MAREC 2024 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi Številka 1 Letn. XVII ISSN 1855-7511 Glasilo Občine Središče ob Dravi 50. OBLETNICA KULTURNEGA DRUŠTVA OBREŽ 1974-2024 Naproti 68. občinskemu prazniku z otvoritvijo PC Lipje Intervju s častno občanko in dušo kulturne tradicije Otilijo Kolarič Uredniški odbor Naši trenutki SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. ODGOVORNA UREDNICA Jana Čavničar POMOČNIK UREDNICE Samo Žerjav UREDNIŠKI ODBOR Špela Majcen Sok, Helena Pajek, Stanko Zebec JEZIKOVNI PREGLED Jasmina Vajda Vrhunec, s. p. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Arhiv Kulturnega društva Obrež (prvi nastop 1974 in skupinska fotografija marec 2024) CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA Jana Čavničar IZVEDBA, PRELOM IN TISK Kreativna PiKA, d. o. o. NAKLADA 750 izvodov NASLOV Uredniški odbor Sredica Občina Središče ob Dravi Trg talcev 4 2277 Središče ob Dravi ELEKTRONSKA POŠTA urednistvo.sredica@gmail.com ISSN 1855-7511 MAREC 2024 SREDiCA // 2 Naj vas na začetku prve letošnje Sredice prav lepo pozdravimo. V letošnjem marcu se je sestal novi uredniški odbor in se dogovoril o vsem potrebnem za izdajo aktualne številke. Današnji čas prinaša veliko količino informacij, zato je tudi po krajšem zimskem premoru v novi številki našlo prostor veliko različnih tem, ki jih delimo z vami. Kot veleva dolgoletna središka tradicija, se ob koncu meseca marca začnejo slovesnosti ob praznovanju našega občinskega praznika. Občinski praznik je vselej priložnost za obeležitev zgodovinskega spomina in posvetilo vsem generacijam, da se bomo vedno znali pogumno in samozavestno postaviti zase in za svoj kraj. Prav tako je odlična priložnost, da izkažemo spoštovanje in pohvalo najzaslužnejšim domačinom in organizacijam ter vsesplošnim pridobitvam na različnih področjih delovanja v občini. Vse te lastnosti in sposobnosti v sebi nosijo naši občani, ustvarjalci, ki so postavljali temelje za aktivnosti, ki so odsev izjemnega truda in trdega dela ter s katerimi se lahko vsi poistovetimo, saj smo ne nazadnje del vseh teh zgodb. Pomemben mejnik v svojem delovanju tako praznuje Kulturno društvo Obrež s svojimi sekcijami, predvsem zahvaljujoč gospe Otiliji Kolarič, ki smo jo zaradi njenih zaslug pri ustanavljanju in vodenju društva ter ohranjanju kulturne dediščine povabili k sodelovanju v tokratnem intervjuju in se sprehodili po bogati zakladnici njenih spominov na zlata leta obreške folklore v njenem najširšem smislu. Verjamemo, da boste ob njenih doživetih besedah začutili nekoliko nostalgije. Pridružujemo se čestitkam ob 50. obletnici društva, spomin na njihovo prelomno leto pa smo za vedno shranili na naslovnico tokratne Sredice – v različici nekoč in danes. Na svojem edinstvenem področju pa je oral ledino tudi takrat še študent, danes pa resen podjetnik Matej Skoliber, ki piše in odpira nova poglavja svoje domače pivovarne, ki bo kmalu začela poslovati na večje v svojih novih atraktivnih prostorih. Posebno mesto si zaslužijo tudi naši mladi upi – učenci vrtca Navihanček in Osnovne šole Središče ob Dravi, ki prav tako nizajo uspehe in dosežke. Tokrat jim je uspelo priti tudi v predsedniško palačo, kjer so pokazali svoj talent predsednici države. Otroci so res neizčrpen vir navdiha. Ljudje smo tisti, ki delamo zgodbe. Veseli nas, da jih je toliko, zato se že zdaj veselimo nadaljnjih. Želimo vam obilo užitkov ob prebiranju glasila in lepe praznike, ki so pred nami. »Kadar se pojavi veselje, mu moramo odpreti vrata in okna, ker nikoli ne pride ob nepravem času. (Arthur Schopenhauer) Cenjeni občanke in občani občine Središče ob Dravi! Ob 68. občinskem prazniku vam izrekamo iskrene čestitke in vas vljudno vabimo na spremljajoče prireditve, s katerimi bomo praznovali in obeležili naš občinski praznik. Pridružite se nam na OSREDNJI OBČINSKI PROSLAVI S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ, ki bo potekala v PETEK, 12. 4. 2024, ob 19. uri v kulturni dvorani Sokolana. Nastopajoči: Godba na pihala Središče ob Dravi, Osnovna šola Središče ob Dravi Po proslavi prisrčno vabljeni na pogostitev v šolsko telovadnico in na prijetno druženje. Ob našem skupnem prazniku vam želimo vse dobro. Župan Toni Jelovica z Občinsko upravo in Občinskim svetom Občine Središče ob Dravi Prireditve ob Občinskem prazniku Sobota, 30. marec, in nedelja, 31. marec, od 8.00 do 2.00 na Grabah Vüzem na Grabah (Mladinsko društvo Obrež) Ponedeljek, 1. april, ob 14.00 zbiranje pri vaškem domu Grabe Velikonočni pohod (DTV Partizan) Sobota, 6. april, ob 19.30 v Kulturnem domu Obrež Prireditev ob 50. letnici Kulturnega društva (Kulturno društvo Obrež) Torek, 9. april, ob 9.00 na igrišču pred telovadnico OŠ Tekmovanje upokojencev v kegljanju (Društvo upokojencev Središče ob Dravi) Sobota, 13. april, ob 15.00 pri Pivovarni Skoliber, Grabe 7 Otvoritev Pivovarne Skoliber (Pivovarna Skoliber) Sreda, 17. april, ob 18.00 v Kulturnem domu Sokolana Domoznanski večer–DRAVA, včeraj, danes, jutri (Krajevna knjižnica Središče ob Dravi) Petek, 19. april, ob 18.00 v Kulturnem domu Sokolana Prireditev Pozdrav kraju (Osnovna šola Središče ob Dravi) Sobota, 20. april, ob 10.00 se zberemo pred Osnovno šolo Kog Tradicionalni pohod braniteljev meje 1991 (OZVVS Ormož) Zaključek pohoda v Kulturnem domu Sokolana ob 12. uri Sobota, 20. april, ob 13.00 na igrišču pred Sokolano Turnir v malem nogometu za pokal občine Središče ob Dravi (DTV Partizan) Torek, 9. april, ob 10.00 v Kulturnem domu Sokolana Dan odprtih vrat (Zdravstveni dom Ormož) Nedelja, 21. april, ob 11.00 v Kulturnem domu Sokolana Srečanje starejših občanov (Društvo upokojencev Središče ob Dravi) Četrtek, 11. april od 11.00 do 13.00 v Muzeju NOB Odprta vrata Muzeja (KO Zveze združenj borcev NOB) *Možne so manjše spremembe programa. Četrtek, 11. april, ob 12.00 pri spomeniku na Trgu talcev Svečanost v spomin žrtvam NOB (Občina Središče ob Dravi) Kulturni program OŠ Središče ob Dravi; govor in položitev venca KO ZZB; praporščaki DU, PGD Obrež in Središče ob Dravi ter LD Središče Petek, 12. april, ob 19.00 v Kulturnem domu Sokolana Osrednja proslava ob občinskem prazniku (Občina Središče ob Dravi) Kulturni program: OŠ Središče ob Dravi, Godba na pihala Sobota, 13. april, ob 12.00 pri Poslovni coni Lipje Otvoritev Poslovne cone Lipje (Občina Središče ob Dravi) VABILO NA SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Vljudno vabljeni na družabno srečanje starejših občanov v okviru 68. občinskega praznika Občine Središče ob Dravi. Prireditev bo v nedeljo, 21. aprila 2024, ob 11. uri v Kulturnem domu Sokolana. Nastopajoči: Osnovna šola Središče ob Dravi. Kulturnemu programu bo sledila pogostitev in prijetno druženje. Prijazno vabljeni. Toni Jelovica, župan SREDiCA // 3 Spoštovani! Občina Središče ob Dravi je zaključila z izgradnjo 1. faze Poslovne cone Lipje v Središču ob Dravi. Nova poslovna cona bo zagotovila prostor za obstoječa in nova podjetja. Predstavlja ključen korak v prizadevanju za spodbujanje gospodarske rasti ter ustvarjanje novih delovnih mest in novih poslovnih priložnosti za razvoj Središča ob Dravi. Vabimo vas, da se nam pridružite v soboto, 13. 4. 2024, ob 12. uri na SLAVNOSTNI OTVORITVI POSLOVNE CONE LIPJE (PC LIPJE), s katero bomo proslavili zaključek izgradnje in komunalne opremljenosti cone. Otvoritev bo potekala na lokaciji novozgrajene PC Lipje za bencinskim servisom Petrol Središče ob Dravi. Prisrčno vabljeni v našo družbo! Toni Jelovica, župan Občinska uprava Občine Središče ob Dravi Prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« Občina Središče ob Dravi je sodelovala na javnem pozivu Skupaj za večjo varnost, namestitev prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«, ki ga je razpisala Javna agencija RS za varnost prometa, in je ena izmed 15 občin, ki so 11. marca 2024 v brezplačni najem prejele prikazovalnik hitrosti »Vi vozite«. Prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« bo nameščen ob državni cesti, v neposredni bližini osnovne šole, in bo meril hitrost voznikov v smeri iz Grab proti Osnovni šoli Središče ob Dravi. Po glavni prometni cesti skozi Središče ob Dravi vsakodnevno prepelje veliko število motoriziranega prometa, katerega velik delež predstavlja tovorni promet. Na tej relaciji, kjer poteka tudi (varna) šolska pot, je pogosto opažena prekoračena največja dovoljena hitrost 50 km/h, s čimer je ogrožena varnost ostalih najranljivejših udeležencev v prometu. Namen postavitve prikazovalnika hitrosti »Vi vozite« je, da se opozori voznike na njihovo hitrost vožnje in se s tem omogoči večja varnost vseh udeležencev v prometu. Prikazovalniki hitrosti so se že v preteklosti izkazali kot učinkovito sredstvo za takojšnje zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih. Prehitra in neprilagojena hitrost vožnje je še vedno zelo pogost vzrok prometnih nesreč s hujšimi posledicami. Omejitev hitrosti in predvsem dosledno spoštovanje teh omejitev sta zato ključnega pomena, predvsem v naseljih, saj so posledice prometnih nesreč ob večjih hitrostih večje. Občina Središče ob Dravi Zahvala za Središki advent 2023 Občina Središče ob Dravi se iskreno zahvaljuje vsem društvom in posameznikom, ki so sodelovali in obogatili lanski središki advent, ki je lepo uspel. Podjetju Dogša, d. o. o., se še posebej zahvaljujemo za njihovo donacijo v višini 500 evrov, ki se je uporabila za nabavo Miklavževih daril za otroke. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj za vso pomoč. OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA Splošne informacije glede prispevkov Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo), oglase, rešitve križank in nagradnih vprašanj pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate tudi v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla predvidoma ob koncu meseca junija. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 10. junij 2024. Glasilo Sredica izhaja štirikrat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi in v elektronski obliki na spletni strani: http://www.sredisceob-dravi.si. Izdajatelj glasila je Občina Središče ob Dravi. SREDiCA // 4 Jelka Zidarič Trstenjak, direktorica Občinske uprave Občine Središče ob Dravi Priprave na izvedbo komasacije Obrež Občina Središče ob Dravi pristopa k izvedbi projekta komasacije kmetijskih zemljišč na območju naselij Obrež in Grabe. Sam projekt in predvideno območje sta bila prisotnim lastnikom kmetijskih zemljišč predstavljena 12. 2. 2024 v prostorih Kulturnega doma Obrež. Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo enotnejši kompleks parcel, pri čemer se velikost in vrednost parcel ohranita. Pri komasaciji nastanejo nove samostojne parcele in meje obstoječih parcel se spremenijo. Pri komasaciji se ustvarijo nove potne mreže, kjer se vsem lastnikom omogoči dostop do njihovih parcel. Zdaj dostop do parcel praviloma poteka po zasebnih zemljiščih, na podlagi služnostnih ali drugih dovoljenj. Območje, ki je predvideno za izvedbo komasacije, zajema 237 ha zemljišč, kjer je 127 lastnikov. Mnoge občine v Podravju so komasacije že izvedle in so kmetje z ureditvijo zelo zadovoljni, saj prinaša mnoge prednosti in več obdelovalne zemlje. Tudi v programskem obdobju 2021–2027 so zagotovljena sredstva za izvedbo komasacij, namakalnih sistemov in drugih agrarnih operacij. Predvideno je tudi do 100-odstotno sofinanciranje vseh opravičenih stroškov investicije. Da lahko Občina Središče ob Dravi pristopi k pripravi dokumentacije, ki je potrebna za uvedbo postopka in prijavo na razpis, pa je potrebno soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč na tem območju. Z začetkom komasacijskega postopka se morajo strinjati lastniki, ki imajo v lasti vsaj 2/3 vseh zemljišč. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka upravni enoti poda investitor komasacije (občina), ki predlogu priloži tudi vso potrebno dokumentacijo. Postopek komasacije se uvede z odločbo pristojne upravne enote, ki se vroči vsem lastnikom zemljišč na komasacijskem območju. Enkrat letno ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, oziroma njegova Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja objavi javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacijskega postopka. Na razpis se lahko prijavi občina, ki priloži potrebno dokumentacijo. Ker bo razpis za sofinanciranje predvidoma odprt v kratkem, je treba začeti postopke, in sicer: 1. imenovanje komasacijskega odbora, 2. pridobitev soglasij lastnikov, 3. pripravo osnutka – idejne zasnove, ki se pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za odločitev o potrebnosti presoje vplivov na okolje, 4. pridobivanje soglasij od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijskogozdarske zbornice, ki podata mnenje o upravičenosti investicije oziroma komasacije, in pridobivanje soglasij od družb ELES, DARS, ARSO in drugih. Nekaj lastnikov je svoj interes za izvedbo komasacije že podprlo, in sicer tako, da so podpisali izjave o strinjanju s postopkom komasacije. Drugim lastnikom je občina prav tako poslala dopise s priloženimi izjavami in jih zaprosila za vračilo podpisanih. Občina Središče ob Dravi bo s postopkom nadaljevala samo, če bodo lastniki izrazili zadosten interes in strinjanje z izvedbo komasacije. Občina Središče ob Dravi Obvestilo občanom glede namere Vlade RS o postavitvi izpostave azilnega doma na območju občine Središče ob Dravi Vlada RS je dne 29. 2. 