinji in več drugih sorodnikov. L'Anse, Mich. — Znani Paul Shaltz st., soustanovitelj društva 753 SNPJ in predsednik istega deset let, se je podal v bolnišnico Memorial v Laurium, kjer se je moral podvreči operaciji. Tam bo ostal dva tedna ali še dalj. Library, Pa.—Dne 15. decembra je v Monroviji, Cal., umrl Louis Zmrzel, član SNPJ in WBU v Libraryju. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Broughton in pokopano ob veliki udeležbi članstva, sorodnikov in znancev. Star je bil 65 let, doma . iz Mbnfalcona, Primorsko, v Ameriki 36 let. V Monroviji zapušča ženo in dve hčeri, v Libraryju tri hčere, v Lorainu, O., pa sina. Joliet. III.— Umrla je Mrs. Barbara Mačak, stara 66 let. Bila je vdova že dolgo let in je vodila trgovino z delikatesami že več let na domu. Zapušča sina Johna, tri hčere: Mr-s. Mary Koar, Mrs. Ann Svazich in Mrs. Katherine Dombrawski, deset vnukov, dve sestri: Mrs. Catherine Blazevich, Winona, 111., in Mrs. Matt Blazekovich, Joliet, ter Več nečakov in nečakinj. Bila je članica KSKJ in S2Z. Iveniont, III. — Pred kratkim je prišel sem provincijal frančiškanskega reda v Sloveniji Very Rev. Gracijan Heric, O.F.M. Z njim je prišlo sedem mlajših sobratov, deloma duhovnikov, | deloma pa bogoslovcev, ki bodo j v Lemontu nadaljevali svoje' študije. ! Ali ste naročnik "Enakoprav nost?" Cc ate, ali so Fftši prija tel ji in znanci? "E)iakoprav-nost" jc potrebna vsaki druiini zaradi vainih vesti in vedno aktualnih Člankov! Širite "Enako-praiiunsi.'" PREKOOCEANSKA LADJA "TITOGRAD" četrta prekooceanska ladja, ki so jo zgradili v Jugoslaviji, je bila na Dan republike splovljena v reški ladjedelnici "Tretji maj." Ladja nosi ime glavnega mesta Črne gore "Titograd." Ta motorna ladja je poslednje iz vrste ladij tipa "Zagreb" z nosilnostjo 4,000 ton. Dve ladji te serije— "Zagreb" in "Skoplje"—že plo-veta več mesecev po morju. Obe pričata o velikem delovnem poletu ter strokovnem znanju delavcev ladjedelnice "3. maj." Delavci te ladjedelnice pa so na Dan republike slavili še drugo veliko zmago. Popolnoma so dogradili tretjo ladjo te serije, ladjo "Sarajevo," ki je odplula ta dan na prvo poizkušno vožnjo, v nekaj dneh pa bo vpisana v register jugoslovanske trgovske mornarice. S tem so delavci ladjedelnice "3. maja" izpolnili letošnjo plansko obveznost. Pri slovesni splovidbi "Tito-grada" je bilo navzoče veliko število delavcev. Slovesnosti se je udeležil tudi član mestnega komiteja Komunistične partije Črne gore za Titograd, Leko Ra-došič. Z njim so bili predstavniki titogradskih delavcev. Tovariš Radoševič je pozdravil delavce ladjedelnice v imenu titograj-skega prebivalstva in črnogorskega ljudstva. (Po "Slovenskem poročevalcu") ilvliiLliiUliilBliiiHliimiililiilaliitgliilaliililiilBlijtsn Zastopniki ^'Enakopravnosti'' Za St. clairsko okrožje; JOHN RENKO 1016 East 76fh Street UT 1 -6888 Za collinwoodsko in cuciidsko okrožje; JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue R Ed wood 4457 Za newburško okrožje; FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 8029 J.' .i i 9. januarja 1950. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 PLAVŽ V SISKU Nad 30,000 delovnih ljudi iz Siska in okolice je praznovalo Dan republike z velikim zborovanjem ob začetku obratovanja nove železarne in novega plavža. Slavnosti se je udeležil član Po-litbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in minister za težko industrijo Fran Leskošek, navzoči so bili tudi člani Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Hrvatske, številni odlični predstavniki ljudske oblasti. Jugoslovanske armade in množičnih organizacij. V imenu vlade Ljudske republike Slovenije se je slavnosti udeležil podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj. Minister Franc Leskošek je navzoče delavce, tehnike, inže-tiirje in goste pozdravil v imenu Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in zvezne vlade. Poudaril je velike uspehe na-delavcev in strokovnjakov ter težave, ki so jih povzročili ^aši sovražniki s svojim škodlji-početjem in sabotažami ter J'm sporočil: "Ni vam uspelo Vaše škodljivo početje. Čez nekaj hipov bo začel obratovati plavž." k zgodovine graditve tega plavža je minister Franc Leskošek med drugim povedal naslednje: Zaradi potrebe, da v Jugoslaviji zgradimo valjamo za brezšivne cevi, je bilo sklenjeno, •^a se v Sisku zgradi moderno Metalurški kombinat s plavži, je-klarno in valjamo brezšivnih ce-V juniju 1948 je tovariš Dra-So Cerer izdelal generalni načrt kot osnovo za graditev, sestavo gradbenega projekta pa je vodil inženir Karlo Pole. Hkrati so na Jesenicah začeli izdelovati po-^I'obne načrte za konstrukcijo Piavža. Konstruirati je bilo tre-tudi poševno dvigalo za plavž, • Nasipne naprave, bunkersko opremo, premične žerjave za premog in koks, velike kavperje za segrevanje zraka, plinske čistilce, električna pihala in izdelati načrte za električne naprave, pri čemer so sodelovali inženir Selanc, inženir Kahle in profesor inženir Kovačec. Potrebnih je bilo nad tisoč načrtov, ki so jih izdelali konstruktorji jeseniške železarne, študentje metalurške fakultete v Ljubljani in Srednje tehniške šole v Ljubljani. Ladjedelnica "Tretji maj" na 3eki je prevzela izdelavo konstrukcije za plavž kakor tudi za livarno, poševno dvigalo in naprav za plinovod, podjetje "Dju-ra Djakoviča" v Slavonskem Brodu izdelavo kacperjev, podjetje "Vulkan" na Reki izdelavo pogonskih strojev za poševno dvigalo, Titove ladjedelnice v Kraljeviči izdelavo transporterjev, tovarna "Ivo Lola Ribar" izdelavo vlitih delov in njihovo db-delavo ;železarna Jesenice je izdelala električne pihalnike in precizne tehtnice za zasipne vagone, železarna v Guštinju jeklene odlivke, tovarna avtomobilov v Mariboru sodobne puščice za olje, podjetje "Tehtnica" v Celju vagonske tehtnice za 40 do 60 tonov, druge dele pa so izdelali kolektivi železarne v Varešu, tovarne "Prvomajske," tovarne "Sila" v Zagrebu itd. Vse naprave plavža so domačega izvora po zamisli in izvedbi razen črpalk, kavperske armature in merilnih instrumentov. V marcu 1949 se monterji podjetja "Djuro Djakovic" postavili vse tri kavperje, nato pa začeli montirati plavž, poševno dvigalo in ostale naprave. Monterji ladjedelnice "3. maja" pa so začeli montirati velike premične žerjave z rapetino 30 metrov. Merilne instrumente je Watches Youngsters Carry On montirala, nekatere pa tudi izdelala skupina instrumentalnih mehanikov z Jesenic pod vodstvom tovariša Vilka Dereanija. Kritičen moment v gradnji je nastopil, ko nam Češkoslovaška ni dobavila šamotne opeke. Madžarska pa elektro-materiala, dvigala in merilnih instrumentov. Češkoslovaško podjetje "Za-romat" bi nam moralo do začetka leta dobaviti 2,800 ton šamotne opeke. Prispelo pa je z zakasnitvijo le 436 ton. Ta opeka je bila zelo slabo izdelana, zlasti opeka velikega foiynata za dno plavža. V notranjosti velikih ko-sov opeke je bil manjvreden material. Iz tega se da sklepati, da so nam namenoma poslali tak material, da bi sabotirali obratovanje plavža. Pol