SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 17
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 10 de mayo - 10. maja 2012
NEKATERI VODIJO MLADE NA SMETIŠČE
Koalicija o proračunu
GREGOR BATAGELJ
V enaindvajsetih letih se je v Sloveniji marsikaj spremenilo. In čeprav bo marsikdo - po pravici in upravičeno - nezadovoljen z doseženimi spremembami, lahko rečemo, da se v vsakodnevnem življenju diha 'slovensko'. A ne vedno. A ne povsod.
Poslušanje radia Ognjišče me je usmerilo k iskanju določenega materiala po internetu o tem, kako si nekateri razlagajo kulturno dediščino v svojem kraju, mestu.
Na spletu sem našel filmček, ki je imel naslednji pripis: »VELENJE EX je projekt dijakov in študentov turistične usmeritve Šolskega centra Velenje, izveden za potrebe raziskovalne naloge z naslovom Turistični potencial dediščine obdobja SFRJ v Velenju, izdelane v sklopu gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline.« In še vrstico, ki pa mi je po ogledu filmčka izzvenel za popolnoma lažnivo razlago: »Projekt je izključno turistične narave in ni povezan z ideologijo ali politiko.« Material so izdelali za 9. mednarodni festival: Več znanja za več turizma - všeč mi je!
Z naslovom Lepo (bilo) je biti v naši domovini mlad se začne nepretrgana (slabe tri minute) sekven-ca dijakov s titovkami na glavi, rdečimi ruticami, partizanskim pozdravljanjem; glasbeno ozadje so partizanske pesmi; spet vidite, kakšno faco je imel maršal na kipih, slikah, fotografijah, časopisnih in dnevniških posnetkih, predvsem pa je stalno v ospredju vihranje rdeče-belo-modre zastave z rdečo peterokrako zvezdo.
Da je Velenje bolj 'rdeče' kot druga mesta, se je vedno govorilo. Tudi filmček podpišejo s (Titovim) Velenjem. Je pa nekaj točk, ki jih je težko sprejeti s še tako odprtim, širokim zornim kotom.
Če so z vihranjem jugoslovanske trobojnice z zvezdo hoteli pokazati na neko domoljubnost, potem so zgrešili. Tisto o 'lepo je bilo biti mlad v naši domovini' kar smrdi. S to zastavo je razbrati, da takrat (in tam) ni bilo kakega slovenskega domo-ljublja, ampak da je moralo biti vse 'jugoslovansko', vse naročeno in ukazano iz centralističnih uradov, česar se je Slovenija otepla šele 1991. In da ga tudi danes ni veliko. (Po drugi strani pa sem začutil olajšanje, da nisem videl slovenske zastave z rdečo zvezdo).
Na strani Odmevov v zadnji (19.) številki Družine je zapisano: »Resnica je kot olje, vedno priplava na vrh. Tudi v zgodovinopisju slovenske sodobne zgodovine bo. Vendar bo to nekoliko težje, dokler bodo slovenskim študentom predavali režimski profesorji.« V tem primeru to drži, saj so dijaki in študenti, ki so sodelovali pri pripravi te naloge, iz generacije, ki je takrat sploh še ni bilo na svetu. Zato je res žalostno, da jih njihovi mentorji pri tem delu tako zavajajo in potiskajo na smetišče zgodovine. Zavajajo tudi s tem, da bodo z ohranjanjem spomina ali poveličevanjem rdeče zgodovine njihovega kraja mogli vzbuditi turistično zanimanje; da bi s tem tudi pripomogli k razživljanju njihovega mesta, ki razen rudnikov ne premore drugih masivnih sredstev preživljanja svojih prebivalcev. Velenje ni Kumrovec (hvala Bogu!). Evropa je pa itak obsodila vsako poveličevanje totalitarističnih režimov, ki so jo mučili v XX. stoletju. Torej iz te moke ne bo kruha.
Zato tudi gornji naslov: Sloveniji in Slovencem - med drugim - manjka nekdo, ki bi jih znal izvleči s smetišča, ne smetišča z mestnimi odpadki, ampak smetišča zgodovine.
Poslanke in poslanci vladne koalicije so v nedeljo 6. maja na posvetu s premierom Janezom Janšo vnovič razpravljali o zakonu za uravnoteženje javnih financ in rebalansu letošnjega proračuna. Tega je vlada poslala v obravnavo v Državni zbor že pred mesecem dni. Prav tako se s sindikati javnega sektorja za zdaj neuspešno pogaja o varčevalnih ukrepih. Koalicija bo obravnavala tudi nov približevalni predlog sindikatov, ki so ga ustno vladi podali v petek.
Vlada načrtuje znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda že v tem letu. Zato je k proračunskim dokumentom priložila še predlog zakona za uravnoteženje javnih financ. Z njim naj bi se izdatki proračuna in drugih blagajn jav-
nega financiranja v primerjavi z lanskimi znižali za približno 800 milijonov evrov. Vlada se je o predlaganem zakonu s sindikati javnega sektorja pogajala približno že 150 ur.
Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki vztraja na predlogu 8-odstotnega znižanja plač, je v petek zavrnila tudi zadnji vladni predlog o 9-odstotnem znižanju plač, polovičnem znižanju premij dodatnega pokojninskega zavarovanja in umiku predlogov standardov in normativov v šolstvu iz zakona o uravnoteženju javnih financ. Sindikati so nato v petek vladi dali nov predlog. Njegovo vsebino je na tem srečanju obravnavala koalicija. Pogajanja med vlado in sindikati so se bodo nadaljevali v ponedeljek. Sindika-
ti napovedujejo ali zaostritev stavke ali referendum, vlada pa ustavno presojo referendumske pobude. So pa zbližali stališča glede ukrepov na področju družinske politike. Vlada tako zagotavlja, da socialno najšibkejših ukrepi ne bodo prizadeli. O morebitnih spremembah zakona naj bi se še dogovarjali. V ostalem pa minister za delo Andrej Vizjak meni, da je vse manj upanja za dogovor.
Izredna seja državnega zbora, na kateri bodo obravnavali proračun, se bo predvidoma začela ta četrtek 10. maja in nadaljevala v petek. Pred njo se mora s proračunskimi dokumenti in morebitnimi vloženimi dopolnili seznaniti še parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko.
Nov napad medijev na Cerkev
Ta ponedeljek, 7. maja je v jutranjih urah, v Sloveniji odjeknila novica, da je Sveti sedež poslal dekret Slovenski škofovski konferenci (SŠK), da naj iz javnega življenja umakne dva upokojena nadškofa. S tem naj bi se število članov SŠK zmanjšalo za dva. Mediji so poročali, da gre za upokojena ljubljanskega in mariborskega nadškofa Alojza Urana in Franca Kramber-gerja.
O dekretu je najprej poročal časnik Delo, ki je tudi zapisal, da naj bi Sveti sedež škofoma odvzel celo škofovsko palico in prstan, svete maše pa naj bi odslej darovala le v klavzuri oziroma v samostanu. Pri tem dejanju Vatikana bi zagotovo šlo za edinstven primer v zgodovini Cerkve na Slovenskem. A vse kaže, da poročanje medijev
ne drži. Kaj pa je v ozadju za temi lažmi, ni jasno.
Iz Tiskovnega urada SŠK so sporočili, da sta bila nadškofa Uran in Kramberger razrešena službe v skladu Zakonikom cerkvenega prava, ki pravi: »Krajevni škof, ki je zaradi slabega zdravja ali kakega drugega tehtnega razloga postal manj sposoben za izpolnjevanje svoje službe, je zelo naprošen, naj da odpoved službi.«
Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službe tedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana, 3. februarja 2011 pa odpoved službe tedanjega mariborskega nadškofa metropolita Franca Krambergerja. Upokojena nadškofa po razrešitvi v okviru Slovenske škofovske konference tako nimata več
zadolžitev in sta se umaknila v zasebno življenje, so sporočili iz tiskovnega urada.
Zanikali so tudi to, da sta bila nadškofa umaknjena kot člana škofovske konference. Zapisali so, da so v skladu s tretjim členom statuta Slovenske škofovske konference njeni člani krajevni škofje in tisti, ki so jim po pravu enaki, ter škofje pomočniki, pomožni škofje in drugi naslovni škofje s posebno nalogo, ki jim jo je zaupal Apostolski sedež ali SŠK, in jo opravljajo na tem ozemlju.