2024 sprejela sklep, da se na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje (Brežice) in Središče ob Dravi organizirata izpostavi azilnega doma za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito. V ta namen naj bi uredili začasne nujne objekte za čas trajanja višje sile, največ za tri leta. Ta odločitev je bila sprejeta enostransko, brez posvetovanja in privolitve lokalnih skupnosti ter brez vnaprejšnjega obveščanja občanov. Občina ostro nasprotuje nameri in takšnemu grobemu poseganju v lokalno skupnost, ki zavrača temeljne SREDiCA // 5 demokratične vrednote pravnega reda v RS, kot so transparentnost, pravičnost in sodelovanje, pa tudi iz varnostnih, družbenih, ekonomskih, socialnih, okoljskih idr. razlogov, ki bi neposredno prizadeli življenjsko okolje naših občanov in širše. Občina je obravnavo predlagane namere Vlade RS o postavitvi azilnega doma izredno uvrstila na 9. redno sejo Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi dne 6. 3. 2024 in jo zaradi velikega zanimanja odprla za javnost. Seje sta se udeležila tudi Katarina Štrukelj, direktorica Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, in Beno Meglič, direktor Policijske uprave Maribor. Župan, občinska uprava in zbrani svetniki na svoja vprašanja in razpravo od državnih gostov niso prejeli nobenih konkretnih odgovorov na svoja vprašanja glede ključnih vprašanj o problematiki. Zaradi postavitve azilnega doma v Središču ob Dravi je nato 13. 3. 2024 prvič potekala tudi izredna seja občinskih svetov vseh treh občin: Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž, na kateri so občinski svetniki obravnavali namero Vlade RS, da v Središču ob Dravi začasno postavi azilni dom. Potek seje se je zaradi zagotovitve sodelovanja javnosti pri tako pomembnem vprašanju predvajal v živo na velikem platnu pred Sokolano. Svetniki vseh treh občin so soglasno sprejeli sklepe, da nasprotujejo kakršnikoli vzpostavitvi azilnega doma oziroma nastanitvi nezakonitih migrantov na območju vseh treh občin, da zahtevajo spremembo zakonodaje, pri čemer je o tovrstnih odločitvah potrebno obvezno soglasje občine ali posvetovalni referendum ter da se začne s peticijo proti postavitvi azilnega doma. V sklepih se je pozvalo Vlado RS tudi k ponovni vzpostavitvi šengenske meje zaradi zagotovitve večje varnosti in nadzora migracijskih tokov. Cilj peticije je bil, da Vlada RS svoj sklep v celoti prekliče in ponovno prouči druge možnosti in druge lokacije za vzpostavitev azilnega doma. Župan Občine Središče ob Dravi Toni Jelovica in župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak sta v sredo, 20. 3. 2024, pred udeležbo na 35. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru RS na Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti vložila podpise peticije zoper postavitev azilnega doma v Središču ob SREDiCA // 6 Dravi. Vse tri občine (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) so v tem kratkem času zbrale 3437 podpisov nasprotnikov postavitve azilnega doma. V četrtek, 21. 3. 2024, je bil sklican zbor občanov za območje celotne občine Središče ob Dravi. Na zboru občanov so bila upoštevana mnenja in stališča, ki so jih naši občani izrazili v zvezi s problematiko postavitve azilnega doma na območju občine Središče ob Dravi, ter na podlagi tega sprejeta stališča in oblikovani sklepi, ki jih bo Občina Središče ob Dravi naslovila na Vlado RS in ostale pristojne državne organe. Dokument vam podajamo v nadaljevanju. SKLEPI ZBORA OBČANOV Z DNE 21. 3. 2024 Na podlagi 138. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a), 45. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 57. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi, št. 4/16) ter v želji po zagotovitvi transparentnosti, javnosti in pravice do soodločanja v zadevah, ki se nanašajo na lokalno skupnost, smo občani občine Središče ob Dravi, zbrani na zboru občanov dne 21. 3. 2024, sprejeli naslednja stališča in sklepe: 1. Kot občani našega območja izražamo močno nasprotovanje predlagani lokaciji za postavitev izpostave azilnega doma. Ta lokacija ni primerna glede na varnostne, okoljske, socialne gospodarske in družbene vidike, kot je že bilo sprejeto na občinskih svetih občin Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž ter obrazloženo v sprejetih sklepih in vloženi peticiji. 2. Poudarjamo pomen vključenosti lokalne skupnosti pri odločitvah, ki neposredno vplivajo na naše življenje, varnost in okolje. Vlado RS pozivamo, da sprejeti sklep razveljavi in pri prihodnjih odločitvah o podobnih zadevah vključi predstavnike lokalne skupnosti ter upošteva njihove pomisleke in potrebe. 3. Ugotavljamo, da je bila odločitev Vlade RS sprejeta brez zadostne transparentnosti, javnosti in upoštevanja pravice občanov do soodločanja v zadevah, ki pomembno vplivajo na naše življenje in okolje. Zahtevamo, da se občani v prihodnje ustrezno vključijo v vse faze odločanja glede projektnih in razvojnih vprašanj, ki se nanašajo na našo lokalno skupnost, ter da se njihova mnenja in pomisleki resno upoštevajo. 4. Opozarjamo na kršitev človekovih pravic, ki bi lahko izhajala iz neprimernega postopanja Vlade RS, in zahtevamo, da se vsi postopki, ki se nanašajo na azilni dom, izvajajo v skladu s temeljnimi načeli demokracije, človekovih pravic in pravičnosti. 5. Zahtevamo, da Vlada RS ponovno pregleda odločitev o postavitvi izpostave azilnega doma na našem območju ter upošteva skrbi in mnenja lokalne skupnosti, kot so že bila izražena v sklepih in vloženi peticiji. 6. Kot občina, ki spoštuje načela demokracije in kjer se odločitve sprejemajo sporazumno, obsojamo potek sprejema sklepa, ki je določil lokacijo za postavitev izpostave azilnega doma na mejnem prehodu s sosednjo državo Republiko Hrvaško, od koder begunci prehajajo. K temu dodajamo, da spadamo v obmejno problematično območje, kjer bi država morala vlagati v razvoj, in da postavitev azilnega doma pomeni dodatno degradacijo našega prostora. 7. Zbor občanov se zavezuje, da bo nadaljeval svoje prizadevanje za zagotovitev transparentnosti, javnosti in pravice do sodelovanja v javnih zadevah ter bo uporabil vse ustrezne demokratične in zakonite načine za uveljavljanje svojih stališč in zahtev. 8. S temi sklepi Zbor občanov jasno izraža svoje nestrinjanje s postopkom, ki je v nasprotju z demokratičnimi načeli vključenosti in sodelovanja lokalne skupnosti pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje. 9. Ta sklep se bo posredoval Vladi RS in drugim pristojnim organom ter bo javno objavljen za informacijo vseh zainteresiranih strani. Sprejeto na Zboru občanov v Središču ob Dravi, dne 21. 3. 2024 Občina Središče ob Dravi bo v nadaljnjih korakih izkoristila vsa redna in izredna pravna sredstva zoper škodljivi in enostranski sklep Vlade RS, št. 214004/2024/2 z dne 29. 2. 2024, ki je bil sprejet na 93. redni seji Vlade RS v zadevi postavitve azilnega doma v Središču ob Dravi. V mesecu marcu bo tako najprej sprožen upravni spor na Upravno sodišče RS. Nadaljnja obvestila in informacije objavljamo redno na občinski spletni strani, prav tako smo vam dostopni za vsa vprašanja in informacije, saj se zavedamo, da gre za okoliščine, ki bodo vplivale na celotno skupnost. Občina Središče ob Dravi Obravnava občinskih svetov vseh treh občin o nujnosti vzpostavitve satelitskega urgentnega centra v Ormožu Poleg obravnave azilnega doma v Središču ob Dravi so svetniki vseh treh občin na izredni seji z dne 13. 3. 2024 razpravljali in se opredelili še do enega skupnega problema, ki se dotika osnovne in nujne zdravstvene oskrbe občanov občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Nov načrt vzpostavitve satelitskih urgentnih centrov, ki so bili določeni z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (v nadaljevanju Uredba) določa samo 15 satelitskih urgentnih centrov po državi, pri čemer za vzhodni del Slovenije ni predviden noben satelitski urgentni center. Na sejo s strani ministrstva za zdravje ni bilo nikogar od povabljenih gostov, da bi vsaj pojasnili svoje odločitve, ki postavljajo naše občane v neenakovreden položaj pri kakovosti zdravstvene oskrbe, strokovne podpore in dostopnosti občanov do zdravstvene oskrbe. Občinski sveti vseh treh občin zahtevajo spremembo Uredbe in vztrajajo, da se na podlagi nove Uredbe zagotovi vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov tudi na območju Podravja, v Ormožu. Svetniki so izrazili enotno stališče, naj Ministrstvo za zdravje razmisli o posledicah, ki jih prinaša navedena Uredba, in da si naši občani zaslužijo enakovredno zdravstveno oskrbo, zato si ne smemo dovoliti, da se v primerjavi z ostalimi deli Slovenije počutijo manjvredne, v strahu za življenje in v negotovosti, ali bo nujna medicinska pomoč prispela pravočasno. Ko gre za življenje, namreč šteje vsaka sekunda, vsak si zasluži kakovostno in hitro oskrbo, vsak si zasluži priložnost za življenje in vsak državljan je enak. Ne želimo, da se že tako dolga pot do pomoči še podaljša. Za zahtevo vzpostavitve satelitskega urgentnega centra v Zdravstvenem domu Ormož se je prav tako 13. 3. 2024 sprožila peticija zbiranja podpisov za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra v Ormožu. SREDiCA // 7 Zdenka B. Slavič, Turistično društvo Središče ob Dravi Veliko dogajanja v Turističnem društvu Središče ob Dravi Med najpomembnejše dogodke lahko umestimo zasaditev cepiča najstarejše trte na svetu, žametne črnine oziroma modre kavčine z mariborskega Lenta. Že prireditev v Mariboru ob prevzemu potomke trte, ki je zapisana v Guinnessovo knjigo, je bila zelo svečana in za prejemnike velika čast. Znanstveno ugotovljeno je trta stara vsaj 450 let. Po Sloveniji je posajenih 150 njenih potomk, v tujini pa še dodatni 102. Podobna svečanost je bila v našem Središču ob Dravi ob zasaditvi potomke trte. Že kadar slišimo domačo godbo na pihala, vemo, da nam naznanja nekaj pomembnega. Godbeniki so zaigrali v čast trti in zadovoljstvu gostov, ki so spremljali sajenje trte. Ženska vokalna skupina JUA je v uvodu zapela prleško himno »Dere sem jos mali bija«, pozneje pa še En hribček bom kupil. S svojo prisotnostjo nas je počastil in nagovoril župan Občine Maribor Saša Arsenovič, nato pa oskrbnik najstarejše trte – mestni viničar Stane Kocutar. Tudi domači župan Toni Jelovica je pozdravil vse navzoče in trti zaželel lepo rast. Zelo zanimivo pa je bilo med nami videti tudi »kronane glave« – 1. vinskega kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric Tilna Sedlaka in kar štiri vinske kraljice. Kot je že prej v svojem govoru povedal naš župan, ima velike zasluge za to, da je tudi v Središče prišla znamenita trta, predsednica SREDiCA // 8 Turističnega društva Središče ob Dravi Dragica Florjanič. S pozdravom in nagovorom vseh zbranih je tudi ona dodala svoj del k slovesnosti. Trto sta zasadila Stane Kocutar in naš oskrbnik trte Silvo Sedlak. Program prireditve je vodil priznani in uveljavljeni voditelj Peter Kirič. Suvereno kot vedno. Domači župnik Jože Urbanija je trto blagoslovil in ji zaželel, da bo lepo rasla in dobro rodila. Sama pa sem dodala še prijazno pesmico Manka Golarja, ki nas popelje med vinske griče, kjer domuje čriček in poje veselo pesem klopotcu in »grozdeku«. Za Središče nič manj pomembna in organizacijsko zahtevna prireditev pa je bilo pustovanje oziroma »Središki fašenk«, ki ga že 28 let organizira Turistično društvo Središče ob Dravi. Potrebno je mnogo priprav, usklajevanj, finančnih sredstev in dobre volje ter sodelovanja z drugimi društvi in organizacijami. Sodelovalo je 593 mask. Letos so komisijo najbolj prepričale naslednje maske: med vrtčevskimi skupinami Vsi za enega, eden za vse iz Miklavža pri Ormožu, med šolskimi maskami Središki dom upokojencev 1. razreda Osnovne šole Središče, med skupinskimi maskami brez vozil Mamma Mia iz DTV Partizan in med maskami z vozili Obrške papige Mladinskega društva Obrež. Čestitke vsem maskam. Skupina 22 članov Turističnega društva Središče ob Dravi je letos ponovno pripravila masko, tokrat etnološko Brotva – trgatev in vse, kar je povezano z njo: grozdje – belo in rdeče, »pütarji s pütami« (brentami), gospodar s pletenko vina, ki so ga bili deležni tudi gledalci in »brači«, pa gospodinja, ki je ponujala potice in druge dobrote. Skratka, zelo zanimivo in nagrajeno. Na fašenku v Nedelišću je središka skupina med 1440 sodelujočimi maskami osvojila prvo mesto. Čestitke! V Ormožu so ocenjevali maske po tematiki in med etnološkimi maskami so središki »grozdeki« zasedli prvo mesto. Ponovno čestitke! V povorki po Središču domači maskiranci niso mogli tekmovati z ostalimi, ker so bili preveč zaposleni z organizacijo prireditve, ki je dobro uspela. Toliko bolj veselo in prijazno pa je bilo gostovanje pri članih Društva Sožitje Ptuj v Gajevcih, kjer so pripravili pustovanje v dvorani. Prišli so tudi kurenti in člani drugih društev Sožitja v maskah. Nikakor pa ne smemo pozabiti na sejem Alpe-Adria (31. 1.3. 2. 