Voitno iekoči račun St. 24. - Conto cor rente con ia post aj Posamm*na Ittvuka L0 stotioK. /zha/Q vsak pondeljek in četrteJt zvečer. Stane za celo /eiol5l>., zapolleta 8 I»., za četrt l$'a 4 1». Za inozemstvo celo lefo 30 A. ft a naroöila brez dopos/ane naročnine se ne ozirdmo. Odgovorni urednik: WJfAUB 01\EL. fQRßtöflRm Številka 100. V Goricu v četrtek 20. decembra 1923. Letnik VI. flifrankirana pizma <* oe spre/emajo. OgJas/ $e računajo pu dogovo- ru insep/aCaJo vnaprej l*ist. izdaja konsorc/J rGOni$K&STWiŽEu Tisk. S. SpazzaJ v Trstu. uprava in Urednittvo: ulioa Mame/i 5. (prej Scuole). Praznik qsvodd ia. Ko se je pojavil pred 19 stoletji Kri- stus na zemlji, je bil to dogodek, ob ka- terem se je prelomila zgodovina člo- veitva. Cas, v katerem se je rodil Kristus, je bil divji, umori, zločinstva, tenina na- silja brez fclevila so ga preplavljala. Brezvestni mogolci, scdeči pri stroju uiogočnc rimske države, so tlačili pod- jnrmljena ljudstva brez vsake mere in uzde, stok zasužnjenih rodov je odmeval od vzhoda do zahoda. Bil je fins, ko je veljala država za ne- omejeno, vsomogočno, od nikogar od- visno gospodarico ljudstva. Vso pravico, oblast in moč ima — država, pred njo izginja v nič posameznik, izginja v nič družina, občina, pleinc. Razen držnvi ni üana nikomur pravica do lastnega, ne- odvisnega življenja. Stotisoče in stoti- note mot, žena in otrok je proglasila dr- žava za sužnje, ki se smejo prodajati, izmenjati, klati ko doraače živali. Z a vest brezpravnosti in globokega po- nižanja je padala kakor temina na člo- ve&tvo. Ko se je rodil v hlevu Kristus, se je vzdignil v temini prvi plamen. Ljud- stvu je bilo razglašeno veselo oznanilo, da so vsi ljudje : bogatafti in sužnji, ce- snrji in hlapci, mogočneži in hcrači ena- kopravni, kor vsi nosijo v sebi odsev vcčnih zakonov Lepote in Dob rote. V vseh živi drobec božjih sil, vsi so sinovi vclikega Boga. Cast in vrednost človftfcke osebnosti jc vstala iz prahu ponižanja, postavljena je bila ko svetilnik sredi kulturnega sveta, da sveti razvoju nove zgodovine človeitva. Pravica öloveka se je postavi- la ponosno poleg pravice države, poleg »jo stoji in bo stala za vse večne case. Kristus je položil v notranjost človeka »edotckljiv zaklad lepote in pravice, ki Hu je ne more in ne sme vzeti niliče, ö oben a država in nobena vlada na sve- tn. Oblastniki, in najsi bodo močni, da trepečejo pred njimi dežele, ne smejo oikdar položlti svoje greäne rokc na ne- tiotekljive pravice öloveka. S prihodom Kristusovim je zaplal pre- ko sveta mogočcn val osvobojnnja, na- *odi so vztrepetali od preklpevajoče ra- dosti.. Ljudje so zaživeli svoje lastno, samostojno, prosto življenje, in z njimi so zaživele njihove družine in njihov Je- zik, je zaživela občina, so zaživela ple- *öena. Ves napredek krftčanske civilizacije ni »ič drugega ko izžarjevanje tistega pla- ttiena svobode, ki je bil užgan pred IS stoletji v betlehemskem hlevu. Ta lusi sveti ljudem, vsem narodom in deželam, prižgana je bila tudl primor- sklm Slovcncem. Kristus žari tudi nam, öaftim družinam, na&im občinam, nafti Klovenski deželi. Lastno, prosto in neodvisno življenje Primorskih Slovencev je ukoreninjeno v Krlstusu, osvoboditeljn ljudstev. Praznik osvobojcnja, ki ga obhajajo fetos primorski Slovenci, naj jim da *uoč, naj jim da mir, naj jim da zaupa- ö]e, zakaj pravica, kl je Kristus, ni in ftQ bo nikdar propadla I On bi prisel božični mi?' v domoxm, natih prijateljei\ naročnikov, xotvud- nikuv in bravcev, šelita ureilništvo in uprava *Goriške Straže*. Kaj se godi po svetu ? Republika ali monarhija? Po strahovitcni porazu v Mali Azi- ji si Grčija no more ve-č opomoči. Stranke se borijo strastno in bro>. prestanka, mogočcin val republikan- cev so zaganjia v kraljev prostol. Tu republikanci — dam pristaši kralja : komu pripade zrnaga? Vlada je sklo- nilia, naj ljudstvo saino cxlloci o tcm vprasanju. Razpisala jo volitvc. Volitve v Grčiji. Takoga viJiarneg.a politi^nega l>o,ja grško Ijudstvo že od davnih dni ni doživelo. Momarhisti so proglasili, da sc volitcv no udoležo, ker ni volilnc svobode. Vladia je ž« veö dini pjx»d vo- litvami izpremcn.ilia vsia grška mesla v prava vojaškia taborišfa. Voja.ško skuipine so noč in diam peš in na konjili fctovalo \)o ulicah, \&ii armadia je stalia pripravljona v polui oprcini. Vojašk.i })oveljiniki so dobili najstrožja iiavodila. Z brizgalnicaini in z orožjom bi morali razgnati mno- ž-ičo, ^e bi te hoteJo motki volitve. Vsc te obsožne in stroig«1' priprave jc vla- da odredila iz strahu, da bi rnonar- histi začeli krvavo vslajo. Tod a vcn- dar jc prišlo v Atonah. do burnih sipopiadov modi republ.ikanci in kra- ljcvimi pristaši. Kri jc tokla po cc- staJi državno prestolnico. Iz volite\ je zmagovito iziH;l stari Vonizelos, krog 370 posL&rircev Meja njegova strank'a, 11 jo nasproinikov. Med Vonizclisti jo 121 republikancev. Kralj izgnan. Takoj po volitvah je prodsedinik vlado sporočil kralju Juriju, da bo zbornica odločila o vprašanju, ali naj Gr-čija še imia kralja, ali naj se pretvo-ri v ropubliko. Pozval je kra- lja, naj z>apusti Grčijo, dokk^r ljudski zastopniki ne glasujejo otem tcmelj- nem vprašanju. Kralj in kraljica sta zapustila pod močnim vojaškim »j)-remstvom Grčijo in sta po morju odpotovala v Rumunijo. Vlada jo sto- riLa odločilni korak pod jmtiskom ve- likanskih ljudskih derrion.stracij pro- li kralju. Castniki arm ado in morna- rkc so prcdložili vladi sklep, da niora kralj odstopiti. Prod petiini loti je kralj Konštaintin pobognil iz drža- vc, scdaj je bil izgnan sin. Monarhi- ji na (Irškcm bije zadnja ura. Cerkev in država. Katoliška corkev inia nalogo, vodi- ti dušcviio življonjc krSčanskih na- rodov. Ta nialoga je tako vzvišcna in važna, da jo mora cerkov vršiti v po- polni prostosti in svobodi. Cerkev no sine bili odvisna od nobone vladc ali stranko, ko oznanjuje iin tolma- ('\ kršsianstvo tor vzgaja človrštvo. /akaj ona je postavljema v vorskih stvjvreh nad vso vlade, stranke in Urža- ve na svetu. Da bi bila Cerkev popol- iiioni/a svobodma in neodvisna, je gle- dala vs<'lej strogo na to, da jo tudi gospodarska samoslojna. Gorje, ako je odvisna Cerkov v denarnih stva- rch od vliadc. Zakaj kdo>r ima donar, ta je gospodar in tc drži na vrvici. Zato se jo znala Cerkov tekom stole- lij gos])odarsko popolnoma osamo- svojiti in s pomočjo vernikov si je labrala toliko premožcnja, da je ži- vola od svojega, plačevala in vzdrže- vaLa K laatnim imctjem svoje duhov- iiike. Ta nj'na gospodarska samo~ siojnost je bila trdna in trajna j>od- laga njene dusi'iio svol)odo. Boji z liberalno državo. l'risel pa jc Las, ko so s-e polastilo evropskili držav ka]atalistično 1 iJje- laliK' vlude in zattde ostcr in brezob /iron boj proti Katoliški corkvi. Da. l)i zadelo Cerkev v živo, so jo oropale velikanskegia dela njencga preniožo- iija. Iinetjo, ki ga je bila prejela Cer- kev od krš-Caniskega ljudstva in ]>osa- meznih vcrnikov, si je država ki'at- koniialo vzela, ona ga jc z drugimi bosedami ukradla. S tern je (hotela spraviti Cerkev ob njeno odvisnost in jo podjarrniti. To se je zgodilo v Franciji, delomia v Avstriji, Nciu^iji in dm god. Vend a r liberal ne vlade niso vzcle Cerkvi povsod prav vsega premoženja. Pnstili so ji nekaj zern- Ijišča in mnogo poslopij. V nck'aterib državab so zojiot vcCjo skuj)ine cer- kvenega premožonja spreinenili v tako zvani verski zaklad. Kaj se to pravi? To jjorneni, da je diaava en del cerkvonega proinoženja vzela le ]>od svoje nadzorstvo, ni si ga pa kar prilastila. Ona je irnela le kontrolo in je pla- čevala iz tega cerkven^ga irnetja večino duliovnikov in deloma škofe. Plačevala jih je, toda ne iz svojega, ampak iz cerkvenega ])rernožeiija. Ta verski zaklad je velike važno- sti, ker jo od njegia v veliki ineri od- visen obstanek nrnntrili duhovniknv in škofov. Preteči spor v itaiiji. DokJer je razinerje rued Cerkvijo in državo dobro, je vse v redu. Drža- va se pač ne prilaš-ča na verskern skladu nobenih lastninskili pravic, ampak izplačuje redno Cerkvi njen donar za dubovriigke place in tako jc vso v redu. Co ho-če j)a vlada jwloziti roke na verski sklad in si odkrito ali prikrito prilastiti madiijim oblast, te- daj nastanejo spori med cerkvijo in državo. Cerkev se začne namrec upi- rati jiroti vladni odvisnosti in brani nedotakljivost svojega premoženja. Nevarnost takega boja grozi sedaj v Itaiiji. Ker jc to za slovenski narod veli- koga poniena, liočemo stvar nekoliko obrazložiti. V Itaiiji jo stal nad verskirn skla- dorn poseben cerkveni odbor, ki niu jo bilo dodeljeno v jximo^ neko glav- no ravnateljstvo, sestoječe iz držav- nih uradiiikov. Ti uradniki niso srne- li pri verskem skladu prav nič uka- zovati, ampak so morali le izvriseva- ti sklepo avtonomnega in samostoj- negia cerkvenega odbora. Sedaj pa je izšel kar nenadoina vladni odlok, ki izrota upravo in vodstvo cerkvenega sklad a ministrstvu zia pravdo. S tern je avtononima uprava cerkvene- ga sklada uni^ona in ta pride v roke vlado. Vlada sicer trdi, da bo služi- lo prenioženje slej ko prej svojemu corkvenemu namenu, glasilo Sturza «11 Popolo» pa trdi po pravici, da je tudi to zagotovilo brez pomena, ker preinoženje služi lahko kakor doslej Cerkvi in vendar ni več v oblasti Cer- kve, temveč v rokiah države. ]n to je ravno tisto, čemur »e katoli-siani ujti rajo. Škofje in duhovniki bodo odvisni od ministra. ('.:e je oblia«st nad ccj-kvcnini >r,iü. doni v rokah vlade, potein odloča pač ona sama o mesesinib plačah duihiov- nikov in skolov, in sicer le arm m Tiibče drugi. Orm .sklopa in. odlo*a, in ne Cerkov. Jz teiga slodi, da pridejo vsi duhov- niki, ki dobivajo ineseC-no plačilo iz verskega sklada, v odvisnoatod pra- vosodnega inkiinlra. T — J>odo jjodrejerii gledc plafu no ministru. Tako ntanje ji; , je načelon» Cerkve in je kaitoličanoin že sama inisel na to odvisnost nekaj neznownegta. Pomen za primorske Slovence in Hnrate. Za nove pokrajine ne vcljajo gled« cerkvenega preinoženja se italijari- ske postaVip, ampak avHtrijsk<\ Zato nas dianes gornje vprasanje n^ zade- va kar neposrecLno. Toda ni daloČ več čas, ko se bodo tudi v tej »tvari raztegnili italijanski zakoe v vLadajoči stranki in poudiarili, kako so bivši voditelji in Uistianovite- lji fašizma izstopJli iz stranke tor or- ganizirali tako zvaine avtonomne fa- šistovske zvoz-e. Eden, izmed fašistov- skib voditeljev, ki so S-Ji iz stranke, je poslanoc Misuri. On je hotel govo- riti v parlanjentu in ruipa«ti vlado, pa ni iuogel, ker se je zasodanjc za- klju^ilo, in je tako priobčil svoj govor proti vladi v listih. Njegova sodba je silno ostra in ljuta. Mi3.uri pravi, da zolezüii'Ce res delajo in stavk res ni vc^č v državi, zato se je pa Italija spremenila v vojašnico. Nato pravi Misuri, da je v fašistovski gtranki preveč voditeljev in takih, ki bi radi postali voditolji. Politika se jo tako ponižala, da postane lahko vm:.i< h- nalsabet dvorni svetnik. Prej jo bila naviada, da kdor j' bil bogat, je bogat umrl, kdor jc živel kot revež, je kot revež urnrl. Danes vidijo tudi slopci, da je pri nekaterih Ijude^hi ta »tvar ravno narobe. Nato se je Misuri zaignal proti na- silstvoiu, ki jih dcLajo faSisti, in trdi da so danes iiasils^tva popolnoma brezrniselna, ker državi ne preti pač nobona neviarriOÄt. «Nič ni bolj neumestino, ko prexlrzno ropotanje z orožjem sredi ljudstva, ki d*0a». ».GoriSka pratikaM ima nidi hivškili povodnji xatnudo. Hitro, ko pride, Hporociuio. Stran 2. «GOHIŠKA STRAŽA> Poslanec ne sme pozdraviti kralja. Da &o strankarske stmsti v naši državi res hudo 'razpialjene, o Lem iias poučujo med drugim aeverjetni Üogodek, ki se je pripetil demokrat- skcmu poslancu Amendoli. Mož je dušji Nittijcvega dnevnika «II Mondo», eden izmod naj intelige nine jših iia- sprotnikov fašizma, ki je z vso silo deLal za voj.no proti Avstriji. Pred par dinevi se jgoj,no vdeležiti slav- ja. Pravili so mu, da gia utegnejo fa- šisti napasti, dia se bodo vršile v nie. stu zoper njega demonstracije, naj ostane torej mirno ina stanovanju v Salernu. Vso ni nič pomagalo. Amen- dola je izjavil, da se p.ač nihče ne bo drznil, uganjati neredov v pričujoč- nosti kralja. Tedaj je začel prefekt pritiskati ina hismegia gospodarja A- mendole. Tudi to srodstvo J€ izpodle- telo. Bližalo se je jutro proslave in Amendola se je kljub vscmu odprav- Ijal k sprejemu kralja. Todia glej, ko Jioče izstopiti, vidi, da je hiša ziastra- žena po orožnikih in narodni brani. bi. Pot mu pre&treže sam kvestor tor ga pozove, naj so vrne v stanovanje. Amendola je odloeno izjavil, da je on prost Clovek, ki gre kamor lioče in kadar se mu zljubi. Kvestor je po- novil poziv in rekel šo onkrat, da ga ¦iio pusti iz hi.še. Amendole »o je po- lotil srd in ogorčeino se vrgel nied o- rožnike, da si utre pot na pros to. V torn trenutku so ležale že na njem rokc orožnikov in kvestor gia je dal aretirati. Po končanem slavju jc bil Amen- dola seveda zopct prost in jo smel oditi svobodmo iz Salerna. Prej pa je poslal Mussoliniju slo- vesen protest, ki gia j<' objavil v časo- pisih in se ]u tako razširil po vsej dr- žavi. Amendola trri«ke krvi in nosijo sloVi;i.nska imenn. in je torej potrebiK), da sc najpr^j oni »ami prekrstijo. Civilna poroka v novih italijanskih pokrajinah. Knezoniadškosijski virad v Gorici je izdal svojim. podrejenim duhov- nirn uradiom navodila, iz katerih po- sinernamo, da so še vedtno v vcljavi zakonski zadržki favstrijskega zako- nika, na kar opozarjamo n.aše žnpa- ne? ki se lahko obrncjo za morebitna pojiasnila na župmijo in druge du- hovske uiiade. V knji.gi «Duliovaki poslovnik» so nasteli vsi zakonski zadržki s komentarjen), ki jo je s])i- sial žup.nik Po-r. Za nage izseljence ! l'rejeli smo i;d paroj)lovii(> dru/.JiC I.loyd Sabaudo nastopni do])is, ki ga radi priobsiujemo: Z ozirorn na r.lunek «Pismo naših iz- seljencev», ki je bil objavljen v «Cioriski Straži» štev. 9« •/. dne G/XU. t. 1. javlja podpisarui ageneija «Lloyd Sabaudo», da imajo vsi izseljenci, ki potujejo z njeni- mi parniki, izvrstno postrežbo ter dobi- vajo dobro in obilno brano skozi celo vo/.njo, ki traja iz (Jenove do Buenos Ayresa samo 19 dni. -, Kakor znano, so vsi parniki naäe družbe brzovozni ter imajo tudi v tre- tjem razredu ugodne naprave na pro- stornih hodnikih, ki so dobro opremlje.- ni z električnimi ventilatorji in lenno- fori. Vse spalnice imajo okenca. Nasprotne vosti so vse ncresnične ter izhajajo od konkurentov. Ageneija Lloyd Saba\jda Gorica, Via Contavalle stev. 4. Nabori letnika 1004. V pondeljek 17. t. m. j(; začela poslo- vati v Gorici naborna kornisija, kateri se morajo predstaviti mladenisii rojeni 1 1!>04. Kornisija, ki posluje v mestni hiši na Verdijcvem tokališču, bo dovr- šila svoje delo tekom tekočega lein. Sirite GoriSko Straio! Mestne novice Vzncmirjcna Gorica. V torek zjutraj jo bilo naše inesto zolo vz-nemirjo.no. V zadnji številki smo poročali kratko o čbanku, ki g"a je priob?il vidernski ljudovski üst «II Friuli» v zagovor našega prcvzv. kneza in nadskofa. Clanek je bil i)ravi- len in so ga Goričani, v kolikor so pri- šli do čitanjia, odobravali. Zato so prišli nekateri na nevsakdanjo wi- sel: dali so članek ponatisn.iti in so ga v torck v predpopoldainskih urali razdeljevali po mestu kot lo-Uik. Ko je obln«f.vsv zvedelo za ta korak, so jff razlmrilo. Smatralo jo letak, ki je bil samo ponatis že ])riob-čenegia in cen- zuriranega članka, za izzivanje in ga je dalo zapleniti, akoravno ni v njem nobeneiga. napada na držiavno ol)l.ast. Varnostni oi-giani so bili vs.i na npgah. Letali so od trgovine do trgovinc, od gostilne do gostilnc in iskali nev;irni dokument. ftelo v j>o- poldanskih urali so se gospodjo po- mirili. Bil jc zopei dan, poln energi- čnega, sino!r!"wi ¦¦¦ '¦¦* \plikopotoznp- g/a dela. Uspeh goriškega umetnika. Pred kralkirn je; gostoval g. M. Si- inenc, opemi pevec v Ljubljani, naš tfo- riski rojak, v Zagrebu. Imel je sijajen nspei). Zagrebško časopisje je enoglasno izrazilo željo, da bi bil g. Simenc za piiliodnjo dobo angažiivm na. zagrebški opei-i. JV^rr.^^ komisarji. V (jorici obstaja ze dolgo let «Slo- ven sko bnalno \n pod porno društvo». I ma ritalnko, knjižniro in. podporni sklad »a d.ruštvene člaiuj. Ta podpor- ni. sklad za slučaj bolo»ni ali smiii je zbodei goriško podprefekturo v otVi in igospodjo uradniki so rekli: Zakon doloöa, da se moi-ajo postaviti čcz bol.ni.sk e blagiajn,e komisai'ji, l)ralno društvo je bolni.ška blagajna, torej venio, kaj nam je .«-•¦;oriti. Biz so napisali im podpisali otllok: ilruštvn k(;nii?arja! Beležka. Na našem «Montu» smo zadnje dni z začudenjem opaziü samo italijaii- ske oglaso iglodo davkia ma dohodek iz in'emi^negia prcmoženja. Ali ni ve- čina vlagateljcv pri tern zavodu Slo- vene e-v? Ciseenje. ]<'ašistovsko vodstvo javlja, da )v vtr kljueilo iz svojili vrs! znanega goriške- ga faäista dr. C.ristofoleltija, ker se j« pri zadnjib volitvab vodstva vzdržal lasovanjn. Fafistovsko naeolo se namref: glasi : glasovanje je dol^nost in ne pira- ^ ica. Mučni prizori. Zadnjo nedeljo j(J prišlo v (iorico (W«rog 20 kolesarjev - dijakov iz VidniA- S seboj so imeli ludi kitare in mando- line. Ustavili so sc pred kavarwo Teatro na Verdijevem tekališMi in začeli svo- je vrste ZJiliavo. Polagjili so na tramvaj- ski tir svoja godala in na ta načiii ovi- rali promet tramvajskih vozov. Nc- umestna šala je jwstala s ponavljaj njem neprijetna za obrinstvo in še bolj za sprevodnikc. Priälo je do ostrih prev rekanj in so padli od strani Videmcev tudi mnogi neprijazni klici proti Gorici- Ko sta pa dva i/. družbc vrgla na tir tudi svoja kolesa, se je moral tramvaj usiavili in je moraln poseči vines poli- cija. Zabtevala je od dijakov, da se od- stranijo, in jih je spremljala na južni kolodvdr. S tem so bili rnučni in za di- j;»ke nečastni jn-izori konc-ani. Tukajsnj» «La Voce» ostro obsoja neolikano olma- šanje dijakov in l)ridko tozi, da se a ta- kimi nastopi nc dela ])obratimstvo med Vidmom in Ciorico. Božičnica v Trgovskem domu. «Splošno slov. žen. društvo v Gorici» pri- redi dne 22. t. m. ob dveh popoldne obifsti' no božičnico v d voran i «Tr^ovskeg* doma». Na sporedu je kratka luladinsk* ipra, petje in deklamacija. Vabljeni «o öol- ski otroci, članiro in ljubitelji dece. «OoltlftKA STHAZA» ^tmn N Božični blagoslov in moč goriškim Slovencem! rz*l**ta h'edor M. Dostojevskij : BOŽIČ Sic li videli niajhne docke beraiiti po ••i'st.i v rezkem mrazu 7 Skoro poletna j'1 njih oblekca, krog vmtn imajo zave- J'-miin siar'o runjo, in vrte so. prod vasimi Hogarni i)i bleborejo na painet naueene '•osüdo. I'udi vas mrazi in mudi so van) l'riti v to|)lo i/.bo, in zaio s(o nevoljni ini. berarke, ki tocejo prod vašimi noga- '»i. Ubogi malfki so vredni pornilova- 'ija . .. () lakoin dečku sem vain hotel I>ripovodova1i; «z ročieo na ubogaime», knjli še zelo majhcn jo, šest lot star, "lorda šo mlajši; toda o takem Horn vnm liotel pripovedovati, ki bi pa Itili gotovo v enorn ali dveli lotih ¦ poslali na nlioo. I'ilo je v zgodnjein jntru. V vlažnem. '"rzlom brlogu v kleti so jo preliudil. ^uknjica, j.1 hila lanka, tropctal je od "'¦•aza; sedei: v kotu na zaboju, so je za- ''iival s tem, da jc iz dolgega, rasa opa- ''•(>va.l, kako jo letel dili iz usi . . . Toda ''il jo zolo lai-en ... in ure so toklo... in ()'i jo vedno zopet stopil k lezišču, zbi- 't'rnn iz desk; lam jo lezala njegova ''olna mainira; tonka kot pogaoica. je ''ila. slolja, mosto blazine je imela pod klavo nokakšno culico. Kakšna usoda jo i(> pripoljala semkaj ? Najbrze je pri&la s svojiin dorkoiri iz kakoga. drugega rno- s'a in jo nakrat z*bolela.... IVtek jr I'fod vrafi, zaio so se drugi slanovalci "> otroško Vi'inibinjo, zdaj je lezala samotno umi- •ajo; stokala je in golc.ala in zmorjala. 