Prav tako zanikajo dekret o odvzemu škofovske palice in umiku v osamo: »Slovenska škofovska konferenca v zvezi z imenovanima nadškofoma ni prejela nobenega dekreta glede umika ali sankcij.«
V torek, 8. maja pa sta nadškofa Stres in Turnšek na
novinarski konferenci ponovila vse te bideje. Priznala sta, da so nekateri pretekli dogodki (finančni zaplet v nadškofiji Maribor) osenčili delovanje Cerkve. So pa tudi krive obtožbe ina laži, ki še posebej škodijo Cerkvi.
»Cerkev ima v vsakem primeru dolžnost, da oznanja Kristusov nauk, zato ker nismo poklicani oznanjati svojega nauka. Tudi ne samo tega, kar mi uspemo živeti, ampak smo poklicani oznanjati Jezusa Kristusa. Bodi prilično ali neprilično, smo grešniki ali smo svetniki. Temu se Cerkev ne bo mogla odpovedati in se ne more odpovedati. Torej naredili bomo vse, kar lahko, da bi se ta zunanja podoba Cerkve popravila,« je glede nadaljnjih korakov še dejal nadškof Turnšek.
Ministrica sprejela škofa Spomin na Jakoba Aljaža
Ministrica Ljudmila Novak je v petek, 4. maja 2012, na delovnem obisku v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejela murskosoboškega škofa msgr. Petra Štumpfa, ki je s strani Slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ministrica in škof sta se na sestanku osredotočila predvsem na življenje Slovencev v Porabju na Madžarskem, ki so ostali brez svojega duhovnika. Začasno v slovenščini mašuje duhovnik iz Prekmurja, a si tamkajšnji Slovenci želijo svojega duhovnika. Za to se je zavzela tudi ministrica, saj je duhovnik, kot je poudarila, izjemno pomemben tudi za povezovanje Slovencev, za ohranjanje jezika, kulture in kulturne dediščine.
Škof Štumpf je ministrico seznanil, da se bo v luči rešitve tega problema konec junija sestal s škofom iz Szombathelyja Andrasom Veresom. Kot je dejal, se bosta pogovarjala o možnosti izmenjave duhovnikov, da bi torej v Slovenijo prišel madžarski kaplan, k Slovencem v Porabje pa bi poslali slovenskega duhovnika.
Sogovornika sta se dotaknila tudi drugih slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu. Kot je poudaril škof, so Slovenci po svetu kot roke in noge slovenskega matičnega telesa in so kot taki izjemno pomembni za delovanje celotnega naroda. Prav zato mora Republika Slovenija za te ljudi skrbeti in jim nuditi vso podporo, da bodo še naprej ohranjali slovensko kulturo in jezik.
Na Dovjem je 4. maja, pred 85. leti, umrl triglavski župnik Jakob Aljaž. S številnimi podvigi v gorah je branil slovenstvo ter ga krepil s kleno besedo in pesmijo v cerkvi in izven nje. Prav je, da se večkrat spomnimo naj.
Duhovnik, planinec in skladatelj Jakob Aljaž je med drugim pospeševal gradnjo planinskih koč in potf po Julijskih Alpah. Za pet goldinarjev je odkupil ozemlje na vrhu Triglava in dal tja postaviti Aljažev stolp. Na Kredarici je dal postaviti planinski dom in kapelo Lurške Marije. Izdal je Slovensko pesmarico.
Med njegovimi skladbami pa je najbolj znana Oj, Triglav, moj dom. Po neštetih planinskih podvigih je nesrečno padel na poti iz cerkve v župnišče na Dovjem. Ta kratka pot je bila zanj usodna; 4. maja 1927 je umrl.
V slutnji smrti je za Planinski vestnik napisal: »Poslavljam se od tega sveta. Srečnega se čutim, da bo moje truplo počivalo med planinskimi tovariši in v zemlji, ki sem jo tako ljubil. Poslavljam se tudi od vseh planincev in čitateljev Planinskega Vestnika ter želim, da bi se planinstvo pri nas vedno bolj razširjalo.«
Pokopali so ga 7. maja. Kot je takrat zapisal Janko Mlakar, Dovje ne bo nikdar več videlo takega pogreba.
Njegov spomin ohranjamo tudi med nami v Argentini, kjer njegovo ime nosi slovenska šola v gorskih Bariločah.
Bernarda Fink je pela papežu
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ob 7-letnici ponti-fikata in 85. rojstnem dnevu si je papež Benedikt XVI. zaželel Mendelssohnovo Hvalnico. Papežu je »podoknico« zaigral simfonični orkester Gewandhaus iz Leipziga z dvema velikima nemškima zboroma in tremi solisti - med slednjimi je bila po izboru slovitega dirigenta Riccarda Chaillyja poleg sopranistke Lube Organosove in tenorista Steva Davislima tudi Slovenka mez-
zosopranistka Bernarda Fink. Izvedli so Simfonijo štev. 2 skladatelja Mendelssohna, ki si jo je papež zaželel za roj-stnodnevno darilo.
»Umetnost kot slavljenje Boga, najvišje Lepote, je osnova Mendelssohnovega načina skladanja - ne le sakralne glasbe, ampak njegovega celotnega opusa,« je 20. aprila, po koncertu v vatikanski sprejemni dvorani Pavla VI papež nagovoril umetnike in povabljene goste, med katerimi so bili papežev brat Georg Ratzinger, številni kardinali, tudi Franc Rode, papeževi sodelavci in drugi visoki predstavniki pri Svetem sedežu.
Da je bil dobro uro trajajoč koncert »ena sama molitev in hvalnica Bogu«, je po koncertu za tednik Družina povedala tudi solistka Finkova. »V dvorani je bilo posebno ozračje, čutili smo dobrohotnost papeža, njegovo ljubezen do glasbe. Med nami je velo spoštovanje, goreča ljubezen do Boga in do soljudi. Res, to je bila ura molitve s papežem!« je dejala solistka Finkova in poudarila simboliko skladbe: »Sporočilo Mendelssohnove glasbe je tako močno, da izvajalci in poslušalci pozabimo na razlike med verami in občutimo le tisto, kar nam je sku-
pno, kar nas povezuje
-	ljubezen in dobrota. Simfonija ima takšno moč, da če jo človek izvaja oziroma posluša s srcem, bolj pretrese
-	če se pošalim - kot petdeset odličnih pridig. Kvalitetna glasba, povezana z globokim besedilom, zleze pod kožo. Človek po koncertu ni več isti ...« Bernarda Fink je z le-ipziškim orkestrom in zborom Gewandhaus že prepevala pred leti in očitno ima maestro Chail-
ly »dober spomin«, kot pravi Finkova, saj si je osebno zaželel, da bi prepevala z njimi na posebnem dogodku v Vatikanu. »Tega, da bo pel papežu za 85. rojstni dan, noben pevec ne more načrtovati - meni je bilo to preprosto podarjeno.« Svojevrstno simboliko vidi slovenska pevka tudi v izboru solistov: »Trije smo bili s štirih celin - kolegica Luba je Slovakinja, kolega Steve je po rodu Kitajec, ki živi v Avstraliji, sama sem Slovenka, rojena v Argentini. Iz različnih dežel prihajamo, različne jezike govorimo, služimo pa isti umetnosti, glasba nas povezuje, z njo slavimo Boga.« Papež Benedikt XVI. se je z umetniki v koncertnem večeru osebno pozdravil kar dvakrat - prvič se je z njimi rokoval na odru po nagovoru, kasneje so se imeli priložnost srečati z njim tudi v dvorani. In kaj je papežu za rojstni dan ob stisku roke zaželela slovenska umetnica? »V tistem veličastnem trenutku, ko se mi je papež približal, sem bila tako ganjena, da sem mu lahko zaželela le tisto, kar je najiskreneje privrelo iz srca: obljuba molitve za njegovo zdravje in dobro vodenje Cerkve. Seveda, prenesla sem mu tudi pozdrave iz Slovenije in Argentine.«
TONE MIZERIT
Kdo je Karin Godnič
Veliko umetnikov in sploh zanimivih ljudi sem spoznal po naključju, tu v Argentini, v Sloveniji in drugje. Veliko Slovencev - seveda. Naključje mi je tudi
omogočilo, da sem spoznal mlado slikarko, ko je razstavljala neko instalacijo v centru Buenos Airesa.
In veliko naših umetnikov poznamo ali vemo za njih, a verjetno ne za Karin.