2024), na katerega so se vsak dan vozili člani našega društva in predstavljali naše kraje, občino Središče in celotno destinacijo Jeruzalem, s propagandnim materialom in dobro hrano. Doma smo pripravljali razna peciva, pijačo in obložene kruhke z zaseko in mesom iz »tünke«, kar je značilnost naše kuhinje. Bilo je naporno, a kljub temu prijetno kot vedno, ko poneseš drugam prijaznost in si je deležen tudi sam. Se tega zavedamo dovolj? In še kar ni konec dejavnosti. Po sajenju cepiča vinske trte smo se člani odpravili v Sokolano na zbor članov društva, s prijatelji in gosti prijetno poklepetali in uspešno zaključili še eno leto našega delovanja. Špela Majcen Sok 90 let Albina Severja Verjetno vsi dobro poznamo Severjeve iz Šalovcev, tiste, ki imajo »piceke«. To uspešno zgodbo je leta 1967 začel pisati Albin Sever, ki je na svoji domačiji v Šalovcih kot prvi v širši okolici začel s piščančjerejo. Gospod Sever je letos praznoval 90 let. Ko sem se odpravljala k njemu, sem vedela, da je to tisti gospod, ki sem ga vedno videvala v cerkvi kot strica, ki je pobiral denar med mašo, odklepal vrata, ko smo vstopali, in skupaj z gospodom Cirilom Špendijo skrbel za cerkev. Ko sva se pogovarjala, mi je pripovedoval razne zgodbe o njegovem delu v cerkvi. Bilo jih je kar dosti, saj je v cerkvi deloval že od najstniških let. Dejal je, da je hvaležen gospodu župniku in danes že pokojnemu prijatelju Cirilu za vsa skupna leta, preživeta v cerkvi. Najin pogovor se je začel v letu 1967, ko je Albin svoje starše peljal na Marijo Bistrico k maši in tam pri eni hiši zaslišal čivkanje. Iz radovednosti je stopil do lastnika hiše in ga povprašal, kaj točno je to. Ko je izvedel, da gojijo piščance in od tega živijo, je tudi njega prešinila ideja, da se preizkusi v tem poslu. Za začetek je kupil 300 piščancev, ki jih je redil doma, v hlevu v gajbicah, in jih nato prodajal. Zaradi vedno večje prodaje je nabavljal vedno več piščancev in že začel širiti posel. Ker piščanci za uspešno rast in razvoj potrebujejo toploto, so jih pozimi morali ogrevati. Okrog leta 1970 jih je prizadel požar, ki jim je vzel vse hleve in piščance. Spet je bil na začetku. Iz prihrankov in prejete odškodnine je začel z gradnjo gospodarskega poslopja, v katerem so na začetku gojili 6.500 piščancev. Kmalu zatem so leta 1976 zgradili nov »kurjak« farmo, v katerem so imeli prostora za kar 11.000 piščancev. Ko se je zgradila nova farma, se je tudi zanje delo olajšalo, saj so takrat uvedli avtomatsko hranjenje piščancev po traku. Še vedno pa je bilo na farmi ogromno dela, saj so zraven piščancev še vedno imeli drugo živino in vinograde, ki jih je bilo treba obdelovati. Tudi vso hrano so na poljih pridelali sami. Po osamosvojitvi je posel začel prevzemati sin. Leta 1996 so zgradili tudi klavnico in piščance prodajali po celi Sloveniji. Leta 2018 se je proizvodnja povečala in danes redijo kar okrog 39.000 piščancev. Gospod Albin je tako zgradil nekaj velikega, kar še dandanes uspešno ohranjajo njegovi nasledniki. Gospodu Severju ob njegovem jubileju želimo veliko zdravja, sreče in dobre volje ter se mu iskreno zahvaljujemo, da smo ga lahko obiskali. Uredniški odbor se iskreno zahvaljujemo gospe in podjetju Marko Lukreciji Štamberger Štamberger, s. p., za pomoč pri nastajanju decembrske številke. SREDiCA // 9 Helena Pajek Gremo k Anici Ob glavni cesti na Grabah stoji stara zgradba, ki nosi častitljivo letnico svojega nastanka, vendar uspešno kljubuje zobu časa. Najbrž zato, ker se za debelimi vhodnimi vrati skriva njeno srce. Anica Trstenjak se je leta 1981 s svojim kolesom Pony prvič pripeljala iz Frankovcev v Bife Hercog, kjer je dobila svojo prvo zaposlitev. Kot osemnajstletno dekle se je v gostilni priučila osnov dela, naučila se je poslušati ljudi, postala človek človeku in delo z ljudmi začela doživljati kot svoje poslanstvo. Anica je leta 2011 postala najemnica prostora in odprla Bar pri Anici. Gostilna je postala njen drugi dom, kjer je preživljala dneve od 7. do 22. ure, in to vsak dan v tednu. Del dneva ji je pomagal mož Joža, da si je Anica lahko oddahnila ali imela čas za delo doma. V vseh teh 13 letih ni poznala dopusta ali bolniške. Bila je predana svojemu delu in gostom ter vsako jutro točno ob istem času odprla vrata gostilne. V Baru pri Anici že 30 let ob kavi najde svoj trenutek miru in druženja skupinica prijateljev, prav tako ima tam svoj prostor in čas tudi skupina »kartašev«, ki dnevno igrajo igro šnopsa. V baru ima svoj prostor tudi mucek Taček, ki je z Anico že od njenega odprtja gostilne pred 13 leti. Takrat mladi pritepenec, danes pa že ostareli mačkon ne spreminja svoje rutine in v gostilno še vedno redno zahaja. Vsa ta leta je bil to prostor, kjer so se srečevali ljudje začele so se nove ljubezni in sklepala prijateljstva, najdeni so bili sogovorci za osebne težave, praznovali so se rojstni dnevi, predstavljal je oddih kmetom med delom, bil je postanek nedeljskim mašnikom, sklepali so se posli in živelo se je življenje. Anica si je vedno vzela čas za svoje goste, z njimi pokramljala ali pa jim nudila pogovor, ki so ga sogovorci potrebovali. Gostilna je bila odprta za vse ljudi in vsi so se v njej tudi počutili dobrodošli. Priljubljenost gostilne je bila v zadnjih mesecih velika, zato je bilo pričakovati polno gostilno tudi na zabavi ob odhodu Anice v pokoj. Anici so ta dan mnogi izrazili spoštovanje in ji privabili nemalo solz na obraz. Še danes, ko spregovori o tem, jo oblijejo solze. … in nastopil je 31. januar 2024, ko je bil Bar pri Anici zadnjič odprt. Ob Anici je ta dan do konca vztrajala »njena mladina«, kot je svoje goste pogosto poimenovala. Zaključila se je zgodba Gremo k Anici in začela se je zgodba Pri Renati. Lastnik objekta je Renati Bubek ponudil možnost najema le nekaj dni pred koncem januarja. Renata in njen mož Ciril sta vedno imela željo po svoji gostilni enkrat v prihodnosti in zdaj sta dobila priložnost. Renata rada prisluhne ljudem in tako je zaznala stisko, ker ne bomo več imeli vsega tega, kar nam je do tedaj nudila Anica. Prav zaradi tega smo dobili gostilno Bar pri Renati, Emanuel Bubek, s. p. Novi najemniki so pogumno vstopili v velike čevlje predhodnice in se uspešno spopadajo z SREDiCA // 10 dodatno poslovno potjo. Gostilna je še vedno stičišče ljudi, kjer se vsak gost počuti prijetno, domače in vabljeno. To je gostilna, ki je ustvarjena za nas, domače ljudi, kjer staro pohištvo nudi občutek domačnosti, topla peč občutek topline, cene pa so prijazne. To je prostor, kjer lahko v miru spiješ toplo kavo ali mrzlo pivo s prijatelji. Jana Čavničar in Ekipa Pivovarne Skoliber Od varjenja idej do piva Slavnostna otvoritev nove Pivovarne Skoliber na Grabah Začetki Pivovarne Skoliber segajo v leto 2010, ko se je njen ustanovitelj Matej začel spogledovati z idejo o varjenju piva in takrat »malo za šalo, malo zares« v domači garaži, v alfi za kuhanje, zvaril svoj prvi lager. Matej je leta 2011 diplomiral iz živilske tehnologije, natančneje iz enologije oziroma kvasovk v vinu. Kljub temu je svoje poslanstvo našel v pivovarstvu, ne v vinarstvu. V regiji, ki je poznana po vinu, je seveda zaradi tega še posebej zanimiv, obenem pa s tem kaže svoj inovativni duh in predanost obrti. Kar je bilo sprva mišljeno zgolj kot hobi, pa je hitro preraslo v profesionalno dejavnost in zgodbo o uspehu. Lager piva iz Pivovarne Skoliber so namreč hitro postala priljubljena in prepoznavna po svojem značilnem logotipu bikove glave in dodelani grafični podobi pivovarne. Pivovarna je svoj večji preskok doživela lansko leto (2023), ko so se odločili za precejšnjo finančno investicijo preureditev starega kmetijskega poslopja in dograditev novega objekta, vse za namen pivovarne in destilarne. Projekt je bil delno sofinanciran tudi iz evropskih sredstev, za katera je uspešno kandidiral in bil izbran na razpisu. Celoten objekt danes meri približno 600 m2 in je v grobem razdeljen na dva dela – proizvodni del (varilnica, polnilnica, destilarna, skladišče) in Tap Room (trgovina, degustacijski prostor s teraso). Moderna 1000-litrska varilnica ima letno proizvodno kapaciteto 60.000 l. Celoten sistem poganja lastna sončna elektrarna. Novi prostori in sodobnejša pivovarska oprema so omogočili boljše delovne pogoje, kakovostnejši proces dela, doslednejše spremljanje proizvodnega procesa (monitoring) in seveda veliko dodatne motivacije za delo. Prvo šaržo piva so tako v novih prostorih zvarili že v novembru 2023. Že od samega začetka je pivovarna usmerjena v varjenje piv spodnjega vrenja – stil lager, ki nastaja po naravni poti, nefiltrirano, nepasterizirano. Recept za Skolibeer, ki je Skolibrovo najprepoznavnejše pivo, se je z leti ter sorazmerno z znanjem in izkušnjami Mateja nadgrajeval in izboljševal, prilagajal potrebam pivcev, obenem pa je vseskozi ohranjal njegove najbolj tipične lastnosti – svežino, lahkotnost in pitnost. V Tap Roomu, kjer je točilnica, je možno poskusiti vse njihove proizvode – svetli in temni lager (Skolibeer in Black Bull) ter različne destilate, pri čemer je možno vse proizvode tudi kupiti in odnesti s seboj. Prostor nudi prijeten in skrbno opremljen ambient, kjer lahko preprosto uživate ob pivih neposredno iz pipe in se sprostite na krasni sončni terasi ob pogledu na dolino reke Drave. V prijetnem vzdušju Tap Rooma vas bodo ob pogledu na stene pritegnile promocijske fotografije, ki izvirajo še iz časa Matejevih začetkov in so v podporo pivovarni Skoliber nastajale s pomočjo prijateljev, sošolcev, družine. To so spomini na leta skupnega druženja, kaljenja, odraščanja in novih idej. Zahvala in poklon vsem – družini in prijateljem za vso pomoč, ki je zagnala celotni projekt. OTVORITVENI DOGODEK – SOBOTA, 13. APRILA Nova Pivovarna Skoliber uradno odpira svoja vrata v soboto, 13. aprila 2024, ob 15. uri v sklopu dogodkov občinskega praznika. Dogodek bo odprt za javnost, saj si ekipa Pivovarne Skoliber želi, da jih spozna čim več ljudi, predvsem poznavalcev in ljubiteljev dobrega piva. Na voljo bodo brezplačni SREDiCA // 11 vodeni ogledi pivovarne, in sicer ob 16., 17. in 18. uri. Obiskovalci bodo lahko uživali tudi ob dobri hrani, za kar bosta poskrbela Glowen – Pizza Fabrika in Iskreno gostinstvo. Za postrežbo destilatov bo poskrbel Rolling bar. Ker pa si želijo, da na dogodek in iz njega vsi prispejo varno, bodo organizirani tudi brezplačni avtobusni prevozi na relaciji Ormož–Grabe–Ormož. Skratka, obeta se pester dan. Vabljeni vsi, ki si želite pobliže spoznati zgodbo Pivovarne Skoliber, spoznati in poskusiti njihove proizvode ter način dela. Obratovalni čas pivovarne bo od otvoritve naprej: ob petkih od 16. do 22. ure in ob sobotah od 14. do 22. ure. OBRATOVALNI ČAS PIVOVARNE (velja od 13. aprila naprej) Petek 16.–22. ure Sobota 14.–22. ure Pivovarna Skoliber je plod dolgoletnega dela, raziskovanja, poglobljenega znanja in nenehnih izboljšav. Nastala je iz ustvarjalnosti in strasti lastnika Mateja Skolibra do pivovarske panoge. No, zgodba se tukaj ne zaključi … Ekipa Pivovarne Skoliber z Matejem na čelu nadaljuje svojo uspešno pot, usmerjeno še na kakšno novo področje pijač in sveže ideje, ki jih bodo lahko v prihodnje dodatno ponudili svojim gostom in obiskovalcem. Ana Munda, Godba na pihala Središče ob Dravi Naše navadno življenje Leto je spet naokrog in po odlično izpeljanem programu v letu 2023 smo si godbeniki privoščili malo spremembo. Mi smo napeli možgane, naši instrumenti pa so si malo oddahnili, saj smo vsi bili že globoko zatopljeni v naš naslednji projekt Fašenk v Središču. Idejo za letošnjo masko smo črpali kar iz našega preteklega koncerta. Nadeli smo si mačja ušesa, tačke in rep, si narisali brke in oblekli »žakelj«. Pred odrom pa je zadonela še slavna pesem Maček v žaklju. Veselo obdobje pa se je letos hitro zaključilo in začele so se prave vaje, z instrumenti. Prevetrili smo že naše notne knjižice in dorekli tematiko letošnjega koncerta. Ampak ne bomo vam je še zaupali, saj je pred nami pol leta trdega dela, vaj, na katerih bomo pridobivali kondicijo in se spraševali, zakaj to tako čudno zveni, nakar bomo trdno prepričani trdili, da je nekaj v tej skladbi res narobe napisano. Kasneje sledita čečkanje po notah, da bo vse pravilno zaigrano, in cepetanje, ker nam kljub rdečim oznakam to ni uspelo. Naposled nam bo vendarle uspelo in ugotovili bomo, da se je ves trud izplačal in da je to spet ena izmed najboljših in najlepših skladb, ki smo jih zaigrali. Za dobro izvedbo zahtevnejših skladb pa je zelo pomembna tudi zasedba. Središka godba spada med manjše godbe, vseeno pa radi igramo tudi skladbe za večje zasedbe. In prav pri teh se najbolj opazita trud in vztrajnost, ki jo vsak posameznik vloži v igranje. Središko »plehmuziko« sestavljamo ljubiteljski SREDiCA // 12 glasbeniki, ki nas družita ljubezen do glasbe in dobra volja, radi imamo pice, predvsem pa smo prijatelji. Že zdaj menimo, da nam gre dobro, vendar pa imamo mesto za vsakega, ki bi želel izpopolniti naše vrste in nam pomagal biti še boljši. Zraven rednih vaj radi popestrimo tudi dogajanja po občini. Tako smo v soboto, 9. marca 2024, zaigrali na slovesnosti zasaditve potomke najstarejše vinske trte na svetu, v prihodnjem mesecu pa nas čaka še nekaj obveznosti. Najprej nas čaka nastop na vstajenjski procesiji v cerkvi na Grabah, še isti dan zvečer pa nas lahko ujamete na kresovanju na Grabah, ki ga organizira Mladinsko društvo Obrež. Vikend kasneje bomo nastopili na 50. obletnici ustanovitve Kulturnega društva Obrež, potem pa je pred nami že proslava ob občinskem prazniku Občine Središče ob Dravi. Upamo, da se nekje srečamo. SREDiCA // 13 Gledališka skupina Kulturnega društva Obrež Vabilo na 50-letnico Kulturnega društva Obrež in komedijo Kulturno društvo letos obeležuje visok jubilej, saj smo aktivni že 50 let. Hkrati pa gledališčnikom mineva 10 let, odkar nas je naša tedanja mentorica Tilika Kolarič ponovno zbrala in smo začeli ustvarjati za dobrodelne prireditve vrtca. V okviru teh jubilejev se bomo potrudili z izvedbo nekaj kulturnih dogodkov. Zato si zabeležite 6. april ob 19.30, ko bomo kulturniki v Domu kulture Obrež slavnostno obeležili pol stoletja delovanja. V februarju smo gledališčniki na domačem odru predstavili novo gledališko komedijo Fetiš na uniforme, ki je avtorsko delo Boštjana Kuhariča. Gledalci so si lahko ogledali vznemirljivo in razburljivo zgodbo v mešanih narečjih, ki se vrti okoli življenja sostanovalcev Marjete in Drageca, njegovega brata Dolfija ter treh uniformiranih obiskovalk.Zgodba o medsebojnih odnosih, ljubezni, lažeh in skrivnostih je gledalce v Obrežu popeljala na vznemirljivo potovanje, polno nepričakovanih preobratov. Vprašanja o izkoriščanju in koristi so gledalce držala napete in razmišljajoče, saj se vpletajo vse večje skrivnosti in obračuni med