'Iccka, lako da so je bal ji prili blizu. ^'jo si je nlošil v liisni vo/.i, a nikjor ni "'Ogel najti skorjioo kniha; in vedno zo- l'«l je pristopil k ležišču, kjer jo ležala r'iali, da hi jo zbudil. Tako si rah ga jo ''ilo v tnraku; ze davno so jo l>ilo zaoelo W-eriti; liiri niso prižigali. Ot.ipal jo .''Itraz malere in so jo c-.udil, da so ni kar "if- zganila in da j<: bila inrzla koi ste- ''•¦i. Kako mrzlo jo lu, jo mislil, ko jo po- 'ivala njogova ročira na. ranionu inr- lvo... Potem je dahnil na prstke, da bi ii'i ogrol, in ko jo zdaj našel svojo ka- I'ico na le/.išču, je odšel slopicaje in po- 'ilioina i/. kleti. liil bi odšol ze ])reje> to- '¦'u l.)a.l so je velikega psn na stopnicah. ki je tulil vos dan pri vratib sosedov. ^•la,j pa psa ni hilo ver. In niali jo blis- !|il na. oosio. Bog, kaköno mesfo ! Kaj takoga ni vi- (|«'l šo svoj /iv dan ! Kako loinna jo bila v prirnori s lorn noč v krajn, iz kaloroKa I«1 prihajal, cola ulica je imela eno sa- ")<) svotilko. N'izke lesene hišico so za- I'irajo z oknii-ami, koinaj so zaronja "ifar-iti, ni nikogar vci- na oesti, vsi se ^•aprejo v bišo, le psi so zbirajo v lolpc. I'o sloiinab, ]>o lisoc.ih, lulijo in lajajo skoz dotgo nor- Toda /ato jo bilo tain t;'ko toplo in dali so mu jc^sti. Tn pa... 1{og ! da bi imel vsaj akorjico km ha. *'«« bi ulešil glad ! Kako lu vse brni in '"i('.i ! Ta mno/.ina hiri in li mnogi lju- (|j'1, konji in vozovi in zmrzal ! Iz nos- "ic bcsno gnanih konj loti difi in zmr- *"je v kodrib, podkvo ndarja.jo sko/.i '¦ahli sneg na kamonjo. In Ijudjo se ta- '^o snva.jo in... Hog! kako rad bi je- jo, tokajo, so vozijo... in lu<\ toliko '"(•i ! Kaj jo to? Ah! kako velikansko s;t'>klo ! in za stoklorn izba. ! in v izbi (|f'evo visoko do slropa lo je bozU-.no (iff>vo ¦/. nrnogiini zlatimi ixipirrlii \n ja- '">Hrst- ki, se ze no vpogiliajo ver in bolijo, r-o. jili progiba. Tn so spusli docek v gro- nak jok in U\e naprej. Skozi drngo s(e- klo zopet vidi izbo, okrasono z bo/ic'-ni- mi drevesci; na mizah ležijo ^iJ'tiklji vsoh vrsl, mandljeve poga(ico, rdore, l>e- lo pogačioe; tu sedijo štiii tl.iine v i-az- košnib oblarilili vsnkomu, ki pride, dajo širnkljov in vrata se nepronohoina odpirajo, s coste vsiopajo gospostva. Mali se splazi h vratom, odpre, slo])i v izbo- lln ! kako zavpijejo nanj, kako mu migajo, naj gro pror. Knn izrned dam naglo prislopi, mu vr?.c eno kopej- ko in mu odpre vnita na ooslo. Kako so mali nstrasi. K<»pojka se zakoiifli po ¦!topnicab; on ]>ač no more vi)ognili li... a naonkrat mu postane lahko Lako čudožno labko. ]{očice in nožice ga no bolijo več nit:, gorkota prešine njogt)- vo telo, toplo mu je ko na zaperku. Nh- enkrat so zopet zdrzne .. . saj je zaspal Kako dobro jo tukuj spati... posedol bom malo, potem pojdern spei k punr- kam. In ko so prikaze saniku sauja < jHjiu'-kali, se piiriio smehljati ... Vse jo ko /ivo. Medlcm ko svirajo puncko na go.sli, se mu zdi, kakor da bi prepe\a.la njogova mati uspavanko. Muniicu, jaz spim. Ah, 1u je tako dobro spati. Pri- di k meni k UoiU-.ru'-imi drevesu, deeek. pravi nad njim nežori gla«,;« Mali mi- sli, da ga n;ati klice, toda no. ni ona. Nekdo so sklanja k njemu in ga obja- nie v temi. In kakšna ]\i<- mu sveti na- sj)roti ! O kakšno bozično drevo ! Toda no, to ni božirno drevo ! fie nikdar ni \ idel takcga drevesa ! Vse se svetlika. vse »e bleici in vseokoli sa\ proč kam, sam no vo. In bo/.i, >ozi in dilia v roke. Toda kaj je to ! .judje siojijo v gnef;j : v oknu za sto- kloni so jzstavljeni trije ino/ici, odoli \ dora in zelena oblarila in s<» prav ko ',ivi. Star možirok sodi na stolu in ki-lli roko, ko1 da. l»i svirnl na v.^likt-. go.sli; Iva druga stojila ob njem in drsata po iiajhnih goslih, prikiina.vata. v lakiu z (lavuniii, so spogledujeta, njib usinice •;e ]>regibajo, govorita, prav zares govo- •ita, lo sliso.1i ju ni 7.i\ steklorn. Ma'i rajpri'j misli, da sia /iva. Ko se mu pa lakrat zjasni, da sta mozioa, so zar-n» sinojati. So nikdar v /ivljonju ni videl lakih inoy.ioov. Hes da je blizu joka, 1o- ia ko vidi mozice, mu gre sree zopet na smeh. Nakrnt so mu zazdi, ko da bi kdo grabil od zadaj po njegovi suknjici. n nakrat stoji za njim velik zloben fan- in, ga udari i)o glavi, mu strga kajjo z ?lavo in mu nastavi nogo. Derek pado la zemljo. -Ljudje zavpijejo. In tu so pre- lliiši, skori nakvisku in tot'e, tore — kam, sam ne vo na tuje dvorišče in so skrije za zložena dr\'a. Tu jo tomno, premisljn, tu /mo no najde nibc-e. Stisne so vknp, od slrabu ne more skoro diba- ga vzamejo s seboj in on sain leti . .. Nfegova inati ga pogloda in so radostno smeblja. Mati, mali ! Ah kako dobro je tu, mali ! In zopet ga poljubljajo otroci in on jim pripoveduje o možioib za steklom. Kdo sto, de^ki 7 in kdo ste do- klico'.' vpra^uii' sniohliaii- so in iih bc-za. To JO I>U/|(IIO tlf('\O l\ IMS! ilSO\ K, 1110 odgovarjajo. Na ta dan ima Krisius vedno bozirno drevo za otroke. ki na zemlji drevuwi nimajo. lu mali ruje, da so bili def-ki in de- klico samj laki otroci kot on. Kni so nmrli od mraza, od lakote drugi, tretji oro1i z razjuosirti- rni rokami in blagoslavlja nje in njih uboge rna.iero . . . In materev stoje o!> si rani, spoznajo svoje derko in doklire, letijo k njim, jib poljnbljajo, jim bnšojo solze in jib milo l>roMjo, naj ne jofojo,. kor lukaj jo tako dobro... ^jutraj so nafcii blajxi malo tj'ii]>lo zmrzlega de^ka za »kladom drvi. Dekliško pismo. Danes je tndi naš veljki, sveti dan. danes praznujemo v globini srea roj- stvd Sina in poveliranje svete Mladen- ke. Kolikor šo zeleni roz v dckliskih sreih vse njima. Na sveti vof-er, na j)ietresljivo iilii in radostni vei:er zbo- rimo se slovonske mlatlenke krog bozje bajtire in se zatopimo v misel : Kaj nam je j)rinesel boziC? Snio rovne, neininie, misli kipijo v nas, žalost nam včasi atisne srre sredi vesolo popevke, ah, kdo bo nemir- nt'j-nu srtii pokoja dal? Tarn je vedri mir srea, tarn je vočni studenec moci 7M vse boje zivljenja: ob jaslicab. (iloj, Marija se jo nagnila nad siromašno do- te in gleda roko, ki bodo razpet« na kri/. in sreo, ki bo krvavelo. Oto/.nost ji loga na dufio, a vendar obrani po- kojno sree, saj jo pri Hopu. • 'a no sjimo .sree slovonske mladenkc. tudj sree eolega slo\(>nskoga Ijuds1\a je ^la,j polno nemira, grenke zalosti in boloriiK«. Našo ljudstvo je kot eve! na visokem steblu, buren voter ga vije na vso strani. Odkod naj vsrka ta evot zo- lezno mori in in lade prožnosti. da. ga soM-a^.na si la ne zlonii? Poglejmo sko,- xi okence v betlehemsko štalico ! Ka- kor je Marija v najbridkejših urah sta- la trdno Sinn ob strani in mu je slu- žila, tako bodi ti, sostra, zvesta d*kla bo/ja ! In zvestolwi ne pozna meja. Ka- ^(>i' boš zvosta Bogu.. tako bo§ zvesta slovenskemu ljudslvu : zakaj pristna in vočna. zvestoba poteka iz vero bozje. S<> eno sumo misel pošljimo k jasli- cam ! Tnm snivaiš Ti. Dote božje. Kaj To je prineslo h nam? Kaj narn prozijo Tvoje bole roke, sveta Mladonka in IJo- K<:rodica.' Ni<- dnigogu in dfiiyocciic!- .šega nam iu- inoreta il;iti kni 'l/jiibczen ki isihljc -I "/<¦'/ in • .--' it .M/f/M ntm-,1, - Tega duha tibe, trdue, pri proste kršranske ljubezrii vzgojimo v s»*bi, sestre, da z njo objamemo «vojo (!in/i no, d« vzljubirno vso vas, vso slo\ > dezelo in \se ljudi, ki so razsvei ijim od betlebomske ljubezni in praviro. Pridi, božic. v srea slovcnskih iniu denk ! GIOVANNI PAPINI: HLEV Prinušanio kn-- le, kakor jih je ustvarila v rnotožcu vol, na .stropu lued bogr»t;--; wivesaini ari^eli, ob vihodu kl- >lužabniki kraljov v haljah in \m i v lef)ili kurniaJi. To so sa/ij»- ; .- nikov in igra^' otrok, ne ;«i Jilev. kjer se j« rodi) Kristus. Kodil s<- jc pnaveiii in resiiicmeiii hievn, v bi- valififu in. iofi Äivali, ki deba'jo za ^lovoka, Starodaven, reven hU>\ ti- stib starodavnib in rpviiih krajev, ki o bili doiuovi.11,'1 Kristutiova. Ne norda korijorma dana&n.jib bogata- <<;v, zidaria Da ble^čočib »iehnU in jzalšaua od zunaj s stolpiri, amp.ii, iilov s štiriini grobimi steniami^ z m ieilnirn podom, iki kItojh! tra(..... n navadno okino. Hesnif-en bl< . nračen, nečoden, »labo diol;»?/n yy/\ sp-no in. oves. Pomladanski ¦...,.,.,..-.., ,,.. N ,. drtmi jtilru, valujoci v vetru, pole solnca, rasini, di&cu'i ne p-okn-' jMjsckajo so zeleine travf, /, m p pojvžejo Ieje bujne cvetlice, belt rdef:i, riMiu'-ni, plavi cvetovi. Vk** ov no, SR posusi, prejrnc bltvlo, enotn¦. twirvo M'na. Volovi vlerejo dn ¦inrtvi j'Jen. In t« trav<\ jjohhsoic , ke in i'vetlio1, ki se vodno dubttj- ^o natresfiie 9<'-diaj tain v jiaslili, «l,i tesijo glad HUžnjev človekovib. 