leta je bilo treba preizkušati vsak posamezni kos, izločevati neprimerni material, ostalim kosom opeke pa^je bilo treba dati pravilno obliko. Tako so iz količine, namenjene za dva plavža, sestavili komaj opeko za en plavž. Vsa šamotna opeka za kacperje je bila v začetku aprila pripravljena v češkoslovaških tovarnah. Podjetje "Zaromat" je zahtevali plačilo v naprej in ko je bilo to zagotovljeno, so bile vse dobave ustavljene. Da ne bi z delom zakasnili, smo si morali samotno opeko zagotoviti drugje, Naši predstavniki, ki so odpotovali v Nemčijo, niso našli podjetja, ki bi v zahtevanem roku izdelalo opeko 42 različnim oblik kakor je to nameravalo češko podjetje. Ugotovili pa so tudi, da zahtevajo ta-mošnja podjetja mnogo nižje cene. Če bi hoteli doma izdelati to opeko, ki samo za izdelavo potrebnih modelov porabili štiri mesece. Tovariš Florjačič in Cerer sta zato izdelala nove načrte za notranjost kavperja, tako da je bilo namesto 42, potrebnih le sedem raznih oblik in se je lahko porabila šamotna opeka v normirani velikosti, ki so jo imele nemške tovarne na zalogi. Na novo je bilo treba izdelati le 245 ton šamotne opeke. To nalogo je izvršil kolektiv šamotar-ns na Jesenicah 20 dni pred rokom. To je prvi primer, da so bili kacperji zgrajeni iz opeke MARCH OF DIMES FIGHT lltmNTILE .pHRAi^YSIS JANUARY 16-31 pretežno normiranega formata. Samo na ta način je bilo mogoče pravočasno zgraditi kavperje. Madžarska bi nam morala dobaviti žerjavske mačke z napravami za zajemanje rude. Ker nam Madžarska tega ni dobavila, je morala ladjedelnica "3. maja" skonstruirati in izdelati napravo, ki zajema hkrati 10 ton rude. Prav tako smo morali do- ma izdelati naprave za zajemanje granulirane žlindre, ki nam jih Madžarska ni dobavila. Naposled bi nam morala Madžarska dobaviti 1,600 metrov gumijastih transportnih trakov za transport rude in koksa, ki jih je naposled izdelala v celoti tovarna "Sava" v Kranju. Težišče teh del je bilo v času od letošnje spomladi do danes. Kljub vsem navedenim težavam ob istočasni gradnji in montaži nam je uspelo v tako kratkem času izvršiti vsa dela, potrebna za začetek obratovanja, in to brez materialne škode. To pa je zasluga velikega prizadevanja in požrtvovolnega dela tovarniških kolektivov, gradbenih delavcev, enot Jugoslovanske armade ter pomoči partijskih, frontnih in sindikalnih organizacij. Minister Franc Leskošek je čestital v imenu Centralnega ko-miteta Komunistične partije Jugoslavije, zvezne vlade delavcem, konstruktorjem in inženirjem k doseženi veliki zmagi. Nato pa je med draigim dejal: "Letošnji 29. november praznujejo naši narodi in delovni ljudje kot dvojni praznik: kot dan republike in kot dan velikih ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicot+0718 CHICAGO, ILL. — Bashful, 22-ycar-old Shetland pony owned by the Curtiss Candy Farms, is no longer in the farms' six pony hitch. Living- up to his reputation as the "best wheel pony that ever stepped m and out of a ring," however, he visited the International Live Ktock Show to watch the present team, composed of his sons ami daughters, go through its paces. Bashful, in recent years c^led Respectfully "Pappy Bashful," received his 20-year pin from Otto Schnering president of Curtiss, this fall and retired to the pasture the company's farm near Cary, 111. Son of King Larigo, a national ^Hampion at the Panama exhibition of the early 1000*6, he can look hack on a colorful career during which ho has traveled 18,000 miles ^ year and participated