liki. Iskrena hvala vsem, ki ste nas počastili z obiskom naše predstave in oba dneva napolnili dvorano. Vaša prisotnost je naš navdih, ki napolnjuje oder s čarobnostjo in smehom. Posebna zahvala velja članom gledališke ekipe, ki so s svojo predanostjo, ustvarjalnostjo in trudom ustvarili to čarobno komedijo. Brez vašega srčnega dela to ne bi bilo mogoče! Hvala tudi vsem našim dragocenim donatorjem: Občina Središče ob Dravi, Kev, d. o. o., Hardek, IŽA, Miha Borko, Ljutomer, Atbiro, Boštjan Zorec, s. p., Godeninci, Zavarovalno zastopanje Bojan Prapotnik, s. p., Hardek, Čebelarstvo Borko, Šalovci, Mesnica Manči, Emanuel Bubek, s. p., Renata Bubek, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Jure Kolarič, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Frizerski studio Moni, Monika Kocuvan, s. P., Radio Prlek, JSKD, OI Ormož, Mesnica Sirc, s. p., PGD Obrež in Renato Horvat. Vaša podpora delovanju gledališke skupine je izjemna. Skupaj smo omogočili nepozabno izkušnjo za naše občinstvo. Silva Marčec, Folklorna skupina Obrež Folklora taka in drugačna Juhuhu, intenzivne vaje so tu! Srečko, oprosti, peljali smo se s cenejšo »varianto«. Te naslednjič vzamemo zraven kot profesionalnega šoferja kombija. Bil je petek in smo šli. Na morje. V Fieso smo prispeli, ko je bila že tema. Seveda smo zamudili dogovorjeno uro. Receptorka nas je malo okarala. Ker pa smo navajeni marsičesa, je to šlo mimo nas. Ravno tisti vikend je bilo pravoslavno novo leto in imela je dodatne obveznosti … V soboto smo garali. Dopoldne smo vadili nove plese. Našo novo odrsko postavitev sestavljajo plesi: Lepa Anka, Stu ledi, gorenjski štajeriš, gorički valček, koroški ples, Čardaš in Čegleščec. Zveni enostavno, tudi izgleda enostavno, ampak naučiti pa se ni bilo tako enostavno. Zato bodite, prosim, ko nas boste gledali na naši petdesetletnici, prizanesljivi. Popoldne je bilo namenjeno našim, obreškim plesom, ampak v malo drugačni obliki. Naj bo to presenečenje. Zvečer pa smo SREDiCA // 14 šli na obisk. Sergio, naš znanec izpred dveh let, nas je povabil v svojo klet. Nekje v Strunjanu, na hribu, skrito med oljkami. Nedelja je bila namenjena sprehodu v Piran. Na Tartinijevem trgu smo zaplesali. Kovček od harmonike je bil odprt … Nekaj smo zaslužili in dodali še donacijo tete Marte ter šli sedet na gostilniško teraso. No, nismo samo sedeli. Vse, kar je lepo, pa tako prehitro mine. Drugačna folklora je pust. »Enkrat cigoni, vedno cigoni!« Tudi naslednje leto. Izberemo samo aktualno temo. Včasih je ideja dobra, drugič manj dobra, tretjič zanič. Vedno pa kadimo, pijemo, plešemo, norimo, se veselimo … A ni to bistvo pusta? Za nas je. No, otroci pa naj le ostanejo pri umetnosti izdelovanja mask. In vse pohvale tistim, ki v maske vložijo nekaj svojega časa in denarja. Mi vlagamo svoj čas in denar v folkloro. A veste, koliko stane potiskana ruta, primerna za folklorni nastop? Vam povem naslednjič. Za zdaj samo to, da več kot deset evrov. Potem potrebujemo še čevlje in moške škornje, pa srajce, »untršnice«, pumparice, hlače, »kočamanjke«, krila … Vse to nekaj stane. »Cigoni pa nič ne koštajo!« No, mene samo škatlo cigaret. Stanetinec je kraj, kjer še nismo plesali. V nedeljo po našem sobotnem občnem zboru smo popoldne šli plesat k našim sosedom. Njihova »Udruga žena« vsako leto ob osmem marcu pripravi prireditev. Pripravijo kratko igro, zraven pa povabijo še koga. Po prireditvi se vsi prisotni družijo pred dvorano ob pijači, jedači in glasbi. Pogovarjali smo se seveda v našem narečju, oni pa v svojem in skoraj ni bilo razlik … 6. aprila bomo obeležili petdeset let našega društva. Pridite nas pogledat v naš dom kulture. Samo Žerjav Intervju z Otilijo Kolarič »Nekaj pa smo le naredili za ta naš Obrež …« Tilika, naša častna občanka, od začetka gonilna sila Kulturnega društva Obrež, je zelo zanimiva in hvaležna sogovornica, ki smo jo povabili k besedi zaradi okroglega jubileja, ki ga bo v kratkem praznovalo društvo. Če bi se z njo pogovarjali dan prej ali pa dan kasneje, bi beseda verjetno stekla nekoliko drugače. Spominov, anekdot, dogodivščin je veliko, da ne rečem preveč za en intervju, zato smo se pri oziranju v bogato preteklost osredotočili na sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Gospa Tilika, upam, da ne zamerite, začel bi z manj tipičnim vprašanjem – kako kaj zdravje? Tako bom rekla: če ga čuvaš, si lahko še vedno vitalen pri teh letih. Kmalu bomo v okviru praznovanja občinskega praznika obeležili tudi 50 let delovanja Kulturnega društva Obrež. Katera je vaša prva asociacija na besedno zvezo »Obrež in kultura«, če vas, recimo, zbudimo ob dveh zjutraj? No, spomini so živi tudi, ko sem budna, čez dan. Šalo na stran. Razmišljam, kaj vse se je godilo, kaj smo naredili tako, kot smo si zamislili, pa kaj smo še hoteli narediti, pa se nam mogoče ni izšlo. Vedno smo zmagali. Če imaš okoli sebe ljudi, ki so željni in voljni delati in ustvarjati, ni težko. Naj bo to pri plesu, petju ali gledališču, vedno sem bila obkrožena s pravimi ljudmi. Zelo pomembno se mi zdi, da ob mojih idejah in navodilih ni nihče nikoli rekel: »Jaz pa tega ne bom!« Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj, očeta Matjaža SREDiCA // 15 Igra Lepi janičar, 1974 in sina Frančka Hriberška, ki sta v takrat še gasilski strojni lopi, predhodnici današnjega kulturnega doma, risala sceno za predstavo. Omenjeni prostor je imel nek čar, a do trajne spremembe namembnosti prostora kljub našim pritiskom še ni prišlo. Odločilno je verjetno bilo, ko so se sredi sedemdesetih let začeli zbirati obreški možje, pri čemer moram omeniti Antona Marčeca, Radka Aleksiča, Janka Mundo, Avgusta Čavničarja, Janka Mihoriča in Rudolfa Mlinariča z Grab, ter začeli razmišljati, kaj je mogoče narediti iz te strojne lope – mogoče celo nov, prostoren dom kulture? Sanje so se kmalu, na podlagi stotine in stotine udarniških ur, začele pretvarjati v resničnost. H gledališču se bomo kasneje še vrnili. Gremo h gradnji doma. Takšni podvigi, temelječi na prostovoljstvu, so danes verjetno neponovljivi, nam mlajšim pa težko predstavljivi. Kako je vse skupaj potekalo? Obvestili smo vse ljudi iz Obreža, Grab, Šalovcev, da se lotevamo velikega projekta in da je vsakršna pomoč več kot dobrodošla. Glavni »udarniki« pa so bili seveda moji »Obržonci«. Svoj pečat je pri projektiranju pustil tudi arhitekt Moškon, sicer Srjanec. Spomnim se, da je tiste dni hodil tam mimo, do Drave, in ko smo mu povedali, kaj nameravamo, nam je takoj ponudil strokovno pomoč. In tako se je začelo. Pridnih rok ni nikoli zmanjkalo, a krvavo smo potrebovali tudi denar – za material, ki ga drugače ni bilo mogoče dobiti. Tu smo se znašli na vse mogoče načine, kot so organizacija različnih prireditev, kmečkih praznikov, pogostitev, zbiranje prostovoljnih sredstev po krajih vsak dinar je takrat prišel prav. Prostovoljce je bilo treba tudi (na)hraniti. Vedno smo se znašli. Nič nam ni bilo težko, delalo se je s polno paro. Občasne trenutke krize je vedno najbolje omilil naš Rudek: »Čujte, nejte ga s…i! Či čemo nekej meti, stopmo fküp pa napravmo!« Otvoritev doma v letu 1981 je poplačala vse naše napore. Občutkov ob tem vam ne znam opisati. Vaš režiserski prvenec? Begunka avtorja Frana Detele, če se prav spomnim. Predstavo smo takrat igrali še v strojni lopi. Veliko dela je bilo, orali smo ledino. Spomnim se tistih velikih pol papirja, na katerih sem potem doma, na mizi v kuhinji, z barvnimi flomastri ustvarjala prve plakate. No, SREDiCA // 16 Otilija v Kopenhagnu, 1980 kasneje je to zamudno delo prevzela tiskarna iz sosednjega Čakovca – Zrinski. Moram vas še vprašati, od kod sploh ideja režirati predstave? Iskreno, to sem jaz sanjala. Ostala sem na kmetiji, čeprav si mogoče tega takrat nisem najbolj želela. Hotela sem dalje, v šolo, a dela doma je bilo preveč, da bi me lahko pustili v širni svet. V kulturi sem našla neke vrste uteho. Dolgo so mi namigovali, češ, pa poskusi nekaj zrežirati, uspelo ti bo. In tako sem začela. Skupaj smo se usedli, razmišljali, kaj izbrati, kako si razdeliti vloge, vse smo delali složno – ker drugače nam v tako malem okolju ne bi uspelo. Mladi so imeli veliko volje, idej, potrpljenja, pa tudi čas si je bilo treba vzeti za zimska piljenja scenarijev, čemur so sledile še predstave v spomladanskem obdobju. Začeli smo gostovati, pridobivati dobro ime, uspevalo nam je. Za Begunko je nastopil čas za Lepega janičarja. In tako naprej, vsako sezono nova predstava. Pogoji za delo so se nam z odprtjem kulturnega doma nekajkrat izboljšali. Najbolj oddaljeno gostovanje smo imeli v Švici, pri Frančku Jaklju, kjer smo se predstavili z Desetim bratom, ampak to je bilo že malo kasneje, mislim, da leta 1992. Kasneje smo nekaj predstav še odigrali, recimo Gugalnik, pa Naj bo stara al pa mlada, potem pa je sledilo zatišje. Kaj pa kostumi za kakšne razkošnejše predstave? Kako ste se znašli na tem področju? Zanimivo vprašanje. Če je bila potreba, in pogosto je bila, smo do kostumov prišli s pomočjo varaždinskega gledališča. Najbližje nam je bilo, pa Varaždinci so nam bili kot sosedom prek Drave vedno pripravljeni priskočiti na pomoč: »Nema problema, mi smo prijatelji, vi samo navratite!« No, kasneje, za Kulaka, pa mi je pomagal sam Tone Partljič. Evo, pa smo prišli do tega Kulaka. O tej predstavi, ki je verjetno vaš režijski vrhunec, sem veliko slišala že od mame. Povejte nam kaj več, prosim. Dramo Moj ata, socialistični kulak je Partljič napisal leta 1983, mi pa smo jo imeli priložnost izpiliti in zaigrati v sezoni 1984/85. Mislim, da smo bili mi v Obrežu prvi, ki smo jo v slovenskem gledališkem prostoru sploh Tilika s hčerkama Marinko in Silvo igrali. Začelo pa se je tako, da sva se s Tonetom večkrat srečala na seminarjih, kjer nam je predaval, in tam sva se dogovorila, da naše društvo lahko to spelje. Bil nam je v veliko pomoč, od nasvetov, kostumov do vsega drugega. Najbolj pa smo bili veseli, ko je prišel na premiero. Nenapovedano, kar je sprva povzročilo nervozo pri vseh nas, a kaj kmalu nam je njegova prisotnost dala dodatni zagon, da smo Kulaka, tudi po Partljičevih besedah, res zelo dobro odigrali. Verza, ki se pojavita v filmu: »Vsi v kolkoze, vsi v kolhoze, nazodje pa namo meli niti krave niti koze« in »Vsi v zadruge, vsi v zadruge, nazodje pa goli v trüge«, sta izposojena iz naše predstave, avtor pa je obreški ljudski pesnik Ivan Borko – Ftičar. Kaj naj rečem, ponosni smo bili. Tisto sezono je sledilo še veliko gostovanj. Kakšno leto ali dve kasneje pa smo bili povabljeni na premiero filma, ki ostaja vse do danes, kot vsi vemo, eden najbolj gledanih slovenskih filmov. Tone nas je ob tisti svečani priložnosti v kinu Udarnik pohvalil, da smo najbolje odigrali njegovo predstavo. Škoda, da je med našo predstavo in premiero filma minilo preveč časa – Partljič bi namreč našega Jožka (vloga Tinčka) z veseljem povabil na snemanje filma, a otroci prehitro rastejo. Lepo je bilo. Drugi del vašega udejstvovanja na kulturnem področju pa predstavlja vaša ljubezen do folklore. Kdaj ste začeli pisati to uspešno zgodbo? Plesalo se je v Obrežu že po vojni, na »Marčecovem ogradu«, a tisti pravi začetki resnejšega folklornega ustvarjanja so nekaj poznejši – tu se je res prav začelo z letom 1974 in uradno ustanovitvijo društva. Prvi nastop tega leta je bil zunaj, na odru pred strojno lopo. Zakaj ravno folklora, od kod navdih? Prve korake Šamarjanke me je naučila Čurinova »teca«, Mica: »Hodi, zej so ovi vrogi odišli vün z ove lope, zej bom te jos plejsati nafčjo.« Že kot otrok sem bila na veliko porokah, kjer sem po navadi plesala z očetom, in v povezavi z ohranjanjem te dediščine mi pozneje ni bilo težko zagnati folklorne skupine. Vsi so hoteli plesati. Jožek Krajnc – harmonika, Ivan Rakovec – bas, Franc Škrjanec – klarinet; to so bili naši prvi »muzikaši«. Ogromno smo nastopali, organizirali folklorne večere, se družili in gostovali, tudi na tujem, se pobratili s folklorno skupino iz Mojstrane, z Gorenjci smo se povezali na prireditvi v Zagrebu. Plesali smo vsi, starejša skupina, mladina, otroci. Veliko je bilo odličnih plesalcev, tu in tam je bil kdo mogoče Smotra folklore Zagreb, 1977 malo manj talentiran, a z vztrajnostjo se lahko marsikaj premaga. Če smo pri gledališču omenili Kulaka kot vrhunec, kaj mu lahko damo ob bok pri folklori? Tu pa ni dileme – to je nastop na Danskem, kjer je naša mladinska folklorna skupina zastopala barve takratne države Jugoslavije. Sliši se skoraj nemogoče. Kakšno je ozadje te zgodbe? Zasluge gredo dr. Štefki Cobljevi, takratni vodji Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki nas je hrabrila, češ, zmorete vi to, resda je daleč, ampak bomo že nekako »zrihtali«. Še preden smo se julija 1980 odpravili na pot, za katero smo si sami krili stroške, so nam morali našo prijavnico pozitivno rešiti. Nimam kaj reči, odlično organiziran festival, kjer so nas res dobro in lepo sprejeli. Naša folklorna skupina je nastopala kar desetkrat na različnih koncih Kopenhagna. Konkurenca, saj gre vendarle za tekmovanje, je bila zelo močna spominjam se Madžarov, Poljakov, Turkov, Špancev, pa še največje atrakcije, Eskimov z Grenlandije, ne smem pozabiti. Bili smo med boljšimi, disciplinirani, zavzeti, motivirani. Z uvrstitvijo v veliki finale in osvojitvijo končnega petega mesta je bil naš trud več kot poplačan. To gostovanje je bilo za našo obreško mladino takrat – kakor radi rečemo – nekaj velikega. Velik dogodek je bil tudi zanimanje dr. Mirka Ramovša za naše delo. Ponosna sem na naše sodelovanje z največjim strokovnjakom za folklorno področje, kar jih je Slovenija premogla. Kako pa ste prišli do folklornih oblačil? Tudi tu smo se znašli po svoje, s čim manj stroški, če se je le dalo. Kranjčeva