7š- valJ se^ajo pt> nji.'h. s svojimi v«liki mi, ^rnimj gobci, prežvekujtjo jih pocasi. In. prej cvetoi'-i travnil Hpr«nieni v gnoj in se pomo^a \ rilo, ki «luži /a h^iftfe živialim. To je pravi Ijlev, kjer je bil j«>j-t. jen. Kristus. Najlx>lj uosTiaz'-u pro stor sveta je bila prv« izba ediii'» Cistx'nju, ki so bili rojemi v naro/'j.i žene. Sin. tlav««kov, katerega Ihm\'< jiožrle živali, ki jili iiiif-nujoJiio Iju d.i, jö imel za. jirvo /Jbel jasli /hit¦< IfrežvekujoCc CudeiiM* eveik' niladi. Ni slufttj, da je bil Kristus roje.n hlevvi. Ali ni vex svet oprowvn hlev ' Ali no »pr«minjajo Ijudje .iiajlej>š<\ najbolj r-isto, najbolj id«»alne stvari \ gnoj ? Ntato hf zlckncjo na kup<- ja, kar iiii(«nuj<>jo «uživati živl.p Na zcuilji, v tem vflikeui hJ^vi. kjer vidiš mi vseli lepotali sIhIo:« »¦noja, se jo prikawil m'ko noč Kri- stus, rojf- ' ¦'¦¦¦¦¦¦ ! ye-/, muii'-hi Stran 4 «GORIŠKA STRAŽA» oborožen z ničemer dnngim ko z ne- dolžnostjo. Prvi, ki so častili Kristusa, so bile živali in ne ljudje. Med ljudmi je iskal preproste, mcd pro-prost i mi otroke — toda bolj pre- proste, bolj krotke so doniiače živali in te so g-a prve sprejele. In glej ! Najsi so ponižne, najsi so swznje bitij, ki so šibkojša in bolj divja od njiihi, sta oscl in vol vondlar videla množice na kolenih pred se- boj. (Stari pogianski narodi so öasti- li oslia. in voLa kot bozan.ski bitji. Op. uivdnistva.) Kristusovo ljudstvo, iz- voljeni marod, katerega je Bog osvo- bodil iz cgiptovskega suženjstva, ljudstvo, ki gta je pustil Mojzes sa- niega v puščfevi, da gre iia goro Si- iinaj so pogovarjat z ve-Čniiu Boigom, jv prisililo Arona, niaj mu naredi zlato tel<\ da hi gia ča&tilo. Osol jo bi.l na Grškein posvečen v mestu Aresii bogi.i Dionizu in bogu Apolonu. Nekaj let pred rojstvoni Kristuso- vim jenj€gK)v poznejšigospadar, rim- ski ccsar Oktavijan, src6al na poti k svojemu brodovju prcd bitko pri Akciji na cesti možta z oslom. Žival je imela ime Nihon, to so pravi zma- govalec in po dobljeni bitki jo dal ccsar izdclati broi nas toga osla hi g& postavil v tempelj, posvcčen spomi- riu zmage. Kralji in narodi so no tedaj klanja- li pred volovi in osli. To so bili. kra- lji zemlje in narodi, ljubcči nuaterijo. Toda Kristus se ni rodil, dia bi vla- dal zemlji in ljubil snov. Ž njini bo nehialo češčenje živali, nehala bo šibkost Arona, nchalia babjevernost Oktav ij ana. Zivali iz Jeruzalema ga bodo umorile, sediaj ga pa grejejo one iz Betlehioma s svojim dihom. Ko bo prišel Kristus na poslednjo veliko noč v Jeruzalem, v mesto smrti. bo jahal na oslu. On je prerok, ki je prisel rešiti vse ljudi in ne samo jude, in se no bo umiaknil odfc&voje poti, čer&vno bodo rezgetali zoper njegu vsi inezgi Je. ru aale ma.» Goriška „Mohorjeva družba a Takrat ko sem bival prihlizno 30 kilo- meter izven obmocja neznusnega prahu našo «solnčnc» (ioricc in scm imel v.sak dan priložnost razgovarjati so z našimi podežclskimi ljudmi, takrat ko so ni bila lista peklenska kača, ki ji pravimo vojna razsiknila, svojega strupa po naših domovih, takrat sem spoznal, da je v našem kmetskem ljudstvu ohranje- liih najve»- naših narodnih posebnosti. Spoznal sem, da je na de/eli še najvec poštenosti, znucajnosti in pa omikanosti. Se danes me naj bolj /.ali zapostavljanje kmetskih Ljudi za mestne. Zakaj? Ne le kor je to nekr^-ansko, ampak ker s«m 7.1 vel med obojimi dolgo let in sem .spoznal, (hi je jK) mestili ninogo vor nadutosti kot pristnega znanja in po dožeJi mnogo več resnične srene in umske izobrazlM\ nego si mestni ljudje mislijo. Nasel sen\ na piimer v neki za-kotni vasici st^irega stiica, ki je znal latinsko bolj.se kot naš inteligent. Kje se je to iiiivadii. Sa.m st> je u^-il vsak verer po dokonrancm kmetskem delu. \roasih jc naletei pri čitaiiju latinskih pisateljev na besedo, ki je ni mzumel. l»a je sei po tri ure daleč pe.š k d.uhovniku, da mu je mesto niztolmstril. Mož je bil tudi v drugih i'eoeh izredno podkovan. Imel je doraa i-edno knjizniro in bil je seveda naroren na knjige Mohorjeve dnižbe. Knjige Mohorjeve družbe so vzbudilc v njem ?.ejo po izobrazbi. njim se mora zahvaliti, da je postal omikan in se sain dusevno izpopolnjeval. ¦, To našo «Mohorjevo dni/.bo», k«tko vi- s(»ko bi jo moral ceniii vsak Slovencc. «Mohorjeva. dnižba» je bila. našemu ljudstvu pravo vseu^ilišre. Poznam revne kmete, ki niso nikrlar videli p«stene sole, a bi z znanjem, pridoblje- nem s čitanjem knjig Mohorjeve dru/.be rruti"sikaterega meslnega. «tirenjaka» ucnali \ kozji rog. Moj prijatelj Miha, s katerim sva o zimskih večerih in ob ne- «leljab In pa tarn kakšno urico premo- drovala, me jo vrasih spravil v zadrego, kr me je izpraševal o raznih stvareh, posebno o rimski zgodovini, ki sem jo vendar ludi jaz še precej dobro študiral. «Od kod i>a vse to veste ?>> sem ga lu'vikrat vprašal. «Saj sem naröf-nik Dnižhe sv. Mohorja», mi j(» odgovoril. Ni Slovenca. st^rega nad 10 let, ki ne J»i že slisal o Mohorjevi družbi, ki je skozi toliko let pošiljala let no na lisoče in stotisor-e knjig povsod tja, kjei1 se sliši naša. mila govoriea. C.elotno število tn\ Mohorjeve dm /be izdanih knjig pre- soga nekaj miljonov in tern knjigam se ima naš narod zahvaliti, ako pa mora sieii vsakdo. ki ga pozna. k nnji/n- I'Ja/.en^jsim narodov. S koncem svetovne vojne .se je žalibnj; pi'eirgala ve/, s katero je spajnla Mohor- jeva družba vse Slovenc.ij v moriio enoto. Dobivanje Mohorjevih knjig sem k nam v Italijo je naletelo na razne težkore in navadno oble/e potom te knjige v skla dišni kakšne rarina.mioe. To je dalo povod, da se je tudi pri nas ustanovila sliriia ustanova pod podobnim imcnoin, ki si je postavila nalogo nada.ljevati nujno potrebno in koristno delo Dru/,l)e sv. Mohorja. Med naso duhovwrino se je *e dolgo ča.sa. obravnavala misel Goriške Mohor- jevo družbe in ta misel se je v letošnji jt&ani tudi izvcdla. Tioriski prevz. kne- zonadškof je dne 17. nov. potrdil pravila <(iorižke Mohorjeve dr.i/.be» tcr odposlal [•lavilu \' Him, da se drnžba povzdignn v bratovšeino in da l)o vsak clan vrliu tcga &e deležen različnih odpustkov. Danes obstoji «Goriška Molioi-jevo druzba», ki je tudi /e razposlala po doželi nabiralne pole. Z gotovostjo radi- tiamo na to. da. 1)0 v jeseni 1924 marsi- kateri tisoč dobrih knjig potoval med nase ljudsivo in da, homo t.ako naj- nspesnejšj nadaljevali delo, ki Ra je z-i- (•ela Dnizlwi sv. Mohorja, s prejšnjim se- clfžcm v CjIovcu. Slovenci! (lori^ka Mohorjeva druzba je ustanovljena. Vaša dolžnost j«;, da pristopite k nji kot flani z letno udnino jiet lir, za katere boste dobili v jeseni lep Mohorjev koledar, cno lepo ztibavno knjigo in eno gospodarsko knjigo. Ako bi kdo ne želel gospodarske knjige. je tudi /.a to preskrldjeno in bo dobil wi nadomestilo drugo knjigo. Naš prograir> pa ni, dajati letno le tri knjige, temvef- y.e prvo leto dati jib vet, a tri knjige bo dala Croriška Mohorjeva druzba v naj- slabsem slucaju. 1'riglasite se torej vsi pri. dornaMh /upnih uradih, ki sprejemajo vpise in udnino. Kdor hoče postat i sam po- v.M-jenik «Goriske Mohorjeve dni/he» naj se zglasi pri tajništvu r Gorici, Riva Piazzuta IS, kjer dobi nabiralno polo. Ako hoče kdo pristopiki kot. dosmi-tni rlan, plača enkrat za vselej lOOlir. S tern bo najlepše naložil onih 100 lir, ker bo dobil za vsako leto kot obresti najmanj tri lepe in koristne knjige. Torej vsi na delo 'Mi «Goriško Mohor- jevo družbo» in našo dobro slovensko knjigo. Naj ne bo hiše, iz katere ne hi bil vsaj eden član «Goriške Mohorjeve dniÄe», pri kateri pojde ves dobirok le* za pocenjenje in zboljsanje dohrega. čtiva, ki j(^ nasernii narodu I ako po- trebno! D. D. Priporočamo naročnikom, naj nam pošljejo naročnino čim prej, ker tako se izognejo poznejšim sitnostlm in nam olajšajo delo! Naredite ko lani, pa bo prmv! Kaj nam je „Goriška Straža"? Kmalu poteče sest let, odkar, je l)ila ustanovljena v Gorici «Goriška Strata». Kratka doba, v kateri so se odigrali v nasi deželi silni zgodovinski dogodki. Večje in težje stvari jc doživelo naše ljudstvo v teh 6 letih, kakor jib niso naši predniki niti v 60 letih. Goriški Slo- venci so sli skozi nevarno dobo, ki je prelomila in prevrnila vse njihovo na- rcdno, gospodarsko in politično življe- njf. Naše ljudstvo je prišlo v vrtinee, ki je zmedcl in razbil vse naše dos<;danje razmore in ki se še ni ustavil, ampak besni naprej, Bog vedi šc koliko casa in Bog vedi do kakšnega eil ja in konca. V tern težkeni in nevarnem ensri je stala in. stoji «Stražti» goriftk. ljudstvu srčno, goreče in zvesto ob strani, delila je z ljudstvom veselje in zalost, se bori la pogumno za njegove pravice, obsojala brez strahu in trepeta vse krivice, ki se mu godijo. Težko in nevarno je bilo mesto, ki ga je zavzela «Gorijška Stra- ža», a ni se umaknila, in ni se u)>uguila r.ikoli. V borbi za pravice nasoga ljud- stva je stala pokoncu sredi najver-jega viharja sovra/nih sil. S skrbjo in lju- bi'znijo je njeno sree izgovarjalo vedno in \sak dan le eno besedo, ki nas pre- šine do korenin, ko jo fujemo : pravica slovenskega naroda ! Te-j ideji je«Stra- ža.» žrtvovala vse, njej se je posvetila, /-injo hoče živeti in ce treba, tudi unn-eti. S tern idealom «Strai-a» stoji in pade. Žrtve „Goriške Straže". Naš list, je radi pravice gor"iskega ljudstva pretn^el že tezke ure. Zadel ga je najhujši udarec, ki