in hundreds of performances at Imrse shows, state fairs, war bond rallies and other special events. He can stop ^'orryinj^, now, about the pray hair at his temples which has had ^ be touched up with black hair dye the last few years, and he won't have to watch his weight so closely. Till now he has had to keep down a trim 550 pounds. Kipht of his sons and daughters are carrying On in the show rin*:, and he has two "little ones" at home who also ^in the teams of the three Curtiss hitches when they are old cnouj?h. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko i vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad jo odprt od 9.30 z), do 8. zv. Tel.: EN 5013 I TRANSFER .'A,T:"" OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 zmag naših delovnih kolektivov v graditvi socializma. Več sto naših delovnih junakov je že končalo petletno delovno nalogo in 80 začeli že delati za drugo petletko. Danes bo začelo obratovati deset in deset novih to- varn ter objektov v vseh naših ljudskih republikah. To je velik korak naprej v gradnji socializma, zato lahko ponosno ugotovimo, da je naš letošnji 29. november zgodovinski dan graditve socializma v naši domovini. (Po "Slovenskem poročevalcu") Ijiihdf'cau^ mosf' ai^nmts? Is If Jynior's report card? Father'« unannounced dinner guests? Mother's Club activities? Oddly enough, these are not the causes of most family arguments! .i< Sociologists tell us, 'Tempers are shortest and arguments longest when the subject is money —or the lack of it" That's why the head of every family should realize the necessity for a safe, sure automatic savings plan. For peace and harmony in the home, as well as that important feeling of security! And what could be a safer, surer, more automatic savings plan than this? Buy U. S. Sav'mgs Bonds on the automatic Payroll Savings Plan. Or .. . If you're not on a payroll, ask your bank about the Bond-A-Month Plan. Remember —every $3 you put intoU. S. Savings Bonds today will be worth $4 in 10 years. Aufomatio saving is sure saving — U.S. Sauings Bonds ENAKOPRAVNOST Thh /9 an ofRciat U. S. TreMurj Advor/isemerrf— prgp^rMf Uficfer Auspic99 of Treasury Oepar^ment i4rfv«rtis/n^ Courtctf. miško kranjec OS ŽIVLJENJA roman Postranske zadeve Do I'oitiU (Nadaljevanje) .intra jo sanjala ta aon in zemlji in o svojem ^%m očetu. Ko se je pre- 2 je bila vsa utrujena in vj, j" je- Stresla se je, popra-2. ruto, ki ji je zlezla na ''"ik, in popravila si je lase, ji zlezli izpod rute nad oči. j^ okoli sebe. Po klo-So še vedno spali ljudje, j y'S'^ila se je. Stopila je proti ^ Odsev bledih luči je ru-^ ^'^kusto barval globoki sneg, nekod je prihajala bledo-■ jutranja zarja. V drevju, ki je onstran, je bilo za spoznanje temnejše, kakor bi človek stopil v gozd. Tramvaji so že drseli ])o tračnicah in utrinjali iskre. Toda ulice so bile še prazne, redko kje se je kdo utrgal, stisnjen, z rokami globoko v žepih. Kam? Časa je dovolj do odhoda vlaka ... in naposled, saj pojde drug vlak, ako tega zamudi. i Pohajkovala je po predmcst-I ju, po krajih, kamor je prej za-1 hajal Andrej na delo. Ni ga sre-'čala. Zopet jo si-dla v gostilno, tam srečavala ženske, ki je vedela o njih, da so iz predmestja, iz tistih hiš, kjer sta prej ona stanovala. Tam je bilo vedno dovolj takih žensk, ki niso imele nikakega dela, pa so vendarle živele. Morda ga teh katera pozna, mogoče je celo njegova ljubica. Mogoče poznajo celo njo. Potihem se ji posmehujejo. Postala je ljubosumna na nje, na te zaspane, močno našminka-nc obraze, na njih mestno obleko, čeprav je bila ta že močno ogoljena. Po[H)ldne je še enkrat sto[)ila k Majerjevim. Nista vedela o njem ničesar. Odšla je od tam brez besede. Na policijo. Ako tam ne vedo zanj, potem ga ne bo našla. Povprašala je, če je vpisan v inienik prebivalcev. Niso ga našli. Torej ga ni. In če je, je namenoma tako napravil, da ga ne bi našla. Potem takem nima smisla, da ga iščem.