Že sam priimek (Godnič, Godnic, Godnik?, sem si mislil), je po naše zvenelo in izkazalo se je, da je Karin slovenskega rodu. Samo nekaj besed oz. podatkov o družinskem drevesu: očetova družina se je izselila iz Slovenije v Tržič (takrat še Avstroogrska)
in od tam v Enzeldorf, kjer se je leta 1917 rodil njen stari oče, ki je dospel v Argentino leta 1930. Poročil se jez Marijo Wrangler, rojeno 1921 tudi na območju takratne Jugoslavije. Eden od njunih štirih otrok, Ricardo, ki je umrl leta 2009, je tudi imel štiri otroke, med njimi Karin.
Karinina babica po mami, Valentina Žož je bila rojena 1908 v Tržiču, dedek, Anton Thaler, pa v Ško-fji Loki 1902. V Podljubelu sta se spoznala, poročila, imela prva dva otroka, nato je družina po vojni zbežala v Avstrijo kjer se je rodila Karinina mama Katarina in še en otrok.
V	Cruz del Eje sta dobila še petega otroka. Zanimiva je zgodba Antona Thalerja, ki so ga mobilizirali Nemci. Ko je med vojno hudo zbolel, je dobil prepustnico, s katero naj bi se vrnil domov. Ko so ga zajeli partizani, je ta papir pogoltnil, da nebi ogrozil svojega življenja. Nato je nekaj časa s težavo ostal z njimi, saj se ni strinjal s to politično-ideološko linijo.
V	nadaljevanju je zgodba podobna veliko drugim, ki so se med rojaki v Argentini poročali in ustvarjali nove
družine.
Karin se je rodila leta 1 977, diplomirala je na Escuela Na-cional de Bellas Artes »Prilidiano Pueyrre-don« v letu 2000, in na »IUNA« Li-cenciatura de Artes Vi-suales. Med
drugimi so bil njena dela razstavljena v »FNA«, »Palais de Glace«, »Centro Cultural Borges«, »MNBA«, »Espacio IMAGO« (Buenos Aires), »MAC« (Salta), »Fundacion Gilberto Alzate Avendano« (Bogota), »ArtBO« (Colombia), »FIA« (Caracas), »ChACO« (Chile), »ArteAmericas« (Miami) in »ArteBA« (Buenos Aires). Med nagradami in priznanji lahko omenimo tretje mesto na »Arte de Tapa Paginas Amarillas« pri »ArteBA« (2001), tretja nagrada »Salon Banco Provincia« (2006), posebno priznanje v »Fundacion Areatec« (2010), prvo nagrado »Pintura Fundacion Octubre« (2002), »Salon Nacional de Pintura 2010«, nagrado »Banco Central 2009«, nagrado »UADE 2009/ 07«, nagrado »Banco Nacion 2006«, nagrado »OSDE a las Artes Visuales 2006« in se mnogo drugih.
Karin svoja dela redno razstavlja v galerijah v Buenos Airesu, trenutno v galeriji Aldo de Sousa, na lepi ulici Arroyo št. 868, v četrti, kjer je večje število galerij, živahen trg slik in kipov, in ulici, kjer sta dva objekta bratov Bencič.
Škoda, da nismo vedeli zanjo pred nekaj leti, ko sem pri raziskovalnem delu o umetnikih slovenskega porekla v Buenos Airesu spremljal dr. Kristino Toplak. Morda bo pa še priložnost, da jo spozna, saj je njen sen sedaj spoznati očetnjavo, zato načrtuje potovanje v Slovenijo. Naj ji uspe, saj je, kljub temu, da ne govori jezika, z domovino staršev čustveno zelo povezana. In upajmo, da bomo imeli kmalu priložnost videti njena dela med nami, razstavljena bodisi na Veleposlaništvu, v okviru ciklusa »Dobri vetrovi za kulturo«, ali (in) kjerkoli drugje v naših domovih.
Rok Fink
Dva tedna je predolga doba, predvsem v Argentini, da bi jo lahko opisali v kratkih vrstah. A skušajmo povzeti glavne dogodke teh napetih dni.
Petrolej je naš (?). Gotovo izstopa podržavljenje petrolejske družbe YPF. S prepričljivo večino (nad 80%) je poslanska zbornica potrdila zadevni zakon v četrtek, 3. maja. Gospa predsednika ga je podpisala že naslednji dan in takoj je bil objavljen v uradnem listu. Podjetje je sedaj »naše«. Pravzaprav tehnični izraz je »razlastitev«. V vladi pa vztrajajo, da španski Repsol ne bodo ničesar plačali. Poleg tega podjetja niso »podržavili«, ampak samo prevzeli 51% delnic, s čimer ostaja »anonimna družba«, nad katero organi nadzorstva državnih družb nimajo kontrole. »Vodstvo bo strokovno«, je zatrdila predsednica in na vodilno mesto imenovala mladega strokovnjaka (Miguel Galuccio), ki je bil doslej zaposlen v Londonu pri mednarodni petrolejski družbi in velja za izvedenca na tem področju. A »politične« smernice in »administrativni« posli bodo v rokah vladnih »strokovnjakov«, istih, ki so doslej vodili energetsko politiko in jo pripeljali (zapeljali) v slepo ulico. Namen podr-žavljenja naj bi bil doseči energetsko samooskrbo. A resni izvedenci menijo, da je za to, v najboljšem primero, potrebno deset let resnega del ter investicij v višini 40.000 milijonov dolarjev. Vlada jih nima, ker sploh vse razpoložljive devize vlaga v uvoz energije in razne podpore, ki se iz dneva v dan večajo, čeprav so napovedovali znižanje. Potrebne bodo tuje investicije. Pod kakšnimi pogoji? Kdo bo vložil denar v državo, ki nesramno razlašča in ne dovoli, da bi dobiček pošiljali v matične države? Vlada snubi predvsem ameriška in kitajska podjetja. Te zanimajo na novo odkrita petrolejska in plinska ležišča v Argentini. A vlada bo morala dati izredna dodatna zagotovila nedotakljivosti in dovoljenja »izvoza« vsaj dela dobička, če hoče, da mednarodni kapital priteče v Argentino.
Bliža se zima, in z njo porast uporabe plina. To pa predstavlja nov izziv za vlado, ki plin pretežno uvaža. Razumljivo je, da je po razlastitvi španska Repsol odpovedala dostavo plina, kar pomeni 10 % manj zalog za zimo in nevarnost, da nastane prava katastrofa. Že sedaj ukinjajo dostavo plina nekaterim industrijam in v nevarnosti je oskrba družinskih stanovanj. Vlada je morala na hi-
tro poiskati dodatni plin na mednarodnem trgu. Vsaj delno ga je zagotovila - a po izredno višji ceni. Razlika med plinom, ki bi ga plačali Repsolu in tem, ki ga sedaj kupujemo, je okoli 80 milijonov dolarjev. A to se komaj pozna v sedanjem stanju uvoza energije. Še leta 2003 je Argentina za uvoz goriv plačala 548 milijonov dolarjev. Lani je količina tega uvoza dosegla 9.397 milijonov dolarjev. Katastrofalno. Poleg tega Španija napoveduje, da ne bo več kupovala goriva biodisel, ki ga proizvajajo v provinci Entre Rios. Tam jih sedaj zelo skrbi, da bi Spanci ukinili tudi kupovanje sojine moke, s čimer bi provincijsko gospodarstvo prišlo v hudo krizo. Tudi Evropska Unija napoveduje sankcije, saj ne more mirno spregledati napada na eno izmed članic, potem, ko je zaviranje uvoza naježilo lase v marsikateri evropski prestolnici. Kje je torej uspeh podržavljenja? Ta je bistveno politične narave. Ugled gospe Cristine je zadnje čase hitro upadal, zlasti po železniški nesreči, ki je zahtevala 52 mrtvih in 700 ranjenih. Izbruh nacionalizma, ki je vzporeden zasegu YPF, ji je povrnil ugled in priljubljenost. Poleg tega zadnje čase stalno »navijajo glasbo« tematike Malvinskih otokov, ki je ljudem tudi pri srcu.
