PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 27. CHICAGO, ILL., PETEK, 7. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 7, 1941 LETNIK (VOL.) L. Poslanska zbornica vodi končno razpravo Glasovanje o predsednikovem predlogu za pomoč Angliji se bo v poslanski zbornici vršilo najbrž še ta teden. — Senat nadaljuje z zasliševanjem prič. Washington, D. C. — Prvo dejanje velike drame, ki se vPrizarja že nekaj tednov v kongresu Zed. držav, namreč borba o predsednikovem pred-logu za pomoč Angliji, se bo dni zaključilo, ko se bo vršilo v poslanski zbornici konč-n° glasovanje, ali naj se Predlog zavrže, ali uzakoni. Pričakuje se, da bo do tega glasovanja prišlo v soboto, Morda že v petek, lahko pa se tudi zavleče do ponedeljka, ^očim je skoraj gotova stvar, da bodo poslanci predlog odobrili, je pa še v zadnjih dneh Pred glasovanjem napela opozicija vse sile, ne v to, da bi Predlog sam, kot tak, pobila, ker je uvidehi, da bi bilo to brezuspešno, marveč v to, da bi mu dodala razne amend-m®hte, s katerimi bi mu skrha- la njegovo ostrino. NOV USPEH BRITANCEV V Afriki zasedli mesto Cirene. starodavno Ti amendmenti so se pričeli obravnavati v četrtek, dočim Je v sredo potekala še splošna ^bata. Eden teh amendmen tov je priporočal, da se določi r°eja znesku, koliko bi se imelo na podlagi predloga potrosi za pomoč Angliji. Proti te-^u amendmentu pa so se takoj oglasili nasprotniki, ki so Povdarjali, da se še nič ne ve. koliko podpore bo Anglija potrebovala, in, da si torej ne Mnemo samim sebi stavi jati 0v'r, ki bi nas pi'isilile, zapustiti jo morda v najbolj kritičnem času. Dalje je bil predložen dostavek, da naj Zed. države kupijo od Anglije vse nJene posesti na zapadni polobli, izvzemši Kanade in N,ove škotske, za znesek 16 miljard dolarjev. Od tega se naj bi odtegnilo šest miljard za britanske vojne dolgove, ostalih deset miljard pa naj bi^e kreditiralo Angliji za njene naku-tu v Ameriki. Končno so Se ponovno slišali tudi amend-, fiienti, da se ima prepovedati v Predlogu uporaba ameriških bojnih laclij za spremljanje v°jnih pošiljk v fjvropo, ka-k°r tudi sprejemanje bojnih ladij vojujočih se držav v ameriških pristaniščih v svrho Popravil, in enako, da se ne Smejo oddajati ameriške boj-r'e ladje nobeni drugi državi. Dočim se je poslanska zborna pripravljala, da z glasovanjem spusti zastor po prvem Uejanju in od svoje strani reši vprašanje tega velevažnega Jn'edloga, se bo pa v senatu ^daljevala drama in bo tarnaj tudi dosegla svoj višek in zaključek, ki pa utegne biti dokaj različen od sklepa poganske zbornice. Opozicija jo namreč naperila ravno na se-"at svoje glavne sile, in priča l°vati je, da bo tamkaj pred-doživel take izpremembe, da bo kaj malo podoben svoji I>ryotni obliki. ^očasr.c se v senatu še ved- Kairo, Egipt. — Britanske mehanizirane čete so te dni dosegle nove uspehe proti Italijanom v Libiji. Njih prodiranje se je raztegnilo zapadno do mesta Cirene, ki je oddaljeno od nedavno zasedenega mesta Derna 60 milj, od egiptovske meje pa skoraj 200 milj. To mesto, Cirene, je slavno po svoji starodavnosti, kajti bilo je ustanovljeno že v sedmem stoletju pred Kr., in je tudi v sv. pismu omenjeno. 7, njega zasedbo so Britanci prišli v posest tudi kosa rodovitne zemlje, kar je v teh puščavskih krajih nekaj posebno dragocenega. -o-- •ZAHTEVA, DA SE POŠLJE ŽIVEŽ V EVROPO Chicago, 111. — Tukaj se je ustanovila zadnjo sredo podružnica neke narodne organizacije, ki zahteva, da se nudi Ameriki prilika, da z živežem podpira male evropske narode, ki so prizadeti od vojne, namreč Belgijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko in Finsko. Kakor se trdi, je ponekod, zlasti v Belgiji, položaj že tako kritičen, da bo v par tednih nastopilo resno stradanje, ako ne bo pomoči. Pri tem se povdarja, "da ima večina teh dežel denar na razpolago, da bi lahko kupila živež, a tega ne more dobiti skozi angleško in nemško blokado. ŽUPANU PODELJENE DIKTATORSKE PRAVICE Seattle, Wash. — Medtem, ko se trdi, da Nemčija ogroža Zed. države na vzhodu, je pa to mesto, dasi leži na skrajnem zapadu, prvo pokazalo histeričen strah pred invazijo. Zadnjo sredo je mestni odbor sprejel zakon, po katerem do-bi župan Carroll nekakšno diktatorsko oblast v slučaju obrambne potrebe. Tako mu je podeljena pravica, da mehčane lahko pozove na obrambno službo, in sicer vse moške od 18. leta višje, kadarkoli bi bilo to po njegovem mnenju potrebno v svrho vež-be ali pa v slučaju narodne obrambe. Enako ima tudi pravico, proglasiti ponočne zatemnitve, ift se je v resnici ena že odredila, namreč za noč 7. marca. Tako bo postalo Seattle prvo večje mesto v Zed. državah, v katerem bo ponoč-na zatemnitev odrejena. -o- RUSIJA MORA IMETI NE-- KAJ VAŽNEGA Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada mora pričakovati važne dogodke, ko je sklicala k zborovanju vrhovni sovjet, kakor se imenuje ruski parlament. Zborovanje se otvori 25. februarja. Ta parlament se navadno sestane ob prilikah, ako je treba kaj izrednega odločiti. Ameriške ladje bodo morale zamašiti vrzel Angleški minister povdarjal, da je hitrost produkcije ladij v Ameriki velevažen faktor pri poteku sedanje vojne. — Z gotovostjo se pričakujejo ladje iz Zed. držav. willkie na povratku domov London, Anglija. — Ameri-kanec Wendell Willkie je končal svoj ^devetdnevni obisk v Angliji ter se je v sredo zjutraj odpravil domov, in sicer z aeroplanom preko Portugalske. Med tem časom je obiskal tudi Irsko. delavstvo podvrženo prstotisku Chicago, 111. — Zadnji torek se je izvedelo, da se bodo zaradi varnosti vzeli prstotiski vseh delavcev v jeklarski družbi Carnegie-Illinois, katerih je okrog 30,000. Ta odredba bo pomagala vladi, da bo lažje izsledila morebitne špi-jone, ki,bi se vtihotapili v tovarne, kjer se izdeluje vojni materijah no zaslišujejo razne priče in s precejšnjim zanimanjem se pričakuje, kaj bo tamkaj povedal Willkie, ki je ravno v to svrho ukinil svoj obisk v An- -o- BI VSEGA GOVERNERJA UGRABILA SMRT Mount Vernon, 111. — Zarl-nji torek zvečer je preminul tukaj na svojem domu 77 letni L. L. Emmerson, ki je bil illi-noiški governer v letih 1929 do 1933. Postal je žrtev srčnega napada, ki ga je zadel v septembru, od katerega ni več popolnoma okreval. V letu 1937 je s svojo ženo praznoval 50 letnico poroke; poleq-nje zapušča še dve hčeri. ' KRIZEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Po novi trgovski pogodbi, o kateri se je objavilo v torek, se bo med Nemčijo in Turčijo izvršila svojevrstna izmenjeval-na trgovina: Nemčija bo dobila 17,640 ton lešnikov, za katere bo dala Turčiji lokomoti-ve. — Sofija, Bolgarija. — Nenadoma je zadnji torek resig-niral iz vlade poljedelski minister Bagrianov. Ta mož je bi znan kot prijatelj Nemčijo in se zato vidi v njegovem odstopu znamenje, da se utegnejo Nemčiji staviti ovire pri morebitnem poizkusu Invazije. — Atene, Grčija. — Tekom zadnjega torka ni bilo v Albft-niji nikakih ^pomembnejših spopadov, in sicer zaradi močnega deževja in megle. Pač pa je bil tembolj živahen artilerijski ogenj. -o- lokomotiva eksplodirala na cesti Denver, Colo. — Nenavadna nesreča se je pripetila zadnji torek na jugozapadnem delu tega mesta. Neka velika železniška lokomotiva je nenadno eksplodirala ravno, ko je vozila preko nekega cestnega križišča. Kotel je vrglo celih 60 čevljev daleč po zraku. Poškodovanih je bilo 25 oseb, vendar k sreči nobena ne resno. -o- "Širite amer. Slovenca" Iz Jugoslavije Neprijetna dogodivščina premožnega starca, ki se je predal v oskrbo obdarovancu. — Mlad hrezposelnik, ki si je izbral skalno votlino za stanovanje. — Smrtna kosa in drago iz stare domovine. V Angliji iji se izenačuje ljudska prehrana gliji ter se vrača domov. / London, Anglija. — Cim dalje bo trajala vojna, tem 'večji izgledi se kažejo, da se bo življenje angleškega prebivalstva v vsakem oziru izenačilo. Ne samo, da je vojna nevarnost postavila na enako višino vse sloje, kajti bomba ne izbira med plemenitašem in preprostim, in da vedno bolj odpravlja razliko med bogatašem in revežem, marveč izenačuje se tudi zunanji način življenja med vsemi. V prvi vrsti bo prehrana prebivalstva urejena kmalu tako, da bodo imeli takorekoč po celi deželi skoraj enako obede. Ne samo, da veljajo kjirte za živila za vse enako — izvzemši morebiti kakega tajnega graftanja — marveč se nameravajo direktno uvesti skupne ljudske kuhinje, kjer bodo dobivale svojo hrano po cele soseščine. V resnici so se že izvršili prvi poizkusi v tem ožiru. Ti sicer niso zadeli na splošno odobravanje, kajti o-kusi posameznih oseb so preveč različni, da bi se dali na povelje standardizirati, toda čimdalje večje pomanjkanje bo bržkone prisililo do tega, da bodo morali vsi ugovori od-pasti. Po načrtu, kakor je zasnovan, bi se ustanovila po ena taka kuhinja za vsakih 30 družin v soseščinah. Druga uvedba, ki bo najbrž prišla kmalu v veljavo, pa bo, tla se bo pekel enak kruh za vse prebivalstvo. V tem kruhu bo 85 odstotkov pšenice in oblasti povdarjajo, da bo ta kruh