Tonika, Škrinjarjeva Štefka in gospa Ladičeva – to so bile šivilje, ki so nam pomagale. Bili smo oblečeni, kot se spodobi, to je najbolj pomembno. Ne da bi se hvalila, a na revijah smo bili res velikokrat prvi in se potem uvrščali dalje, na regijska tekmovanja. Mladi so se vedno »šteli skozati«, tako da nisem mogla drugače, kot da tudi sama dam vedno vse od sebe. Rad bi slišal o tisti peripetiji s KUD Študent. Nam jo, prosim, obnovite? SREDiCA // 17 Z veseljem. Študentje folkloristi iz Maribora so se hoteli za svoj nastop na Češkem naučiti naših, obreških plesov. Pa ne le to, hoteli so, da grem z njimi. Glejte, sem rekla, lahko, ampak »cukurca se nemre sama okopati«. Deseterica študentov je na moje presenečenje res prišla v Obrež, pomagali so mi pri tem pomembnem opravilu in ni bilo druge, kot da grem z njimi na dolgo pot. Obljuba dela dolg, nimaš tu kaj! Tudi pri ljudskem petju ste bili poleg? Seveda, pomagala sem jih »spraviti skupaj«, pa še pela sem z njimi dolga leta. Res je hvalevredno, da še vedno pojejo in skrbijo, da tovrstno petje ne odide v pozabo. Gospa Tilika, če potegnemo črto pod vaše dolgoletno uspešno kulturno udejstvovanje, vam lahko samo izrečemo zahvalo za vse storjeno. A vas lahko za konec še samo vprašam, kaj bi naredili drugače, če bi imeli ponovno možnost? Tako bom rekla: ne, ne bi. Peljala bi isto smer – da bi bilo vsem dobro, to je bilo vedno moje vodilo. Pravi čas sem vajeti društva predala drugim. Vesela sem, da društvo živi in dela naprej, da so vse tri sekcije žive in Folklora, marec 2024 delovne. Nekaj pa smo v vseh teh letih le »napravili«. Hvala vsem, res vsem! Še mogoče povabilo na prireditev v okviru občinskega praznika? To pa vsekakor. Vsi, ki se čutite povezani z obreško folkloro, gledališčem, ljudskim petjem, vabljeni, da skupaj proslavimo naših prvih 50 let, in sicer v soboto, 6. aprila, v Domu kulture Obrež. Se vidimo in srečno, dragi moji soobčani! Zdenka Dogša Kuhanje s chefom Binetom Volčičem Skupino Tako kuham jaz v sklopu programov Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Ormož, ki je namenjena pridobivanju novih znanj in spretnosti ter prijetnemu druženju, nas obiskuje petnajst udeležencev. Ljudska univerza nam omogoča delovanje že več let zapored in smo ji kot skupina za to hvaležni, prav tako pa tudi občinam, ki sofinancirajo programe za starejše občane. Poleg tedenskih srečanj se radi odzovemo na različna povabila v domači občini, pa tudi izven nje. Sodelujemo na prireditvah, na katerih radi pomagamo po svojih najboljših močeh. Sodelovanje s podjetjem FAGUS GIS, d. o. o., je že skorajda tradicionalno. Poleg nakupa posode smo deležni tudi sprotne pomoči pri našem delu. V mesecu marcu pa smo doživeli veliko presenečenje, za katero smo sprva mislili, da ni resnično. Obveščeni smo bili, da nas podjetje pelje na delavnice h kuharskemu chefu Binetu Volčiču na njegovo posestvo Monstera, v Motovilce na Goričkem. V sredo, 28. februarja, so nas dvanajst udeleženk res odpeljali na to posebno dogodivščino. Kuharski mojster je pred tem naročil, naj nekaj pripeljemo s sabo, kar je značilno ali posebno za naš kraj oziroma okuse, da bomo skupaj kuhali. Padla je ideja o dravski ribi počasi ocvrti v bučnem olju, postreženi na posteljici iz krompirjeve solate s sočnim prelivom iz svežega čemaža, ki je prav takrat ob Dravi poganjal svoje prve nežne lističe. S sabo smo nesle še pripravljeni namaz iz bučnih semen in za poleg belo štruco iz domače SREDiCA // 18 Prosnikove pekarne. Ideja o prvi jedi nam je skoraj padla v vodo, ker domačim ribičem vse do zadnjega trenutka iz vode ni uspelo ujeti primernih rib. Zato hvala, Branko in Toni! Seveda smo se na pot podale z darilom za gostitelja: domača skuta s smetano, bučno olje, ajdov kruh z orehi, svinjska mast, buteljke vina, različne marmelade in druge domače dobrote, vse skupaj v ročno spletenem cekarju iz ličja. Ob prihodu sta nas pričakala chef Bine in njegova žena Katarina. Deležne smo bile predstavitve in ogleda posestva, ki je, skromno rečeno, čudovito. Za dobrodošlico smo bile postrežene z rezinami domače prekmurske šunke in s pravim goričkim brizgancem. Ob tej malici smo izvlekle tudi naš kruh in bučni namaz, ki je zelo očaral gostitelja. Tako zelo, da se je v popoldanskem času pod mentorstvom naše voditeljice Vesne lotil priprave namaza, kar mu je tudi lepo uspelo. Sicer pa smo kaj hitro po prihodu dobile v roke predpasnike in natančna navodila za delo ter se lotile priprave jedi. Treba je bilo sfilirati ribe, za kar je s svojimi spretnimi rokami poskrbel g. Bine, za nadaljnje čiščenje iglic iz filejev pa naša prva skupina. Za predjed, biftek iz rdeče pese, je bilo treba zelo na drobno narezati vse sestavine: pečeno rdečo peso, šalotko, kapre in vložene kumarice. Ko je druga skupina dovolj na drobno sesekljala sestavine, je dokončna priprava namaza z začimbami pripadala mojstru. Tretja skupina je poskrbela za gnetenje krhkega testa za porovo pito, pripravo nadeva iz pora, peteršilja in začimb ter posebnega preliva s sirom. Tudi to je dokončal g. Bine in pito dal v pečico. S sabo smo imeli tudi pridni pomivalki posode, tako da ni bilo treba vključiti pomivalnega stroja. Po opravljenem delu je sledil odmor na terasi in zelenici, za užitek ob tem pa je poskrbelo še sonce, ki je v brezvetrju dodobra ogrelo južno stran posestva. Sledila je pogostitev ob veliki mizi, ki jo je pripravila gospa Katarina. Občudovale smo lično aranžirano predjed z biftekom iz rdeče pese, nato krožnik s sveže ocvrto ribo v bučnem olju in krompirjevo solato ter kot glavno jed goveja lička s pečenim krompirjem, porovo pito in posebno solato. Posladkali pa smo se z bučno rulado. K vsaki jedi nam je gospa Katarina ponudila ustrezna vina posebnih okusov in iz različnih krajev. S polnimi želodčki in ob kavici smo druženje nadaljevali s klepetom, tudi o zanimivem življenju velikega kuharskega mojstra do prihoda na goričko posestvo. Z veliko tremo in bojaznijo, s katero smo prišle, smo kaj hitro s pomočjo gostitelja opravile, saj se je izkazal kot odličen sogovornik, nič kaj bahav ali šegav, kot bi mogoče marsikdo pričakoval. Pri delu v njegovi veliki in vrhunsko opremljeni kuhinji smo uživale tako zelo, da smo bile včasih celo preglasne in preveč razposajene. Verjamemo pa, da tudi njemu ni bilo pretežko druženje z nami in je tudi sam užival ob naši dobri volji. Gostiteljema smo se za tako bogato in zanimivo izkušnjo tudi iskreno zahvalile. Z odhodom s posestva pa še ni bilo konec presenečenj. Na poti smo se ustavili v Markiševcih, kjer ima sedež podjetje Kodila, d. o. o. Naš sponzor nas je povabil še v restavracijo na pokušino mesnin in drugih izdelkov podjetja ter na ogled zorilnice šunk in pršutov. Z veseljem smo na koncu v njihovi bogato založeni trgovini poskrbele, da domov v večernih urah nismo prišle praznih rok. Vsa dogajanja, občutki, dobra volja in sproščenost med vožnjo tja in nazaj, na posestvu Monstera in v prostorih podjetja Kodila nam bodo še dolgo ostali v spominu. Z besedami težko izrazimo veliko zahvalo za organizacijo tega dne direktorici FAGUS GIS, d. o. o., Bernardici Viher Gašparec in njenemu možu. Z vsem spoštovanjem upamo na sodelovanje tudi v prihodnje in se ga članice skupine srčno veselimo. Zbor članov Društva upokojencev 16. marca 2024 smo imeli upokojenci volilni zbor članov. Po nastopu ljudskih pevk Kulturnega društva Obrež in nastopu pevskega zbora našega društva ter po prebranih vseh poročilih, to je o delu društva, finančnem poročilu društva, poročilu športne in kulturne dejavnosti, poročilu nadzornega odbora, in potrditvah vseh poročil je bila na vrsti izvolitev novega predsednika, upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Predsednica volilne komisije je predstavila vse nove člane, ki so jih prisotni člani zbora članov potrdili z dvigom rok. Nova predsednica je Alenka Horvat. Tako, zdaj pa slovo nas starih članov. Vedno mora priti zamenjava, nikoli ni dobro, če je kdo na enem mestu predolgo – v šali rečeno, na vladi. Mi smo bili že predolgo, zato mora priti nova metla. Prepričana pa sem, da smo vsi delali dobro, z dobrimi nameni v prid vam članom. Mogoče nam ni vedno uspelo, toda verjemite, ni bilo namerno. Trudili smo se, vas obveščali, organizirali razne izlete, srečanja, prireditve. Vedno smo delali skupaj, drug drugemu pomagali. Vi, dragi člani, pa ste Foto: Milan Govedič KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV Romana Suhodolčan, Društvo upokojencev Središče ob Dravi bili zadovoljni, včasih tudi ne. Na žalost vsem nismo mogli ugoditi, čeprav smo se trudili naša želja je bila, da ste vsi zadovoljni. Moram reči, da se od vas poslavljam s težkim srcem. Toda ko je dovolj, je dovolj. Lepo sem se imela, rada sem se družila z vami. Nikoli mi ni bilo težko urejati stvari za vas. Vesela sem bila tudi, če ste me obiskali na domu. Mislim, da bomo v četrtek, ko bo skupna seja z novim odborom, imeli vsi cmok v grlu. Med seboj smo lepo sodelovali, včasih smo se na seji tudi skregali, toda domov smo šli pobotani in brez zamer. SREDiCA // 19 Foto: Milan Govedič Večkrat sem se že zahvalila našim poverjenikom in prostovoljcem. Hvala vam za vaše delo in sodelovanje. Novi predsednici, upravnemu in nadzornemu odboru želim vse dobro. Veliko dela in veliko sreče. UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Anita Kosi Tržnica rabljenih oblačil V našem vrtcu sodelujemo v projektu »Ne zavrzi oblek, ohrani planet«. Projekt spodbuja ločeno zbiranje rabljenih oblačil, njihovo izmenjavo, podarjanje, popravila, predelavo in ponovno uporabo. Zato sem se odločila, da v našem vrtcu izvedemo »tržnico«, ki bo spodbudila odgovorno ravnanje z rabljenimi in odsluženimi oblačili in obutvijo. Tržnica je potekala od 27. 11. do 8. 12. 2023. Starši so prinesli veliko otroških oblačil in obutve in prav vse sem razstavila v garderobi vrtca. Tržnica oziroma izmenjevalnica je bila uspešna. Izmenjalo se je skoraj vse, kar so prinesli. Kar je ostalo, smo z otroki odnesli v bližnji nabiralnik za ponovno uporabo oblačil. Tako smo vsi skupaj pripomogli k njihovi ponovni uporabi in s tem k zmanjšanju odpadkov. Anita Kosi Sodelovanje med generacijami koncu druženja smo še malo poklepetali in se skupinsko fotografirali. Bilo nam je zelo lepo. Njihov obisk in njihova pozitivna energija sta nam ostala v lepem spominu. V mesecu decembru smo v Zeleni skupini gostili varovance Centra starejših občanov Ormož. Najprej smo jih z otroki lepo pozdravili, nato pa smo jim zaplesali Mi se imamo radi. Igrali smo se tudi krajšo družabno igrico »Eno majhno lučko imam«. Skupaj smo izdelali bunke in zvezdice za božično dekoracijo v skupini. Ker smo varovance doma ostarelih iz Ormoža že gostili, smo vedeli, da zelo radi barvajo pobarvanke. Zato smo se lotili tudi teh. Ob SREDiCA // 20 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Katja Volgemut Obdarovanje otrok s prihodom Dedka Mraza V ponedeljek, 18. decembra 2023, smo v Sokolani priredili vsakoletno obdarovanje otrok s prihodom Dedka Mraza, ki ga financira Občina Središče ob Dravi, organizirata pa vrtec in šola. V obdarovanje so vključeni vsi otroci od 1. leta starosti do vključno 1. razreda. Otroci, ki obiskujejo vrtec in 1. razred, so vključeni samodejno, ostale pa morajo starši prijaviti do termina, ki ga določimo in objavimo na spletnih straneh šole, vrtca in občine. Najprej so si otroci ogledali predstavo »Smola ali sreča?«, ki prikazuje, kako naporno in stresno je lahko otroštvo, in na poučen način deli koristne nasvete za prijetnejše vijuganje skozi vsakodnevne ovire. Sledil je prihod Dedka Mraza, ki je otrokom razdelil darila. Otroci so se z Dedkom Mrazom lahko tudi fotografirali in mu zaupali svoje želje. Letos je bilo v obdarovanje vključenih 99 otrok, od tega jih je bilo 74 iz predšolskega obdobja, 25 pa iz 1. razreda. Darila so bila razdeljena po starostnih obdobjih, in sicer za 1. starostno obdobje, 2. starostno obdobje in 1. razred. Katja Volgemut Helena Pajek Sodelovanje v vrtcu Gozdna pedagogika v našem vrtcu Mesec januar je bil poseben mesec, saj smo v vrtec povabili kar nekaj posebnih ljudi, ki so naš vsakdan naredili drugačen, prežet s plesom, igro, branjem, ustvarjanjem in telovadbo. V vrtec smo namreč povabili naše babice, dedke, tete, strice, sosede, znance. Skupaj z njimi smo zaplesali folklorne plese ob ritmih harmonike, navsezgodaj smo se razmigali od glave do peta, za boljše razpoloženje smo si izdelali hobotnico in se na koncu ob igri družili še z babico in dedkom. Naš cilj je bil predvsem spodbujanje pozitivnega dialoga med generacijami ob druženju in ustvarjanju, saj se zavedamo, da otroci s takšnimi aktivnostmi razvijajo vrednote in da jim s tem privzgajamo spoštljiv odnos do starejših. Hvala Folklorni skupini Obrež, Šoli zdravja Ormož, Beti Tomažič ter babicam in dedkom otrok iz vrtca. (Zaradi bolezni nismo uspeli izvesti sodelovanja s članicami društva Tako kuham jaz, vendar pa verjamemo, da nam bo v prihodnosti uspelo tudi to.) Otroci najstarejše skupine vrtca pogosto menjamo igralnico v šoli za igralnico v gozdu. Škornji in nahrbtnik z malico so vse, kar potrebujemo za našo gozdno dogodivščino. Ko smo jeseni začeli obiskovati gozd, veliko otrok ni vedelo, kako in s čim naj se igrajo. Pogosti obiski gozda so prinesli sproščenost in razvila se je igra z naravnim nestrukturiranim materialom. Tako kot se skozi različne letne čase spreminja narava, se spreminjajo tudi naše dejavnosti. V gozd se podamo na sprehod, igramo se z gozdnimi plodovi, plezamo po podrtih drevesih, se skrivamo za drevesi ali pa drevo preprosto objamemo. Živalim v gozdu gradimo hiške iz najdenih vej in gozdnih plodov. Ob vsakem naslednjem obisku gozda SREDiCA // 21 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI preverimo, ali se je vanje naselila kakšna žival ali pa moramo kaj dograditi ali pospraviti. V nahrbtniku smo si v gozd prinesli prleški zajtrk in med drevesi zajtrkovali. Sadna malica pa prav prija po prebrani tematski pravljici pod drevesom. Med raziskovanjem gozda najdemo vedno nove poti, ki predstavljajo gibalne izzive. Včasih je to prečkanje potoka, drugič medsebojna pomoč pri plezanju na blatni hrib ali le preskakovanje vej. Pot nazaj v šolo ni nikoli predolga, krajšamo si jo s tekom, hopsanjem, skakanjem, pogovarjanjem ali petjem. In ko na poti nazaj kakšen otrok reče, da so se imeli zelo lepo, vemo, da smo ta dan otrokom ponudili najbogatejše učno okolje in najboljše možnosti za njegov razvoj. Katja Volgemut Pustovanje v vrtcu Naslednje leto bo minilo že 50 let, odkar smo v Središču ob Dravi odprli vrata novega vrtca. Petdeset let je veliko … Otroci, vzgojitelji in starši bi si želeli novih, večjih, lepših prostorov, v katerih bi lahko ustvarjali novo, boljšo, sodobnejšo zgodbo. Da bi čim prej dočakali nov vrtec, smo se odločili stvar vzeti v svoje roke in se dela lotili kar sami. Najprej smo stvar dobro proučili, načrtovali in sprojektirali, nato so Mali arhitekti narisali načrt in položili temeljni kamen. Ko smo pridobili papirje, so bili na vrsti Zidarji. Prinesli so opeko, pesek, cement, kladiva, vedra, vodne tehtnice in ostalo. Bili so natančni, iznajdljivi in delavni, prepričani, da bodo sezidali vrtec, ki bo imel trdno, stabilno konstrukcijo, da bo stal še naslednjih sto rodov. Vendar pa smo za popoln izgled potrebovali še Pleskarje. Ti so se spraševali: »Le kakšne barve naj bo naš vrtec?