more zadeti poli- tir-ni list Ker je branil slovensko ljud- stvo, so ga vrgli v dobi 24 ur iz tiskar- ne, posUi.vili so ga čez nosi na cesl.o. Nobena. italijanska tiskama v <;orici ni hotela tiskati glasila gonškili Slo- veneev. Našemu listn so bila v Gorici tla, izpodmaknjena. Hotel se je zaütfi v Vidern, a tudi tarn ni hotela nobena tiskaiTui prevzcti tiska «Goriäke St ra- ze». Bezati je morala v Trst, kjer se se danes nahaja v begunstvu. Od rncscca februarja do docembra, celih 10 mese- cev, y.ivimo izven dezelnih mej in se ne smemo vrniti tlomov. Pomislite, ko- likšna gmotna Skoda za upravo «Go- riške Straže» ! Toda to ni šo vso. Nnši nasprotniki so se lotili. celö telesne varnosti uredni- kov. Radi neiistrašene pisave «Straže» so glavnega urednika dejansko napadli in pretepli do krvi ! Ne pri'e torej ve,- le za obstanek ILsta, ternveč kar za življ«- njo urednikov. Nikdar ni še bil v zgo- dovini slovenske politiko nobnn list, v takem boju. Toda bravri «Goriške Stiuže» naj ve- do, da, smo vzeli tudi ta boj nase. d:i homo v njem vztrajali do konca, naj se zgodi, kar hose. To nam narekuje naša \est Ln nam veleva sree do lastnega ljudstva. Naj nas preganjajo, naj nas zapirajo, naj nas pretepajo, nikdar in nikoli ne homo zapustili slovnnskeira. ljudstva v njegovi težki borbi. Pravica slovenskega naroda stoji visje ko naše minljive osebe. Zvestoba za zvestobo! Od tebe, gorisko ljudstvo, zahlevanio le eno : ostani neomajno v svoji zvesto bi do la,st.nega glasila. Okleni se ga s sreem, ljubi ga vroče, kakor ono tebe ljubi iz vs<> duše in z vsemi svojimi si- lami. Zvestoba za zvestobo, ljubezen za ljubezen ! Zrelo in ponosno ljudstvo mora odgo- voriti našim nasprotnikom Siimo na en narin : povečati mora «Gorižki Straži» isievilo naročnikov, zanesli mora täko glasilo do zadnje koče, spra.viti ga mo- ra v vsako slovensko dnižino ! Naj ne ho zavednega Slovenca, ki bi ne bil na- ro^nik «Goriške Stražc». Proglasiti bo- rno morali za narodno srarnoto, da, žive med nami nasi ljudje, Slovenci, ki nimajo v družini slovenskega lista. 0 naprednosti in zrelobi narodov sodi s\et po njegovem časopisju. ljudstvo, ki ne čita tasopisov, tava v nevednosli in škoduje samemu sebi. Če hočeš sebi dobro, drži se torej go- reče svoje «Straže» in pojdi ob novem le- lu zanjo v boj. V^mo sicer, prav dobro, da zivijo g°' riški Slovenci v tezkih gospodarskih razmerali in se siri po dcželi vedno vefja revzüina, toda napeti je treba vsc sile in napraviti vsako žrtev, da se kljub vsemu «Goriska Straža» razši^ med množice. Zakaj «Straža» je ljudsi-vu neobhodno potrebna. ttidi v boju za Kospodarski obstanek. «Strain» daje Iji"1' stvu nasvete, ga poueuje, opominja i'1 opozarja, da se obvarje gospodarske Skode, ki mu preti. Koliko tezkih tiso- ct'ikov je prihranila «Goriška, Straž»" svojim čitateljem, to znajo tisti, ki f-i- tajo njene gospodarske članke. Torej gospodarska kriza bi morals1 naravnost prisiliti naše ljudstvo, da «' naroči na «Goriöko Stražo». To razuniß A.sak napredni gos|)odar kot nekaj sh- mo ob sebi umljivega. Zato äirit^ «Go- riško Stnižo» /. vnemo in ne mirujt*1' dokler ne" pride v vsako naäo dnizin0' Zato p'a o])ljubljamo nasim narorni- kom, da, bomo listn posvečali svoje naj' boljše sile, vso svojo skrb in ljubezen «Goriška Straža» ni šo taka, kakor ,irt mi /ulimo. Mi hot-emo, da postal vedno boljša. in popolnej&a, zato se bo- mo v tem lot.u potnidili, da jo dvigne- mo visje in jo priblizamo polagom» idealu, ki ga nosirno v sreu ! Pojdimo torej na delo za našo ljul»° «Stra./.o», delajmo wmjo vztrajno i" neutrudno po vsej dey.cli. V agitaeijo od vasi do vasi, od dru/i" ne dp druzine. od moža do moza ! Priborimo «Cioriški Straži» na tisoc° novih naročnikov ! PROSVETNA ZVEZA. Letos ni troba več govoriti o t^-j pi*evažni kultuimi matiici, ker jo Ž0 vse vasi pozno^jo. S ponosoni lahko trdimo, da ga ni skoro v Jul. Krajin1 krahi, kjer nio bi delovalo prosvetJi<> dru&tvo. Kraji, kjer druištev m —¦ «ei |K)ZTijajo dolc-C na. okrog po pre- topih, pijančevanju in suiovosti. v* Prosvctini zv<«zi je včlianjenih dos^- daj 107 podežolskih društev. Ob rf^- riPin, naporneni delu so se odbili vsi navidezTii ponilsleki, ki jih je imel ?R ta ali oni ! Kdor im^. zdrave oč-i '^ razum, mom sprevideti, dia so dru- štvst seveda prava društva dandsi- nos neobbodno potrebna. Postala sö nam ve-če.me. sole in sociialne vzgojf- valnice., ki vabijo vsc, predvsein Pa nilaxlino k po fiten wnu življenju, izo- brazbi i»n med^bojnemu mini t«'s edinosti. Zelimo y,a praznike, naj bi se v vsaki vasi, posebno pa So. v onih va- seli, kjer drufttvo spi, ali ,ga se splol1 ni — zdramili zavedni fantje in ' month zhranv druiinr. hoste dale? °^ njih. Dow a nr pozabljo na vas. Qklcnilf sc hull /'/ floma. Na markih, v vojaknicah' ini rajah, na strati. r> brtdkosli in -inI'1' rleniškrm »rsrlju, (IviQuitc ori Ija pro^ rzhnrttt, proti (ioTiAki. in rrritr: ¦Tain jc rnoj rdini doni. Sjemn woj" mladost, njenm how dal moja nmška /'''#• njcsia horn raroral rlo poznih dni. In smrtni nri ho down rrljal ponosni I"' zdrar zrcstcau slovens ken a moia.» Fantje. mozati hodite in zvcsli down- * Ir.m narorilom ras prlsrčno pozfinn-li'1 rlomnrinn. ko lioiir /nilidja 1 srrl. *txai f>. <'.'»I»|ŠKA STltAŽ.-V Božični oosT I me 'U^ J'1 ^*'0 Potočiiik, a kor je bil nizke ¦ratvt.i, so ga zvali mali Po- točnjk. Zn,.^ Jft prepisavati note in »v.irati'na fla^t(>- Bil Je iz- neugledne družime, sironua."^ hT0Z dorna '» pa- ffioc. Peš je romal iz n^la v niosto in vse svoje promozenjo ^0 liosil pove- zano v modri izprani eu'Ji, Ovratnik njegovega površnika je bil prfcvihan do uses, zdelo so je, da hočo Poločnik »krivati pred ljudrni svojo srajco, (Jloboko v žep je vtakuil svoje blago : piščal, sleklonico žganja in Pv.ro za prepisovanje not. Njcgov posel je bilo prepisovanje not in. igral jo na fkrnto pri razlisinih Prireditva.li. Nekoč so je s tern skrom- *to preživljal. Toda v zadnji'lii casih se je glasba zivivomarjala in propa- da.ia. Poto-öniku no napoOili žuilostni ča- m. Cirri manj je rabil poro in. piščal, tern bolj jK)gostoma jo. segaJ po ste~ klpnici in pil žganjo. Hove/, je postal I'opolii pijano^. Stari znanci ¦so ga so sprejemali f)od Htrclio, toda prijazno ga niso glo- bal i in vesoli so bili, k~ö je odihajal iz hi$e. Di&al jo po žgianju, in ko je zvr- nil par kozarcev, mu jo zakimala fclavia in začel jo govoriti bodarijo. To je bila. strašna rmikn. za .najbolj Kostoljubne hi so. Nokoč je dosixJ prod boziC-o-ni v Trst, kjer jo. živel v okolici mest.a ftjegov nekdanji tovtariš iz iglasbein Solo^ Anton Loznik* voliki umetnik ¦na glasovirju. Potostnik jo. doSei v njrgovo hišo faviio v trenutku, ko so jo družina Pripravljala na božič, in ga nrosil Loznik ga spirejme in urn dia neko not« v propisovanje. -- Zakaj ga nisi nia. kratko od.slo- vil 7 — jo rekla zena. — Seclaj bo to Prepisovanje gotovo zavlekel in osta- n,o- ('ojo posebne kolače. Povsod sum ii tvkanjo, da bo na božič vsc v rreli ii ^virali. so šalili, prižgali boži^ru •Iih^vo. Sedaj, ko jo v biši Potočnik ^o pa vsi zlx'gani in novoljni. Ta ("'ov<'k jiin })ok^ari o solz se> morajo doma^ci vefkrat ^niejati. Naito sodo h glawovirju in ^asvira nove in genljivo posiui. Sodaj tm je prise! v hi>k> ta Potoč- "ik iin gotovo sc Loznik w bo hotel ^tko prisrčno in otroško vosti. k.akor ('o bi bili sami. Ta pijanoc nam jo ska 1 i 1 hozii'no ^•soljo, skvaril maoo slavnosl. Havno nia hožičrii dan jo I'otocmk ^oriÄa.l svojo dolo in rokol glasr\o, da sodaj odido, čoravno jo v sreu zol<*l os tat i. Loznik je odvrnil, da lu/liiko ostane v hiši, Co. hoce, a 'iia tihom so jo vo- selil Pototnikov^gia odlioda. I^otočnik pa jo bil ponosen, jio- tognil z roko preko svojo kustiave glave in rekol : «Morani iti ! Me Cakajo.» Kain jc moral iti V Kdo ga je na vseni božjem, širokem svetu Cakal ? Cft moraš iti, sre&na pot, — jehi- tel loznik. — Po kosilu ti hlapoc bi-ž naprežo konja. — — Niaj me l>eljp v lnesto. Saj so bo kmalu vriiil, je odvrn.il Potočnik. V tciii -času je bil zavil rruali JJotoč- nik iz mesta in prišel v vas. Pot je bilia snežna. Hodil je od hise do hiše iin popraševal, <-e imajo zanj dola, a nJkjor ni ua&el nič. V oni hiši so se trli gostjo, diii- vsod je bil dobrodošol gost. Toda se- diaj jo postal pijaTie-c, kdo ga še ma- i*a? V kuhiujo ga no morejo doti, kor hi ga žalili. K rnizi mod otroke in ž<'iio, to pa ne gre. Tako je proinišljeval Potx>čjiik. Na Nihsic ni wrjel, da Potočnika v lice mu jo logla rosa, oSI so se ina restiici kdo caka, ali da ima v mestu zakrvavilo od vetrn. tolo io Ironel-alo Iružino, kjoj' bi bil na sveti vočer od mraza. dobmdo.šel. Ali kor so vsi tako moc- Ali je tnogoi,-, m, J(- un uik n-v.-z no želeli, da se ga rešijo, so opusti- l)roz doma, tak samoc, tak novrod- 1 i vsiak o i zprasevanj e. — On jo sam hotel oditi, vorili. stami sobi než, da ga no rnana nihče sprejeti so go-'pod s tit? ho na sveti vefer ? Dokoneano jo, dokončano, nih-če Sveti trije kralji. Trijc kralji, s\cli kralji : (iaspor s konj«m v /.lati lialji Miha s slonom v lialji lu-li, Boltežar pa na kamcli v Betlehem so jezdili in pred hlev prijezdili. I'r\i mr je ves zaniakuil, drugi k jaslirn s<> poniaknil, tretji |wi je zaduj ot mu vt'U'va : Krnlj, I«4 stopi v sredo lilt'\;i; saj ne bo se zasolzilo Dete naše, Dete milo : Ne boji se črnih lie, ('•rnili se boji dušic ! * Silvin Sarduiku. . !¦!¦('<• V ill n»ajglobljega raciosil in .