—In vendar bi mu rada povedala, kar ji je ležalo na srcu, čeprav bi bilo to zadnje, kar bi mu povedala. Ne, zdaj nima več pomena pohajkovati po ulicah. Stran od tod, domov. Do večera se je še otepala po mestu, ponoči pa se je vrnila na postajo. Počakala je na svoj vlak. Brezupno je ždela v čakalnici, dokler ni naposled bilo treba vstopiti. Vstopila je polna razočaranja. Vlak je oddrdral s svetle postaje v noč. Naslonila je vroče čelo k rosnemu hladnemu oknu, obrisala roso s stekla. Gledala je skozi okno. Tam globoko in daleč je ležalo prostrano mesto; luči so ga pokazovale, kako daleč sega. Tam so bile visoke hiše, cerkve, tam so živeli bogati ljudje. Okoli mesta pa so majhne koče, barake, kjer prebivajo majhni ljudje, ki bi radi postali to, kar so oni v pravem mestu. In tam biva tudi njen mož. Morda se zdaj naslanja kakšni ženski na prsi, morda pa jo je skrivaj opazoval, kako se odpravlja, in pojde šele zdaj k svoji novi ljubici. Smejala se bosta nji, ki je bila kmečko oblečena, ki ima nekje v vasi troje otrok . . . Zbogom mesto, zbogom leta, ki jih je preživela tu. Počasi, počasi pojde vse v pozabo. In nekoč,—pridejo tudi ta leta,—bo na vse to gledala hladno, kakor se ne bi bilo nikdar nič zgodilo. Spustila je zaveso nad okno. Mesto je zatonilo. Samo drdra-nje koles je pelo v vagonu. Nagnila je glavo v kot in po nejasnem, polzavednem sanjarjenju zadremala. Komaj štirje dnevi so minili, kar je bila odšla, in že se je vrnila. Obdarila je ptroke, in po teh darovih doma niso mogli sklepati, kaj se je zgodilo v mestu. "Kaj on ni prišel?" je vprašala mati. "Ne," je odvrnila Ana. Potem st je umaknila iz sobe, da bi se tako izognila razgovoru. "No, kako' je z možem?" je vprašal oče in se smehljal. Pa ne zlobno. Kakor bi bil bral z njenega obraza. "Tako, nič posebnega," je odvrnila vsakdanje. "Kaj pa je rekel zastran sveta? Kako je zdaj z gospodarstvom ic z zemljo?" Zdaj se je ona nasmehnila. Pa trpko. "Zastran sveta mi ni rekel ničesar," je pristavila, "mislim, da se ne ukvarja s tem, kako je z gospodarstvom in zemljo, temveč bol z ženskami." "Tako?" je rekel oče. Zresnil se je. Nič več ni bilo smehljaja na njegovem obrazu. "Da. Morda je kdaj slišal o gospodarstvu in je to meni natvezil, toda zemlja ga ni skrbela nikdar. Razlagal mi je o novem gospodarstvu, o novi razdelitvi zemlje, mislil pa je na ženske.—No, potlej ga nisi povabila sem?" "Ne," je odvrnila. "Cemu pa, naj živi tam, kjer mu ugaja." Pogledal jo je. Potlej je prikimal. "Imaš prav. Mislim, da ni bil za kmeta najboljši.—Zakaj, vraga, si se sploh kdaj z njim spoznala?" "Pustite, prosim,' je dejala tiho. Zato je moičal o tem. Pač pa si je še dejal: "O gospodarstvu, o obdelovanju zemlje in o življenju ljudi je pa vendar lagal. To je; ni mislil odkritosrčno." (Dalje prihodnjič) M U.S. SECURITY STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 9. januarja 1950. Janko N. Rogelj: V Janezovi kovačnici Prvi prameni jutranjenega sonca so obsvetili Janezovo ko-vačnico, ki je čepela, pod vasjo za ovinkom strmega klanca. Izza vogala prihaja kovač Janez, golorok