Razbita družba. Prav to išče vlada: da ne bi bilo močnega nasprotnika. Lahko ji je uspelo, da je opozicija popolnoma razbita. Pokazalo se je ob podrža-vljenju petrolejske družbe, ko so tako socialisti kot radikali popolnoma odpovedali. Samo Macrijev PRO se je strumno izjavil proti. Radikali so se tudi razklali v tej temi: večinoma so volili za, nekateri se vzdržali in le en sam poslanec je bil proti. Razkol pa je vedno bolj opazen na sindikalnem polju. Glavni tajnik CGT Hugo Moyano je sklical volilni kongres (občni zbor), za 12. julija. Nasprotni sindikati so izjavili, da sklic ni veljaven. Tako bo najbolj verjetno Moyano izpeljal svoj kongres, da ga bo ponovno potrdil na vodilno mesto, oni drugi pa svojega, tako da bomo znova imeli dve CGT. A to je že del argentinske sindikalne folklore. Eni in drugi pa se silno pogajajo za povišice plač. Tudi sindikati, ki so provladni, v tem oziru ne ubogajo vladnih »nasvetov«. Nakazanih 22% povišice nikogar ne prepričajo. Tudi če nominalno sprejmejo to številko, zahtevajo toliko raznih »dodatkov«, da dejanska povišica presega 30%. Tega pa mnoga podjetja ne prenesejo. Še bo vroče v tej zimi.
ZAVOD ŠKOFA ROZMANA
»Adrogejčan bod' pripravljen«, se je glasilo vabilo na obhajanje biserne obletnice odprtja Zavoda
Biserna obletnica
mašo v kapeli Slovenske hiše. So-maševali so trije bivši gojenci: dr Jure Rode, msgr. Mirko Grbec in g.
škofa dr. Rožmana ali, kot ga po domače imenujemo, Adrogeja, leta 1952.
Skozi ta zavod je šlo v 25 letih njegovega obstoja točno 200 slovenskih fantov.
Več let je imel skupne prostore z begunskim oddelkom ljubljanskega semenišča, iz katerega je izšlo okoli 50 duhovnikov.
Prvi prefekt - začasni - je bil dr. Alojzij Starc - še kot semeniščnik - potem več let dr. Alojzij Kukavica, za njim dr. Branko Rozman: po njegovem odhodu v Evropo pa mlajši duhovniki, ki so študirali v tem semenišču.
Vabilu na srečanje za tako častitljivo obletnico se nas je odzvalo okoli 60 bivših zavodarjev. Nekateri so prišli prav za to priložnost od precej daleč: iz Brazilije, Urugvaja, Bariloč, Tucumana, Mendoze, Mercedesa. Spomin na prijatelje sozavodarje, na skupaj preživeta mladostna leta in pa zavest pripadnosti, vse te vezi so nas napotile na to praznovanje.
Srečanje se je začelo s sveto
Franc Urbanija; in kot povabljenec, g. Franci Cukjati. Peli smo »tastare« cerkvene pesmi, tiste iz naših časov, ki jih vsi znamo. Pri pridigi je dr. Rode opisal začetke zavoda, napore dr. Rožmana, da ga je vzd rže-val in vse dobro, kar je ta zavod za našo skupnost pomenil.
Spomnili smo se tudi že umrlih sošolcev, ki jih na žalost ni tako malo in pa vseh tistih, ki so raztreseni po svetu.
Po zahvalni pesmi so se na dvorišču nadaljevala pozdravljanja starih - v obeh pomenih besede -prijateljev; nekateri se že desetletja nismo videli. Povpraševanja po družini, otrocih, vnukih ... in obujanje spominov na zavodske čase.
Srečanje se je nadaljevalo v jedilnici, ob bogato obloženi mizi s sendviči, Coca-Colo in drugimi podobnimi pijačami; in seveda z vinom - sedaj smo že tako
veliki, da ga lahko pijemo. Logistiko za postrežbo je prevzel Jože Šenk in jo uspešno izvedel. Tudi slikanja ni manjkalo, da bo ostal spomin.
Pozdravljanja in obujanja spominov je prekinil glavni organizator tega srečanja, Marjan Boltežar, po zavodsko Nito. V dobro pripravljenem govoru je poudaril pomembno vlogo semenišča in fantovskega zavoda, se spomnil vzgojiteljev in profesorjev ter njihovega truda, da narede iz gojencev zavedne in dobre Slovence in poštene krščanske može Naštel je tudi dosežke zavodarjev na znanstvenem polju, na diplomatskem, v gospodarstvu, v gorništvu in drugih udejstvova-njih. Vse to je spretno prepletal z oponašanjem in humorjem in v tem smislu tudi podelil dva priznanja, F.M., kot krstitelju zavodarjev, saj je mnogim dal vzdevke (sobrenombres), ki nekatere še
CARAPACHAY
v slovo Cirilu Alešu
Dne 17. aprila je po daljši bolezni umrl v 89. letu Ciril Aleš, doma v Krtini pri Domžalah. Po ljudski šoli se je učil za ključavničarja v Ljubljani in na to bil tam v službi. Po okupaciji se ni vrnil domov, kjer bi bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko. Pa tudi v Ljubljani, zasedeni od Italijanov, mu ni bilo prizaneseno. Meseca junija leta 1942 je bila velika čistka in so mnogo mož in mladih odvedli v internacijo v Italijo. Med njimi je bil tudi Ciril, ki je prebil 15 mesecev v taborišču Gonars. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano, kjer se je pridružil domobrancem; bil je na postojanki Škofljica in v Višnji Gori. Proti koncu vojne je bil od-deljen Gorenjskim domobrancem in z njimi odšel čez Ljubelj. V Kovorju pa je bila kolona beguncev napadena. Ciril jr bil močno ranjen na glavi in je za vedno izgubil oko. Po prihodu na Koroško se je v bolnišnici v Celovcu zdravil več tednov. Prišel je v taborišče Vetrinj, ko so zadnji transporti odhajali v smrt. Med njimi je bil njegov brat Leon, ki je padel neznano kje. Zaradi svoje rane se je Ciril rešil in ostal v taboriščih.
V Argentino je prišel leta 1949. Tu je s svojim po-
Veleposlanik s soprogo ter Marjan Grum in Carlos Bizaj
VELEPOSLANIŠTVO
Razstava Marjana Gruma in predavanje konzula Bizaja
V	četrtek, 19. aprila, je veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu organiziralo že četrto umetni -ško razstavo ciklusa »Dobri vetrovi za kulturo« (»Dobri vetrovi, ki prinašajo navdih slovenskim umetnikom«),
s katerim veleposlaništvo predstavlja slovensko umetnost v Argentini. Veleposlanik Tomaž Mencin je otvoril razstavo »Figurativo al abstracto« Marjana Gruma, legendarnega slovenskega umetnika v Buenos Airesu, katerega dela so dosegla galerije in zasebne zbirke po celem svetu. Gre za nabor Grumovih znanih del iz zadnjih dveh desetletij, tako slik kot skulptur, slavnih po kombinaciji tehnik in materialov, ki v dela vnašajo zgodbe in življenje. Razstava Marjana Gruma bo na veleposlaništvu na ogled še do 20. maja 2012.
V	drugem delu tega kulturnega dogodka pa je spregovoril častni konzul RS iz Parana Carlos Cesar Bizaj, ki že več kot dvajset let raziskuje slovensko priseljevanje v provinco Entre Rios, o katerem je izdal več knjig. Podal je glavne orise tega prvega množičnega vseljevanja Slovencev v Argentino. Na ogled sta bila tudi film »Slovensko priseljevanje v Entre Riosu, Argentina, 18791888« in film o zadnjih dogodkih slovenske skupnosti v tej provinci, med drugim obisk veleposlanika Tomaža Mencina septembra lani.
Kulturnega dogodka se je udeležilo izredno število gostov, tako Slovencev kot Argentincev, ki so svoje poglede na slovensko priseljevanje in umetnost v Argentini nato med sabo izmenjali tudi ob pogostitvi, ki jo je organiziralo veleposlaništvo.
sedaj spremljalo. In pa T.M. zaradi širjenja slovenskega jezika, ker je pismene kazni, ki jih je pogosto dobival (Napiši 200krat »Ne smem ... tega in tega...« ali »Moram biti... to in to...«), razdeljeval med svoje sošolke v argentinski šoli, ki so mu potem doma vse to napisale in se tako vadile v slovenščini ...
Zavodarji smo s ploskanjem nagradili Marjana in Jožeta za organizacijo in pripravo tega res lepega večera.
Prijateljsko kramljanje ter izmenjave telefonov in elektronskih naslovov se je potem nadaljevalo v pozno noč.
Razšli smo se s trdnim namenom, kot vedno ob okroglih obletnicah, da se moramo kaj večkrat dobiti, ne le vsakih deset let.