bolj zdrav kakor pa popolnoma pšenični. Deluje se tudi na to, da se uvedejo v čim največji meri konservirana živila, češ, da se 2elo pripravna v slučajih zračnih napadov, ker ni skoraj nobenfega dela z njimi. London, Anglija. — Anglija je skoraj prepričana, dajo bodo Zed. države zalagale v bodočnosti ne samo z raznim vojnim materijalom, marveč tudi z ladjami, in sicer v takem obsegu, da bodo domala zamašile vso vrzel, ki je nastala v njenem brodovju vsled potopitev. To prepričanje je izrazil v nekem govoru zadnji torek minister za plovbo, R. H. Cross, povdarjajoč, da je Anglija upravičena k temu upanju, ko so vendar Zed. države prevzele vlogo "orožarne demokracije." Takoj pa je pripomnil, da s tem, ako bi ta pomoč iz Amerike ne prišla, še ni rečeno, da bi bila Anglija nezmožna, vztrajati v dolgi vojni; le vojni bi se s tem podaljšal j je dejal. Zato je, kakor je povdaril. dosti ležeče glede poteka vojne od tega, kako bo Amerika pospešila hitrost svojo produkcije. In v tem oziru so izgledi zelo zadovoljivi, je dejal, češ, da se nadaljuje tamkaj gradba ladij v ugodnem tempu. --o- ford namenjen, izdelovati bombnike Detroit, Mich. — Kot se je izvedelo zadnji torek, je Henry Ford obvestil vojni department, da je pripravljen izdelovati v svojih tovarnah popolne bombne aeroplane in ne samo njih posameznih delov. Za izdelovanje sestavnih delov se med njim in vlado že vodijo pogajanja. — Pred več meseci se je Ford izrazil, Ha bi lahko v svojih tovarnah izdelal po 1000 aeroplanov na dan po sistemu masne produkcije; družbini uradniki pa so zdaj dostavili, da bi to veljalo le za zasledovalne aeroplane, in, da bi bilo z bombniki bolj težavno. reveža je res tragična. Je to 26 letni brezposelni Franc Tarkuš iz Vrhovdola pri Lim-bušu. Je že dolgo brez dela in že nekaj dni ni zavžil ničesar. Zatekel se je v Maribor, kjer ni moge dobiti niti strehe ter še je potem zavlekel v omenjeno skalno votlino, kjer je obležal. V bolnišnici so ugotovili tudi, da ima celo telo pokrito s tvori ter so ga obdržali na zdravljenju, da si malo opomore. -o-— Težka nesreča Jože Hafner v Železnikih, na Gorenjskem,je peljal s svojimi konjiči pesek v trugi. Ne ve se kako je prišlo do nesreče, truga se je kar naenkrat prevrnila na ubogega Jožeta in to naravnost na glavo, tako, drv je nesrečnik dobil hude poškodoe na glavi ih so ga morali z rešilnim vozom pripeljati v ljubljansko bolnico. -o- Smrtna kosa V Kranju je umrla Franja Rovšek, rojena Blaj, stara 57 let. — V Ljubljani je umrl Arhitekt Ivan Mathian, tovarnar. V bivši Avstriji je postal, dvorni dobavitelj in cesarski svetnik, tedanji papež ga je pa udi imenoval za svojega ko-mornika in ga odlikoval z redom sv. Silvestra. — V Skalah vri Velenju je Umrl Ivan Špeh, dolgoletni član načelstva Hranilnice in posojilnice. -o- Kokoš izkljuvala otroku oko V Križevcih pri Ljutomeru je že pred meseci kokoš s kljunom izkljuvala oko neki sedemletni deklici. Zdravniki so izkljuvano oko nadomestili s steklenim. Pozneje se je pa v očesni votlini razvil rak, ki se je razširil do možgan in deklica je pred kratkim umrla. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" anglija ni naša obramba, pravi poslanec Washington, D. C. — Pogo-to povdarjanje v kongresu in v splošni javnosti, da je Anglija prva obrambna črta A-merike in, da ji moramo zato dati na razpolago vse svoje oborožene sile, se je ponovilo v poslanski zbornici zadnji torek, ko je bil v splošni debati predlog za pomoč Angliji. Na to trditev je poslanec Robsion iz Ky. odgovoril: "Velika Britanija ni bila naša prva obrambna linija v 1776, v 1812, niti ne v 1861. Nasprotno, samo enkrat smo bili skupaj z njo, namreč v 1917 in 1918, ko smo morali z našimi mož-mi'in našimi ladjami iti reševat britanski imperij." -o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am«r. Slovencu!" Dobrota je največkrat sirota Slovenske Konjice, koncem nov. 1940. — Na Vrholjah pri Slovenskih Konjicah, občimi Prihova, se je pred nedavnim zgodil primer lakomnosti in požrešnosti, ki mu menda še ni bilo para in molgoče tudi ne bo. Dobri dve leti je že od tega, ko je1 na Vrholjah št. 32 prodal za dober denar svoje posestvo Vrečko Franc iz inozemstva došlemu K. I., poročenemu, 'že staremu in osivelemu. Ker pa je kupec brez ctrolc, ga je začel njegov mlajši bratranec iz Vinarja, manjši kmet z večjo družino, nagovarjati, naj mu da posestvo, ki ga itak ne bo imel komu po smrti prepustiti, zapisati kot dediščino. Ponudil se mu je za pomočnika pri obdelovanju posestva, poleg tega pa bi g.n oskrboval do smrti. K. I. in njegova, tudi že stara žena. sta ponudbo sprejela in je bila napravljena pri notarju pogodba, po kateri dobe Pučnikovi po njegovi smrti kmetijo v last. Nekaj časa so se razumeli, vendar pa si je Pučnik posestvo že kar sedaj lastil. Hodil je okrog voglov kot pravi gospodar ter ukazoval. Na pogodbo se ni prav nič ^eč oziral. Še! je celo tako daleč, da si je pridelke in vse druge dobrine s kmetije kar prisvajal, kakor da bi bile z njegove zemlje. Jeseni je začel sam "pospravljati" na začudenje starega lastnika in kar je bilo še v večje čudo — odpeljal pridelek kar domov v Vinarje. Med drugim mu je odpeljal pšenico, vino, potem pa še drugo in s tem polnil domačo kaščo, dočim je starec z ženo trpel veliko pomanjkanje. Saj že štiri mesece ni jedel zabeljene jedi. Zaradi tako nasilnega ravnanja se ^e prizadeti pritožil oblasti, ki bo. storila primerne \ ukrepe, da nagradi "oskrbnika" za njegovo "plemenito'' delo. Obenem pa bo poskfte! za razveljavljenje pogodbe, ki jo je Pučnik na tako nelep način izkoriščal. -o- Onemogel brezdomec Maribor, 1. dec. 1940. — Snoči je prišel k policijskemu stražniku na Ruški cesti delavec Jakob Selinšek ter mu je javil, da je opavil, da se nahaja neki moški v skalnati votlini tik nad Dravo pod Ruško cesto, ki je očividno že čisto onemogel ter še samo tiho stoka. Stražnik se je spustil po strmini navzdol ter je našel v označeni votlini na obi*ežju res onemoglega mlajšega moškega, ki ni mogel več zaradi j oslabelosti stati na nogah. Stražnik je potem poklical reševalce, ki so nesrečneža spra vili na cesto ter ga nato zapeljali v bolnišnico. Usoda tega NAŠA PREDSTRAŽA Tisk je za vsako stranko, za vsako skupino glavni glasnik in nekaka predstra« ža, ki se prvi oglasi v vsaki važni zadevi, daje informacije, svetuje ali svari v vsaki zadevi. Ko sedemo zvečer po delu,vzamemo v roke časopis, da vidimo kaj se godi po svetu, zraven pa vsrkavamo nasvete ali ugovore, ki jih daje časopis. Katoliški časnik je za katoličane glavni informator in svetovalec. Ta pazi in čuva kaj nasprotni svet dela in kuje proti katoličanom. Katoliški tisk je najvažnejša predstraža za vse katoličane. Ta predstraža je naša, zato zasluži vse podpore! Podpirajmo svoj katoliški tisk! AMERIKANSKI SLOVENEC; m (letnico (i / obhaja letos /J ) "Amerikanski )] \ Slovenec" )] _ ___ ^^ ^^ ^^ _ _____' Napisal: Edgar Rice Burroughs A small elephant watched i.,™,-,,« him through an- jgry eyes.' frfc^ON VN'ITED" FEAVTJ'RE" SVypfcATE.^ iac! y I Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 7. februarja 1941 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Naročnina: Za celo leto Za pol leta Za četrt leta ...................— Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto Za pol leta Za četrt leta ---------------------- Posamezna številka ..$6.00 3.00 1.75 3c Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ......$5.00 ...... 2.50 For half a year------------------- For three months ..........................- 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year -------------------------$6-00 For half a year ------------------- 3.00 For three months ------------------ 1-75 Sinsle copy..................—................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo i>iti poslani na uredništvo Yjsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas £> četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured ništvo ne vrače. ___ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.______ Dr. Korošec na poslednji poti Iz istega svečeniškega duha je izhajalo vse njegovo narodno, politično, državniško delovanje: žrtvovati se iskati pota in načina, kako narotl privesti k svobodi in sreči, kako državo utrditi v skupnosti vseh upravičenih interesov, v redu na znotraj in moči na zunaj; zvesto in dosledno skrbeti za narod in državo, bodisi na vodilnih in odgovornih mestih, bodisi v neiskanem in nezaželenem mirovanju. — Kloniti ni znal, obupavati ni mogel nikdar, ker je veroval in upal v pravičnega Boga in križanega Odreše-nika, kateremu se je od svoje mladosti posvetil. Zato je bilo prav in je simbolično dejanje, da so mrtvega predsednika senata in prosvetnega ministra odeli v mašnisko obleko in ga kot duhovnika položimo k zadnjemu počitku, saj ima prav v duhovništvu korenine njegova veličina, katero mu brez zavisti priznava vsak, tako njegov pristaš kakor njegov politični nasprotnik. O njem v polni meri veljajo besede pobožnega Siraha, ki je dejal o vodnikih svojega ljudstva: "Njih srce ni bilo spačeno, in se niso bili od Gospoda obrnili; njih spomin bodi tedaj blagoslovljen ... in njih ime naj ostane vekomaj" (Sir. 46, 13—15). Ostane nam še poslednja prošnja: Gospod, Ti si dejal: "Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" — "Ti veš, koliko je naš voditelj in veliki sin naše domovine storil dobrega posameznim in vsemu narodu — sprejmi to, kakor da je Tebi samemu storil in po svoji božji obljubi povabi njegovo dušo: "Pridi, prejmi kraljestvo, ki ti je pripravljeno od začetka sveta." Gospod, usliši nas in stori to. Amen." jale. Da bo mogoče pripor..