in pokrit z zaprašenim klobukom, kateri je opikan od žarečih isker gorečega in poka-jočega oglja. Njegov predpasnik je težak, vleče ga naprej, kajti ta predpasnik je iz močne kravje kože, katero ne osmodijo žareče iskre ali odpadajoči kosi ža rečega železa. Stopi v lopo pred kovačnico, izpod podboja vzame ključ ter odpre težka vrata vaške kovačnice. V kovačnici se ob prvih svitih jutranjega sonca kaj dosti ne vidi, kajti vse stene kovačnice so črne in zamazane, morebiti so bile zadnjikrat' prebeljene pred desetimi leti. Janez stopi k ognjišču, nameče zlomljene treske na šop suhe slame in zažge uži-galico, katero podtakne med treske. Nato nagrebe suhega oglja na ognjene plamene ter zagoni kovaški meh, ki piha z vso dano silo. Ognjišče je naenkrat razsvetljeno, tako da je sedaj notranjost kovačnice razsvetljena od sonca in ognja. •V kovačnici delajo po dnevi štirji kovači: Kovač Janez, njegov sin Francelj, ki je že izučen kovač ter dva kovaška učenca. Prostorna je ta kovačnica, ima kar dve ognjišči, dva mehova, dva primoža, dvoje nakel in en vrtalni stroj, vse to samo na ročni pogon. V enem kotu kovačnice stojita mehova na nožni pogon, pred mehovi sta ognjišči, a pri vsa- kem ognjišču škaf, napolnjen z vodo. Nad ognjiščem visijo klešče različnih vrst, železne palice, žice, konjske podkve, raztrgane verige, obroči, ključi in vsakovrstne drugd železne priprave, katere rabi vsak vaški kovač. V drugem kotu je nametan obdelan les, ki je prišel iz kolar-ne, neokovano leseno ogrodje za vozove, kimpeže, cize, kolca, itd. Tam so tudi lesena kolesa, katera je potreba okovati, tako sa-mokolnice, brane, plugi, ročice, ročaji, ojnice, sore in lestve, ki čakajo na železne okove. Ob prvem oknu je delavna miza. Ob steni visijo mali in veliki svedri, katere je potreba predelati in izbrusiti. Tu ležijo neobdelani noži, črtala in zobje za poljske brane. Koncem mize je vrtalni stroj, edina oprema v kovačnici, ki ni bila doma napravljena, ampak kupljena v mestu. Pod ognjiščem so smrekova polena in deske, od katerih se cedi rumena smola. Iz teh na-pravljajo za vsakdanjo potrebo ozke in tanke, dva čevlja ali več dolge treske, s katerimi svetijo ob večerih, ker luč na kurilno olje zadosti ne osvetljuje vse prostore v kovačnici. Kovač Janez stopi k tnalu, na katerem je naklo. V roke vzame svoje lažje kladivo ter po-tolče po konici zvonečega nakla. To je kovaški klic ob jutranji uri, daje kovačnica odprta, da je ogenj že pripravljen, in da se bo takoj pričelo z delom. Potolče enkrat, potolče dvakrat v daljših presledkih, toda kovačevega sina In dveh vajencev še od nikoder ni. Poleti je, vsi spijo na podu, še vsi močno zaspani, ker so šli spat ob jutranji zori. Po stopnjicah iz gornje hiše pristopica kovačeva . žena Mar- The Colonel Drives for Safety RPB-MA-70a ONE OF THE MANY WAYS th« U. S. Army gained Its anviabl« auto safety record, which tops comparable civilian experience by as much as 50 percent, is through the use of such safety devices as the one above, which measures the split seconds from the time a driver sees an obstacle until th# time he steps on the brake. The electronically controlled device is being demonstrated to a group of Army drivers by Col. John S. Roosma, Provost Marshal and Safety Director of the First Army. It is only one of the many safety measures constantly practiced by Army men, who are, according to th# Notional Safaty Council, among the safest and best drivers in the world. DAV Cartoon Of The Year i« Ooo. ^0 ' ' "tVi-',1 ?o