^ ls/)- vesolja je najH»lin» ,„_ Lo'Zriik je ftodel h> vediiu njen V svoji sobi, ni zna! R<», dft »»^ je PotoČJlifc vrnil Rfwi/, \i. liii r.r*. klavirju. Potofnik ],y y seu'vj v gioboKeni naslanjaču Loznikovem v veliki »o- bi, okoli 'njogia se jo, bil« zbrala bo pol no sinolia hi ihiiliitauja. — JJotoCn.ik, — je rokla nežno Ijyz- nikovia. — Ali hi no hoteJi z^ibavati i/n ueiti deco vsak daTi, v»e h-to in redno, kakor delate sedaj ? 1'otočn.ik ni mogel govor' prikimal. Tudi Loznik ni inogol j^us-üu i>o- se-de, Vsaka inisica na obrazu rrnj je. trepelala. Objel je Ž4MIO -u r, poljubil. — Pridito otroci in poljubite tudi vi naso mat^'r. - Nato .se jo obrniJ k malemu PotoC*- niku in ga stisn.il broz be-sed iia arce. To je bil TiajboJj žaJostni in jiaj- bolj vesoli božič v Loznikovi dntfini. In verovali so, d«. bodo sodaj ve- sdo dočakali božir. Toda ko so jo okoli pctr ujo za;*-l sfiušoati rnrak in .so je bližal ftas, ko pojdejo vsi v veliko sobo, da pijejo (M\) in se vosel« okoli bož.ionoga dre- vi'Sia, jo postajal Loznik mol-fief, ka- kor da nokaj promiSljuje. Tudi žonia je bila n emir na in. otro- c.i »o bili zbegani. V hiši j<' šlo vse narolx1. Drva v peči so bila vlažna in niso hotel a goroti, lnleko je prekipelo, da je v hifii zadišalo, sveče so neniirno plapolalo. Dckle so se> potihoma pre- pijiale, Kar so Loznik spomn.i, da niso potrosili na dvorišču zrnja z.a vrabco, kakor jo bila stara navada. (ilasno so je price! hudovati na do- mat-o, do opuščajo lope običajo, in žcni so s'1 piik'azale solzo v oreh. Vsi so Cutili, kako jib ni.ufci zavest, da so pustili iiLalega Potoenika na cesto in v mraz na »am svoti veoor. Loznik se spravi v svojo sobo, so zakleno in sodo k glasovirju. Kar je igral, ni biln xcsrlic lanixak lx)l, jo- za in kos. _._ (iGSj)O(i, irsiniii s<- nas j<1 vzilUmila žona. ninia, voč ria svetu ž iijirn usmiljo- nja. Nih^e voč ne jK>trobuje njo^ove flau to, nihče n*o vezi ' ¦ ' soiT)diiiki, \enU- tudi, kiaj so prija- sk(! vezi ! Noka riievidnia sila j*» to, ki spaja in vežo gotov krog Jjuxli, ki ¦Sutijo, da so si duLevno sorod.ni. Vsak izmed nas, ki ni zakrk i egoist, občurti to; pri tej misli vii. v duhu vs«' pol no sorodnih knjigov, n, pr. na z^mlji najve-cjega — člo- vostvo. — Ko sjno u«tanavljiaii ma- tico ruasih druStev v Julijski Krajini in sTiio vicloli, kako *e množijno, snio začutili mo/d i>abo duševno sonxJ- stvo, ki ruas je začetkoma vezalo le v «Zvezi» — od društva do Zvew ..-- (xl Zveze do drufitvia. To riarn je bi- lo takoj pro.iri/alo. Mi hočerno trdno medsebojrie ve-zi med, druMvi; zaio smo sjiustili v 'dru^stveno, od vsth strani ogi'ozeno inorje «Naš Cxylnif:», ki bo vezal v»a mala p'ristaniAfta in jim dovaital prepotrobne i'tran«, 61»- no.m nam )k> sjx>rO'*a.J vesol*» i« 'ue. velivali urij^ujočo. In kdo jo. trdno stal, da ni vsaj za trenutek omahnil ? Pozabili smo hi Ii na sreuo kulturo .— medHobojne Ijubezni, postali neznierni in zaprav ljivi, zgubili smo cut odgovornosti do naroda — ki smo mi sami ! Polni smo teh ran. «Na$ ^olniC» nas ¦Hpoiinmjia nanje. <":itajnio «Po- rnenko» z razumevanjom. «CjAn\f» nctjji je nadalje Klicar k i2Obraževaln* mu delu, Našo vrsto namcrjajo |>jvi korai spet v normal no življenje predvojue ga časa. Po vrtiricih met mi mega prosvetnega dela. \r- pljenjo rodi izkušiije in na trpljenju jc Tia.s narod Ixjij^at ! Nam v»«*mt ki StVM 6. «GORISKA STRAŽA» nam je usoda naroda pn sjxu, se ni- ti ne sanja, koliko jwuarod bogatejši T»ia spoznanju in doživetju. V.se te si- le, ki so so razvile pod pritiskoui sii- nih dogodkov, irmramo orgianizirali, vse te zaklade, ki leže že v narolu nvoramo dvigniti, da bo rod, ki bo vstal iz teh kulturnih tal, Ludi tega vstajenja res deležen. To je zapisa- no mcd vsako vrstico v «Colniču» — ali niste tega opazili že med «Po, menki», «Vtisi», «Obiski», med «Na- vodili» in «Društveninii poročili» ? Od predsednika «Zvoze», do društva in zadnjega čitatelja — vsakemu po- ve iiekaj, ga spodbudi in navduši —- \ resne.ni in šal ji vein to nil. On 'was 'vodi skozi viliamo niorje mnogobroj- nih težav in kljubuje z »ami morju in vctrovoni ! ' Bodimo v njem krmarji ! Pod pi raj mo ga ! V glavnem pri- slanišču «Čolni-sia» so zaloge velike, kajti tarn so tla rodovitna in davck rnalih pristanišč so neizmeino obre- stuje. Naj bi bil vsak clan in vsaka •člauica kul turn ega društva v Julij- ski Krajini deležen teb obresti ! «Naš Čolnič», isredi.šče duševnega gibanja, kako težko bi nam bilo brez teb« ! Zato pozivljanio vae, da za božičrie praznike nabirate nove na~ ročnike teniu niašonm edinern u kul- turnemu glasilu! Ivo Bric. „Gospodarski list" S tfin, da so biii nasi kraji združeni s kraljcvino Italijo, se je tudi v gospo- darskern ozini zelo mnogo spremenilo. Spreniambo obeuti vsak naš kmet in delavec. Naš kmet je pred vojno vse pri delke lahko prodal, ker je imel za seboj široko zaledje velike države. Naš goriški okoličan je prodal zelo Inhko ves svoj zgodnji krompir na Du- i»aj, v Gradec ali v Prago, kor je bil obvarovan konkurence neapeljskega in jnžnoiraneoskega zgodnjega krompirja. Naš Vipavec, naš Bri<- in Krašcvec niso imeli skrbi, da jim bo ostalo vino v kleteh, ker se so zavedali, da živijo v državi, ki pridela na več ko 50 miljonov prebivalcev samo 9 miljonov 111 vina. Danes živimo v Italiji, ki pridela na 40 milijonov Ijudi okrog 40 milijonov hl vina, v letu 1923 celo 45 miljonov. Tu- di naš Tolminec, Cerkljan in ldrijcan občuti spremembo gospodarskih razmer pri oddaji svojega masla in sira, pri sa- dju (žganjekuha!) in tudi pri živini. Pri vsaki gospodarski spreinembi jo najhujše za onega, na katerega račun se spremenibji vrši, ker se mora prilagoditi novim gospodarskim razmeram. Ko se je letos iivajal pri nas italjanski davoni Ristem, je večina našili ljudi zgubila glavo. Se dancs jili je zelo mnogo, ki nc ^edo ne kakšne davke bodo plačevali in ne kako jili bodo placevali. Vsaktori, ki ni slcdil pisanju «Gori^ke Straže», pred- vsem pa «(Jospodarskega lista», niti no more v tern oziru imeti pravih pojmov. Takoj po vojni je niarsikdo mislil, da näs bo tobak rešil, da je v istern nado- niestilo za naše vinogrado. Danes si v tem ozini rnoremo napraviti pravo sodbo in reči, da spmla upanje na gojenje io- baka že preteklosti in da je naša edina resitev v tem, da svojo zemljo kolikor niogoče dobro obdelamo in da iz njo izčrpamo toliko, koJikor more dati. In naša zumlja more ilat.i velikih dobodkov! Sarno pmvilno jo moramo olidelovati, gojiti to, kar se v rcsnici izplača in za kar so pogoji dani. Poleg tega moramo podpirati, oziroma ustvariti take orga- nizacije, ki bodo našemu kmetu v resnici koristile in ga obvarovale razliv'nifi slrožkov in izgub. Že dtugo lelo razmotriva in lazglablja «(»ospodarski list» vsa ta vprašanja, daje navodila in nasvete tcr odgovarja na vprašanja iz kroga svojih prijatcljev. Ze dve lotj zahaja «Gos])odarski list» nied našo Ijudstvo in se je posebno v orugom letu svojega življenja zelo pri- ljubil, iako da jc po dc/.eli, kalcri j<* namenjen, vedno bolj čislan. Zakaj se je «Gospodarski list» priljn- Lil? Ako pogledamo gradivo drngcga letnika, ki je redno izhajal in vsak niesec širil dobre kmetijske nanke mcd našim kmetskim Ijudstvom, tedaj vidi- mo, da j« obdelal v tem lein sledeča vprašanja: Umctnim g n o j i 1 o m je posvetil ])recej tlankov, kcr se moramo /iivcdati, da moremo edino z umetnimi gnojili dvigniti rodovitnost naše zemlje do najvišje stopinje. Zivinoroji, sirarstvu in tnivnikarstvu je bilo posveicnih voči- na člankov, ker se moramo zavedati, d.« })o moral na-i kmof üradifi -vajo inwnn darstvo predvsem na /ivinorejo. \ lcrn ozirn je prinašal «(iospodarski list» tu- di danke iz /ivinozdravništ\ a izpod pe- resa odlicnega živinozdravnika. ki ni samo dobro podkovan v svoji slroki, temveč ima tudi srce za kmetski stan. Čc [in tega ni, je zastonj vsaka boseda. Gdtovo je bilo vinogradništvo v drugern letniku «fiospodarskega Lista» odiio- lona, ki jib v zadnjern r-asu mo;<:oj1i nasprotniki «Gospodarskemu listn». I'oj- dimo na delo in skrbimo, da. pridi; «(lo- sjMxlarski list» v ^sako hišo jiašega 'poštenega. in delavnega. kniotskoga. Ijiui- stva. Oj)omba: «(iospodarski IJst», strokov- no kmetijski mesernik, so nai'oca v (lo- rioi, Corso Verdi 37 in stano /.a r.elo Jetc 12.— I,., ])lacljivib tudi v dveb obro- kih, in sirer januarja in junija rnosoc;:. Svetonočna b I ago vest Naročnino za 1. 