-Ijalnemu odboru zadevo zadovoljivo urediti se prosi vse naročnike, ki jih bodo odborniki (ce) obiskali, da jih naj uljud-no sprejmejo in jim naj sporo-če svojo odločitev glede udeležbe, da bo odboru mogoče iti s pripravami točno naprej. To naj služi v informacijo vsem, da ne potem kdo rekel, nisem vedel, nihče mi ni povedal, kako je glede vstopnic, zdaj sem pa prepozen. Za prijaznost in vsako sodelovanje od strani naročnikov in prijateljev "A. S." so vsem že v naprej najuljudneje zahvaljuje, Pripravljalni odbor za proslavo petdesetletnice "A. S." Včeraj smo objavili, kako je Slovenija zaplakala ob nepričakovani nenadni smrti svojega narodnega voditelja Dr. Antona Korošca. Danes naj objavimo še poročilo o njegovem veličastnem pogrebu. Ljubljanski listi poročajo, da se je udeležilo pogreba nad 40,000 ljudi, kljub hudemu mrazu, ki je vladal tisti dan. Ob njegovem odprtem grobu se je poslovilo od pokojnika cela vrsta ministrov in drugih predstavnikov oblasti, raznih organizacij ustanov, itd. Vseh govorov kajpada ne moremo ponatis-1 naročnikom in prija-niti, ker nam manjka prostora. Objavili pa bomo v na-| teljem "am. slovenca" slednjih vrsticah krasni poslovilni govor prevzv. g. ljubljanskega knezoškofa Dr. Gregorja Eožmana, ki se je od pokojnika v ljubljanski stolntei tako-le poslovil: "S cerkvenimi obredi se poslavljamo od zemskih ostankov dr. Antona Korošca, z molitvijo in sveto daritvijo se spominjamo njegove duše, da jo Gospod Bog sprejme v I d večno življenje. ) V globoki hvaležnosti se sleherni Slovenec in Jugoslo-z van klanja spominu moža, ki je vse svoje sposobnosti, vseh moči, vsa sredstva posvetil svojemu narodu, da ga pelje na | * pot, ki vodi v svobodo, blagostanje in lewo bodočnost. | r Dvajset' let star se je,odloČil za duhovski poklic. V cvetu živahne in zdrave mladosti je nadarjeni abiturient ; žrtvoval naravno težnjo po družini in potomstvu in se ves t brez pridržka postavil v službo svojega malega, s trdo od- t povedjo ljubljenega naroda. Prepričan je bil, da bo mogel ' v duhovskem stanu najboljše služiti Bogu in svojemu na-r rodu, ko ga ne bo oviral noben ozir na družinske obvezno- ( sti. Svoboda in vnanje neodvisen, vedno za vsako osebno | žrtev pripravljen je kot duhovnik mogel stati ob svojem h narodu v vsaki uri. 1 Temeljito je študiral bogoslovne vede. Poleg običaj-M nega bogoslovnega kursa v domačem učilišču, je nadalje- [ val teološko naobrazbo še na univerzi ter si pridobil dok- ; •torat v bogoslovju. Zdelo se je, da se mu odpira pot k znanstvenemu delovanju. A božja Previdnost ga je namenila za drugo polje — na težavno politično polje ga je usmerila. Mladega kaplana je dobri Bog izbral, da je nam Slovencem dal voditelja v usodni zgodovinski uri, ki nas je kakor Mozes pripeljal v svobodno narodno državo, da je dal nastajajoči Jugoslaviji kovača, ki ji pomaga utrditi jeklen temelj. ( Najodličnejši njegovi sodelavci so te dni v govorih in člankih orisali dr. Koroščevo veličino in njegovo velikansko življenjsko delo. Iz vsega, kar je delal in žrtvoval, se vidi, da ga je tudi v politiki vodil oni svečeniški duh osebne odpovedi in požrtvovalnosti, kateremu se je v najlepši mladosti posvetil. Dr. Anton Korošec je tudi kot politični | voditelj in kot državnik, ostal v svojem najglobljem bistvu] duhovnik, t. j. mož, ki se žrtvuje za druge, sebe pa pozablja in zapostavlja. Kakor pravi duhovnik vidi in išče le duše in njihovo srečo in je pripravljen za nje vse žrtvovati, lastno življenje __ tako je delal dr. Anton Korošec. Ker je bil poln svečeniškega duha, so ostale njegove roke čiste, dajale šo, da, razsipale, jemati niso znale, niso hotele. Živel in umrl je brez premoženja — in bi vendar brez vsakršne kršitve pisanih zakonov na svojih položajih mogel imeti bogastvo. Njegove roke so delile, trosile vse, kar je imel in zaslužil'. V knjigi življenja, ki se v nebesih vodi, so zapisane vse vsote, ki jih je njegova radodarna roka delila, delila neštetimi od mladega stremečega znanstvenika J do bolehne sirote in do skrite redovnice, ki v vsakdanjih tihih žrtvah in molitvah božji blagoslov kliče na delo onih, ki v težjuh časih vodijo usoda naroda. -Iz neštetih hvaležnih src se dviga danes prošnja k Bogu, naj mu ''milostno povrne z večnim življenjem". Na dr. A. Korošca smemo po vsej pravici obrniti besečje psalmi-sta: "On trosi in daje ubogim; njegova pravica ostane vekomaj" (ps 111,9). . I na znanje! Chicago, 111. Kakor je bilo slovenski jav- ž nosti v tem listu že poročano, u vršila se bo na Tiho nedeljo dne 30. marca 1941 slovesna ^ proslava petdesetletnice ali s zlatega jubileja "Amerikan- i( skega Slovenca" v Chicagi pri j sv. Štefanu. Ob 11 :S0 dopol j dne se bo služila slovesna sv. ( ym*&, za žive in mrtve naroč- i iiike in podpornike "A. S." pri r kateri bo imel slavnostno pri- | digo o tisku in o delovanju ju- j bilanta "A. S." naš odlični pi- i jonir veleč. g. dekan Matija ] Savs, iz Shakopee, Minn. Po ] slovesnosti v cerkvi bo v šolski j dvorani sv. Štefana slavnosten , banket, katerega se bo udeležilo več raznih odličnih gostov, kot generalni konzul Jugoslavije Dr. Pero Cabrič, razni ameriški gostje, ter več zunanjih in domačih preč. go-I spodov duhovnikov, razni drugi odlični gostje iz drugih na-sebin. Bo to res nekak spominski sestanek v počast onim našim slovenskim pijonirjem, ki so pred petdesetimi leti Slovencem v Ameriki ustanovili kanski Slovenec". Navzoči kanski Slovenec" Navzoči bodo nekateri pijonirji, ki so prejeli prvo številko "A. S." in bodo navzočim osebno povedali na sestanku, kako so se počutili, ko so pred petdesetimi leti prejeli prvo številko "A. S." j Take slavnosti med nami še 1 ni bilo, kakor bo ta. Iz prijateljev in prijateljic "A. S." se je sestavil poseben odbor,, ki bo poskrbel, da bo na tem sestanka vsak, ki bo navzoč primerno in zadovoljno postrežem Podrobnosti in natančen za municijo v bližnjem El-woodu, kjer je že zaposlenih več tisoč delavcev, ne gre vse tako gladko kot so nekateri pričakovali. Zadnji teden so kontraktorji odslovili več sto delavcev. Nekateri namreč mislijo, da je WPA-delo, pa se motijo. Iz tega razloga je linijsko vodstvo sklicalo tozadevni protestni shod, ki se bo vršil v neki jolietski dvorani. Dogodki med Slovenci po Ameriki OPAZUJOČE OKO (136) program bo objavljen zadnje tedpe pred slavnostjo. Danes opozarjamo rojake v Chicagi in v vseh bližnjih naselbinah le v toliko, da se bodo lahko že v naprej, pripravili glede udeležbe za ta dan. Vse, ki se bodo odločili, da se banketa udeleže se uljudno prosi, da si preskrbe vstopnice najkasneje do 14. marca 1941. Iz podanih razlogov mora pripravljalni odbor čimpreje dognati, koliko udeležencev bo na slavnostnem 'banketu. To je nujno, če hočemo, da bo pripravljalni odbor v stanu pripraviti zadostno in zadovoljno postrežbo za vse one, ki se bodo banketa udeležili. Iz tega razloga je sklenil pri pravljalni odbor, da bo te dni obiskal vse naročnike in pri jatelje lista v to svrho. Vstopnina na banket bo $1.00. Glede udeležbe naj vsak sam od leči, ali se bo udeležil, ali se ne bo. Nikogar se ne sili. Pripravljalni odbor le uljudno prosi in vabi one, ki morejo in ki jih zanima sestanek pijonir jev in prijateljev, ki se bodo zbrali od blizu in daleč na Tiho nedeljo na proslavi petdesetletnice prvega in najstarejšega slovenskega časnika v Ameriki. K udeležbi je vsak in vsi so iskreno povabljen}. Po banketu bodo v dvorani zanimivi govori naših slovenskih pijonirjev iz raznih delov A-merike. Že samo to bo za vsakega veliko vredno. Tisti, katere bo pripravljalni odbor obiskal z vstopnicami se naj odločijo glede udeležbe, ker pripravljalni odbor želi čimpreje dognati število udeležencev, da mu bo mogoče pravočasno zadostno in zadovoljivo poskrbeti za zadostno postrežbo na banketu. Po 14. marcu se vstopnice ne bodo več proda- NOVICE IZPOD ZVONA SV. JOŽEFA V JOLIETU Joliet, 111. Naša župnija sv: Jožefa je obdržavala svojo letno sejo nedeljo, dne 2." februarja, za katero je župni urad pripravil svoje letno podrobno poročilo vsega darovanje za cerkev, is-totako izdatke bolj na kratko, za preteklo leto 1940. Poročilo je tiskano v obliki brošure, se-stoječe iz 48 strani kjer se čita, koliko je vsaka izmed več tisoč oseb darovala skozi leto bodisi za nedeljsko, mesečno, velikonočno ali božično kolekto, pa tudi koliko je kdo prispeval za farni karnival in razne druge cerkvene svrhe. Vsekakor je to veliko delo, katero so zbirali skozi vse leto pod vzornim vodstvom župnika in njegovih pomočnikov. Skupnih dohodkov je bilo $87,379.85, izdatkov pa $39,-855.22. Da so bili izdatki višji kot prejemki je povzročilo tc\, ker se je izdalo za farni park $8,736.09, prejšnje leto pa $7,748.56, kar znaša za obe leti za park skupaj $16,483.65, kar so sicer velike številke toda majhna svota, ako se pomisli koliko bi farni park stal, če bi se delo podro'bno precenilo in izvršilo po kontraktor jih. Zdaj je park že menda dogo-tovljen in je pravi ponos za župnijo in celo slovensko na selbino. Imd vsa potrebna poslopja za vse prireditve. Base ball park je eden najlepših 1 osredju Amerike in je razsvetljen, da igrajo ponoči, kar samo stane ogromno vsoto. Dobri farani, ki so mnogi rokodelci in podjetniki, so darovali svoje delo in tudi veliko stavbenega materijala. Lepo števi-. lo mož je parku skozi leto 1940 velikodušno poklonilo tekom prostega časa več tisoč ur svojega dela, kar je posebne pohvale vredno, ker je to pripomoglo, da se je tako veliko podjetje postavilo za tako majhno vsoto. Dalje se čita med poročilom, da je bilo med letom v župniji 63 porok, 40 pogrebov, 80 krstov, 77 prvoobhajancev, 57,666 obhajil, a šolo sv. Jožefa pohaja 480 učencev in graduantov je bilo 72. Ob tej priliki se lahko omeni tudi, da se je pred par tedni pričelo čiščenje notranjščine naše cerkve, kar bo mojster-sko delo ko bo isto dovršeno čez par mesecev, kakor kaže že začetek. Pri zveznem podjetju za postavi jenje Velikanskih 'tovarn Iz stare domovine so prišla poročila, ki. bodo zanimala mnoge našince, kakor sledi: V Ljubljani je umrl v starosti 53 let, magistratni svetnik dr. Riko Fuks, rojen v Metliki. Bil je med Slovenci splošno znana osebnost. Vsi naši fantje in možje 17. regimenta Janezov, ki so garnizirali v Ptuju, in Judenburgu, se ga gotovo spomnijo, kjer je kot re-l Naznanilo članom dr. Najsv. Imena v Barbertonu Barberton, O. — Člani društva Najsv. Imena bodo imeli v nedeljo 9. februarja skupno sv. obhajilo pri prvi sv. maši. Isto nedeljo zvečer ob 7 uri in 15 minut bo pa slovesen sprejem novih članov v gori omenjeno društvo. Glavni govornik bodo vlč. Rt. Rev. J. J. Oman iz Clevelanda, Ohio. — Možje in fantje ste prijazno vabljeni, da pristopite v društvo Najsv. Imena. — Pridite! zervni nadporočnik rešil mar sikaterega kranjskega Janeza ne samo pred ^spangami' ali pa še pred kaj hujšem. Njegov brat Karel, prvovrstni telovadec se nahaja kot telovadni učitelj nekje v Ameriki. Na Krupi, fara §emič je umrl mlinar Ivan Hlupar, star 77 let. Bil je več let v Ameriki Pokopan je bil na pokopališče pri sv. Duhu. ' Ga. Ivanka Ogulin, posebno znana med rojaki v Jolietu, 111. kjer je bivala dolgo vrsto let je pustila sezidati na pokopališču pri sv. Duhu pod Semi-čem jako lepo kapelico, ki je ekras temu zapuščenemu pokopališču, ki ga pa mislijo v kratkem razširiti. Ima grobnico za dve osebi. Osnutek kapelice in grobnice je napravil inženir iz Ljubljane,gospod Per ko. Truplo njenega soproga Janka Ogulina ki je že ležalo poldrugo leto v grobu je bilo pričujočnosti komisije iz Črnomlja in Novega mesta iz kopano in položeno v grobnico. Izvršeni so morali biti do pičice vsi higijenski predpisi tako da stane cela pietetna stvar okroglih 70,000 din. Belokranjska mesta in vasi so dobila pred nedavnim elek- trično razsvetljavo. Najprej so jo napeljali ob železniških postajah, kot so: Metlika, Do-bravice, Gradac, Črnomelj in Semič. Potem jo napeljejo od postaj po sosednih vaseh, kar bo pomenilo največji korak napredka izza otvoritve železniške proge iz Novega mesta do Karlovca pred 25 leti. V Ameriko prihajajo pisma iz starega kraja itrikrat bolj počasni kot so pred vojsko. Pišejo,' da je tam zavladala silna draginja kot nikdar prej, ker gre vse v Nemčijo in Italijo. Po trgovinah dobiš potrebščine le na karte. Davki se jako višajo, a če takoj ne plačaš pa ti zarubijo vse kar najdejo pri hiši ali v hlevu. Di nar ni zdaj nič več vredei) kot je bil prej krajcar. Težko življenje !v K sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom naše velike Ljudo-vlade, želeč, da bi nam vsem nastopilo in tekoče leto doprineslo mnogo sreče,' dobrega zdravja, zadovoljstva, a naj več pa božjega blagoslova. Listu "Am. Slovencu," ki je predkratkim nastopil svoj zlati. ju!bilej ali 50 letnico svojega neumornega trudapolnega Jubilej poroke •a. Cleveland, O. — Tukaj sta preteklo nedeljo slavila 15 letnico zakona Mr. in Mrs. Louis in Ana Supan. — Mrs. Supan je hči Jančarjeve družine. — Prijatelji jima iskreno častitajo! Važno za So. Chicago! So. Chicago, 111. — Naznanja se članom dr. Najsv. Imena, da je v nedeljo 9. februarja mesečno skupno sv. obhajilo. Prošeni ste vsi, da se udeležite, kakor da po cerkvenem opravilu pridete v dvorano na zajutrek in na važno sejo, na kateri se bo volil odbor za letošnje leto, ker se na zadnji mesečni seji ni moglo zgoditi, to pa zaradi tega, ker je bilo drugega preveč na seji. —Člani, pridite vsi! Smrt rejaka na farmah Willard, Wis. — Tukaj ie po daljši bolezni umrl rojak John Stancar. — R. I. P,! delovanja po svojem geslu za Boga in narod, pa voščim, da bi se še bolj razširil in obiskoval vsako slovensko hišo po vesoljni Ameriki, kjer bi ga ne smela nobena zavedna slovenska družina pogrešati ob tako nizki naročnini. Naročnik MRS. BLAI SE OGLAŠA Chicago, 111. Dasi imenujemo zimsko dobo kot dolgočasno,počasno dobo, vseeno, Božični prazniki, ki se do cela prenehajo s Sveč-nico, doba teh praznikov je minila, kot bi trenil. Ko sem se vrnila iz Clevelanda tisti teden pred Božičem, bila sem kar zelo prehlajena, delo, ki ga je polno ob praznikih, je kar obstalo, in tako tudi je bilo pisanje Odloženo. Od mnogih Slovencev sirom Amerike sem dobila Božična voščila in darila, voščil je bilo čez tri sto, sama sem le nekaj čez sto kartic oddala, torej pomenja, da vsem tem drugim sem še dolžna zahvale, kar naj tu velja, da se vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem jaz in naša družina za izražena voščila. Celo iz Jugoslavije iz Sušaka sem dobila pozdrave in zahvalo za članke od nepoznanega rojaka, Franc Pozni-ča, ki je brat Mr. J. Poznich-a, moža naše sedanje dobre Cle-velandskc zastopnice, M r s. (§alje na 3. str.) (Metropolitan Newspaper Service) dodginsthroush the jungle, uttle. keydo kept pac2 with the hunters. somehow he must help tarzan. Keydo, ki se je skrbno umikal, da bi ga ne opazili, je imel svoje oči skrbno uprte v roparske lovce. TMa nekak ntfeiy že mora pomagati Tarzanu. there was a ravine ahead, he mi6ht hurl down stone?, terrorize the pirates and give tarzan a chance to es-. cape. . KVt KEY00 TOOK A SHORT CUT, RACING A-CR0SS AH OPEN PLAIN, 3'JT AS HE NEARED A FOREST ON THE OTHER SIDE.... Pred njim je bila soteska. Mogoče sc mu posreči valiti kam.enjf na roparje. jili s tem prestrašiti in s tem dati Tarzanu priliko za pobeg. Zato je Keydo stekel po bližnjici čez nezaraščeno ravnico, toda ko sc je bližal .gozdu na drugi strani ... ... ga je opazoval majhen slon s prav jeznimi pogledi! Petek, 7. februarja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. v Zedin jenih Državah IniiAf 111 Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. JUilfcl, 111. 14> maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 K. Chicago St., Joliet, III. 1- podpredsednik: Frank Tushek. 2- Podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: J°hn Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, III. Blagajnik: Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Dr. Edward M. Svetich, 354 No. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: ' Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Wiuchejj St., Sharpsburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave., Chicago, III. John Denša, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. Predsednik Altetičnega odseka: Martin Dragovan, ml. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Do dne 1. januarja 1941 je DSD izplačala svojim članom in člani-«111, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin, posmrtnn, bolniških podpor, ter tudi denarne vrednosti v znesku $202,320.97. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-Nčni certifikati: "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nrvsi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.61% solventna. Rojaki (inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois. nrnimnmirmwnnwimiicji Dopisi lokalnih društev DRUŠTVA SV. DRUŽINE ! ŠT. 1, DSD. Joliet, III. Prav lepo se zahvalim glav-odbornikom in odborni-za dar, ki ste mi ga dal: vašem zborovanju meseca ■jailUarja. V resnici se mi je silno videlo, da nisem še pov-I Povabljen v moji dolgi bo-— Vsem Slovencem in ^'°venkam, kjerkoli ima Druž ;a sv. Družine že svoja dru-K va Širom Amerike, priporo-Cilni. da če še niste pri teh čustvih, pristopite v DSD in ^.kdar vam ne bo žal. V nesre-C1 in dolgi bolezni, ne boste nik°li pozabljeni. Frank Kadunc, član dr Družine št. 1, DSD. sv. IZ URADA DRUŠTVA SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD. Joliet, III. y^'adno naznanjam, da bo '■ase društvo sv. Cecilije št l2» DSD. obhajalo 21. maja 2-5 letnico svoje ustanovitve, ali srebrni jubilej. — Na letni seji so članice sklenile, da bi praznovale to obletnico 25. maja z nekakim programom. To omenim sedaj o tem zato, da ne bi katero drugo društvo na ta dan prirejalo kako zabavo. Več o tem bo poročano pozneje v našem glasilu. Izvoljene so bile sledeče uradnico za leto 1941: Predsednica Ana Jerisha, podpredsednica Antoinette Wodic, tajnica Julija Camp 405 Indiana Street, zapisnikarica Jennie Konopelc, blagajničarka Jennie Krall, nadzornice so Frances Papesh, Jennie Bambi'oh in Anna Zeleznik, duhovni vodja Rev. M. J. Butala, društveni zdravniki Dr. Zalar in Dr. Ivec. Prosim članice, da pridejo na prihodnjo sejo, ki bo dne 14. februarja zvečer po cerkveni pobožnosti v navadnih prostorih, da nam bo mogoče rešiti več važnih reči. — One članice pa, ki na asesmentih dolgujejo, prosim, da bi prišle in svoj dolg poravnale. — Se sterski pozdrav! Julia Camp, tajnica ZAPISNIK Letnega zborovanja glavnega odbora D. S. D. lo br, D ne 23. januarja 1941. Kma- P° osmi uri so se zbrali so- atje glavni nadzorniki, sobrat j^drew Glavach, Joseph L. rasler, in Joseph Jerman. Pričeli ^ so s revizijo knjig tajnika in Rajnika, kar so našli, da se j. ^Se popolnoma strinjajo. Po-1,1 so se podali na banko, kjer Pregledali vse listine in vred* stl» našli so, da se vse popol- iiTvf Stri,Va 8 knjigami tajnika blagajnika, in da je vse v in lepem redu. Te revi-Je knjig in pregleda bondov, in investicij in premoženja iz1-i*^ 80 Je 110v0 tAolieni glavni blagajnik sobrat SePh Klepec. ^Poldne ob pol četrti uri se p'cne seja glavnih uradnikov. edsednik otvori sejo z molit-pj0- Navzoči so bili sledeči: niif ^ George Stonich, taj-* Frank J. Wedic, blagajnik h Petri6' novi blagajnik Jo-qj Klepec, nadzorniki Andrew * avach, Joseph L. Drasler, in Jerman. ke vpraša nadzorni- >iik-| S° pre^ledali knjige taj-Ha •ln blagajnika in v kakem nJlHl So Jlh našli. Predsednik Vu,J°rnega odbora Andrew Gla- pregledali in da so našli, da se vse popolnoma strinja, in da so knjige v najlepšem redu. Ravno tako sta tudi poročala sobrata Joseph L. Drašler in Joseph Jerman. Brat predsednik tudi vpraša novega blagajnika, kaj on misli o reviziji, in računih, ter se izrazi, da kakor on vidi je vse v pravem redu, na kar se poročilo nadzornikov odobri. Poroča, da so vse natančno POROČILO GLAVNEGA PREDSEDNIKA Cenjeni bratje glavni uradniki, zbrani na letnem zborovanju v uradu DSD v reviziji knjig in v pregledovanju posojilnih listin, bondov in vsega finančnega prometa, ki spada v naš delo krog. Predno nadaljujem s svojim bolj kratkim poročilom, vam po dam svoj bratski pozdrav in vam voščim snjčno in zdravo Novo leto 1941, vam in vašim družinam, kakor tudi naši dični bratski podporni organizaciji DSD. — Na tej seji imamo male spre riiembe a-- glavnem odboru. Po zaključku zadnje konvencije, je naš spoštovani mnogoletni glavni blagajnik sobrat John Petrič s prvini januarjem odstopil ot1 tega urada in ga sedaj nadome-stuje bivši prvi podpredsednil sobrat Joseph Klepec, ki je sedanji blagajnik DSD. Njegovo mesto prvega podpredsednika pa prevzame sobrat Frank Tu-šek. Za prihodnja štiri leta so tudi naš duhovni vodja prečasti-ti gospod Rev. Mathew Kobe, župnik slovenske župnije v Pitts-burghu, Pa. postali član glavne ga odbora, kar upamo, da nam bo v veliko pomoč. Kampanja zadnje leto, za no vo članstvo se je kar dobro obnesla in je bilo podpisane okoli $61,000.00 nove zavarovalnine, kljub temu, da delavske razmere še niso bile v polnem tiru na dobrem stališču. Zaradi tega jaz tudi za letošnje leto priporočam, da se otvori živa kampanja, bo disi na eden ali drugi način, ker je pričakovati, da bo še bolj u-spešna, zaradi boljših časov. Naloge, ki nam jih je naložila zadnja konvencija so bile pravočasno izvršene po glavnem odboru in sedaj pričakujemo, kaj bodo društva in slovenska javnost napravili za razširjanje te lepe organizacije DSD. Geo. Stonich, gl. preds. DSD. Poročilo predsednika se enoglasno sprejme POROČILO TAJNIKA Cenjeni mi sobratje gl. uradniki : Sprejmite moje prav prisrčne pozdrave, ter vam želim obilo uspeha in napredka v tem novem letu. Zadnja konvencija je dala nam nalogo, in namreč, da damo tiskati letni koledar za leto 1940, kar je storjeno, in koledarji so bili razposlani za božične praznike. Ti koledarji so malo več stali za prvokrat, in ker imamo zdaj svojo formo bodo cenejši za naprej. Prejeli smo tudi zahvale in pohvale glede teh koledarjev, ker so res jako lepi. Ravno tako tudi proglas, kateri je bil konvenciji predložen ter tudi sprejet in tako se je ta proglas razglasil, da smo dali proglas tiskati v obliki pisma ter poslali na slovenske župnije v Ameriki in Kanadi, poleg proglasa smo tudi poslali pismo na častite duhovnike, kakor tudi na naše društva ter jih prosili za kooperacijo, da se proglas bolj razširi. Prejeli smo od več strani naznanilo, da je bil proglas in pismo navdušeno sprejet in moja želja je, cla bi zdaj vsi v ta namen začeli delati, jaz sem že pričel, kakor ste že videli v glasilu, in zdaj se pa tucli od vas pričakuje, da storite vaš del kakor tucli ostalih gl. uradnikov in u-radnic krajevnih društev. Leto 1940 je bilo pomenljivo leto za našo Družbo ker je praznovala 25 letnico. In tukaj se moram prav močno zahvaliti onim, kateri so se podali na delo v kampanji za nove člafte in članice. Nismo dosegli kvote, katera je bila določena na zadnji letni seji, vendar pa smo pridobili 144 članov(ic) za skupno zavarovalnino' $59,100.00. Torej posebnih nagrad, katere so bile določene, ni potreba izplačati, ampak, priporočam, da tiste, kateri so se najbolj potrudili, da jih kako drugače pripozliamo, da jih s tem razveselimo tudi na delo za tekoče leto. Naše poročilo 1940 kaže 12 članov in članic manj v kljub temu, da smo sprejeli 144 novih, to pa zaradi tega, ker smo jih pridržali od leta 1939 v leto 1940 z upanjem, da bodo svoj asesment poravnali, ker se pa to ni uresničilo, smo jih morali pa za leto 1940 suspendirati. Umrlo je 11 članov (ic), 5 Cash Value, 30 prestopili, ostali so pa bili suspendirani. Torej mi moramo ni preveč, in da bi agitatorji tudi bolj s veseljem delali. Imamo tu- di urejeno po našem aktuarju nove poškodninske in operacijske podpore, katere se bodo izplačevale za 20c mesečni asesment, kakor naloženo po konvenciji in to se bo vam predložilo za rešitev, ko pride na dnevni red. Financa. V finančnem oziru pa moram poročati, da smo imeli eno najboljših let. Naše investicije so zdaj v jako lepem redu in v zadnjem letu smo napravili veliko sprememb, katere so nas spravile v pravi red. Gotovo je, da imamo še neke stare posojila, katera ni še mogoče zadovoljno rešiti, in za te smo dobili od države 18 mesecev podaljšanje za rešitev. Nadalje stroški so bili tudi večji za zadnjo leto, to pa ker smo imeli konvencijo in druge upravne stroške, a vse eno smo napredovali čez pet tisoč dolarjev, kar je prav zadovoljiv napredek. Ker imamo sedaj certiifkate, na katere smo lahko ponosni, ker vidite, da so se že eni člani (ice) obrnili na iste denarno vrednost, in ker smo tudi v jako dobrem finačnem stanju, zato prav močno priporočam, da na današnji seji napravimo nekaj v obliki kampanje za nove člane (ice), posebno pa za naš mladinski oddelek, to je moj apel na vas vse, da bi v tem članstvo pomnožili. Pritožb nismo prejeli nobenih, kar je dokaz, da vlada med nami prava zastopnost. Imam pa eno prošnjo, katere se reši, ko pride na dnevni red. In eno operacijo, katera ni bila po pravilih upravičena. Zahvalim se vam vsem za složno in skupno sodelovanje, kakor bivšemu blagajniku za prijaznost in naklonjenost v vseh naših poslih ter upam, da bo vladala tudi za naprej zadovoljnost in zastopnost med nami. Novemu blagajniku pa obljubim, da bom vedno pripravljen njemu pomagati v vseh ozirih in od njega pa tudi prosim pomoč, ker skupno delovanje pride lažje za vse in prava zastopnost med uradniki (cami) da lepi zgled in tudi da korajžo za delati. To je moje poročilo in priporočilo ter želim obilo uspeha in napredka. Hvala vam vsem! Poročilo tajnika se enoglasno sprejme. POROČILO BIVŠEGA BLAGAJNIKA. Bivši blagajnik John Petrič se prav močno zahvali gl. gradnikom (icam) za skupno in složno, sodelovanje skozi celih let njegovega delovanja pri Družbi. Posebno se zahvali gl. tajniku za prijaznost in naklonjenost. Obljubi, cla bo tudi za naprej deloval v procvit in napredek naše Družbe. Poročilo se enoglasno vzame na znanje. POROČILO NOVEGA BLAGAJNIKA. Novi blagajnik Joseph Klepec, da priznanje glavnemu odboru za lepo vodstvo in obljubi cla bo deloval kar mogoče za izboljšanje Družbe, posebno pa da bi bolj napredovali v članstvu Poročilo novega blagajnika se enoglasno sprejme. Brat predsednik še enkrat vpraša nadzornike, ako imajo še kaj za poročati. Sobrat