Zavodar
Gostje med predavanjem g. Bizaja
SLOVENSKA VAS
Občni zbor društva
klicem z lahkoto dobil dobro službo. Kmalu se je poročil z Angelo iz Borštnarjeve družine iz Jarš, ki jo je že poznal v taborišču. Zgradila sta svoj dom, kjer sta se jima rodila dva sinova, ki sta na žalost prekmalu izgubila skrbno mamo. Ko je nastala slovenska skupnost in šola v Carapachayu je bil Ciril med prvimi, ki so priskočili na pomoč, in tak je ostal dokler ni prišla kruta bolezen.
Na mrtvaškem odru je ležal v domu. Pogrebno mašo in molitve je opravil dr. Jure Rode ob lepi udeležbi in iskreni molitvi sorodnikov in rojakov. Na krsto je bil položen slovenski šopek s trakom slovenske zastave. To je bila skromna zahvala enemu od zadnjih odhajajočih domobrancev, ki so bili žrtve takratne uradne mednarodne politike.
Dragi Ciril! Močno te bomo pogrešali v naši skupnosti; ohranili pa te bomo v lepem spominu. Posnemali bomo tvojo pomoč, skromnost, ljubezen in zvestobo do naroda. Počivaj v miru, ostalim pa izrekamo globoko sožalje.
dar
V nedeljo 25. marca se je v Hladnikovem domu vršil 60. redni občni zbor krajevnega društva. Udeležilo se ga je 45 članov, od celotnega števila 163 upravičencev.
Po začetnih formalnostih so si sledila poročila odgovornih odbornikov, iz katerih je razvidno še kar živahno delovanje ustanove, kljub postopnemu krčenju števila članov in sploh rojakov v vasi in okolici.
Skrbno in vestno vodenje društvenih dohodkov in izdatkov je omogočilo potrebno posodobljenje dvorane, da bo primerna za praznovanja, ki se za letos načrtujejo. Tudi vsa ostala delovna področja so usmerjena v čim bolj slovesno in aktivno slavje 60. obletnice društva, za kar se obeta posebno bogat celoletni kulturni program, ki se je že začel z uspelo ponovitvijo igre Plešasta pevka v režiji Mirjam Goljevščkove, nadaljuje pa se z izrednim dogodkom
krstne predstave glasbene povesti Utrip, originalne stvaritve mladih umetnikov Magdalene Jerman in Martina Sušnika, ki jo bosta izvajala v soboto 26. maja.
Vsa poročila so žela pohvalo udeležencev, zato je tudi nadzorni odbor, ki je vse knjige vestno pregledal, predlagal in dosegel njihovo potrditev. S tem je zaključil svoje dvoletno delovanje dosedanji odbor, ki pa je skoraj polnoštevilno bil pripravljen nadaljevati že zastavljena dela v tem jubilejnem letu. Predlagana lista, s predsednikom Stanetom Jemcem na čelu, je bila na volitvah skoraj soglasno potrjena.
Predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje in ponovno povabil vse k sodelovanju, saj bo dovolj priložnosti, da vsak po svojih sposobnostih in močeh doprinese svoj delež za lepše praznovanje in skupno dobro.
F.S.
MENDOZA
Na jugu naše Planinske koče Jožeta Kaste-lica stoji mogočen vrh Penitentes, visok 4356 metrov nad morsko višino. Dolgo časa smo ga že gledali, z željo, da bi ga osvojili. Po iniciativi in organizaciji Tomaža Bajda, predsednika planinskega odseka, se je lepo število osmih
Blizu vrha
planincev odločilo, da se spopade s tem težkim izzivom.
Vrh Penitentes je katedrala. Njegova mogočna kamnita sestava je podobna ogromni gotski cerkvi in pod njo stojijo manjši kamniti bloki, ki upodabljajo menihe ali spokornike (penitentes) v procesiji proti katedrali.
Zmenili smo se, da se povzpnemo na vrh v soboto 14. aprila. Prejšnji dan ob 9. zvečer smo odšli iz Mendoze v dveh avtomobilih. Dospeli smo do Slovenske planinske koče okoli polnoči in pripravili večerjo, s katero smo naložili v svoja telesa zadostno količino energije za veliki napor. Po večerji smo se še nekaj časa zamudili v prijateljskem vzdušju: edino dekle odprave Barbara Fužir iz Slovenije, ki sodeluje pri učenju v Slovenskem kolegiju Anton Martin Slomšek, Tomaž Bajda, Fric Šmon, Robert Plath, Roman Bajda, Gabrijel Nemanič, Marjan Šmon in Miha Bajda. Zanimivo je bilo, da je razgovor potekal skoraj izključno in brez večjih težav v slovenščini. Brez dvoma je bil glavni dejavnik za uporabo materinščine prisotnost Barbare, ki je bila takoj pripravljena za odprt dialog z vsakim. Počivat smo odšli ob dveh zjutraj.
Naslednji dan smo po kratkem spanju zelo težko vstali ob pol sedmih zjutraj, po-zajtrkovali in se odpravili z avtomobili do vi-
Lep planinski podvig
sečega mostu, po katerem se prečka deročo reko Cuevas. Ker ga nismo našli, kjer smo mislili, da bi moral biti, smo bili prepričani, da so ga odstranili. Malo potrti smo se že namenili v Puente del Inca, kar bi zamudilo našo odpravo. K sreči smo most našli malo naprej. Takoj se začne strmina do prvega potoka, od koder je pot po soteski Vargas lažja do planinske koče Grajales na višini 3.350 metrov, kjer druge ekspedicije normalno prespijo, da se naslednji dan odpočite in vsaj malo aklimatizirane odpravijo na vrh. Mi smo na tem kraju naredili kratek oddih in tudi malicali.
Tako je začela zelo zahtevna pot proti vrhu. Po nekaj urah hoje navzgor smo občudovali krasen razgled mogočnega vrha Aconcague s svojo navpično južno steno, kjer so slovenski planinci osvojili najtežje smeri. Čim višje smo se povzpeli, tem lepši je bil razgled na glavne vrhove: na zahodu Tolosa in Plomo s svojimi ledeniki in čilski Juncal, bolj na jugu vrhovi Bonito, Santi, Tupungato in Pabellon. Bog nas je še obdaroval z lepim sončnim dnevom skoraj brez vetra.
Ko smo dospeli do višine 4.200 metrov smo že zagledali križ na vrhu. Manjkalo nam je še komaj uro hoda do cilja, vendar smo se odločili za vrnitev zaradi pozne ure, ker bi morali dospeti do vznožja hriba vsaj do mraka. Hitro smo se spustili po peščeni strmini navzdol in to je bil zelo nagel sicer boleč pohod. Večkrat smo padali in se hitro pobirali. K sreči, kar smo načrtovali, smo dosegli: do vznožja hriba smo prišli ravno ob poznem mraku. Sicer nam je preostal še del poti do visečega mostu in takrat je bila že absolutna tema. Imeli smo svetilke, sicer nam te niso veliko služile. Čez nekaj časa smo našli zasilen most in ga previdno prečkali. Čez pol ure smo se srečno in ve-
selo zatekli v našo slovensko kočo. Pripravili smo okusno večerjo, ki smo jo s slastjo pojedli. Pred večerjo smo se še zahvalili dobremu Bogu za to lepo doživetje in da nas je obvaroval kakšne nezgode. Čeprav utrujeni, nam je preostalo dovolj energije, da smo po jedi še nekaj časa peli in se pogovarjali.
Naslednji dan smo vstali ob devetih, po-zajtrkovali, pospravili kočo in peljali Barbaro v Puente del Inca, da bi spoznala ta znameniti kraj. V Mendozi so nas družinski člani pričakali za kosilo.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Družina
Utrujeni a veseli
Gorništvo je zdrava dejavnost, ki nam omogoča pametno telesno usposabljanje, razvije čut odgovornosti, utrdi prijateljske vezi v solidarnosti, nam daje možnosti, da odkrijemo naše sposobnosti za večje napore in za prenašanje bolečin. Tudi odkrijemo veličino in lepoto stvarstva ter utrdi našo samozavest, ker smo bili zmožni premagati naše notranje meje. Upamo, da se bo to delovanje nadaljevalo. Za to imamo na razpolago Planinsko kočo Jožeta Kastelica in Planinski odsek.
Mb
Vrh Penitentes - katedrala in spokorniki
V Sloveniji so obhajali teden družine. Številka 12 slovenskega katoliškega tednika Družina, je skoraj vsa posvečena tej temi. Zato je prav, da se tudi mi malo pomudimo ob tej temi.