« Nekateri bi ga pobarvali v rožnato, drugi Katja Pintarič Dan pravljic V vseh skupinah vrtca Navihanček smo mesec februar posvetili predvsem pustnemu času in kulturi. Zavedamo pa se, da je čas za pravljico čaroben čas, saj otroci skozi pravljice vstopajo v čisto drugačen svet. Svet, kjer imajo pravljični junaki supermoč, kjer lahko letijo in čarajo. Pravljice otrokom pokažejo čarobne kraje in čarobne like, s katerimi se lahko otroci poistovetijo, ob tem pa razvijajo svojo domišljijo in bogatijo besedni zaklad. Zato smo vzgojiteljice otrokom predstavile tri pravljice, in to vsako na drugačen način. Skozi dramatizacijo so spoznali Piko Pikapolonico, si ogledali igrano glasbeno pravljico s senčnimi lutkami Tri muce in prisluhnili brani pravljici Kako je nastala čokolada. »Pravljice imajo zdravilno moč vsakič, ko jih vzamemo v roke. Zato je pomembno, da jih nikoli ne nehamo brati.« SREDiCA // 22 rumeno, tretji modro ali pa zeleno … Strnili smo naše male glavice in se odločili, da bo kar mavričnih barv. Tako, pa nam je uspelo! V Središču imamo Mavrični vrtec … Zgradili smo ga otroci, vzgojitelji in starši. Naj se zabava začne! Tako smo se letos na pustni povorki v Središču ob Dravi predstavile skupine otrok iz vrtca Navihanček. Želja je bila takrat in ta želja še vedno ostaja. UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Lidija Palčič Fit pedagogika na naši osnovni šoli Živimo v času, ko se naše okolje in način življenja spreminjata. Posledično se spreminjajo tudi otroci, njihove navade in njihovo dojemanje. Zato bi bilo težko vztrajati le pri učnih metodah in sistemih izpred 20 let. To so razlogi, zaradi katerih smo se na šoli v letu 2019 odločili za izobraževanje s področja fit pedagogike, ki zajema sodobne učne strategije, namenjene otrokom 21. stoletja. Danes te metode dela že dobro živijo med učitelji in učenci. Sodobna strategija učenja in poučevanja, katere temelj se skriva v besedi »fit« (biti v dobri psihofizični kondiciji), zajema učne pristope, s katerimi pri učečem v procesu učenja dosegamo psihofizično ravnovesje in s tem omogočamo kakovostnejše učenje. Fit pedagogika postavlja v ospredje učenje v gibanju, gibanje skozi igro in funkcionalno raven znanja. V učne metode vključuje vse vidike posameznikovega razvoja: motoričnega, kognitivnega, osebnostnega, socialnega, čustvenega in telesnega. Strategija učenja v gibanju se prepleta z igro, ki je najučinkovitejša metoda učenja, saj učence vabi v aktivno raziskovanje lastnih gibalnih in intelektualnih zmožnosti. Pri učencu poveča koncentracijo, osredotočenost in motivacijo za učenje. Vključuje oblike asociativnega, primerjalnega, sodelovalnega in izkušenjskega učenja ter druge oblike aktivnega učenja. Tako učeči rastejo v sposobnejše osebe, iščejo rešitve, se učijo razmišljati in izzivajo svojo ustvarjalnost. S fit pedagogiko se spremeni odnos med učiteljem in učencem v smislu boljše povezanosti. Učitelj išče poti, da učencem približa snov na način, da jo bodo učenci čim bolje usvojili in da učenec začuti, da je učitelju mar za njegovo znanje. Vloga učitelja v procesu otrokovega razvoja in učenja je izjemno kompleksna, zahtevna in odgovorna. Pri fit pedagogiki so učitelji mentorji, ki z otroki sodelujejo. Na nek način lahko trdimo, da so med učnim procesom učitelji režiserji, učenci pa glavni igralci. Vsi učiteljevi ukrepi pa so naravnani k oblikovanju pozitivnih stališč do učenja ter podpirajo oblikovanje pozitivne samopodobe in prijateljskega odnosa do sošolcev; otroci znajo poiskati in znajo nuditi pomoč. Kot učiteljica učencev 5. razreda sem v fit pedagogiki nekako našla ustrezen način poučevanja novih generacij otrok. Predstavitev metod in načinov dela mi je bila všečna že na začetku. Našla sem nekaj, kar ustreza mojemu značaju, mojemu načinu dela. Rada imam gibanje, aktivnost učencev mi je bila vedno na prvem mestu, prav tako tudi dobro medsebojno sodelovanje, in v fit pedagogiki sem našla prav to. Bila sem prepričana, da bodo fit aktivne metode otroke motivirale za delo, nisem pa bila prepričana o učinkovitosti znanja. Po štirih letih uporabljanja fit pedagogike v učnem procesu lahko sedaj z gotovostjo trdim, da se otroci s fit aktivnimi metodami raje učijo, lažje usvajajo in utrjujejo znanja, prav tako je znanje trajnejše. Fit pedagogika pomeni svežino v šolskem prostoru oziroma učnem procesu in je pot, s katero želimo doseči učinkovitost in napredek učencev, otrok, da bodo zrasli v samozavestne, zadovoljne, zrele in zdrave osebe s funkcionalnim znanjem. Tomaž Sok Ivan Božično-novoletni bazar V torek, 12. decembra 2023, se je ob 17. uri v šolski telovadnici začel kulturni program Božičnonovoletnega bazarja, ki je že tradicionalna prireditev Osnovne šole Središče ob Dravi. Številno občinstvo so s pesmijo Če te zebe ogreli člani in članice Mini otroškega pevskega zbora. Vse zbrane je nato nagovorila ravnateljica šole mag. Jasna Munda, ki je povzela dogajanje v letu 2024, in Otroški pevski zbor nas je s pesmijo o prvem januarju spomnil na prihajajoče novo leto 2024. Dramatizacija in recitacija dramske skupine sta nas nasmejali s pravljično zgodbo o sv. Miklavžu. Mentorica točke je bila učiteljica Antonija Filipič. Ota Rajh je na klavirju SREDiCA // 23 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI zaigrala skladbo z naslovom Cvetlični valček, Zala Rihtarič pa skladbo Sanje – svetle in lepe. Mentorica obeh pianistk je bila učiteljica Tadeja Mesarič. Pesem Malo, malo je zapela Nina Smontara. Mentorica pevske točke je bila učiteljica Tina Pečar Laznik. Mladinski pevski zbor je zapel splet priljubljenih božičnih pesmi v angleškem jeziku. Oba šolska zbora pa sta kulturni program zaključila s pesmijo Glej, zunaj sneg. Petje pesmi so polepšali obiskovalci prireditve z lučkami, ki so s tem vsem v dvorani privabili nasmehe na obraze. Mentor zborovskih točk je bil učitelj Tomaž S. Ivan. V drugem delu večera so starši, sorodniki, prijatelji in znanci obiskovali božično-novoletne stojnice. V zameno za prostovoljne prispevke so si lahko izbrali in ponesli s sabo številne domiselne in lepo pripravljene izdelke, ki so jih učenci z veliko vnemo izdelali na tehniškem dnevu. obiskovalci lahko družili in poklepetali ob prazničnem pecivu in božičnem čaju. S prijaznimi besedami, spodbudnimi pohvalami in toplimi nasmehi smo drug drugemu polepšali večer. Okraski otrok, ki smo jih lahko odnesli domov, pa so polepšali praznične dni. Za piko na »i« pa so se učenci, delavci šole in vsi Olga Daljavec Pogostitev v Predsedniški palači V sredo, 31. 1. 2024, je v Predsedniški palači v Ljubljani potekal sprejem predstavnikov humanitarnih organizacij. Dogodek je priredila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Ker predsednica pri svojem udejstvovanju veliko pozornost posveča promociji trajnostnega razvoja, je povabila osnovnošolce, ki sodelujejo v vseslovenskem projektu Kuhnapato, da za goste pripravijo pogostitev v obliki lokalno značilnih prigrizkov. Za pripravo pogostitve sta bili izbrani dve šoli iz Slovenije: Osnovna šola Šturje iz Ajdovščine in Osnovna šola Središče ob Dravi. Z velikim ponosom smo se lotili priprave inovativnih prigrizkov z lokalnimi sestavinami, ki so značilne za ta letni čas. Za nasvet in ideje o pripravi lokalnih prigrizkov smo povprašali gospo Vesno Žerjav, ki nam vsa leta našega sodelovanja v projektu Kuhnapato pomaga z recepti in nasveti o pripravi lokalnih in tradicionalnih jedi Središča ob Dravi. Učenci kuharskega krožka, sedmošolca Lana Meznarič in Rok Govedič ter šestošolca Jan Horvat in Aljaž Zorec, so pripravili tri zanimive lokalne prigrizke. Spekli so bučne pogačice in jih okrasili z zaseko. Na majhne koščke rženega kruha so namazali fižolov namaz, ga okrasili s črno redkvijo in vse skupaj začinili z bučnim oljem. Ajdov krapec so tokrat zamenjali s koruznim krapcem. Tega so prav tako narezali na majhne trikotnike ter ga okrasili z ajdovim namazom in s posipom iz mletih bučnih semen. Učenci so s svojimi prigrizki navdušili kuharje v predsedniški kuhinji, pozneje pa še prisotne na dogodku. SREDiCA // 24 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Foto: Davorin Arnuga Dobrodelna prireditev devetošolcev V petek, 23. februarja 2024, so učenci in učenke 9. razreda v Sokolani pripravili samostojno dobrodelno prireditev z naslovom »Zgodba o prijateljstvu«. Na odru se je predstavilo vseh 18 učencev zadnje generacije na Osnovni šoli Središče ob Dravi, ki so v parih prebirali misli o prijateljstvu. Misli so kot »nevidne vezi« povezovale nastopajoče točke: Maja, Nina, Lili, Alex in Zita so uprizorili pogovor prijateljev na šolskem igrišču, Adian je v angleškem jeziku prebral svoj spis o prijateljstvu z naslovom »Friendship«, Žana pa je na klavirju zaigrala skladbo Cvetje v jeseni. David, Nik in Jan so nas nasmejali s skečem o hot dogu, ob Renejevem posnetku sprehoda v naravi pa smo poslušali skladbo Vieille Chanson, ki jo je posnel Svit na nastopu v glasbeni šoli. Čisto vsi devetošolci so kot stranski igralci ali kot statisti nastopali v skeču »V parku«, kjer sta glavni vlogi odigrala Žana in Luka. Gaja in Staša sta zaigrali telefonski pogovor o dveh prijateljicah, ki sta ga Emanuel in Rene filozofsko zaključila s poučnim naukom o prijateljstvu. V drugem delu dobrodelne prireditve je prva glasbena gostja Lana Jerebič zaplesala ob pesmi Vem, da greš. Pesem se je začela z napovedjo odhoda vlaka proti Mariboru, ki jo je posebej za prireditev posnela Mojca Horvat, učitelj Tomaž pa je pesem zapel. Sledila sta glasbenika Lan in Anej, ki sta na harmoniko in kitaro zelo lepo zaigrala znane melodije. Za njima je svoje hudomušne pesmi ob spremljavi kitare predstavil in zapel prleški kantavtor Tadej Vesenjak. Na odru so pod umetniškim vodstvom Lucije Pocrnja in ob klavirski spremljavi Lee Munda zelo lepo zapele članice ženske vokalne skupine JUA. Za zaključek prireditve smo nato čisto vsi nastopajoči zapeli povezujočo pesem prireditve »Zgodba o prijateljstvu«. Zahvaljujemo se ravnateljici Osnovne šole Središče ob Dravi, magistrici Jasni Munda, za organizacijsko pomoč in podporo, razredniku za scenarij in koordinacijo prireditve ter mentorjem nastopajočih točk (Ani Županić, Radu Mundu, Domnu Rotarju in Tomažu S. Ivanu). Hvala Boštjanu Kuhariču za pomoč pri izvedbi skečev in oglaševanju prireditve. Hvala Blažu Kuharju za trud pri ozvočenju prireditve. Hvala staršem otrok 9. razreda za pomoč in skrb pri načrtovanju in izvedbi prireditve. Hvala gasilcem PGD Obrež in PGD Središče ob Dravi, Občini Središče ob Dravi ter Radiu Prlek za objavo prireditve. Najlepša hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli k uresničitvi dobrodelne prireditve. Najlepša hvala tudi obiskovalcem in obiskovalkam prireditve za vaše prostovoljne prispevke. Z njimi si bodo učenci in učenke 9. razreda pomagali pokriti stroške šole v naravi, valete in zaključne ekskurzije. »Slej ko prej se vsaka zgodba neha, slej ko prej se svet do tal podre. Ko ni nam več do solz in ne do smeha, zgodba nova zopet se začne!« (Jože Potrebuješ) Nina Kostric Paralimpijski šolski dan V četrtek, 14. 3. 2024, smo imeli na naši šoli zelo poseben dan. Izvedli smo dan vzgojnih dejavnosti z naslovom »Paralimpijski šolski dan«. Obiskali so nas člani Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja, ki po šolah izvajajo dejavnosti promocije športa invalidov. Predstavili so nam paralimpijsko gibanje, značilnosti parašportov in naše uspešne parašportnike. V telovadnici so pripravili predstavitev štirih športov, v katerih so se učenci lahko tudi sami preizkusili: košarko na vozičkih, sedečo odbojko, boccio (dvoransko balinanje, primerno za gibalno ovirane posameznike) in golbal (šport za slepe in slabovidne, ki se igra z zvenečo žogo). Učenci so lahko tako skozi svojo izkušnjo doživeli občutek, ko se soočiš s kakšno od oblik oviranosti. Učencev se je še posebej dotaknila predstavitev življenjske zgodbe, ki jo je z nami delil g. Janez Hudej. G. Janez je s svojo pozitivno energijo in optimizmom z učenci odkrito spregovoril o vseh ovirah, ki so ga doletele na njegovi poti, ko je pri svojih 18. letih po prometni nesreči z motorjem postal paraplegik. V športu je našel svojo moč za okrevanje. Je zelo uspešen SREDiCA // 25 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Tomaž Sok Ivan parašportnik, za kar je prejel tudi Bloudkovo plaketo. Bil je udeleženec štirih paraolimpijskih iger ter je nosilec medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih v paraatletiki. Učenci so po končanih aktivnostih strnili svoje misli in skupaj z učitelji pripravili priložnostno razstavo v šolski jedilnici. Dan je bil zelo zanimiv in navdihujoč. Naj končam z zapisom učencev, ki povzema sporočilo dneva vzgojnih dejavnosti: »S trudom in vztrajnostjo lahko premagamo marsikatero oviro, aktivno življenje in ukvarjanje s športom pa naredita življenje polnejše.