Andrew Glavach poroča, da bo on šel ven na delo ter poskusil pridobiti kolikor mogoče novih članov in članic za oba oddelka. Poročilo prvega nadzornika sc enoglasno vzame na znanje. Brat Joseph L. Drašler razloži razmere njegovega dela in društva ter obljubi, cla se bo to eto pri njegovem društvu v Waukegan-u članstvo pomnožilo. Poročilo drugega nadzornika se enoglasno vzame na znanje. Brat Joseph Jerman poroča, da je njegova želja, da bi to leto bilo eno najboljših let in da bo tudi on delal za napredek članstva. Poročilo tretjega nadzornika se enoglasno vzame na znanje. Nato pride na dnevni red zadeva našega glasija, na kar brat glavni tajnik predlaga in vsestransko podpirano, da glasilo izhaja tudi to leto v vsaki petek, in namreč, po istih pogojih. Enoglasno sprejeto. Brat glavni tajnik tucli svetuje, da se naj kampanja za nove člane in članice nadaljuje, in to po nekem posebnem imenu. Po kratki debati je bilo sklenjeno, da se da prednost našim društvom, nakar brat Klepec pred-aga in vsestransko podpirano, cla se naj vodi kampanjo pod imenom "Kampanja Društvenih Odbornikov in Odbornic" in cla naj traja slcozi celo leto. Enoglasno sprejeto. Brat glavni tajnik predlaga in vsestransko podpirano, da se plača 50'/t od prvo letnega posmrtninskega asesmenta med to kampanjo ob koncu pa še kakšno posebno nagrado tistim, kateri se bodo najbolj potrudili. Enoglasno sprejeto. Brat gl. tajnik predlaga in brat Jerman podpira, da Družba še naprej ostane članica National Fraternal Congressa in cla se plača $10.00 letne članarine. Sprejeto. Brat Jerman predlaga in brat Drašler podpira, da se .ponovi Fire Insurance policy na posestva in premoženje glavnega u-rada. Sprejeto. Prebero se pisma od različnih duhovnikov, kot odgovor na poslani Družbeni Proglas, ter se vzamejo na znanje. Prebere se pismo od člana dr. št. 11 o zadevi njegove operacije, ker po pravilih ni bil upravičen do izplačila za operacijo, se vzame na znanje in da glavni tajnik njega nadalje obvesti, da glavni odbor ne more v ta namen ničesar storiti, ker ni operacija označena v pravilih. Prebere se prošnja za pomoč od člana dr. št- 1, kateri že več let naprej boleha. Po kratki debati je brat gl. tajnik predlagal in Joseph Jerman podpiral, da se temu članu daruje $25.00. Enoglasno sprejeto. Prebere se pismo od Ameri-kanskega Slovenca o zadevi praznovanja 50 letnice obstanka tega lista ter nudijo, da bi vzeli oglas v spominski knjigi. Predlagano in podpirano, da Družba vzame oglas in sicer pol strani za $26.00. Enoglasno sprejeto. Predlagano in podpirano, cla se plača za poroštvo glavnih u-aclnikov v znesku $90.00 in za uradne potrebščine $3.86. Sprejeto. Brat Joseph Klepec priporoča, da ker ima Družba še nekaj posojil, katera niso pripoznana po državi, da se jih likvidira ka-tor hitro mogoče. Brat glavni tajnik poroča, da ker smo imeli v zadnji kampanji posebne nagrade, in ker ni bila kvota dosežena ni potreba posebnih nagrad izplačati, vendar pa ne bi bilo več kot prav, da se spomnimo tistih, kateri so se najbolj potrudili, kateri so: John Denša, tajnik št. 13 v Chicago, 111., John Barbič, tajnik št 1 v Joliet, 111. in Katherine Bayuk, predsednica št. 17 v Ottawi, tudi druga glavna podpredsednica, ter predlaga in brat Glavach podpira, da se tem izplača $50. in namreč, John Denša-tu prvo nagrado $25.00, John Barbič-u drugo nagrado $15.00 in Katherine Bayuk tretjo nagrado $10. Enoglasno sprejeto. Brat glavn'i tajnik prebere list novih izplačil za poškodnine in operacije za 20c mesečni asesment, katere so bile predložene po našem aktuarju, kakor naročeno po zadnji konvenciji in kakor .sledi. SPECIFIC LOSSES: For the total loss of the vision of one eye.,......$200.00 For the total loss of the vision of both eyes...... 400.00 For the loss of one arm if amputated above the wrist or if useless forever ................ 250.00 For the loss of both arms, if amputated above the wrist or if useless forever ............................ 500.00 For the loss of one leg, if amputated above the ankle or if useless forever .........................................250.00 For the loss of both legs, if ahiputated above the (Dalje na 4. str.) IZ SLCV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani.) Marg. Poznich. Kakor razvidno iz pisma, Franc Poznič dobiva v domovino naše liste Am. Slovenca in Novi Svet, katera mu pošiljata Mr. in Mrs. Poznich iz Clevelanda. Zelo se mu listi dopadejo, in ne samo njemu temveč tudi drugim, ki jih še tam čitajo. Torej tudi Vam g. Poznič lepa hvala, za voščila, pozdrave in priznanje Naša slamnikarska sezona se polagoma odpira, kar po-menja mojo zaposlenost v tovarni in ženska pa navadno ima še polne roke dela tudi zvečer; par iger imam tudi na rokah, torej, saj veste kam "pes taco moli." Pisala bi rada, dolžna sem to mojim mnogim Ohijskim prijateljem in znancem, pa pri najboljši volji, si ne morem časa dobiti. V nedeljo, 9. feb. gremo Chica-ški igralci igre "Večna luč" isto ponoviti v Joliet na povabilo tamkajšnjega društva Najsvetejšega Imena v korist slov. cerkve. Igro Večna luč je prepisal iz angleškega "Eternal light" v slovenščino Mr. Math J. Grdina in jo je nam iz prijaznosti posodil da smo jo lansko leto v Chicagu igrali v korist novega samostana, ki za naše sestre zidajo na gričku Assisi. Pozneje smo jo ponovili tucli v Waukeganu, in sedaj jo bodemo igrali za Jolietske Slovence. Igra je lepa zasluži hiti ponovljena, to je, če jo nismo že preveč pozabili. Vzeta je iz vsakdanjega, ameriškega mednarodnega življenja, sicer preprosta, vendar interesantna igra. Kakor je naše slovensko življenje pomešano tu v Ameriki v naselbinah z rojaki, ki so prišli sem od vseh krajev naše domovine, prav tako nastopa 9 igralcev, naše najboljše dramatične moči, ki zastopajo vso Slovenijo: So Gorenjci^ Dolenjci in Notranjci. V igro so tudi pomešane nekatere kratke angleške besede, katerih se mi Slovenci v Ameriki menda res ne moremo izogniti v naših vsakdanjih pogovorih, in stem igra še tem pristneje odgovarja življu Ameriških Slovencev. Mi le upamo, da bode Jolietska dvorana polna udeležencev, cla bodemo lažje igrali. Ko bodemo s to' igro konča li bode pa treba kaj storiti za naš "Klub Ljubljana." V januarju je bila seja tega kluba, in se je volil tudi odbor. Sedanji predsednik je Mr. A. J. Darovec naš slov. advokat, podpredsednik Mr. J. Jerich, urednik Am. Slovenca1, tajnica Miss Anna Mlakar, blagajnik Mr. Joe Ziherle, zapisnikarica in poročevalka M. Blai, nadzornika Mrs. H. Kushar in Mr. Leo Mladič. Člani tega kluba so tudi naši slovenski možje, ki jim je namen in napredek tega kluba pri srcu in za ka terega tudi žrtvujejo. Med že omenjenimi so: Mr. Leo Jur-jevec, Mr. A. Wencel, Mr. J. Mlakar, Mir. Oblak, ki vsi žele spraviti klub na tisto stopnjo, kjer bode lahko dosegel svoj edini namen, koristiti svojemu narodu. Ti so kot aktivni člani kluba. Ima pa klub za seboj tudi vsa naša društva in Amerikanski Slovenec ki so se mu pridružili kot podporni člani, in to z darom, ki so ga klubu naklonili. Zdi se mi pa, da se še vedno tu in tam poprašuje, ravno kaj je namen tega kluba. O tem bi se lahko irazkla dalo na dolgo, ker potreba naloge tega kluba je velika, odgovori se pa tudi lahko z ne kaj besedami, namreč, da že lja, še bolj potreba je, da bi se klub razširil, v krožek, k: bi vzdignil in obdržal slovenski živelj med Slovenci v naselbini. Tisti, ki gredo po svetu, vidijo, kaj vse imajo dru ge naše naselbine, bodisi več je kot naša Chicaška naselbina, pa tudi manjše. Pri na smo zelo revni glede tega, in naša revščina se še posebno pokaže, kadar dobimo kako večje obiske, ali konvencijc i. t. d. Odpomoči temu, je žc -lja "Kluba Ljubljana." Da s: bode dalo to doseči, bode tre ba zavihati rokave, in s sodelovanjem naših rojakov da klubu pomoč, ki jo potrebuj za uresničenje svojega namena. O tem zopet kaj več er-krat prihodnjič. Mary Blai --o- "VEČNA LUČ" NA JOLIET-SKEM ODRU Joliet, 111. Jolietski in okoliški javnost; se naznanja, da bo moško dru štov Najsv. Imena priredilo \ nedeljo 9. februarja ob drug' uri popoldne v farni dvorani izredno lepo, zanimivo igre "Večna luč," ki jo bodo predvajali izvežbani igralci ir igralke iz Chicage od fare sv. Štefana. Omenjeno igro je iz angleščine v slovenščino prevedel Mr. Math J. Grdina iz Clevelanda, ki jo je iz prijaznosti posodil, da jo chikaški igralci in igralke priredijo v prid naše fare. Igra "Večna luč" je v resnici polna resnih in šaljivih prizorov, ki predstavlja življenje slovenske družine v Ameriki. Vse naše rojake in rojakinje iz Jolieta in bližnjih naselbin prav prijazno vabimo, da se omenjene igre gotovo udeležijo. Pridite, ker le na ta način boste lahko videli, kaj se je godilo v hiši Miha Okorna v manjši slovenski naselbini v Ameriki. Poročevalec. LUBASOVE HARMONIKE, v najboljšem stanju, štiri vrste tipk, se prodajo poceni. Vprašajte pri Jos. Kukman, 1837 W. Cermak Rd., Chicago; Tel. CANal 5634. ZVEZE S STARIM KRAJEM so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto, Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $2.20................100 Din Za $4.00................200 Din Za $5.75.....1..........300 Din Za $7.55................400 Din Za $9.00................ 500 Din Za $11.00............ 600 Din Za $12.75............ 700 Din Za $14.50............ »00 Din Za $16.25............900 Din Za $17.50............1000 Din Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, da nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravn« p« sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen,—-Zgorajšne cen« vdjaj® i« pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi $1 00. CENE LIRAM: Za $4.85..................100 lir II Za $0.20..................200 lir Za $21.75...................500 lir Pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS K" AMtRtRANSKI SLOVENEC Petek i JUBILEJNI j Maršal ali kraljica? Da bo letošnja jubilejna kampanja nadvse zani-• lttiva in da bo na njo ostal med nami tudi najlepši ! spomin, zato je vodstvo lista določilo tudi posebne ! jubilejne volitve, v katerih bomo izvolili JUBILEJ-| N.EGA MARŠALA ali JUBILEJNO KRALJICO ! vseh naročnikov zlatega jubilanta • j "AMERIK AN SKEGA SLOVENCA" Volitve bodo trajale od 1. februarja pa do 12. ; maja 1941. > 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre- » & jel(n) v času med 1. februarjem 1941 pa do ' ». fir® maja 1941 najvišje število glasov, bo izvo- [ ^gjJfT ljtn(a): ROMAN P. Bourget J. M. Trunk. materialističnem, ateističnem naziranju o svetu in življenju. To pa je-zgrešeno in na taki podlagi ne more stati ali biti sezidana nobena hiša. Postavijo kako kolibo, ta iii oni je S kolibo zadovoljen in upa na palačo jutri, ampak v palačah« človeštvo ne bo nikoli živelo, in naj :;kuša take palače postaviti tudi na pravo in pravilno podlago življenja. Nekaj boljšega je lahko, ako je podlaga hiše pravilna, same palače pa ne bodo, raja ne bo, (lasi vse človeštvo sanja o raju. Pisateljica bi bila dala bolj pravilen naslov svoji knjigi o izgubljenih sanjih pri revolucionarni Rusiji, ko bi bila Velela: "This Dream We Lost," te sanje, ruske sanje so šle po vodi. Zato knjiga ne prepričuje vseh, ko se drugi nočejo ločiti od sanj, in jaz sam smelo in odločno izjavljam, da malo in nekaj posanjam tudi o pois-kusu v Rusiji, ker so poiskusi-li, dosti ne sanjam, pač pa močno in prav zavestno sanjam. in pričakujem, da se bodo moje sanje uresničile na vsi črti, ampak ne v Rusiji, nikjel na ti zemlji, uresničile se bodo kje drugje, po prehodu v drugo življenje, ker sanje vsega človeštva mora imeti in ima podlago. Kdor sanja o raju le v Rusiji ali v kaki bodoči demokraciji, bo izgubil pri sanjah, kdor sanja o nečem, kar Vna podlago, temu se bodo sanje uresničile. Prvi se bode moral naprej prepirati, drugi bo našel neko uteho celo v sanjah. * Pravijo, da ima Bog raz»e goste v svoji hiši. Saj res. v listu "The Chicago Daily News" je zapisano: "Nobody whose ancestors hail from the South of Ireland can ever think straight." To cika na ka-toličanstvo teh južnih Ircev. Kdo je to zapisal ? P i š e se Howard Vincent O'Brien. Ako bi bilo tako, kakor je ta "straight thinker" zapisal, s° morali njegovi dedeji .priti prav iz najbolj južne Irske-Bližamo se pustu. Sluga me je'peljal v salon, ki sem gfe tako dobro požnal. Tam je stal tisti turški diVan in je bilo polno zelenja. Pohištvo je bilo vse zvito in naeičkano, po tleh so ležale preproge v nežnih barvah. Tam, kjer je nekdaj stala očetova slika, je bila zdaj omara polna knjig. S stropa je visel velik japonski senčnik. Na prvi pogled sem zagledal mater, ki se je zibala v amerikanskem naslonjaču in brskala z grebljo žerjavico v kaminu. Gospa Bernardova je držala v eni roki muf, z drugo pa je mahala med govorjenjem. Gospod Termond je oblečen v suknjo stal s hrbtom proti peči. Eno nogo,je skrčil, kakor da bi si rad ogrel podplat na čevlju. Kadil je cigaro. Ko sem vstopil, je mati nalahno zavpila v veselem presenečenju. Takoj je vstala, da me sprejme. Gospa Bernardova se je brž nakremžjda, kakor da mi hoče izraziti sožalje nad nesrečo, ki me je zadela. r* Vse te podrobnosti sem zapazil na prvi pogled. Opazil sem tudi, da se je gospod Termond nenadno zganil in da so se mu veke začele drhteti. Videl sem na njem, da je neprijetno presenečen. To je povzročila moja navzočnost. Ali nisem bil jaz tudi presenečen in razburjen? Prisegel bi bil, da se mu je to minuto krčilo srce tako kakor meni, da ga je navdajalo nadvse neprijetno čustvo.. Kaj neki je čutil ta trenutek? Ali se je pretakalo od njega proti meni prav tako nevidno sovraštvo, ki sem ga čutil jaz do njega? Ali je to dokazovalo, da je ta človek r.es morilec? Saj ie bil on samo moj očim, nič drugega. Očim, ki ne ljubi svojega pastorka. Saj to vendar ni tako čudno. Objel sem mater, pozdravil gqspo Ber-nardovo in podal očimu roko. Prav za prav mu nisem podal roke, saj so se nama samo prsti malomarno dotaknili kakor vedno. Njegovi prsti so v mojih malo zatrepetali. Spregovorili smo nekaj besedi, kakor jih ljudje navadno govore pri svidenju. Očim mi je izrekel sožalje tako, kakor mi je bil že pisal. Potem smo govorili o drugem. Jaz nisem vso uro, dokler je ostala gospa Bernardova, dosti govoril. Opazoval sem te tri ljudi, ki so sedeli poleg mene in sem primerjal njihove obraze in njihove značaje med seboj. Kako sta bili obe ženski na zunaj in po naravi različni od očima. Termond je imel sinje, široko odprte oči, ki so vedno begale okrog, ko da se boje, da bi jih kdo ne opazoval. Posamezni čopi las so mu prezgodaj osiveli. Okrog ust so se mu vlekle grenke poteze. Polt je bila rumenkasta kakor od žolča. Ves obraz je bil temen in nemiren. Čeprav je ta človek bil istega stanu kakor ženski, ki sta govorili z njim, je bil vendar popolnoma različen od njiju. Kake strasti so že vse mešale in burile njegovo kri, kake misli so orale in se podile pod tem čelom? Bdenje je izmučilo njegove veke, da so se trudno povešale. Ali je bila to podoba srečnega človeka, ki se ga ogibljejo nesreče? (Dalje prih.) Glava mi je bila vsa motna in znešena. Končno nisem o vsem nič več dvomil. Stvari, ki bi bile lahko kvečjemu zelo šibek dokaz, so se mi zdele nadvse važne. Bil je zadnji čas, da sem odgovoril na vse to z dejanji. Saj bi tudi koristilo mojemu iskanju, če bi me to svidenje z očimom pripeljalo do tega, da bi nadaljeval tako naprej. Vedel sem dobro, če se to ne zgodi, bom padel v tisto nemirno duševno stanje, ki sem ga tako dobro poznal in ki mi je jemalo sposobnost za vsako hladnokrvno dejanje. Odločil sem se torej, da zapustim tetin dom v Compiegneu. Hotel sem se vrniti v Pariz, da bi videl očima. Po prvem vtisu, ki ga bo naredila nanj moja navzočnost, ki je ni pričakoval, bom sklepal, koliko podlage imajo moje sumnje. Govoril sem si takole: če je bil očim kaj zapleten v umor mojega'očeta, se je moral bati, da ne bi teta morda česar uganila. Tetino vedenje je bilo vljudno samo na zunaj in na videz. Termond jo je sam zase zelo sovražil, ona pa je tudi komaj čakala, da mu je izginila izpred oči. Če je bil česa kriv, ali mu ni moralo priti na misel, da mi je starka na smrtni postelji zaupala vse, kar je mislila o njem? Ta moj obisk bo prišel tako nenadno, da se ne bo mogel pripraviti nanj, kakor se je lahko pripravil prej, ko je vedno vedel, kdaj bom prišel. Jaz bi ničesar ne izgubil, če bi to poizkusil. Kvečjemu sem tvegal, da mi bodo dvomi ostali. Zelo verjetno pa je bilo, da se mi bo vse na mah razjasnilo. Vrnil sem se torej v Pariz, ne da bi- komu kaj sporočil. Še slugo in vratarja nisem nič obvestil. Takoj, ko. sem prišel domov, sent se napotil So ulice, kjer sta stanovala mati in očim. ■ Še zdaj se te poti natanko spominjam, kakor da je vse živo pred menoj. Ob dveh popoldne sem se ustavil pred vrati. To jo bil trenutek, ko sem bil prepričan, da bom dobil gospoda Termonda doma. Ponavadi je po kosilu do treh ostal v salonu in kadil. Potem sta mati in on odhajala na razne obiske in sta se vračala domov okrog sedmih zvečer. Prišel sem peš. Čimbolj sem se bližal cilju, tembolj so se mi moje misli zdele neresnične in nespametne. Pogum mi je začel upadati in obupaval sem, da bi utegnil uspeti. Pozvonil sem. Cez pol minute, ki se mi je zdela dolga kakor večnost, so se vrata odprla. Zagledal sem stare, dobro znane prostore. Vratar, ki me je pozdravil, ni bil več tisti, kakor včasih, ki sem se ga tako bal, dokler sem bil majhen. Sluga, ki mi je odprl vrata, je bil pa še stari. Na vprašanje mi je odgovoril, da je mati doma in gospod Termond tudi. Pri njima je njuna prijateljica, neka gospa Bernardova. To je bila znana ženska, ki pa ni bila na posebno dobrem glasu. Zazdelo se mi je, da danes ne bom mogel izpolniti svoje naloge. Namesto da bi dosegel, kar sem se namenil, se bomo pogovarjali o modnih stvareh: o klobukih in kar je še.podobnih reči. Če moški: ZA ČASTNEGA JUBILEJNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO JUBILANT-NO KRALJICO vseh naročnikov "Amer Slovenca". L 2. Oni tekmec, ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času drugo najviše število glasov, bo izvoljen(a): Ce moški: ZA ČASTNEGA JUBI-LANTNEGA PODMARŠALA, v pomoč častnemu jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. Če ženska: ZA PRVO ČASTNO JUBI LANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubi lantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre jel(a) v omenjenem času tretje najvišje število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA DRUGEGA ČASTNEGA PODMARŠALA v pomoč jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. Če ženska: ZA DRUGO ČASTNO JU BILANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubi lantnemu maršalu, ali jubilantni kraljici. ! POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO IZVO- \ LJENI ŠE SLEDEČE NAGRADE: ] Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno jubilejno nagrado: KRASNO ZMAGOSLAVNO JUBILEJNO ] ! POZLAČENO TROFEJO. J i j 1 Drugi glavni zmagovalec(ka) prejme kot častno jubilej nagrado: < LEPO ZLATO URO. j | Tretji glavni zmagovalec (ka) prejme kot častno jubilejno nagrado: < j KRASEN ZLAT PRSTAN. ; Poleg glavnih treh zmagovalcev, bodo izvoljeni TRIJE, ki bodo J ]1 prejeli za prvimi tremi najvišjimi zmagovalci najvišje število glasov za ( ! JUBILEJNE SVETOVALCE. \ j Oni TRIJE, ki bodo izvoljeni za JUBILEJNE SVETOVALCE, < » bo prciel vsan izmed njih KRASNO SPOMINSKO ZLATO JUBI- ! 'I LEJNO MEDALJO. J T'uko bo v tej kampanji šest glavnih jubilejnih zmagovalcev. < 11 Nagirade se bodo razdelile po končani kampanji in končanih vo- j ; litvah. ; PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: j 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali žen- j i sita, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od < | te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali ( ; tiskarni Amer. Slovenca. j i ........2. Pogoji za nominacijo ali priglašen je kandidatov so: < (a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega J novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom na- < | ročnine; J b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se ' I objayi v listu. < i POSEBNOST V LETOŠNJIH JUBILEJNIH VO- \ ! LITVAH SO IMENOVALNI (NOMINACIJSKI) J GLASOVI: ] i [ TO JE: da vsak, ki pošlje Upravi lista novo naročnino in nominira kan- < didata ima poleg tega, kolikor glasov je deležen vsak za naročnino J [ plačan dolar, še sam takozvani imenovalni ali (nominacijski) glas, < ki šte 20,000 GLASOV DO DNEVA 31. MARCA 1941. — Po tem | I dnevu OD J. APRILA PA DO 12. MAJA 1941, to je do zaključka < > kampanj«, pa imenovalni (nominacijski) glas pade za polovico v < ! številu in šteje samo 10,000 GLASOV. To je zelo važno in naj te- J | ga določila noben ne prezre. < ! OSTALO GLASOVANJE PA SE VRŠI PO SLEDEČEM REDU: J a) Glasovanje se vrši od 1. FEBRUARJA 1941 PA DO 12. MAJA « 1941. Veljavnost in število glasov je razdeljena v DVE DOBI, J ! » kakor sledi: < b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem de- j | » narju za naročnine za list in sicer: < c) V dobi od 1. febr. 1941 do 31. marca 1941 šteje vsak dolar, ki se J plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE < t 1000 (tisoč) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za < [ NOVE NAROČNIKE, šteje 10,000 (deset tisoč) glasov. J » d) V* drugi dobi začenši 1. aprila 1941, pa do konca kampanje 12. < [ ' maja 1941, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar J > zmanjša za polovico manj od števila v prvi dobi in sicer šteje < ! vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali J obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. Vsak J delar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE < [ šteje 5,000 (pet tisoč) glasov. j i 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) i | mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč/ J > niki na list. < ! 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se J j listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obAtno. To je, da bi se j i enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi < | naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto J i velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. < 6. Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja j j > svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. < [ 7. Glftsove se objavlja v listu. Ji | 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, spreje- J i ma list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. t! ■[ 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli J i drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. ! 10; Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v ko- J » rist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, < i dokler niso objavljeni. J 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej ] i kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. i | 13...Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita j i oba enake nagrade in titelne. < Radi tiste knjige "The Dream We Lost," kjer razočarana Angležinja (?) iz rodu Abrahama bridko jamva, da ni bilo prav, ko so mislili, da bodo po ruski (revoluciji vsi in vsak dan prate obračali, ko je toraj vse splavalo po vodi, je nekaj domačega prepira v slovenski rdeči hiši tu v Ameriki. Molek in Mary Jugg jamrata in j očeta v Angležinjo, drugim se pa to solzenje prav nič; r.e dopade, ker oni še naprej malo posanjajo o ruskih in revolucionarnih pratab. Kakor navadno, iz takega prepira in prerekanja ni ničesar povzeti. Vsak se sklicuje na priče, ki so bile tam, videle in zapisale, ena tako, drugi) pa tako. Večinoma so vse te priče, le pričakovale, da bodo prate plavale v maslu po cestah in bo vse rajsko, raj na zemlji, toraj večinoma sanjale. Ni nikomur zameriti, ker tiste rajske sanje o nekem raju so sanje vsega človeštva, vseh ljudi. Pri teh splošno človeških sanjah je vprašanje le, kje se bodo ali bi se mogle te sanje uresničiti, ker sanje ne morejo biti prazne, ako jih sanja vse človeštvo. Tokrat se v Rusiji sanje niso vresničile, kakor pač še nikjer in nikdar, ko se na zemlji nikjer in nikdar ne bodo uresničile, in zato eni hudo .jamra-jo, drugi pa le še malo posanjajo naprej, in prav tu je korenina domačega prepira in prerekanja. Nadalnji sanjači se sklicujejo na te in te priče. Ni še, ampak bo, menijo te priče. Ako se sanjave duše sklicujejo na ateista Wellsa ali ha ciničnega kritikastra Shawa,ne bodo daleč prišli ti sanjači. Nekaj prinaša še vsak preobrat, in nekaj je prišlo tudi s preobratom v Rusiji, in morda še kaj pride. Ampak raj ne bo nikoli, ker sanje o raju slonijo na ZAPISNIK D. S. D. - (Nadaljevanje s 3. str.) ankle or if useless forever ............................ j>00.0C For the loss of four fingers above second joint, or palm if amputated below the wrist ........ 100.0C Fro the loss of four toes, or foot if amputated below the ankle.......... 100.0C SURGICAL OPERATIONS: Operation on Broken Spinal Vertebrae ......$150.00 Removal of shoulder or hip joint .................... 150.00 Thyroid Operation (Thyroidectomy) ...... 100.00 Operation of Gall Bladder .............................. 100.00 Operation upon the Stomach...................... 100.00 Removal of Stones or Tumors from Urinary Bladder .........!............ 100.00 Appendicitis (Appendectomy) .................... 100.00 Hernia (Herniatomy).... 100.00 Excision of Womb (Hysterectomy) ................ 100.00 Operation on the Kidney 75.00 Resection of Bowel for Obstruction or Ulcer.. 75.00 Mastoid Operation (Mastoidectomy) ......... 75.00 Removal of Knee Joint.. 75.00 Removal of Elbow, Wrist or Ankle Joint ............ 50.00 Removal of Cancer by Cutting Operation...... 25.00 Brat gl. tajnik predlaga in vsestransko podpirano, da se te nove izplačila za poškodnine in operacije odobrijo. Enoglasno sprejeto. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se noben več ne oglasi, predsednik zaključi sejo s nolitvijo ob pol šesti uri. Geo Stonich, predsednik Frank J. Wedic, zapisnikar. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj' starejšo jugoslovansko Ra' dio uro od 9. do 10. ure do' poldne na WGES postaj'-1360 kilocycles. BR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: !—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah- 1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 ROJAKI SLOVENCI! iT J? KADAR želite JiOifc okrasiti grobove L svojih dragih, n e ■Jfe pozabite, da imate % na razpolago last-' —lw nega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite ni podpisanega za vsa pojasnila in za :ene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 Svoji k svojimi S Slovenci, slovenska dreitaa in rierenaKa ptftyrffc, naročajte svoje tiskovine vedno le r slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine se posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENI. ' TISKARNA AMERIKANSKI SLOVBNEC 1M Wnt GenukRoad, Tel. C»n»l KS44 CMcafO, Dtlnots "Ljubezen, ki ubija" Stran 4 ______—ii