Zakaj tako malo (ali celo nič) cenimo družino? Zakaj tako malo vse svete stvari? Odgovor je enostaven: ker smo tako daleč od Boga, ali vsaj hočemo tako daleč biti.
Družina je del človekove narave. Družina je hotena od samega Boga. Lahko bi rekli, da je božja ustanova. Bog sam jo tako hoče. In taka je po božji volji.
Že v stari zavezi jo je Bog nakazal, ko je Adamu dal pomočnico Evo. Tako je nastala družina. Adam je mož in Eva je žena. In v novi zavezi je Jezus to družinsko enoto blagoslovil in potrdil, ko je bil navzoč v Kani Galilejski in ob tej priložnosti storil prvi javni čudež. Tako je pokazana božja volja, ki hoče, da imajo otroci očeta in mater.
Vse drugo je proti božji volji. In ni naravno. Bog tega noče. Dobro je povedal, kaj je prav in kaj ne. Družina je torej tista, ki izvršuje božjo voljo. Mož na svoj način in žena po svoje, oba pa naj zvesto sledita božjemu hotenju.
Samo tako bosta izpolnila svoje poslanstvo. Ni vse dobro in dovoljeno, ker povzroči ugodje ali užitek. Mišljenje, da ni greha, je napačno. Bog je vse modro in naravno uredil. On je tako hotel in mi nimamo pravice ne oblasti, da bi njegovo voljo spreminjali. Vse, kar je proti božjemu hotenju, je narobe. In samo, če se božjim zapovedim podvržemo, lahko pričakujemo Njegov blagoslov. Tega pa naše družine posebej potrebujejo v veliki meri.
Naše šole v letu 2011(2)
(Poročilo šolske referentke, gospe Alenke Prijatelj, na 65. rednem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija, v nedeljo, 15. aprila 2012.)
tečaj ABC PO slovensko -bariloche.
Voditeljica: Terezka Žužek Marn; učiteljice: Eva Smersu Hernandez, Vesna Me-žnar Frissone, Terezka Marn Žužek in Mirjam Župančič Rodriguez.
Število otrok: 4 dečki, 2 deklici. Skupaj 6 otrok.
TEČAJ SV. CIRILA IN METODA -MENDOZA
Voditeljica: Lenčka Božnar; učitelji: Rezka Novak Nemanič, Zofija Štumberger, Nežka Bajda Bellandi, Stazi Mlinar Anton, Astrid Llanos, Marjanca Llanos, Pavel Nemanič.
Število učencev: 5 dečkov, 14 deklic. Skupaj 19 otrok
ŠOLA JANEZA EV. KREKA - TUCUMAN
Voditeljica: Ana Žakelj. Učiteljica Ivana Žakelj. Število učencev: 5 dečkov, 3 deklice. Skupaj 8 otrok.
TEČAJ ABC PO SLOVENSKO - BARILOCHE; ODDELEK ZA SREDNJEŠOLCE
Voditeljica: Terezka Marn Žužek; učitelji: Marija Osojnik Lopez, Vesna Mežnar
Frissone, Mirjam Župančič Rodriguez in Terezka Marn Žužek. Število učencev: 8 deklic in 3 fantje. Skupaj 11 otrok.
ŠOLA JANEZA EV. KREKA - TUCUMAN;
ODDELEK ZA STAREJŠE
Vodi in uči Ana Žakelj. Število učencev: 10.
TEČAJ ABC ZA ODRASLE, DRUGA SKUPINA - SLOVENSKA HIŠA, BUENOS AIRES
Poučuje gdč. Damiana Andrejak; imela je 4 učence.
V preteklem letu smo se z voditeljicami šol v Buenos Airesu srečale na 8 sejah, kjer smo se pogovarjale in načrtovale naše prireditve, učne načrte in vedno pregledale če je kaj novih učnih pripomočkov. Imeli smo tri prireditve. Vse tri so bili izvrstno pripravljene.
Začetno priredi-
tev v nedeljo 13. marca je izvedla Jurčičeva šola s sodelovanjem bivših učencev. Pripravili so igro Panjske končnice v zamisli in režiji voditeljice šole ge. Ani Klemen Boltežar. Ta dan je bil tudi povabljen novi g. veleposlanik RS g. Tomaž Mencin.
Alojzijeva proslava je bila v nedeljo 2. julija. Po sv. maši so se otroci Slomškove šole poklonili padlim domobrancem pred spomenikom, nato je bila v dvorani igra »Zgodbe iz Noetove barke« v izvedbi Baragove šole.
In v soboto 24. septembra smo imeli Slomškovo proslavo. Za to priložnost je Prešernova šola pripravila igro »Zlata go-ska« v priredbi voditeljice šole ge. Nadice Kopač Grohar.
Pohvale vredni so res naši učitelji, kako lepo pripravijo vse igre in skupaj z režiserji posodobijo in preoblikujejo ali celo sami prevedejo vsebine iger in jih prikrojijo za sedanji čas, za naše otroške predstave, da
so vesele in poučne, da nam v igrah pokažejo krščanske vrednote ki se jih v argentinskih predstavah ali televiziji ne vidi in sliši več; da lahko nastopijo otroci cele šole in vedno bolj se pridružujejo bivši učenci posebno če je v šoli manj otrok. Neprecenljiva je pa pomoč staršev, od oblek in scenerije do posprave dvorane. Vsem skupaj za vse to bogastvo najlepša hvala.
Težko pričakovani šolski izlet v Glew
je bil v soboto 5. novembra. Hvala očetom lazaristom, da nam vsako leto nudijo svojo lepo pristavo.
Prvo sveto obhajilo 8. decembra v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj je prejelo 15 otrok, 9 deklic in 6 fantkov. Za lep potek obredov so pomagale učiteljice naših šol, peli so otroci Prešernove šole.
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Slovenci v Argentini
OSEBNE NOVICE
Poročili so se: Nedo Lendič, brat bivšega urednika Glasa sv. Antuna Lendiča, in Hedvika Je-všček. V soboto 28.4. pa v Hurlinghamu Tvrdko Vlaho in gdč. Pavlina Troha; v cerkvi Srca Marijinega na Plaza Constitucion pa g. Jože Bajlec in gdč. Herminija Kravič. Mladim parom ob vstopu v novo življenje naše čestitke.
Družinska sreča. V družini Marijana Rudeža in njegove žene Nelke roj. Zonjič se je rodila hčerka Flavija Rosana. V božjepotni cerkvi v Lourdesu jo je krstil g. Jože Jurak dne 29. aprila. Botra sta bila: Nelly Golob, Branka Rudeža, župnika v Vrhpolju pri Vipavi pa je zastopal Slavko Komac. - Hčerko so dobili tudi v družini Naceta Glinška in njegove žene ge. Minke roj. Merlak. Srečnim družinam naše čestitke.
Svobodna Slovenija, 3. maja 1962 - št. 18
MAUSERJEV ROMAN »KAPLAN KLEMEN« V ŠPANŠČINI
Španska založba Luis de Caralt v Barceloni, ki izdaja dela svetovnih pisateljev - nedavno je izdala delo Nobelovega nagrajenca Ive Andrica - je izdala Mauserjev roman Kaplan Klemen, ki je izšel v nemščini v prevodu prijatelja Slovencev švicarskega pisatelja Gerolda Schmidta. Iz nemščine je sedaj Mauserjev roman prevedel v španščino Jose I. Bellock Zimmerman.
SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE
Poročila sta se Jože Zakrajšek in gdč. Anica Zupanc. Čestitamo in želimo mnogo sreče.
Družinska sreča. V družini Jožeta Lovšin in njegove žene ge. Angele roj. Moder se je rodila hčerka Marija Kristina. Čestitamo
SAN MARTIN
Rojaki v San Martinu so v soboto 5. in nedeljo, 6. maja, lepo proslavili prvo obletnico otvoritve in blagoslovitve doma.
Na športnem igrišču je bilo pripravljeno lutkovno gledališče, ki so ga napravili agilni skavti pod vodstvom Marijana Trtnika in Franca Klemenca. ... mala bitja so otrokom zaigrala dve igri: Razbojnik Noroz in Čarovnik Vsevedež.
Sv. mašo je daroval sanmartinski slovenski dušni pastir g. Jože Jurak. Takoj po sv. maši je zbrano množico nagovoril podpredsednik Slovenskega doma Stanko Marinček ... za kosilom je stopil na oder predsednik sanmartinskega doma Leopold Novak .