« Simona Sakelšek, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Povabilo v knjižnico Občina Ormož, Občina Sveti Tomaž in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož so leto 2024 razglasile za Meškovo leto. Franc Ksaver Meško, slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in duhovnik, se je rodil 28. oktobra 1874 v Ključarovcih pri Svetem Tomažu nad Ormožem in umrl 11. januarja 1964 v bolnišnici v Slovenj Gradcu. Pokopan je na Selah, kjer je preživel in župnikoval večino svojega življenja. Za časa svojega življenja je bil cenjen in spoštovan. Leta 1924 je bil imenovan za častnega občana mesta Slovenj Gradec, leta 1974 so po njem poimenovali tamkajšnjo knjižnico v Slovenj Gradcu. Od leta 1994 tudi naša nosi njegovo ime. Letos mineva 150 let od njegovega rojstva in 60 let od njegove smrti, prav tako teče tudi 70 let od izida prve knjige njegovih Izbranih del (1954) in 30 let zadnjega ponatisa njegovih leposlovnih del (Mladim srcem, 1994). Ob tej priložnosti vas vabimo, da sodelujete pri literarnem, likovnem ali fotografskem natečaju na temo življenja in dela Franca Ksaverja Meška. LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ je namenjen vsem generacijam in ima za vsako ciljno skupino več izhodiščnih tem: 1. Luna in žabica, zbirka štirih kratkih zgodbic za otroke: • služi kot navdih za pisanje avtorske zgodbice za otroke, ki naj vsebuje zgolj okrog 300 besed; • vse štiri zgodbice vabijo tudi k izvirnemu likovnemu ustvarjanju v najrazličnejših tehnikah. 2. Sosedov Petrček: • naj bo naslov zgodbe, ki jo ustvarjalci napišejo po navdihu Ksaverjeve Meškove zgodbe o prijateljstvu med dvema otrokoma, ki prosti čas preživljata ob vaškem potoku in postavljata doma narejene lesene mline na vodo, ali se igrata v sadovnjaku, plezata na slive, jablane ali hruške, na vrhove dreves vežeta klopotce in potem ležeč na travi, ko zaveje veter, poslušata njihove različne glasove, ali v kratkočasenju kradeta panj, izdelujeta svoj lastni vinograd ali na god sv. Valentina, ko praznujejo ptički svojo gostijo, iščeta ostale darove; • vse naštete vsebine so tudi izhodišče za likovno ustvarjanje v različnih tehnikah. 3. Dve zgodbi o lilijah, zgodba, ki jo je Ksaver Meško napisal po narodnih motivih, je namenjena literarnim SREDiCA // 26 ustvarjalcem. Citirani začetek naj služi kot izhodišče, ki ga ustvarjalci prosto nadaljujejo v pravljično zgodbo. »Živel je v davnih dneh vitez. Bil je vrli junak, a tako silno trde glave, da si prav ničesar ni mogel zapomniti. Pač je bil vrl in neustrašen jezdec kakor le malokak sovrstnik po letih in po časti. Najbolj divjega konja je zasedel brez strahu. Tudi meč je znal sukati, da mu daleč naokoli ni bil noben vitez kos. Bal se ni nobenega sovražnika, nobenega klativiteza in pocestnega roparja, nobene divje živali, niti medvedov ne, ki so v tistih časih še živeli v naših krajih, zaraslih na gosto in vsevprek s temnimi stoletnimi gozdovi. Vrl vitez je bil, neustrašen in drzen; a eno mu je delalo neizrekljive težave: učenje.« 4. PORTRET Franca Ksaverja Meška v poljubni tehniki: • vse generacije spodbujamo k izvirnemu, domiselnemu, sodobnemu, nenavadnemu likovnemu pristopu portretiranja podobe našega rojaka. Za iztočnico so vam lahko na spletnem mestu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib) zbrane fotografije iz zapuščine Franca Ksaverja Meška: https://tinyurl.com/ylm7qhnt . FOTOGRAFSKI NATEČAJ je namenjen vsem generacijam, razpisujemo pa ga na temo »Dežela, čudovita, kakor iz lepih sanj«. Pustite domišljiji prosto pot, fotografirajte po navdihu in dopustite, da vas prevzameta duh Franca Ksaverja Meška in vpliv njegovih literarnih del. Na natečaju lahko sodeluje vsak z eno avtorsko fotografijo. Fotografija naj bo v poljubnem formatu (JPG, TIFF, RAW) in ločljivosti vsaj Full HD (1920 x 1080 pik). Literarne, likovne in fotografske izdelke pošljite do petka, 26. aprila 2024, na e-naslov knjiznica. ormoz@knjiznica-ormoz.si ali jih pošljite/prinesite v knjižnico na naslov Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Žigrova ulica 6b, 2270 Ormož. Izdelki naj vsebujejo: ime in priimek avtorja, naslov dela, izhodiščno temo, opis tehnike (likovni izdelki). Vrtci in šole naj navedejo tudi skupino ali razred, ime zavoda, ime, priimek in naziv mentorja. Za nadaljnje komuniciranje o poteku natečaja nam posredujte tudi kontaktne podatke avtorjev oziroma mentorja. Prispevke bomo predstavili na priložnostni razstavi v prostorih ormoške knjižnice, na razstavi o Francu Ksaverju Mešku v župnišču Sveti Tomaž in v e-zborniku prispevkov. Mlade, stare od 9 do 13 let, pa vabimo k reševanju nagradnega kviza Mladim srcem, v katerem lahko preverite svoje poznavanje življenja in dela tega pomembnega slovenskega literata. Kviz lahko rešujete do 31. decembra 2024. Za več informacij poskenirajte QR-kodo. Prijazno povabljeni k ustvarjanju. Krajevna knjižnica Središče ob Dravi pripravlja v sklopu praznovanja občinskega praznika Občine Središče ob Dravi v sredo, 17. aprila, ob 18. uri v Sokolani domoznanski večer Drava, včeraj, danes, jutri. Drava je reka, ki kljub posegom v preteklosti še vedno živi. Mlinov več ne poganja, a še vedno poplavlja in spreminja strugo, ko ji to dovolijo, v toplejšem delu leta pa nudi ohladitev in sprostitev. Kakšni so spomini na staro Dravo, kako je reka v življenju ljudi prisotna danes, kako z njenim turističnim potencialom ravnati jutri? Z gosti se bo pogovarjal Samo Žerjav. Tokrat vam knjižničarji priporočamo v branje: Za odrasle: 1. Nabokov, V.: Kralj, dama, fant (roman) 2. Martens, M.: V požaru svetov: Ivo: Andrić, zgodba evropskega življenja (biografija) 3. Abbott, R.: In tako se je začelo (kriminalni roman) 4. Missiroli, M.: Ko imel bi vse (roman) 5. Seiler, L.: Zvezda 111 (roman) 6. Demšar, A.: Estonia (kriminalni roman) 7. Henry, E.: Ljudje, ki jih spoznamo na počitnicah (roman) 8. Chamberlein, D.: Ukradeni zakon (roman) 9. Shafak, E.: Otok pogrešanih dreves (roman) 10. Benedetta, C.: Ljubice in kraljice: ženske na oblasti (biografija) 11. Kačič, M.: Skoz pomladni dež bom šla (poezija) 12. Conaboy, C.: Materinski možgani (priročnik) Za otroke, mladino: 1. Vuga, B.: Zgodba o drevesu (slikanica) 2. Sabate, V.: Uganke o človeškem drevesu: preizkusi svoje možgančke in razvozlaj 25 ugank (poučno gradivo) 3. Borin, A.: Drevo in ptica (poezija) 4. Barton, S.: Jutranji zbor (slikanica) 5. Kos, G.: Mišja zabava (slikanica) 6. Mav Horvat, N.: Orientacisti. Škorpijonov pik (mladinski roman) 7. Osés, B.: Erik Vogler in zločini belega kralja (mladinski roman) Dragi bralci, drage bralke, če vas je pritegnil kateri izmed naslovov, brž pohitite v knjižnico. Metka Gašić, Nataša Divjak, CSD Sp. Podravje, Enota Ormož Rejništvo - dobre zgodbe V zadnjem času število rejniških družin upada, otrok, ki bi takšno obliko varstva potrebovali, pa je vse več. Je pa v rejništvu tudi veliko dobrih zgodb, ki ogrejejo srce in nas navdajajo z upanjem, da bo tudi v prihodnje čim več srčnih ljudi, ki bodo pripravljeni postati rejniki in v svojo družino sprejeti otroka, ki v svoji biološki družini ne more živeti. Toda kaj sploh je rejništvo? In kako postaneš rejnik otroku? REJNIŠTVO je posebna oblika varstva otrok, kjer se poskrbi za tiste otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini. Rejništvo naj bi bilo v osnovi kratkotrajno, dokler se razmere v domačem okolju otroka ne uredijo do takšne mere, da se bo lahko spet vrnil domov. V tem času se otroku v rejništvu omogočijo zdrava rast, vzgoja, izobraževanje in osebnostni razvoj ter se ga opolnomoči za samostojno življenje in delo. Otroci v rejništvu imajo praviloma stike s svojimi biološkimi starši. V rejništvu mladostniki s soglasjem lahko ostanejo tudi po polnoletnosti, če se še šolajo, vendar najdlje do 26. leta starosti. Kdo je rejnik? Rejniki in rejnice so osebe, ki so v svojo družino sprejele otroka, ki potrebuje začasno skrb, vzgojo, vodenje in podporo. Rejnikova naloga je celotna skrb za otroka. To pomeni, da mora poskrbeti za hrano, obleko, šolske potrebščine in potrebščine za interesne dejavnosti, po drugi strani pa mora zadovoljiti njegove čustvene, zdravstvene in druge potrebe. Rejniška družina s svojim delom in odnosom kaže svojo srčnost in nesebično pripravljenost pomagati otroku. Otrok ima namreč v rejniški družini možnost spoznavati, kako pomembni so dobri medsebojni odnosi, razumevanje in podpora med člani družine, kako se na primeren način rešujejo težave in nasploh katere so pomembne vrednote vsakdanjega življenja. Ob spodbudi in dobrih pogojih, ki so mu nudeni v rejniški družini, ima otrok možnost razvijati svoje talente. Rejnica oziroma rejnik je za posameznega otroka v rejništvu upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino (sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka) ter plačilo dela. Kako postanem rejnik otroku? Oseba, ki želi postati rejnica ali rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vlogo vloži pri pristojnem centru za socialno delo, kjer se sproži SREDiCA // 27 postopek. Kandidat mora izpolnjevati tudi zakonsko določene pogoje, med katerimi so bistveni, da lahko postane rejnik: • kdor je polnoleten, • je državljan Republike Slovenije, • je zaključil najmanj poklicno izobraževanje, • mu ni bila odvzeta starševska skrb. Najpomembnejši lastnosti, potrebni za izvajanje rejniške dejavnosti, pa sta seveda smisel in volja za delo z otroki in mladostniki. Center v okviru svojega postopka pripravi oceno primernosti kandidata in njegove družine, ki jo posreduje Komisiji pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Če komisija oceni, da kandidat izpolnjuje vse pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, ga napoti na obvezno usposabljanje. Po zaključku usposabljanja kandidat pridobi dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti. Oseba lahko izvaja rejniško dejavnost tudi kot poklic, kadar so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Rejništvo na CSD Spodnje Podravje, Enota Ormož Na dan 30. 10. 2023 je v pristojnosti Enote Ormož vodenih sedem rejniških družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. V rejniških družinah je bilo na dan 30. 10. 2023 vodenih skupaj deset otrok, od tega pri enem otroku vikend rejništvo. V letu 2023 smo imeli en primer ukinitve rejništva (deklica se je osamosvojila, čeprav se še šola), prav tako smo imeli eno novo namestitev. Na območju Upravne enote Ormož je nameščenih deset otrok v pristojnosti Enote Ormož, v rejniških družinah, ki so v pristojnosti naše enote, pa so nameščeni še dva otroka v pristojnosti CSD Spodnje Podravje, Enote Ptuj in trije otroci v pristojnosti CSD Maribor, Enota Tezno. Potrebe po rejniških družinah se iz leta v leto povečujejo, novih vlog za izvajanje rejniške dejavnosti pa ni. Prav tako ugotavljamo, da so naše rejnice v povprečju stare med 50 in 60 let (počasi se bodo upokojile), otroci pa so vse mlajši. Vedno večkrat se soočamo s težavo, da imamo rejniške družine, ki niso primerne za specifične otrokove potrebe. Vse več je namreč otrok, ki imajo tako čustvene kot vedenjske težave. Lahko povzamemo, da rejništvo počasi izgublja svoj pomen, saj nimamo več na razpolago primernih rejniških družin (starost rejnic in vedenjske težave otrok). Predstavljamo vam tudi bližji, osebni pogled na rejništvo s strani dolgoletne rejnice in s strani mladostnice, ki je v rejništvu od zgodnjega otroštva. SREDiCA // 28 OSEBNI POGLED REJNICE Kaj pomeni rejništvo, sem vedela že od nekdaj. O tem sem razmišljala že nekaj časa, nakar sem se po pogovoru z domačimi odločila postati rejnica. To delo oziroma poslanstvo izvajam že petnajsto leto. V prvi vrsti moraš imeti otroka rad. Potrebna sta ljubezen in odprto srce. Rejnice in rejniki v celoti poskrbimo za otroke, delamo 24 ur na dan in zanje skrbimo v dobrem in slabem. V naši družini je svoj novi dom našlo šest otrok. Trije otroci so že odrasli in so si ustvarili svoje življenje, trije pa so še pri nas. Pri mojem delu mi največ pomeni, ko gledam otroke, kako se smejijo, so zadovoljni, zdravi in srečni. Ko te otrok objame, poljubi ali ti reče: »MAMA, RAD TE IMAM!