1924 za „Stnižo4' naslovite na: Uprava ,,Goriške Straže" Gorizia. Na- pisitc zraven ali je naročnik star ali nov. Bilo jo nekdaj v daljui deželi, kjer je živelo ljudstvo v bednih raznierah. Krivitni odloki so ga stiskali, »a svoji zemlji ni inielo dornovinstva, v votlinab in iz. desk zl)itib kooab je prebivialo in trepetaje čakalo se buj- šib dni. Zaničljivo so ga zvali za na- rod pastirjev in hLapcev, njegovc naj- boljfie so 'porivali v gore i'n rodovitna polja so mu ziavzemali čez noc. Dogodilo se je, da je to ljudstvo v sveti noči videlo angele in. -Culo zgodbo, tako čn-dovito le-po in tolažil- iio. (JLasila se jc takole : «Izšlo jc v teb dneb povelje od ce- sarja Augusta, naj su popiše ves svet. In vsi so šli, dla bi se popisali, vsak v svoje- mesto. ftel je todaj tudi Jožef iz Gialileje iz rn.esta Nazarct, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se inie. nuje Botlebem — bil je namreč iz ibJ- še in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo ziaroceno že- n.o. Prigodilo sc. j<- pa, ko sta bila tain, d:a nista našla prostora. šla sta vein iz mesta na pažnike, kjer so pa- sli jmstirji. Tedlaj so se pa cfopolnili d.ncvi, da bi Marija porodila. in {)o- rodila je sina, prvorojenca, iga povila v plen.ioc in položila v jasli, ker ni bilo zianju prostoi'a v prcnocevialisču. In pastirji so bedeli v tisti okolici in sitražili po noči svojo credo. Pa gl«j! Angel Gospodov je stal pri rijib. svetloba jib je obsijaKa in silno so se bali. In angel jim rcče : «Ne bojte se, zakiaj glcjte, ozmanjam viani veli. ko veselje, ki bo za vse ljuxlstvo: Da- nes je rojc:n v Davidovem inestu Zve- liöar, ki je Kristus Gospod. To vam bodi v zniamonje : Našli boaUi dele v plenice povito in v jasli položeno !» —- In, jmaJioniia so pojavi z angelom rnnožica inebeške vojske, bvale-č Boga in rekoč : «Slava Bogu ivit višavah in mir ljudem na zemlji, ki ho blage volje.» V is tern Casu je živelo tain za de- veto igoro drijigo ljudstvo, ki je molPc j>renašalo himav.ski strah tlačiteljev. Brez nešilne zvezde so tavali Ijudjc * terni in s strahom trpeli udarc» sitrabojjetnib. Doigcxiilo se je, da so celo m ate ram trgiali zatiralci otrok« od i>rsi in jim zastrupljali jezikf. Jok. in stok sta bila neizmerna. Is) ravno na sveto (riio-c so slišali ti trpini iz viwav blagovest, ki se je glasila takole : «Ko je bil Jezus rojen v Betlclie»»11 na Judiovskem, v dncvib kralja Hero- da, so prišli niodri iz; Juf.rovtvga v Jc- ruzalom in ga vprasali: «Kjejenovo- rojeni kralj JihIov ? Zakaj videH »mo rijegovo zvczdo na Jutrovem i" smo ga prišli molR.» Ko je Herod '° slišal, se j«1 silno prestnašil in v° drugejn potu naziaj v »svojo deželo. Ko je pa Herod videl, da so ga m°- ostava velcva, da bo- ste monali od. 1. januarj'a 1024 daije sklepati civiLno-pravno veljavni za- kon pred županom. — PomnJte, da se prigfteva zakon med kri»tjani k sodrnerim sv. zjukrainontoin Nove Z;i- veze in da sc pri krščanskem zakoinu zenitnu pogodba ne da ločiti od za- krarnenta. Kristus pa jo poveril upravo sv. zakrameintov Cerkvi, a ne državi. Zato n-Ci kat. Cerkev, da ninia država nikako postavodajalno- obla- sti pri upravi krjsčanskejga zakona zakrameinta, d;a so po .tem takem to- zadevno civilne postave — izvirajoče od nepristojme oblasti — 'niftne in ne- veljavne. Kljuh tcmu sto v svoji vesti dolžni (pod greliom) oprav.iti civil no ceremonijo prt^d županom. Todia ta dolžnost vasa ne sloni na civilni po- stavi, ker ta je Jicvcljavna. To dolžnofri vam naliagta božje pravo, ki to veleva, da se prepre-či nevarnost poligamije, mnogožonstva v človeški dnižbi; to dolžnost vam marekuje ljubezen do zakonskih otrok, da tic bodo niorclia izključetni od postavne dedfičine; to zahteva od vas slednjič ukaz pristojne «erkvene oblasti, ki vam veli, opirajoč se na naveu no ziabite, da ona civilna -ceremon.ija ni nikakršeTi za- kon. Pravi, pred Bogom veljavni za- kon bost« mogli i v bodoče skloni'1 edino 1« pred katoliškim dubovni- kom. Zato morato iti v oWinski urad: 1) z nauienom, da tanikaj izvršite le neko civil no cerernoinijo v doscgo civilno-pravriib učinkov zst- kona, no pa da sklenetc j)rcd župa- nom zakon, kiar je, tudi nemogoče, 2) s trdnirn skleponi, da boöete čim- prej (brž ko mogof-e) . skk'-nili prav», pred Bogom veljavni ziakon v -corkvi. Kakor zgodoviina uči, so so vsi nn- rodi .skvarili vn naziadnje propadl'» kedar so za-6eli sknrniti zakon in. g1* razvezavati. Katolifkia Cerkev, ki je učiteljica in čuvarica božjib 'lMiukoV in zapovedi, sc vedmo v prid narodoV jiostavlja v bran zopor (-lov^Ak6 stra\ti, zoper zasebne in javne r<>- varje, ki bo-Ccjo zakon kot božj« ustanovo zrabljati in izpodbiti. M' škofje in dubovniki moramo to sveito ustanovo, od kat«re jc o.dvisnatv>a.sn^ iin veöna sreca poKaJneznikov, dni- fcin, ohc'in in države, T:isto in celoijio obraniti, dasi mas budobni svet inx*- nuje na/admjake iin ne-strpneže. ()d vas pa, ljubi moji verniki, je odvisno, da civilni /;akon ne l)o škodoval vam in vašim druži.nani. če se liočete t/C- lnu zlu ogiiiiti, izph tcžkih casib tolaži, krcf)5a W vodi ter va.s blagoslovi v iinenn (K'fl- ta. Si'na Jin Sv. Duha. - Amen.» Sirite Naroiajte Berite „GoriJko Strain". «CiOKlSKA STRAŽA) Straw 7 Kai je novega na deželi »». GORA. Kakor čujemo, bomo na spomlad pri- feH a pozidavo nasega porusenega Mu- tyinoga svetišča- Neštcto vloge, ki srao l'l) lozadevno predlozili, so dosegle baje ^šitev in jo prvi i)redujem za obnovitev ^še bazilike že nakazan. Vest no bo ^zveselila samo bližnje okolice, tcmvcc "nio doželo. Saj že vse naše ljudstvo s frav oti'osko ljubeznijo pričakuje, da bo f(!'ičd.stni hram naše svetogorskc kra- 'jifie zopot obnovljen. „GoriSka Straia" »tane ** celo leta 1924 - 15 lirf za pol *ta 8 lir, za četrt leta 4 lire. Za tazemstvo celo leto 30 lir. Toliko i.s: Vozna cesta iz Solkana proti Trno- v°fnu je v tako slabem stanju, da ]»o %'j krnalu že no bo več mogoče voziti. ^ffr ne veni, kdo jo zanjo odgovoren.. fcfla nujno je, da se odgovomi kiogi za ^dovo zavzamejo. Zlasti prepad na ^'špoti pri kalrnnolomu pod Prevalom e naravnost smrtno nevaren. Mcrodajiii ¦'•nit<;lji, zganito se ! Marijiua drnzba v Solkanu priredi na (l''tn sv. ftl.esana ob A b ])op. v dvorani g. ^'ii'ka Mozetiea zelo zanimivo veselico. "^ vrsti je povsem nova Silvin Sar- ^nkovn. igra «Nova mladost» v petib ^'janjib, igra, ki bo od prvega. pa. do ^iujega dojanja, vzdfžala pazljivost še <«) razvajenega clovelka. Igra spada ^t-(j najlepše, kar nam jih je napisal j^iznani pesnik. Kdor je videl lani. na ^('tn odni njegovo «Skrivnostno za.ro- ^1' ne by zamudil «Novc mlndosli». ÖORNBERG. Kljub slabim gospodarskim raz- Uleriwn boležinio tu pa iam se kak ^predek. Najnovcjši je električma ^svetljaya, ki žc par.tcdnov svoti fr-> Jiaši prostrani vasi. Električno ^nT: dobivanio iz elektrarno ob nr- kem nioHtu; skoro vsaka hiša «i «lala napeljati to praktisino luf-. ^idi v sosedni Prvačini sveti elek- tl%Jka, da je voselje. Hadosl n. l^iso dobro kapljico. *KVAÖINA. t'esta iz Gorico i>reko St. Petra, ^olčje d-rago minio nas v Dornberg ^ grozna. Ker zanjo očividno nihee tlloin.iS. Ppjrivamo Tnorodujno rini- ^'je, da napravijo konec temu ce- "''H'mu skandalu ! Ali zat.o plar-njo- ^f> tako visoke davke?! °SLAVJE. Zadnjo ned<^ljo zveöer jo nonado- **'a uinrl tukiajšnji velü() brezposelnih, med temi svojevrstno po- sobnost: okrog 100 «brezposelnib» dija- kov, ki vsled }U>manjkanja srodstov ne morejo iti študirat v Videm. S straboin so vpraäujemo, k»j bo z nago mladino, z našim inteligentnim naraščajem? 'la ted en .sc vrši pri nas sv. inisijon. Vodijo ga oo. lazaristi. Naval vernikov jo tako velik, da je cerkev ob vseli svo- (anostib j)olna. PokloQilev novodobarjev Mussoliniju. V torek 18. t. rn. je Mussolini sprejel nokaj /upanov iz Goriške. Vodil jo to odposlanstvo uslii/benec prefekturo Pe- ti lriol C*iiusep]>e, ki jo občinski komisar v Kanalu. Navzori so bili : Oblinbok I'r.uiccsti), /ujian kojsčanski, Galleusig (riusei)pe, obuinski komisai1 v St. Potni, Tinta laiigi, žnpan anbovski, Musnik bVancesco, dacar, Jerkic Giuseppe, uci- telj v Sv. Križu, Vodopivez Andrea iz Dornberga, Cral CÜovanni, veleindu- slrijaloc iz Kanala, I.ulic (Jiuseppe, ko- misar iz Sv. Križa- Prosesor (od kodaj?) Peternel jo imol govor, ki zaključujo s trdilvijo, da je «slovensko prebivalstvo globoko livaležno iašistovski vladi, ki ga, vse drugace kot j)rcjönjo vlade, pod- pirajo in varjejo». To jc res. Dingo vlade nas niso tako vaiovalo kot, sedanja. Slovengčina iz gnaiui i/. šol, nodnij, uradov, novi davki, naši poMoni Jjudjo izkljureni iz \ sob drzavnih sliizb, uriteljstvo prega- nja.no, najboljsi zupaui odstavljeni... Dog nas cuvaj varubov ! Mi niste r.ski predsednik je odgovoril : «Vi ste italijanski državljani in imate iste pravice in dolznosti ko vsi drngi državljani. Vrnite so v vaše kraje in povejte vašim prijateljem, fa?)istom in nofajistoni, vseimi prebivalstvii, da je v llimu vlada, ki varn prihaja nasproli s piemenil.o in odkrito dušo.» Lepe besede. A dejanja? (jospod min. predsednik je moder mož. On bi moral vedeti, da Slovenci nimamo istib ]>ra- vic ki) dniKi «Iržavljani. Mi niniaino piavice, imcti iiiaterinr?ino v soli, kot jo iniMjo Jlalijani. Mi nimamo j)ravice, güvoriti v doinafcm jeziku na sodniji in v uradib ¦¦- lüilijani jo imajo. Nam ni dovojjeno ljubiti in gojiti domačo kulturo -- Italijanoin je to ne samo do- voljeno, ampak vlada krepko podpira vsako kulturo zadevo. — Za1o bomo zavedni Slovenci z vsemi silami od ro- da do roda. klicaü vladi : Dajte nam enake ]>ravice ! Dajto nam slovenskih šol, kulturno svobodo, j)opolno enako- pravnost v dr?.avi. Dokler nam teb osnovni.h pravic, ki so zapisane v bož- jib ])ostavah in. tudi v človeškib zako- nih kultumega sveta, ne priznatc v dejanju, so vse lepe besede <> »enakili pravicah in dolžnostib» puhle in ne- resnične. Če bijete že nas, ne bijte tudi zgodovinskr lesnici v obraz. Kajti resni- oa je mogočna gospa, njeni sodbi nikdo ne uido ! - - () znafnjnosti in postenju veljakov in obtinskih komisarjev, ki se drznejo izdajati se za Slovence, naj sodijo bravci sami. Uprava ,,Goriške Straže" »e nahaja via Mameli it. 5 (poprej via Scuole) I nadstropje. Vča- sih je bil tarn: Hedžet in Koritnik. 