Svobodna Slovenija, 10. maja 1962 - št. 19
RESUMEN DE ESTA EDICION
UVOZ IN BREZPOSELNOST V MARCU
Cene uvoženih proizvodov so se marca v primerjavi s februarjem zvišale za 1,1 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. Cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evrskega območja, so se zvišale za 1,3 odstotka, cene proizvodov, dobavljenih iz članic območja evra, pa za odstotek.
Konec februarja je bilo v Sloveniji okoli 115.000 brezposelnih, s čimer je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 12,4 odstotka. Razmere na trgu dela so iz leta v leto težje, a niso najslabše doslej, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. Najslabši položaj so v Sloveniji zabeležili dve leti po osamosvojitvi, ko je bilo na zavodu za zaposlovanje v povprečju prijavljenih 129.000 brezposelnih oseb in je bila stopnja registrirane brezposelnosti 14,4-odstotna.
RUSKE TERME
Družba Platanus, v Mariboru registrirano podjetje v ruski lasti, ki je nedavno od NFD Holdinga in Save odkupilo večinski delež največjega mariborskega ponudnika nočitvenih zmogljivosti, je objavila prevzemno ponudbo za odkup preostalih delnic Term Maribor.
KRIZA NE PRIZADENE VSEH
Uprave (vodstveno osebje, direktorji) najbolj prepoznavnih slovenskih družb kljub finančni in gospodarski krizi prejemajo milijonske prejemke. Plačni rekorder tudi v lanskem letu ostaja Krka, sledijo ji Sava, Mercator, Gorenje in Telekom. V Savi pri tem nadpovprečne prejemke izplačujejo kljub veliki izgubi.
Z LETALI PROTI STEKLINI
Veterinarska uprava RS je začela izvajati spomladanske akcije cepljenja lisic proti steklini, katere glavni namen je zaščititi ljudi pred to nevarno boleznijo. V okviru akcije, ki bo trajala do konca junija, bo z letal spuščenih 460.000 vab.
PO SVETU
HOLLANDE: NOVI FRANCOSKI PREDSEDNIK
Francijo bo po novem vodil socialist Francois Hollande. Ta je v drugem krogu volitev s slabimi 52 odstotki glasov premagal dozdajšnjega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Evropski in svetovni voditelji so zmagovalcu čestitali že sinoči, izvoljeni predsednik pa sporoča, da samo varčevanje ne zadošča za rešitev države. Hollande bo predsedniški položaj v Franciji prevzel čez teden dni, na čelu države pa bo po 17 letih spet socialist.
V SRBJI IZENAČENI
Srbi bodo morali na novega predsednika države še počakati. Po nedeljskih volitvah sta se v drugi krog uvrstila Boris Tadic in Tomislav Nikolic, oba s približno 25 odstotki glasov. Na parlamentarnih volitvah pa je opozicijska Ni-koliceva Srbska napredna stranka dobila dober odstotek več glasov kot demokrati. Srbska napredna stranka bo v 250-članski skupščini imela 73 poslancev, demokrati 68, tretje uvrščeni socialisti pa 48. 5-odstotni parlamentarni prag so prestopile še Demokratska stranka Srbije, Združene regije Srbije in Prekokreče.
GRČIJA ZA NOVO KOALICIJO
Grčijo po parlamentarnih volitvah čaka naporno sestavljanje koalicije, saj so volivci zavrnili politiko največjih strank Nove demokracije in Pasoka, ki sta državo izmenično vodili kar 40 let. Glavno sporočilo volivcev je, da ne podpirajo varčevalnih ukrepov, ki jih Grčiji diktira tujina. Vodja zmagovite stranke Samaras je napovedal, da si bo morebitna koalicija prizadevala obstati v evrskem območju, kar pa je nemški finančni minister Schaüble že postavil pod vprašaj. Na drugo mesto se je uvrstila leva Siriza, ki je proti varčevalnim ukrepom, in je zbrala kar 16 odstotkov glasov. Po mnenju finančnih analitikov bo Grčija po volitvah verjetno padla v novo politično in gospodarsko krizo.
PUTINOVA ZAPRISEGA
Vladimir Putin je z nedeljsko slovesno prisego začel svoj tretji mandat na položaju predsednika, kamor se vrača po štirih letih. Vmes je to funkcijo opravljal Dmitrij Medvedjev. Pred slavnostnim govorom v dvorani, v kateri je bilo navzočih 2 tisoč povabljencev, je novega ruskega predsednika blagoslovil patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril. Čeprav so v času inavguracije ulice Kremlja zaprli za nemoteno slovesnost, je imela policija kar nekaj dela z več tisoč protestniki. Putin bo predsedniško funkcijo po podaljšanju mandata opravljal šest let, kar je sprožilo val nezadovoljstva med državljanov.
MADŽARSKA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA
Parlament je na ta položaj izvolil poslanca Evropskega parlamenta Janosa Aderja, sicer ustanovnega člana in dolgoletnega vodjo vladajoče stranke Fidezs. Premier Viktor Orban je Aderja predlagal za predsednika po odstopu Pala Schmitta, ki ga je v predčasen odhod s položaja prisilil plagiat doktorata.
OM EJ EVANJ E PRISILJ EVANJA
Švica je 1. maja znova omejila priseljevanje tujcev iz držav srednje in vzhodne Evrope. Omejitev velja za osem članic Evropske unije, ko so se povezavi pridružile leta 2004, tudi za Slovenijo. Od 1. maja bodo izdali le še 2 tisoč dovoljenj za bivanje na leto. Švica, ki ni članica Unije, je pa članica schengenskega prostora, se je za to odločila zaradi povečanja števila prosilcev za izdajo dovoljenj za bivanje. V Bruslju so se na odločitev švicarske vlade ostro odzvali.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn,Rok Fink, Franci Markež, Franci Sušnik, Ivan Žnidar, Darja Zorko Mencin, Miha Bajda in Alenka Prijatelj.
Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
BERNARDA LE CANTO AL PAPA
La mezzosoprano eslovena, nacida en la Argentina, Bernarda Fink, fue una de las solistas que, junto a la orquesta sinfonica de Leipzig, interpreto la Sinfoma NQ 2 de Mendelssohn, con la cual homenajearon al papa Benedicta XVI en su 85 cumpleanos y el 7 aniversario de su pontificado. La obra favorita del Papa es un canto a Dios y a la creacion. Al termino del concierto, al ser reci-bida por Benedicto XVI, Bernarda le expreso su ferviente adhesion, trasmitiendole los saludos tanto de Eslovenia como de la Argentina. (Pag. 2)
ARTISTA CON RAfCES ESLOVENAS
Por azar o por coincidencia, el cronista Rok Fink cono-cio a muchos artistas por el mundo. Ese azar le permitio conocer a una joven pintora que exporna sus obras en la galena Aldo de Sousa (Arroyo 868, Cdad. de Bs. As.). Su nombre es Karin Godnič. El apellido podna ser esloveno y en la charla entre el cronista y la artista descubrio, que su olfato no lo traiciono. Sus abuelos nacieron en territo-rio esloveno. Karin se recibio en la Escuela Nacional de Bellas artes y en 2002 finalizo la Lic. en Artes Visuales en la IUNA. Expuso sus trabajos en la Argentina, Colombia, Chile, etc. y sus obras fueron premiadas en varias oportu-nidades. (Pag. 2)
ANIVERSARIO DE DIAMANTE
El pasado sabado 21 de abril se reunieron los ex alumnos del "Zavod škofa dr. Rožmana" en Adrogue. Este establecimiento educativo fue fundado en 1952 y a lo largo de sus 25 anos de existencia pasaron por sus salo-nes 200 jovenes eslovenos. El cumplirse los 60 anos de su fundacion, los "Adrogejčani" se reencontraron en el centro esloveno capitalino. La reunion comenzo con la misa en la iglesia Marija Pomagaj, ofrecida por tres sacerdotes que estudiaron en el Zavod - dr. Jure Rode, msgr. Mirko Grbec y el p. Franc Urbanija - y como invitado estuvo el p. Cukjati. Los ex estudiantes, algunos de los cuales vinieron desde muy lejos para la ocasion, entonaron aquellas "viejas" canciones de misa que cantaban en el Zavod. Durante la misa recordaron a los companeros de estudio ya fallecidos. El encuentro prosiguio en el comedor del Centro esloveno, evocando recuerdos entre companeros que hace tiempo no se vefan. El principal organizador del encuentro pre-paro un discurso, en el cual hizo hincapie en la importan-cia del seminario y del instituto para sus vidas. Recordo a los educadores y sus esfuerzos por formar a los alumnos en hombres honestos y buenos cristianos. (Pag. 3)
GRUM Y BIZAI EN LA EMBAJADA
El pasado 19 de abril se realizo la apertura de la mu-estra de arte de Marjan Grum que se expone en la embajada de la Republica de Eslovenia en Buenos Aires y se la puede visitar hasta el 20 de mayo. Ese mismo dfa, el consul honorario de Eslovenia, en la ciudad de Parana, Carlos C. Bizai brindo una charla sobre la migracion eslovena en Entre Rfos en el penodo 1879-1888, que estuvo acompanada por un audiovisual. (Pag. 3)
SLOVENSKA VAS
La asociacion Slovenska vas tuvo su asamblea general el pasado 25 de marzo en la cual se reeligio al presidente Stane Jemec. En este ano el centro esloveno de Lanus se prepara para su 60Q aniversario. (Pag. 3)
MONTANISMO EN MENDOZA
Desde Mendoza nos informan sobre la aventura que emprendieron el 14 de abril pasado ocho personas hacia el cerro los Penitentes (4356 m, sobre el nivel del mar). El camino fue complejo. El paisaje, imponente. El clima, inmejorable. Al alcanzar los 4200 metros ya podfan ver la cima. Faltaba una hora de caminata para alcanzar el objetivo, pero el grupo decidio regresar porque la vuelta sena ya entrada la noche. La bajada fue mas rapida, pero igualmente llegaron al pie del cerro tarde al anochecer. De allf debieron regresar al refugio Jože Kastelic en plena noche. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
tm
turizem turismo bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 tts VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com gregor batagelj, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Meja - Tel.: 4464-0474.