«, je to nekaj, kar ti napolni srce. Pri svojem delu marsikdaj naletimo tudi na težave, takšne ali drugačne, ki pa jih lahko hitro in kakovostno rešimo s pomočjo matičnega centra za socialno delo. Vsem, ki razmišljajo o tem, da bi postali rejniki, bi svetovala, naj se za izvajanje rejništva odločijo s srcem. Otroci v rejništvu so še posebej čustveni, ranljivi, potrebni ljubezni in potrpežljivosti, ne nazadnje pa potrebujejo tudi topel dom, varnost in občutek sprejetosti. Nikoli nisem obžalovala tega, kar delam. Otroci so luč in vse dobro, kar si lahko želimo. IZPOVED DEKLETA V REJNIŠTVU V rejništvo sem prišla v času, ko sem še obiskovala vrtec. Stara sem bila 5 let. S seboj sem imela črno muco z imenom Piki, ki mi je dajala toplino, ljubezen in upanje v času, ko sem se morala privaditi na spremembo in novo okolje, pa tudi na odsotnost očeta, saj nisem najbolj razumela, zakaj ne morem ostati z njim. Čeprav se kot otrok nisem takoj ustalila, so mi dali čas za privajanje in razumeli mojo situacijo, iz katere izhajam. Od njih sem zahtevala veliko potrpežljivosti in pozornosti, saj se je bilo na spremembo težko privajati. Kljub temu sem takoj začutila sprejetost in toplino novega doma in družinskih članov. Rejništvo dojemam kot možnost lepe prihodnosti in ljubečih staršev, ki te vedno podpirajo, skrbijo zate in te dvignejo, ko to najbolj potrebuješ. Dali so mi vse od ljubezni do najlepših dnevov in počitnic, dopuste in izlete ter seveda podporo, ko sem jo potrebovala. Kljub moji občasni nesramnosti niso obupali nad mano in so vztrajali z mano še naprej. Že od majhnih nog me podpirajo, da sledim svojim sanjam in da ne grem po poteh, ki so jih prehodili moji starši. Iz svoje rejniške izkušnje sem pridobila starše, najboljše prijatelje in podporo, ki me bo zdaj spremljala do konca življenja. Brez te izkušnje ne bi bila tukaj, kjer sem zdaj, in ne bi dosegala svojih ciljev. Vsakič, ko sem na tleh, mi dajo upanje, da bo vse v redu in da zmorem vse, kar je pred mano. Pridobila sem zaupanje v ljudi, samozavest in samostojnost, naučili so me bontona in lepega obnašanja, skrbnosti in seveda vsega pomembnega, kar bom potrebovala v samostojnem življenju. Kljub vzponom in padcem me imajo radi in želijo, da iz svojega življenja naredim nekaj posebnega. Rejnika sta mi največja sopotnika v življenju in držala se bom v njuni bližini in toplini vse do konca. Ali razmišljate o tem, da bi postali rejnica oziroma rejnik? Ne odlašajte in pokličite ali obiščite najbližji CSD, kjer boste prejeli vse dodatne informacije: CSD Spodnje Podravje, Enota Ormož: tel. št.: 02 741 05 60; e-pošta: gpcsd.ormoz@gov.si CSD Spodnje Podravje, Enota Ptuj: tel. št.: 02 787 56 00, e-pošta: gpcsd.ptuj@gov.si Samo Žerjav Samozavestno v novo nogometno pomlad Prijateljsko srečanje ekip Središča in Ormoža, U11 Zimsko obdobje, v katerem se tekanje za žogo iz zelenic preseli v dvorane, v našem primeru v telovadnico, ima svoje čare, a vsak član našega nogometnega kluba je seveda najbolj vesel vsakokratne vrnitve na Gradišče. Nogomet je vendarle šport, ki ga velika večina najraje igra na prostem. K pripravam na prvenstvo, ki za vse selekcije nastopi ob koncu marca, so najprej pristopili člani. Razumljivo. Nekaj so nam vendarle še dolžni – dobro, v pokalnem tekmovanju so bili res izjemni, a ligaško tekmovanje je vendarle tisto, ki največ šteje. Cilj je zgornji del lestvice! Kakovost, ki jo trenutno izkazujejo na večini pripravljalnih tekem, ni sporna. V marcu so tako še pilili formo na krajših pripravah v Ankaranu, zdaj pa v nizkem startu in pripravljeni za revanš nestrpno čakajo Članska ekipa na pripravah v Ankaranu na derbi, ki se bo v Mestni Grabi odvil v velikonočnem terminu. Mlajša moštva – U15, U13, U11, U9 in U7 so tudi že kar nekaj tednov v pogonu. Količina in kakovost sodeč po videnem na tekmah, se fantje in dekleta ponašajo z enim in drugim. Tega smo v klubu najbolj veseli. Srečno v prvenstvu! Veterani so ekipa, za katero bi lahko rekli, da igra bolje, kot kaže uvrstitev po jesenskem delu. Obljubljajo boj za vsako točko in naskok na 3. ali celo 2. mesto, obenem pa upajo na čim manj poškodb, saj njihove kosti tudi niso več najmlajše. Na koncu pa še zahvala vsem, da ste prispevali svoj delček k odlično obiskani pustni veselici v Sokolani. Tudi to nam veliko pomeni. Se vidimo na Tratah, pod lipo! #zaselo SREDiCA // 29 Helena Pajek Delovna akcija v našem kraju Srčno pismo 15-letnega Martina iz Obreža je prepričalo ustvarjalce oddaje Delovna akcija, da prenovijo dom njegovi 7-članski družini. Martin si je v omenjenem pismu zaželel, da bi njegova družina zaživela v lepšem domu, in sanje družine Tomažič so se začele uresničevati. Danes 7-članska družina se je pred nekaj leti preselila v našo občino. Kupili so si starejšo hišo in si v njej ustvarili dom. Vendar je hiša postala za družino premajhna in potrebna je bila prenove, bremena katere oče Jože in mama Sonja finančno nista zmogla. Ana Praznik in ekipa mojstrov oddaje Delovna akcija sta se lotili dela in družini uredili bivanje v dveh nadstropjih hiše. Družina je po 10 dneh vstopila v popolnoma prenovljeno in skoraj neprepoznavno hišo, v kateri imajo otroci svoje sobice, družina pa ima tudi svoj skupni bivalni prostor. V času Delovne akcije so pristopili na pomoč tudi člani PGD Obrež (odrasli in mladinci), za kar se jim družina Tomažič iskreno zahvaljuje. Jana Čavničar Koliko odpadkov smo letos nabrali v čistilni akciji? Letošnja spomladanska akcija čiščenja okolja je v vseh treh občinah Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž, tudi zaradi skupne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, ki jo vse tri občine aktivno promovirajo in v njej sodelujejo s svojimi ponudniki in turističnimi lokacijami potekala usklajeno na soboto, 23. 3. 2024. Občina Središče ob Dravi, ki je akcijo organizirala, je poskrbela za material in okrepčilo vseh pridnih rok. V občini Središče ob Dravi smo odpadke zbirali pod vodstvom lokalnih koordinatorjev v vseh petih naseljih, med njimi tudi naš podžupan Tomaž Kosec in občinski svetniki. Ekipe prostovoljcev so se v dopoldanskem času z vrečkami za smeti odpravile na teren ter ob cestah, jarkih in vodotokih pobrale smeti in vso navlako, ki v naravnem okolju nima kaj početi. Kot vsako leto se je v akcijo vključilo tudi lepo število otrok, kar je odlična popotnica zanje, saj skozi lastno delo spoznavajo skrb za okolje. Na vseh lokacijah so sicer naši koordinatorji zaznali malo manj prostovoljcev, vendar pa spodbudno ugotavljajo, da je bilo odvrženega tudi manj odpada, kar je dobra novica. Ob glavni državni cesti čez našo občino se največ borimo s tranzitnim odpadom, pa tudi odpadom migrantskega izvora. Tovrstni odpadki se bodo pobirali čez celo leta, tudi prek izvajalcev javnih služb. Če tudi sami opazite kakšno divje odlagališče, o tem takoj obvestite pristojne službe, da se lahko odlagališče čim prej sanira in poišče kršitelje. SREDiCA // 30 Simon Zorec, tajnik PGD Obrež 100-metrski presmec ob stoletnici PGD Obrež Obrški gasilci kot vsako leto doslej začnemo z izdelavo presmeca ob cvetni nedelji. Letos smo za presmec namenili nekaj več časa, saj obeležujemo 100. obletnico društva. V ta namen smo si zadali, da bomo izdelali presmec dolžine 100 metrov. Priprave je organiziral naš poveljnik Srečko Hebar, ki je pripravil ekipo za pripravo materiala. Že med tednom pred izdelavo presmeca so se pripravile leske kot osnova. V akcijo je vstopila tudi malo večja ekipa operativnih članov PGD Obrež, ki je začela s pripravo zelenja za pletje. Presmec smo začeli plesti v soboto, 23. 3. 2024, ob 8. uri v obrški jomi. Jutro smo začeli s kavico in manjšim prigrizkom, nato pa šli veselo na delo. Za pletenje smo določili ekipo, ki že vrsto let opravlja to nalogo, ki jo uspešno opravlja in vodi naš član Branko Rakuša. Žal je letos bil odsoten, zato sta to nalogo prevzela Jože Šnajder in Marko Kočevar st. Ostali člani pa smo bili zadolženi za pripravo materiala za pletje presmeca. Oljčne vejice in ostali material je bilo treba oblikovati in pripraviti na primerno dolžino, da je potem pletja presmeca lažje. Ker je letos dolžina presmeca zelo dolga, je seveda potrebna temu primerna količina materiala. Ekipa za dostavo materiala je zato v soboto dopoldne izvedla še eno akcijo in pripeljala še dodatni material. Izdelava presmeca je trajala približno 6 ur. Nato je sledila meritev in z veseljem lahko povem, da se je številka na metru zaustavila pri 102 metrih. S to številko lahko potrdimo najdaljši presmec v zgodovini PGD Obrež. Pri pletenju so se nam pridružili tudi naši krajani. Pri izdelavi nas je obiskal tudi naš župnik, gospod Jože Urbanija. Pridružili so se nam tudi predstavniki medijev iz KTV Ormož, ki so opravili intervju in posneli izdelavo presmeca. Po opravljenem delu je sledila malica, ki jo je pripravil naš član Andrej Horvat. Po malici smo od zadovoljstva, da nam je uspelo, nazdravili našemu presmecu in naredili načrt, kako ga bomo prenesli do farne cerkve na Grabah. Naš velikanski presmec sta nam na naše povabilo pomagala prenesti naše prijateljsko društvo PGD Vitan - Kog in DVD Trnovec. Pri nošnji so se nam pridružili tudi člani Kluba traktoristov Steyr Središče ob Dravi in krajani našega požarnega okoliša. V nedeljo, 24. 3. 2024, ob 6.30 smo se zbrali v obrški jomi. Najprej je sledil zajtrk, ki nam ga je letos pripravila Marija Šalamun, ki se ji v imenu PGD Obrež zahvaljujem. Po dobri kisli juhi sta sledila kavica in postroj vseh članov nosilcev presmeca. Po tradiciji vodi nošnjo presmeca poveljnik. Ob 7.00 sta sledila dvig in nošenje presmeca proti farni cerkvi na Grabah. Na poti smo imeli nekaj manjših postankov, saj nas naši krajani radi pozdravijo ter pripravijo kakšen prigrizek in pijačo. Okrog 9.30 smo prispeli do cerkve na Grabah. Tam sta sledila blagoslov presmeca in postavitev le-tega ob cerkvi. Za konec bi se v imenu PGD Obrež zahvalil vsem, ki so pomagali pri izdelavi in nošenju presmeca, ter vsem krajanom, ki so nas na tej poti pospremili s prigrizkom, pijačo ali le dobro voljo. Naše društvo letos praznuje 100 let delovanja, zato vas obenem vse lepo vabimo, da se nam pridružite 8. 6. 2024 v Domu kulture Obrež. Z gasilskim pozdravom, na pomoč! SREDiCA // 31 SREDiCA // 32 SREDiCA // 33 SREDiCA // 34 Razvedrilni kotiček NAGRADNA IGRA SUDOKU Tudi v letošnjih Sredicah boste lahko preživeli čas na prijeten način z igro sudoku, ki je zdaj že klasika med igrami. Tisti, ki igre še ne poznate, ste najbrž ob pogledu na sudokuje nekoliko očarani in morda zmedeni. Sudoku se morda sprva zdi zapleten, vendar je pravzaprav zabavna ugankarska igra, v kateri lahko uživa vsak. Sledite navodilom in danim izhodiščem. Izzivi naj vas ne ustavijo, temveč jih preskočite. Brez skrbi, uspelo vam bo. Sudoku 1 Nagradno žrebanje Pravilno rešena sudokuja prineseta izžrebancema naslednji nagradi: • za lažji sudoku (Sudoku 1): 2krat »six pack« piva Pivovarne Skoliber, • za težji sudoku (Sudoku 2): majica + »six pack« piva Pivovarne Skoliber. Prislužite si ju tako, da pravilno izpolnjena nagradna sudokuja izrežete ali prepišete ter posredujete na naslov: Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, pripis: Glasilo – sudoku, ali ju pošljete v elektronski obliki na naslov: urednistvo.sredica@gmail.com, in sicer do 10. junija 2024. Če pošiljate rešitve po e-pošti, obvezno dopišite svoje podatke (ime, priimek in naslov pošiljatelja). Tokratni nagradi je prispevala DOMAČA PIVOVARNA SKOLIBEER, Skoliber Matej nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Izmed vseh pošiljateljev bomo izžrebali dobitnika nagrad in ju objavili v prihodnji številki glasila, ko bomo dodali tudi rešitve tokratnih sudokujev. Pošljete lahko tudi rešitev za samo en sudoku pogoj za sodelovanje v nagradnem žrebanju nista oba pravilno izpolnjena sudokuja, zadostuje že ena pravilna rešitev enega ali drugega sudokuja. Dobitniki nagrad iz septembrske številke V decembrsko številko nam zaradi prostorske stiske ni uspelo umestiti razvedrilne rubrike Sudoku, zato izžrebane nagrajence objavljamo z rahlo zamudo. Nagrajenca pravilno rešenih sudokujev iz septembrske številke Sredice sta sicer pravočasno prejela svoji nagradi, ki ju je prispevala Mihaela Glavica – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Nagradi: • za lažji sudoku (Sudoku 1) je 1 kg mešanega peciva (kremasto in suho) prejel Miha Mele, • za težji sudoku (Sudoku 2) je 2 kg mešanega peciva (kremasto in suho) prejel Milan Rakuša. Rešitev sudokujev iz septembrske številke Oba sudokuja sta imela le eno rešitev. Želimo vam veliko sreče in zabave pri reševanju tokratnih sudokujev. SREDiCA // 35 Avtor sudokujev je Robert Tekavčič. kvadratu 3 x 3, omejenem z debelejšimi črtami (torej poudarjeno področje, velikosti 3 x 3), vsaka izmed številk od 1 do 9 nastopala natanko enkrat. To pomeni, da morajo vsaka vrstica, vsak stolpec in vsako izmed področij, velikosti 3 × 3, vsebovati števila od 1 do 9 (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9). Sudoku 2 Pravila igre Pred vami sta dve mreži sudoku. Prvi (levi) sudoku je lažji, drugi (desni) pa težji. Nerešen sudoku ima v različnih poljih vpisane številke, ki so nespremenljive in so ključ za nadaljnje reševanje. Prazna polja v danem kvadratu izpolnite s številkami od 1 do 9 tako, da bo v vsaki vrstici, v vsakem stolpcu in v vsakem manjšem NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke (geslo iz osenčenih polj) pošljite do 10. 6. 2024 napisano na dopisnici na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali pošljite geslo po elektronski pošti na: urednistvo.sredica@gmail.com. Opozorilo: Tiste, ki nam pošiljate rešitve križank preko e-pošte, prosimo, da rešitvam pripišete tudi svoje podatke (ime, priimek in naslov), sicer jih ne moremo upoštevati. Prvi trije srečni izžrebanci prejmejo darilne bone trgovine MANA. DOBITNIKI NAGRAD ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo (SPA razvajanje v Sibonu) iz decembrske številke Sredice, se lepo zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebani nagrajenci so: 1. mesto: Andreja Resman, 2. mesto: Patrik Škvorc in 3. mesto: Andrej Jurkovič. Čestitke vsem! Vsi nagrajenci prejmejo nagrade iz bogate sprostitvene in kulinarične ponudbe čudovitega hotelskega kompleksa Sibon SPA & Wine Resort v Jeruzalemu. O načinu prevzema nagrad bodo naši nagrajenci obveščeni po navadni pošti najkasneje v roku enega tedna po izdaji marčevske številke Sredice.