3|S3^aiC5iBB^^BBiQBB^3BBt GOSPODHRSTVO Novo obiinsko aosoodarstvo Davek na bivanje. (Tassa di soggiomo.; Davek od bivanja morajo jilatati vsi oni, ki se gotov čas naliajajo v občini; ne plača pa tega davka oseba, kl plaea ie družinski davek. Davek so plača v razmerju do najem- ninske vrednosti sobe, prenocišča v go- si ilnali in zdraviliščib. Najvišji odstotek /a i«!H) osebo jc 10% najemnine. Davek pobira občinski l>lagajnik ali pa hotelir, oziroma upravitelj zdravilišč it) drugib podobnib obratov. Kako se mora ta občinski davek uporabiti ? Tri c-etrtine doJiodkov od tega davka pripadajo občini, ona četrtina se j)a mo- ra izroöiti državi kot «davek v svrbo javnega skrbstva». Del dohodkov, ki pri pad«1 dr/.avi, mora obrinski blagajnik pod svojo odgovornostjo i/ročiti državi. Prei'ekt nadzira postojianje občine glo- de tega davka la.hko in» svojem urad- niku. Krtaj je bil uveden ta davek ? Zakon od 11. docemlira, 1!>1() st, 8üa je j)ooblast.il obrine, ki so v poscsli zdra- vilišc, da srnejo v sporazumu z notra- ujim in finanrnim ministrstvom uvesti davek na bivanje oseb v zdravilišoib, in sjcer najvef. lir 10, pozneje pa im podia- «i dnigega odloka-zakona 30 lir za vsa- ko osebo. Dobodek davka je moral biti dolocen in ujiorabljcn izključuo v svr- bo razvoja zdravilišča; za ta davek se je rnoralo voditi posebno knjigovodstvo. Odlok-zakon od 19. novembra 1921, it. 1724 je ]>a ])ooblastil vse obeine ne glede na to, ali imajo ždravilišča (zračna ali pa vodna) ali^ ne, da smejo uvesti ta obfin- ski davok. Obrinski izvršilni redi k 1o- mu davkvj morajo biti odobreni od de- želnega upravnega odbora in finančne- ga ministrstva. Ta odlok-zakon ni ukinil zakorui od 11. dec. 1910 št. 803; davek, ki so ga uve- dl(^ obf-ine, ki sc obiskujejo kot zdravil- na letovissia ali pa kot vodna letovišfa, na podlagi tega zakona. ostane še na- dalje v veljavi. Dohodek od davka na bivalisce so ]>a upoi-al»lja v splojšne obcinske gospodarske svrhe in ne vcf; izkljur-no v svrbo razvoja zdravilišf-. Davek na klavirje in biljarde. (Tassa sui piauosorii e sui bigliardi.) Tornu davku je podvržen vsak klavir in biljard, ki je v posestl fizifne ali j)a juridične osebe; davek mora prizadeti ])lac'ati ne glede na to, ako so posest klavirja in biljarda osnavlja na Jastnino najomnino ali pa drugi ]>ravni naslov. Vendar lahko občine obdai>t\injm, m so uwuk- Ui davek, so dolotile lestvico davka v razmerju premoženja po«estnikov kla- \irjev in biljardov. Cirn bogatejfti je posestnik klavirja oz. biljarda, tern vec plata. Ilazume »e, da gre 1o »topnjeva- nje davčne lestvice samo do nujvišje za- konite tarife. Zakon od 5. avgusta 1917 it. 122«, ki je uvedel ta davek določuje : oprošCe- ni so tega davka klavirji in biljardi, ki se iiahujajo v poseuti producentov in tr- govcev; trgovec ne p)a/a tega davka tu di v slu6i«ju, da oddaja kla\irje oz. bi- Ijard« Barno v najem. liavno tako so oproščene tega davka ludi glasbene fiolc. Vinski davek in vlada. Zgodilo üc je, česar itaši vinograd- niki niso prifeakovali. UpaJi hiiio, da bo vlada rm vi ¦> željo vseh vi- iMjgradiiiškilj <»¦ -cij v državi zinJžala davek na vino. Vlada iii ugo- dila. ZariimJvo je, koko je odgovori- la. PoHlancu Jjudske stranke ßian- chiju je dal linan-čni minister odgo- vor, ki zasluži, da ga priobči in v ce- Joti: «Vlada je preštudiraLa tx> vpra- šanje in je sklenila, da z ozirom na. splošno dobro Jetino vseh pridclkov in z ozirom nia fiiiancni jxjlozaj drža- ve ne ugodi želji viiiogradnikov po spremembi vhmke&a, davka. Želim pa zagotoviti, da bom frel s primernimi ukrepi vinogradnikoin na roko, čim bodo to dovoJil<- razmere». Trdoglavost vJade, ki noče razumeti U»ht.nih razlogov, ki kli^ejo po zrnJža- nju vinskega davka, je nerazumljiva. Tako so bili zaman vsi veliki ria^ pori kmetskili orgajiizacij naš« drža- ve. Veliki iriterpelacija za z-nižanje davka, katero je -sestavil powlanec Miarescalchi, in ki jo je jx>dpisaJo 'nad petdeset jjosJaritcev iz vinorodnili krajev, je prišla oi> veJjavo vsled za- kJjuče-njia jmrlaineutanK-fii y.f.-,,,}^ nja. — Virgjlij Sček. Trxc zavarovalnica L y>UNlON Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK Gorlca, Corso V. E. 28-1. Zastopniki se Se spreimejo. Stran S «GORIŠKA STRAŽA» DRUSTVENE VESTN. Srpeniško bialiio ilmštvo «Stol» bo ime- lo T nedeljo 2'.i. t. m. ob V/> popoldne svcj redni obcini zbor. Vsi člani so rwinrosi-ni (In so v|e/i j., polnoštevilno. Srpenioa, 1?. decembra l'J&J. Adria čevlji inMek »CevljarsKe zaflrnge v Wirnu" Lastne prodajalne: Gorica, Corso G. Verdi 32 Trst, Via dei Rettori I. POZOR! na staro slovensko tvrdko Razprodajam pehištvo po jake znižanib cenah.in sicer Omare . . . od 200 lir naprej posteljnjake . , 90 „ „ vzmeti (šušte) „ 70 , , blazlne . . . , 60 , , kompletne spalnice 800 , . Velika izbera navadnlh in flnejših sob kakor tudi železnih posteljnjakov. Priporoča so Ant. Breščak največfa zaloga pohlštva na Gorlškem z lastno tovarno v Gorici, Via fi. Carducoi 14 (prej Gosposka ulioa) In V. C Favetti St. 3 V IDRIJI št. 473 sc oddaio pros tori, kjer je bil do sedaj meroskusni u- rad, z novim letom v najem. Po- jasnila daje lastnik France Kos v Idriji. ^css Nov zobozdravnik specialist za bolezni v ustih in na zobch M. U. dr. Lojz Kraigher 7. nemškim zobozdravniškirn izpitum sprcjcma v Gorici, na Travniku št. 20/1. DOMAČE PODJETJE. Trgovima potrobščm za ženska roč- na dela. Istotam se tudi sprejemajo naročila za izdelovanje perila ter vsakovrstnih ročnih del, kakor opre- mc 7JSL nevoste i. t. d. Priporo-čamo se prečastiti dmliovščini za corkveno vezenjo. «Ricamo», Via Miazzimi (Mu'nicipio) št. G, Gorica. Troovsko-ohrtDa zaöruga v Goricl, registrovana zaclruga z neomejoniiii jamstvom v likvidaciji, sklicuje po podpisanem likvidacijskem odbo- ru, ker je bil na dan IG. docembrn 1923. sklicaini občni zbor nesklepčen, v smislu § 35 zadružnih pravil diTigi OBČNI ZBOR zadružnikov v aiedcljo, tlnc 30. do. cembra 1923, ob 10. uri dop. v svojili uradnih prostorih v Trgovskem domu, vfhiod iz uüce Corso Vordi št. 24, I. nad strop je, z istim dncvnim redom: 1. Poročilo likvidacijskoga odbora; 2. Poro-čilo nadzorništva; 3. Potrj«nje letniili' račuinov za leto 1922; 4. Morebitno dopolmilne volitvo likvi- diacijskega odbora in nadzorništva, 5. Morebitni predlogi. Ta občni zbor bo sklopa.1 brez ozi ra na višino zastopano dclcžne g^av- nioe. V Gorici, dine 16. dooembra 1923. Likvidacijski odbor + i\azuitxij.iiliit, ua ji- v mirk, JS. (liT.e-mnra 1923. oh 18.^« ]tod!(!tgla težki bolezni, previdena z zakramenti za umirajoče, gospa Tereza Bajec soproga navnatelja Zadružn.e zveze v Gorici, gospodia Alojzija Bajca. Pogreb se vrisi v petek dnc, 21. I. in. ol) 9 >2 iz sanato- rija usmiljeoiih bratov (pri Južni postaji). Uradništvo Zadružnc zvezc v Gorici. Pošteno, zdravo in krcpko dekle sprejme za služkinjo vcčja druzi'na. Poizvedbe pri npravi «Gori.ško Stra- ž(!)>, via M'ameli 5. SLUŽABNICA, ki zna nekoliko kuba- ti, se sprejme takoj. Plača po dogovoro> Ponudbe na gospo Anico Ravnik, gosti'" na, Solkan (na placu). TEOD. HRIBAR (nasl.) - GORICA Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) Velika zaloga češkega plalna iz znane tovarne Regenchart & Rymann, vsakovrstno blago za poročence kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene imernet ivi n plaii za kože: lisic, kun, podlatic, zajcev, muck, veveric, jazbecev i. t. d., i. t. d. ¦^Sprtieioainpiilspaialvj!-» Walter Windspach aORICA . VIA CAROUCCI » mi- lijonov dinarjov brez vsakoga vplačiLa dclniČarjev potom zviša- nja nominalne vrednosti vsoh izdianih 250.000 delnic od Din. 100.— na Din. 150.—. Od občnegra zbora dm» 15. docembra t. 1. k tomu poobla&čcni upravni svet LjubljariHkc kroditne banke provaja na podlagi istega odloka Ministrstvta xa trgovino in industrijo nadaljno zvišanie delniške glavnice od 37 XU na 50 milijonov dinarjev z izdaio 83.333 novih delnic po Din 150'— nominale pod sledečimi pogoji: 1. Dosodanjim delnicarjern s« ponudi 41.666 dolnic v nomi'nal- neni iznosu 6,249.900.— Din. tako, da sincjo optirati na vsakih šcst starih delnic eno novo po tečaju Din 175.— teK qncl. V iz- vrscvaiiiju opcijo morajo prcdložiti d<}lni^arji stare dolnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedonih most k prekole- kovanju. Inozemskim delničarjem, ki no stanujejo v oncm iz- med subskripcijskih mest, ni troba vpoŠiljati delnic, tcmveč morajo le točno nazn&niti njihove številke in jih na raorebitno zalitevo prodložiti v prekolekovanje mestu, ki bi se jim v tern slu^aju naznanilo. Odlomki izpod 6 delnic sc ne upoštevajo. 2. Protivredmost vseh subskribiranih dolnic je plačljivia naon- krat takoj ob subskripciji. 3. Potrdila o pLačilu so morajo skrbno shraniti. 4. Subskripcija traja od 20. decembra da 31. decembra 1923. V Ljnbljani, dine 15. docembra 1923. V Ljubljani, dne 15. docembra 1923. 5. Kot subskripeijska rne.sta so določonia: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podrnžnioe v Brežicah, C;ju, šrnoml)u, Gorici, Kranju, Mariborn, Mctko- viču, Novem Sadn, Ptujn; Sarajevu, Splitu in Trstn; Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekarna banka ˇ Zagrebu; Živnostenska banka, filialka Wien; Živnostcnska banka v Pragi. 6. Ostale dekiice nove emisijo prevzamo gara>n.cTii sindikat, ki garantuje uspeih. nove emisije. 7. Vse nove delnice so delcžne dobička za leto 1924 in inuajo kupon za leto 1924. 8. Nove delnice se izroče subskribentom po rednem obCnem zboru, ki mu bo predložena bilanca zia 1. 1923, pri mestih, pri katerih so delnice vpisali. UPRAVNI SVET