advokati Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -
Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Meja. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
valutni tečaj
V SLOVENJI
8. maja 2012
1 EVRO 1,32 US dolar 1 EVRO 1,30 KAD dolar 1 EVRO 5,90 ARG peso
PRVA MEDALJA V TAEKWONDO
Slovenska reprezentanca v olimpijskem slogu taekwondoja (WTF) je več kot odlično začela nastope na letošnjem evropskem prvenstvu v Manchestru. Ivan Trajkovič (nad 87 kg) je prvi dan tekmovanja osvojil srebrno medaljo, prvo tovrstno v zgodovini slovenskega taekwondoja.
SLOVENIJA GOSTI EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU
Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je v 1. krogu evropskega prvenstva v Mariboru izgubila proti nizozem-
skim vrstnikom z 1:3. Za Slovenijo je zadel Luka Zahovič v 74. minuti, za Nizozemsko pa so bili uspešni Rai Vloet v 13., Jeroen Lumu v 35. in Nathan Ake v 61. minuti.
V drugem krogu se je Slovenija v Lendavi pomerila s Poljsko in iztržila neodločen izid (1:1) in tako ohranila upe na preboj v polfinale. Že pred tem si je namreč spodrsljaj v Ljudskem vrtu privoščila branilka naslova Nizozemska, saj se je obračun z Belgijo prav tako končal brez zmagovalca (0:0). Varovanci Miloša Ko-stica se bodo v zadnjem krogu v Mariboru pomerili z Belgijo.
OBVESTILA
SOBOTA, 12. maja: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ponovitev igre »Zakonci stavkajo«, ob 20. uri v Carapachayu.
NEDELJA, 13. maja: Romanje v Lujan, ob 10. uri romarska sv. maša in ob 13.45 popoldanska po-božnost.
ČETRTEK, 17. maja: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govoril bo inž. Jernej Dobovšek
pod temo »Eno leto v Gvatemali«. Vsi lepo vabljeni! SOBOTA, 19. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Pevsko glasbeni večer, ob 20.30 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. maja: 52. obletnica Slovenskega doma v San Martinu Koncert MPZSJ, ob 20.
uri v stolni cerkvi Ntra. Sra. de la Asunciön (San Martin 705, Avellaneda, prov. Bs. As.)
ČETRTEK, 24. maja:
Slovenski dom Carapachay
vabi na ponovitev igre
»ZAKONCI STAVKAJO«
v soboto 12. maja ob 20. uri
Slovenec bi^i, slovensko ljubiti -je to stvar srca ih biti. ,(Tune Kuntner)
SLOVENSKI DOM SAM MARTIN ' 52. obletnica
20. maj 2D 12
Spored:
08:45 Sv, maša v zavodu Presvetega Skupni zajtrk. Kulturni program.
Domače kosilo ob zvokih Alberta Daisena.
Prijave za kosilo: Jože Skale (4764-42891
Po kosilu: ples, prosta zabava.
Vas pričakujemo!
■ ■.RAMÖN'CARBILLÖ 23C2 ■ SAN tfARTiti. ;: ^ , ; - ' " > ^ 1
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri na Pristavi.
SOBOTA, 26. maja: Društvo Slovenska vas vabi na koncert »Utrip« ob 20. uri.
NEDELJA, 27. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši SOBOTA, 2.junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri.
NEDELJA, 3. junija: Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 9. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 10. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa
Srečanje s polno hitrostjo
Želite v živo spoznati najbolj znana argentinska dirkalna voznika Norberto Fontana in Guillermo Ortelli, odkriti nekaj skrivnosti iz njunih življenj, se slikati z njima in pridobiti njuna podpisa? To srečanje organizira mednarodna organizacija ADEA, ki ji predseduje mag. Darja Zorko Mencin, soproga veleposlanika Slovenije, bo v torek, 15. maja 2012 ob 18.30 v dvorani veleposlaništva Urugvaja, (Las Heras 1907, Buenos Aires).
Vstopnina: $ 100,- na osebo (mladi in študenti $ 50,). Družinski popust: $ 200,- (brezplačno za otroke do 8 let).
Bodegas Bianchi je za to priložnost podaril šampanjec. Število mest je omejeno. Rezervacije (do petka 11. maja 2012) pošljite po e-mailu: info@adeaargentina.org ali pokličite telefonsko številko: 4318-9152.
Pridružite se dogodku, ki je dobrodelen, saj je denar namenjen oskrbovancem dveh domov, ki nimajo lastnih finančnih sredstev. Kot Slovenci smo še posebej ponosni, da se ti dirkalni avtomobili izdelujejo v delavnici družinskega podjetja Dole Racing.
Veselimo se vaše prisotnosti in sodelovanja.
OSEBNE NOVICE
Družinski sreči
V	soboto, 5. maja se je rodil Peter Kocmur, sin Danijela in Marijane roj. Petkovšek.
V	četrtek, 3. maja se je rodil prvorojenec Peter Rosetti Messina. Očka je Santiago mamica pa Marija Aleksandra roj. Omahna.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krsta
V	soboto, 14. marca je bil v Nuestra Senora de Fa-tima krščen Santiago Klarreich, sin Marka in Eliane roj. Burgar. Botra sta bila Marijana Burgar in Albi Klarreich.
V	soboto, 28. aprila je bila v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani krščena Nina Rant, hčerka Kristijana in Brigite roj. Hostič. Botra sta bila Aleksander Rant in Lučka Mehle Rebolj. Krstil jo je g. Janez Cerar CM.
Srečnima družinama iskreno čestitamo!
Smrt
V	Ramos Mejii je umrla Angela Medved roj. Knez (89); v Castelarju Janko Klemenčič (62); v Mira-maru pa Marija Zajc roj. Zgonc (82) in Stane Kra-ševec (88).
Naj počivajo v miru!
Ustoličenje relikvije blaženega Alojzija Grozdeta
v župniji Senor de los Milagros
Munilla 1190, Moron, bo v nedeljo, 20 maja ob 11. uri
Po maši kosilo na Slovenski Pristavi (prijave na Tel.: 4627-4935 in 4481-3541)
SDO-SFZ vabita na PEVSKO GLASBENI VEČER
v soboto 19. maja ob 20.30 uri v Slovenski hiši, Ramon L. Falcon 4158
Te pričakujemo!
Kdor Vame veruje vekomaj ne bo umrl.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, daje 24. aprila, po daljši bolezni odšel v večnost naš dragi mož, oče, stari oče in brat, gospod
v
Janez Žitnik
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
žena Juanita;
sin Sandi z družino;
hčerka Uršula z družino;
brat Marjan
in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana