ZASAVSKI Izdaja Okrajni odbor or Trbovlje. * Urejuje in odgovarja uredniški odbor. * Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. * Naslov uredništva in uprave: Trbovlje — Zasavski vestnik, uprava rudnika. * Telefon, št. 54. * Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 614-»T«-146. * List izhaja vsak četrtek. » Letna naročnina 240 din, polletna 120 din, četrtletna 60 din, mesečna 20 din; posamezna številka 5 dinarjev, na šestih straneh pa 6 dinarjev. LETO VI. — ST. 1 TRBOVLJE, 8. JANUARJA 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRONIE ZASAVJA Maršal Tito za novo leto Maršal Tito je imel v Beogradu, dne 31. decembra opolnoči, na pragu novega leta 1953, naslednji govor: »Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke! Na pragu novega leta 1953 se lahko zares s ponosom dotaknemo vsega, kar so delovni ljudje naše države dosegli lani v vseh smereh našega družbenega napredka. Ponosni smo lahko zlasti zavoljo tega, ker so bili doseženi uspehi v našem razvoju tudi lani ob neprestanem spopadu z velikanskimi objektivnimi težavami Z ustvarjalnimi rokami in mislimi delovnih ljudi nove Jugoslavije se je lani še bolj spremenila podoba naše države, Se jasneje je bila nas hoteli zaustaviti na naši poti razvoja in ogroziti našo neodvisnost. Velikanski uspehi v mnogoštevilnih najsodobnejših tovarnah in različnih drugih podjetjih v naši državi so žive priče ustvarjalnosti naših delovnih ljudi in naporov vseh naših državljanov. Ti uspehi nas zares lahko navdajajo z optimizmom, da bodo uspešni nadaljnji napori za ustvaritev srečnejšega življenja naših narodov. Dejstva lahko potrdijo, da vse dosedanje nevihte, ki so divjale nad našo domovino, zlasti v zadnjih štirih letih, niso omajale, pač pa še bolj okrepile vero naših narodov v svojo moč in ustvarjalno sposobnost. Okrepile so očrtana njena socialistična oblika I po zunanjosti i po vsebini. Se jasneje je bila očrtana in osvetljena perspektiva srečne bodočnosti naših narodov, ne daljnje, temveč bližnje. V novo leto 1953 stopamo sicer z Nekaterimi majhnimi skrbmi, ki nam jih je zapustilo kot dediščino minulo teto 1952. Posledice lanskih elementarnih nezgod se bodo odražale tudi v l*tu 1953, lahko pa mirne duše rečem, da ne bodo vplivale na ustvarjalni po-ipt naših delovnih ljudi pri graditvi s°cializma in tudi ne ogrožale njihove Življenjske ravni. Storili bomo vse, da bo delovnemu ljudstvu naše države v prihodnjem lptu zagotovljeno tisto, kar nujno potrebuje za življenje Da pa bi se v kar rutjmanjši meri občutile posledice suše ir* drugih elementarnih nezgod pozi-®am naše državljane, da do prihodnje žetve skrajno varčujejo z vsem. zlasti Pa s tistim, kar potrebujejo za življenje , Pozivam tiste naše delovne kmete. ** imajo kakršne koli presežke žita in drugih živil, naj pokažejo svojo patri-°*sko zavest s tem, da ne bodo dovolili, *:a bi nezgode, ki so prizadele našo državo, občutil in prenašal samo del državljanov. Pravočasno naj prodajo državi svoje presežke, da bi tako lahko *’®aj delno ohranili tujo valuto za druge Potrebe. Verujem v državljansko di-jptplino in socialistično zavest naših JUdi, verujem, da bodo izpolnili svojo olinost do skupnosti tudi v sedanjih "°spodarskih težavah. Stopamo v novo leto 1953 s trdno ^r0 v vrednost in moč našega novega družbenega sistema, v pravilno pot Bruditve socializma, v neomajno enot-n°st naših narodov, v veliko ustvarjal-n° sposobnost naših delovnih ljudi in * te.m tudi v moč naše države pred v*emi poskusi od zunaj, s katerimi bi vero, da ]e enotnost naših narodov naj boljše sredstvo pri obrambi in ohranitvi naše neodvisnosti, našega obstoja kot močne socialistične skupnosti. V našem novem sistemu decentraliziranega upravljanja v gospodarstvu in v upravi ljudske oblasti imajo veliko odgovornost vsi vodilni ljudje. V tem decentraliziranem sistemu ne smejo nikdar pozabiti na koristi vse skupnosti kot celote, Kadar gre za korist celotne skupnosti, se morajo le-tej vselej podrejati krajevne koristi in koristi posameznikov Nova Jugoslavija je kot celota pridobitev ljudske revolucije in stoletnih teženj naših narodov. Dolžnost slehernega zavednega državljana naše socialistične domovine pa je, da varuje to pridobitev. Človeštvo trepeta spričo neurejenih razmer v svetu in mrzličnega oboroževanja pred novo vojno kot pred nečim, kar je neizogibno. Trdno pa moramo verovati, da bo razum tistih ljudi, ki so odgovorni pred svetom za ohranitev miru in mirno sodelovanje, preprečil, da ne bo prišlo do nove katastrofe in da bodo velikansko vojno tehniko in oborožitev milijonskih armad porabili samo kot jez pred napadalnostjo, za mir v svetu Mislim, da bo spoznanje o groznih posledicah nove svetovne vojne prisililo slehernega morebitnega napadalca, da bo, še preden bi se spustil v vojno pustolovščino, dobro razmislil o skrajnem rezultatu takšnega podviga. Naši narodi se lahko tudi v prihodnjem letu mirno posvetijo svojemu delu pri graditvi socializma in se lahko zanesejo na obrambno sposobnost naše ljudske armade, varuha naše neodvisnosti in mirnega napredka . Z vero v veliko bodočnost, z vero v zmago miru in mirnega sodelovanja med narodi, iskreno želim državljanom in državljankam srečno novo leto 19 5 3.* HuntUi Meni plana LR Slovenile ie Pan v raapravlianin . Po tem osnutku bo znašal skupni f.užbeni produkt v letu 1953 za Slove-'Jo 161 959,000.000 dinarjev in narodni dohodek 143.760,000 000 dinarjev. Investicije za leto 1953 znašajo skup-0 18.870,000.000 dinarjev in jih bodo Porabili skoraj izključno za dograditev "Ojektov kapitaine graditve (13 milijard c A milijonov dinarjev). Za zgraditev " drocentral bodo porabili 1.900,000.000 narjev. (Za Vuzenico in Vuhred na in druge ter za projektiranje). .iardCJe investiclie — malone 5 mili-bh< ~ 80 d°l°tene za graditev tovarne “Unice in aluminija v Stmišču. Vijake Investicije so določene tudi za zgraditev tovarne celuloze in rotacijskega papirja v Krškem (zmogljivost 20.000 ton papirja) in za razširitev železarne »Store«, ki naj bi dosegla proizvodnjo 20.000 ton surovega železa. Investicije za železarni Jesenice in Ravne (nekdanji Guštanj) so znatno nižje, ker bosta ti dve žele- ■ žarni v kratkem že pod streho. Po končanih delih se bo proizvodnja surovega železa na Jesenicah povečala za 40.000 j in jekla za 60.000 ton. Železarne Ravne 1 I bodo povečale proizvodnjo jekla v pri- j hodnjem letu od 23.000 ton na 40.000 ton. III 11/6 PET LET »Zasavskega vestnika Pet let je za nami, odkar je izšla prva številka našega zasavskega tednika, ki se je začel takrat tiskati pod imenom »Zasavski udarnik«. Skromni so bili prvi začetki; brez vsega znanja in izkušenosti smo se takrat oprijeli dela ter začeli izdajati naš list. Meseca decembra 1947 se je rodila pri nas misel, da bi tudi okraj Trbovlje dobil svoj lokalni časnik. Prvotno je bilo zamišljeno, da bi bil ta list glasilo uprave Zasavskih premogovnikov, vendar je prišlo do odločitve, da je pravilneje, da list izhaja kot glasilo OF okraja Trbovlje in da zastopa koristi vseh delovnih ljudi našega okraja. In pri tem je tudi ostalo. Ko gledamo nazaj na prehojeno pot v petih letih, se moramo spomniti na marsikaj in se vprašati: ali je •Zasavski vestnik« v celoti izpolnil svojo dolžnost do svojih bralcev? In spet se moramo vprašati: ali so tudi bralci s svoje strani storili, svojo dolžnost do našega lokalnega glasila? Če se o tem vprašujemo, bomo dobili pozitivne pa tudi negativne odgovore. Reči smemo, da se je uredništvo vsa leta trudilo in prizadevalo, da bi bil naš list veren prikaz vse dejavnosti v okraju iz vseh področij našega dela. To prizadevanje pa nam ni vedno uspelo. Premalo je bito sodelovanja s strani naših frontnih odborov, naših sindikalnih podružnic^ naših drugih organizacij, društev, istanov, podjetij itd. Mnogo stvari je šlo mimo nas, ki so ostale neopažene in publicistično neobdelane. Da, o številnih vrprašanjih bi morali pisati, vendaj se to ni zgodilo, ker je bila dopisniška mreža pomanjkljiva in slaba. Skromno smo začeli pred petimi leti. Vsakih štirinajst dni je prvotno izhajal naš list na osmih straneh, na polovičnem formatu »Slovenskega poročevalca«, kjer se je naš list tedaj tiskal. Meseca maja 1948 je list postal glasilo OF okraja Trbovlje. , »Zasavski udarnik« je takrat postal tednik in s tem je bil spet storjen korak naprej. Ves čas je naše glasilo vršilo svojo agitacijsko in propagandne, .r/rlogo; poročalo Je o uspehih naših delovnih kolektivov, o delu OF, o delu naših društev in organizacij, prinašalo je novice, pisalo o uspehih na fizkulturnem področju itd. »Zasavski udarnik« je bil že precej razširjen, saj je imel že naklado 5000 izvodov. Takrat je bila cena lista 2 din. S podražitvijo časniškega papirja in tiskarskih stroškov pa je bil naš list, kot vsi drugi, prisiljen, da se je njegova cena zvišala. Sledil je občuten padec naročnikov, tako da smo imeli naklado lista pod 3000 izvodi. To je bilo meseca maja in junija 1951. Vendar pa smo pri listu tudi tega leta zabeležili velik napredek: iz malega formata smo prešli na veliki format, s čimer je naše glasilo dobilo obliko velikih listov. Do 1. julija 1951 se je naš list tiskal v tiskarni »Slovenskega poročevalca«, od tega dne dalje pa se tiska v tiskarni »Ljudske pravice« in ob tej priliki je naš list dobil tudi svoje sedanje ime. Veliki format lista nam je tudi omogočil, da smo bralcem nudili več čtiva, novic in ostalega časniškega gradiva, s čimer se nam je posrečilo, da smo naklado lista lahko povečali na 4500 izvodov. V tem pogledu pa nismo še storili dovolj; naše geslo mora biti, da moramo imeti naklado najmanj 6000 izvodov; tako da ne bi bilo v našem okraju hiše, ki ne bi bila naročena na naš tednik. Meseca februarja 1952 smo naše delovno področje razširili tudi na Litijo in okolico. List je postal s tem zanimivejši in popolnejši, vendar pa nam iz Litije dopisuje samo en dopisnik, ostali pa kakor da bi se bali dopisovati. Če načnemo vprašanje vsebine našega lista, bi lahko dejali, da se je njegova kvaliteta nekoliko popravila, še daleč pa ni takšna, kot bi morala biti in kot si želimo. Akoravno se je število naših sodelavcev povečalo, ne moremo biti in nismo s tem še zadovoljni. Rednih dopisnikov imamo malo: v Trbovljah štiri, v Zagorju enega, prav tako v Radečah. Rednega dopisnika imamo tudi v Loki pri Zidanem mostu, medtem ko se iz ostalih krajev dopisniki oglašajo le sporadično, od časa do časa, od nekod pa sploh ne. Priznati moramo, da se nam do danes še vedno ni posrečilo dobiti stalnega dopisnika za področje Hrastnika in okolice. Nestalnih dopisnikov je sicer preko trideset, vendar so med njimi nekateri, ki se oglasijo le po dvakrat na leto. Mnogo smo se trudili, da bi poživili dopisništvo na naši vasi V zvezi s tem smo se večkrat obrnili na naše šole, ki bi lahko mnogo doprinesle k izboljšanju tega vprašanja, toda žal smo naleteli v večini primerov na gluha ušesa. Edina izjema je šolski upravitelj Stave Skočir iz Loke pri Zidanem mostu, ki je spričo svoje težke bolezni v pogledu dopisništva naravnost vzoren ter je vreden javne pohvale ravno zaradi tega v tem večji meri. Ko se vračajo naše misli nazaj, ko je 'pred petimi leti izšla prva številka našega lista, smo kljub številnim pomanjkljivostim našega glasila glede na opravljeno delo in prehojeno težko pot vendar zadovoljni. Letos bo naš list izhajal večkrat v povečanem obsegu. To pa je v veliki meri odvisno ravno od naših bralcev in ostalih, ki lahko pomagajo, da bo uredništvo imelo dovolj gradiva na razpolago. Tukaj pa naj povemo to, kar smo rekli v našem | listu ravno pred enim letom, to je, da nas boli, da stoje akademsko izobraženi ljudje našega okraja (in teh ni malo) z nekaterimi izjemami proti našemu listu kot jatmi tribuni našega okraja popolnoma pasivni. Kdo naj bo našemu delovnemu človeku njegov učitelj, vodnik in svetovalec? Kdo drugi vendar, kot ljudje, ki so si na šolah pridobili najvišje znanje in izoprazbo. In ti ljudje v našem okraju molče, morali pa bi govoriti in sicer glasno govoriti. Koliko je v okraju problemov, na katere mislimo vsi s skrbjo! Ne bomo govorili na tem mestu o vseh, a dotaknimo se vsaj nekaterih. Kdo naj prvi spregovori javno, kako bomo rešili v okraju Trbovlje vprašanje zaposlitve naše ženske mladine? V prvi vrsti naši akademiki, naši najbolj izobraženi in najbolj razgledani ljudje. Drugo vprašanje: kdo naj spet spregovori prvo besedo, ali je bila razdelitev in uporaba čistega dobička v naših industrijskih podjetjih in ustanovah glede na silno zaostalost naše komunalne dejavnosti in perečega stanovanjskega vprašanja v naših revirjih res v vseh primerih popolnoma pravilna in neoporečna? Ali smo res dali ta razpoložljivi denar kot komunisti vsakokrat tja, kjer je bilo to najbolj potrebno? Upamo si trditi, da ne. Tudi o tem vprašanju bi morali spet javno spregovoriti naši najbolj izobraženi in najbolj razgledani ljudje — naši akademiki. Pa niso še javno spregovorili. A bo to potrebno. O tem bo moral spregovoriti še naš zbor proizvajalcev ob pomoči naših akademikov in izobražencev. V mislih imamo namreč skupno načrtno delitev tega denarja ~a daljše razdobje. Morda se zde vprašanja, ki smo jih načeli, temu ali onemu trda in huda. A nič zato — prišla so nam od srca — zato se ne bojimo zamere, saj smo jih načeli v interesu našega delovnega ljudstva. .Temeljito si izprašajmo svojo vest in videli bomo, da smo ta vprašanja postavili upravičeno. Pa — dovolj o tem. Če že govorimo o naročnikih, potem lahko podčrtamo, da so v tem pogledu najboljši v Trbovljah in v Radečah, medtem ko lahko rečemo, da bi jih v Zagorju lahko bilo več glede na obseg in velikost tega kraja. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« sta se odločila, da razpišeta nagradno tekmovanje za najboljše na-ročnike-plačnike našega Usta. Vsi tisti, ki bodo plačali naročnino za leto 1953 in jo poravnali tudi za nazaj, se bodo lahko udeležili nagradnega žrebanja, ki ga objavljamo na drugem mestu. S tega mesta se ob tej priliki zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k razširitvi našega lista, zlasti vsem tistim, ki so pripomogli z denarnimi in drugimi prispevki, da je list nemoteno izhajal. Tudi v bodoče naj bo naše geslo, da mora imeti vsako podjetje in vsaka ustanova, vsako društvo in vsaka organizacija svojega dopisnika, vsaka hiša pa naj bo naročena na »Zasavski vestnik«. Naš list je s to številko postal tudi poluradno glasilo Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah ter bo prinašal vse važne odločbe tega odbora in njegovih švetov ter poročal podrobneje o njihovem delu. Vsi tisti, ki še niso naročeni na naš list, naj to store, da bodo poučeni o delu našega okrajnega ljudskega odbora. Vsem naročnikom in bralcem našega lista pa obljubljamo, da se bo uredništvo tudi v bodoče trudilo z vsemi silami, da izboljša vsebino našega glasila, da bo vsak, ki je nanj naročen, z njim, | kolikor pač možno, zadovoljen in da bo vedno in povsod zahteval naš list, , glasilo OF Zasavja. j Vsem, ki so pripomogli, da je naš Ust lahko nemoteno izhajal, še enkrat najiskrenejša zahvala! Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA VESTNIKA« ALI SI ZE PLAČAL NAROČNINO ZA »ZASAVSKI VESTNIK«? Ždiš dobiti zastonj kuhinjsko opravo, cement itd. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika«, glasila OF Zasavja, razpisujeta nagradno tekmovanje za svoje naročnike. Tekmovanje bo trajalo od 1. januarja do 1. maja 1953. Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi stari naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1952 in za leto 1953. Tudi novi naročniki, ki bodo plačali naročnino za celo leto 1953, se bodo lahko udeležili tega tekmovanja. Da bomo lahko nudili našim naročnikom tako lepa in praktična darila, so poskrbela naša podjetja in ustanove, ki so v ta namen prispevala lepe nagrade. Uredništvo in uprava lista se jim za to najlepše zahvaljujeta. Nagrade bodo sledeče: 1. nagrada: kuhinjska oprava (darilo Mestnega stroj, mizarstva v Trbovljah) — glej sliko; 2. nagrada: moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevljarstva v Trbovljah); 3. nagrada: 10 vreč trboveljskega Portland cementa (darilo Cementarne Trbovlje); 4. nagrada: I kristalni namizni servis (darilo podjetja »Umetnina«, Ljubljana); 5. nagrada: I kristalni toaletni komplet (darilo Umetnina, Ljubljana); 6. nagrada: 1 voziček trboveljskega premoga (darilo rudnika Trbovlje-Hrastnik); 7. nagrada: isto kot pod 6; 8. nagrada: 1 tono apna (darilo rudnika Zagorje); 9. nagrada' pletena jopica (darilo Trg. podjetja »Preskrba«, Trbovlje); 10. nagrada: isto kot pod 9; 11. nagrada: glej pod 9; 12. do 14. nagrada: denarna darila po 1000 din (prispevek Trg. podjetja »Preskrba«, Hrastnik); 15. nagrada :200 kg žganega apna (darilo Kemične tovarne v Hrastniku); 16. do 18 nagrada; 3 knjižne nagrade (darilo okraj, odbora OF Trbovlje); 19. do 23. nagrada: 5 knjižnih daril (prispevek Zasavskega vestnika). 24. nagrada: stekleni servis (darilo Steklarne v Hrastniku); 25. nagrada: isto kot pod 24. Pripominjamo, da se bo v času od 1. januarja do 1. maja 1953 število nagrad prav gotovo še zvišalo Žrebanje nagrad bo dne 3. maja 1953 v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah, ki se ga bodo naročniki našega lista lahko udeležili. v Naročniki, pohitite s plačilom naročnine — sreča se vam smehlja! Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA VESTNIKA« THUMAN O MIRU Predsednik ZDA Truman je »rjavil na tiskovni konferenci, da so iaglftdi za svetovni miT danes boljši, kot so bili pred letom dni. Dodal je, da misli pri tem na hladno vojno širom po svetu. Truman je naplas.il, da bo 15. januarja preko radia naslovil na ameriški narod posebno poslanico. JUG<)SLO\ ANSKO-TURSKO SODELOVANJE Ob rav.povorih tur&kcpa ministra za trgovino in gospodarstvo g. Gu-rellija z ministrom vlad« FLBJ Mi-.ia.Lke Todorovi6em, ki so se vršili v Beogradu od 24. do 30. decembra 1952, jo bilo ugotovljeno, da obstoji možnost za izboljšanje gospodarskih odnosov med obema državama v znatni meri, kar ustreza politiki zbliževanja in medsebojnega sodelovanja- Z novimi sporazumi ho omogočoua večja trgovinska izmenjava med obema državama in gospodarsko sodelovanje za daljšo dobo. Po doseženem sporazumu bo Turčija poslala Jugoslaviji še nadaljnjih 50.000 ton žata. Med drugim je zagotovljen tudi večji izvoz jugoslovanskih tekstilnih izdelkov v Turčijo v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Za ta izvoz se zanimajo zlasti hrvatske teksti Lno tovarne. KONFERENCA AZIJSKIH SOCIALISTIČNIH STRANK Te dni se vrši v glavnem mestu Burme Rangunu konferenca azijskih socialističnih strank, ki so jo sklicale indijska, burmanska in indonezijska socialistična stranica- Glavna tema, o kateri bodo razpravljali na tej konferenci, je zedinjenje socialističnih strank v svetu. Na konferenco »o se odpeljali tudi zastopniki Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom Milovana D ji lasa in dr. Aleša Beblerja, Veliko Britanijo pa bo zastoi>al šef britanske laburistične stranke Clement Attlee. Attleo »o bo sestal v Rangunu s prvakom socialistično internacionale Andrejem Bidoom in švedskim predstavnikom Bjerkom. CHURCHILLOVA POT V ZDA Britanski premier Churchill je 31. decembra odpotoval v ZDA. Poročila sicer trdijo, da je njegovo potovanje privatnega značaja, veudar ni dvoma, da bo Churchill ob tej priliki imel z odločilnimi osebnostmi ZDA razgovore, ti se tičejo augio-ameri-skih problemov. Glede na obtožbe republikanskih voditeljev v senatu, da namerava Eisenhower skleniti z nekaterimi inozemskimi vladami sporazume brez posvetovanja s kongresom, je Eiseu-hower izjavil, da ne misli skleniti nobenih sporazumov, niti s Churchillom niti katerim koli drugim državnim voditeljem. NAČRTI GENERALA NAGIBA General Nagib, predsednik egiptovske vlade je izjavil na nedavnem intervjuju, da so osnovni problemi današnje egiptovske vlado evakuacija britanskih čet s področja Sueškega prekopa, rešitev sudanskega vprašanja in razvoj gospodarskega potenciala Egipta. Napori vlade na gospodarskem področju gredo za tem, da zemlji zagotovijo neodvisnost od inozemske pomoči, ki hi lahko dovedla do politične intervencije in Egiptu povzročila škodo. Po izjavi Nagiba bo njegova vlada ostala na krmilu do sprejetja nove ustave, nakar »e bo vprašanje monarhične ali republiške obliko države rešilo s plebiscitom. ŠTEVILO PREBIVALSTVA V ZDA Po statističnih podatkih ameriške- ga urada za popis prebivalstva se je aloev število prebivalcev v ZDA znatno povečalo. Konec leta 1952 je bilo v ZDA 158,434.000 prebivalcev, kar pomeni poiaat za 2,684.000 proti letu 1951. NOVA KITAJSKA OFENZIVA? Patrole Zedinjene komande so po sporočilu iz Seula ugotavljale na vsej korejski fronti točnost nasprotnikove propagande, da se bo dno 4. januarja začela kitajnko-severnokorejska ofenziva. Vojaške operacije skoraj popolnoma mirujejo, ker 4je na bojiščih zadnje dni temperatura padla na 25 stopinj pod ncčlo. Aktivno pa je letalsko delovanje ter jo te dni skupina ameriških voletrdnjnv vrgla v nočnem poletu nad 100 ton bomb na Hevernokorejske vojaške naprave južno od Fenjanga. V letalskih borbah jo bilo dosedaj sestreljenih 700 kitajskih in severnokorejskih letal, letalstvo Združenega poveljstva pa je med tem časom izgubilo 388 letal. MIRKO GREŠAK: Ljudska ikupžeina FLRJ je »prejela PRORAČUN ZA LETO 1953 Ljudska skuAtina FLRJ je na zadnjem zasedanju odobrila zvezni družbeni plan in zvezni proračun za leto 1953 ter zakon o vsedržavnem zaključnem računu za leto 1953. V imenu vlade FLRJ je minister zvezne vlade Svetozar Vukiuanovič podal izčrpno obrazložitev predloga družbenega plana in proračuna za leto 1953. Navedel je gospodarske in druge poseje, v katerih je bil izdelan ta predlog. Med drugim Je poudaril, da se v t letu 1953 predvideva narodni dohodek v znesku 878 milijard 838 milijonov dinarjev. Razdelitev narodnega dohodka predvideva 355 milijard It milijonov dinarjev za družbene fonde (socialno zavarovanje itd). Za fond j narodne obrambe je predvideno 180 milijard, 242 milijonov pa za investicije. Razlika med narodnim dohodkom in izdatki 50 milijard 675 milijonov dinarjev bo pokrita s posojili z inozemsko pomočjo in rezervami. Nato je govoril o izdatkih za vzdrževanje in opremo JLA namestnik ministra za narodno obrambo Ivan Gošnjak. Višina proračuna ministrstva za narodno obrambo v letn 1953 je tesno in nnjno povezana z ekonomskim položajem in je v skladu z^ napori, s katerimi se bori naša država pri nadaljnji graditvi socializma. Tovariš Gošnjak je poudaril, da je Jugoslovanska ljudska armada pri dolo- čanju svojega proračuna upoštevala potrebe, ki ji zagotavljajo uspešno izpolnitev njenih nalog, to je ohranitve svobode in neodvisnosti naših narodov. Izdatki za Jugoslovansko ljudsko armado bodo zato znašali 180 milijard dinarjev ali 20 milijard dinarjev manj kot v preteklem letu. Ko je govoril o razlogih, ki so omogočili znižanje izdatkov za narodno obrambo, je navedel tri: znižanje vojaškega roka v nekaterih enotah od treh na dve leti, razpustitev KNOJ in da so v letošnjem letu bile pokrite nekatere potrebne rezerve v gradivu in opremi, in ker so se znižala investi- cijska sredstva za vojno industrijo. J...............;di Poudaril je tudi, da bodo odslej izdelovali v naših tovarnah vojne indn-strije ves material za našo Armado, orožje, strelivo, vojaško opremo, vozila itd. Ljudska skupščina je tudi potrdila sklep vlade FLRJ o prekinitvi diplo- matskih odnosov z Vatikanom. V di-kosiji o tem vprašanju je govoril tudi ljudski poslanec Boris Ziherl, ki je dejal, da imenovanje Stepinea za kardinala ni bila poteza, ki bi prinesla Vatikanu ugled med širokimi množicami naše države in demokratičnega sveta. Nadalje je dejal, da politika Vatikana je bila vedno doslej preračunana na zasužnjevanje slovenskega naroda, predvsem pa naperjena proti skupnim težnjam za skupno življenje naših narodov. Med dvema vojnama je Vatikan podpiral z vsemi silami italijanske imperialistične načrte proti Jugoslaviji, v Julijski krajini pa je svojo politiko vskladil s politiko italijanskega imperializma. Zamenjal je vsakega duhovnika in škofa, ki se je pokazal indiferenten pri izvajanju njegove poli-tike. Namesto Fogarja, je postavil za škofa v Trstu Santinija, fašista, ki še danes tam kraljuje in nadaljuje svoje protijugoslovansko in v bistvu profa-sistično delo. Z imenovanjem Stepinea za kardinala je Vatikan ponovno pokazal svoje globoko sovraštvo do svobode in neodvisnosti naših narodov. Z ukinitvijo ljubljanske teološke fakultete hoče Vatikan dokazati pred svetom, da pri nas ni svobode vere. Istočasno pa je ustanovil emigrantsko teološko fakulteto v Argentini, da bi s tem »dokazal«, da se duhovniki za Jugoslavijo lahko šolajo le v Južni Ameriki. V nadaljevanju je tovariš Ziherl poudaril, da je odgovor naše vlade obenem odgovor vsega našega ljudstva. Na provokacijo s Stepincem smo odgovorili: »Roke proč od naše svobode in neodvisnosti!« Kar se je zgodilo sovjetskim. kremeljskim papežem, to se je zgodilo tudi rimskemu. Problem gozdarstva okraja Trbovlje Po strukturi goz.dov oziroma po lesni zalogi sodi naš okraj med najšibkejše v republiki. Na hektaru gozdne površine bi morali imeti najmanj 150 kub. metrov lesa, v resnici ga pa ugotavljamo na 1 hektaru le 85 kub. metrov, tako da smo z lesno množino za 68 kub. metrov izpod normale. To stanje je seveda dovedlo naše gozdove v skrajno degradacijo. Da pa stanja naših že itak ogroženih gozdnih fondov ne bi še bolj poslabšali, marveč ga postopoma iz leta v leto izboljšali, smo v 20-letnem perspektivnem načrtu obnovitve gozdov predvidevali obširna gozdnogojitvena in gozdnovarstvena dela; pogozdili bomo 21 hektarov goličav, spopolnili 53 hektarov gozdnih površin ter 657 hektarov grmišč, posadili in podsejali 1009 hektarov uničenih gozdov ter počistili 752 hektarov zaplevcl jenih gozdnih nasadov. Za izvedbo tega načrta bo treba 2,601.000 raznih gozdnih sadik ter 53.558 kg raznega gozdnega semena. Ni pa to seveda edini ukrep za izboljšanje naših gozdov. Predvsem bo treba sečnjo lesa uravnovesiti z vsakoletnim prirastkom, to se pravi, sekati bomo morali izpod prirastka. V ilustracijo naj navedemo, da znaša povprečen letni prirastek lesa na hektar 5 kub. metrov, pri nas pa le okrog 2 kub. metra. Upoštevajoč, da imamo pri nas okrog 20 tisoč hektarov gozdov, priraste torej 40.000 kub. metrov lesa, posekali pa smo doslej do 60 tisoč kul), metrov lesa, s čimer smo naše že itak dcvastirame gozdove še bolj poslabšali. S to prakso moramo seveda takoj prenehati in postaviti letni etat lesne mase na 20.000 kub. metrov, na kar naj naša kmečka gospodarstva v bodoče računajo. Bilo bi neodpustljivo dejanje, če bi denarna sredstva za razne predvidene in nepredvideno stroške okraja in naših kmečkih gospodarstev iskali v naših gozdnih fondih. Tudi z grabljenjem listja v gozdovih za steljo bomo morali postopoma prenehati, ker s tem občutno znižujemo gozdni prirastek. Naša dejavnost na vzgoji naših gozdov lansko leto ni bila zadovoljiva, saj smo pogozdili le 7 hektarov goličav z 28.000 sadikami, počistili pa smo 75 hektarov gozdnih kultur. Da predvidenega načrta pogozdovonja (18 ha) preteklo leto nismo dosegli, je iskati vzrok v pomanjkanju gozdnih sadik. Da bi se tudi v tem pogledu vsaj delno osamosvojili, nameravamo v Dolah pri Litiji, kjer je največ goličav in opusto-šenih gozdov, napraviti večjo gozdno drevesnico. Manjših gozdnih drevesnic imamo pet, napravili pu jih bomo v vsakem logarskem okolišu. Od prodanih lesnih množin smo odvedli v sklad za obnovo gozdov preko 6 milijonov dinarjev. Ker pa zuaša delež okrajnega sklada le 10*/» in se iz teh sredstev med drugim finansira logarsko osebje, smo v tem pogledu od meseca do meseca odvisni od dotacij iz republiškega sklada. Spričo okoliščine, da stojimo s Sredstvi za obnovo gozdov že itak šibko, je potrebno, da takoj prenehamo s tendenco oproščanja plačila sklada z.a obnovo gozdov od lesa, ki gre v javne namene. Ti primeri postiljajo čedalje bolj pogosti, zlasti še, če upoštevamo množično elektrifikacijo naših vaša. Da ugotovimo pravilno odvajanje denarnih sredstev v gozdni sklad, smo pri vseh naših KZ izvršili revizijo. tivne prodajne cene za lesne sortimen-te, ki pa so bile znatno višje od na- kupnih. Iz tega je sledilo, da se je pri idr zadrugah začela kopičiti razlika med odkupno in prodajno ceno. To razliko so zadruge odvajale in jo še odvajajo ter knjižijo na poseben račun. V merilu okraja znaša ta razlika po ugotovitvah preko 15 milijonov dinarjev. Kakor smo obveščeni, pa namerava sedaj OZZ to razliko percentual-no razdeliti med OZZ in KZ, kar pa je povsem zgrešeno, ker ne najdemo razlage, na kak način bi bila OZ& upravičena do dela te razlike. Da pa bo ta razlika pravilno razdeljena, predlagamo, da 50°/« odvedemo v okrajni sklad za obnovo gozdov, 40°/o naj ostane zadrugam in iz te vsote bi zadruge lahko poravnale tudi premalo odvedene gozdne takse, ugotovljene ob reviziji, ostalih 10°/o pa naj bi šlo v okrajni proračun. Da pa bi odvajanje te razlike dokončno odpravili in da se začne uveljavljati svobodna cena po načelu po- 0 Izseljenski Matici Pred letom dni je bila mstiinovlje-na v Ljubljani Slovenska izseljenska matica, katere delovno območje obsega celotno Slovenijo. Kako potrebna je bila našemu narodu ta ustamova, vidimo iz tega. da zaznamuje že v prvem letu svojega obstoja velike uspehe. Zavedati se moramo, da ima vsaka j tretja družina naše ožje domovine po enega svojca v tujini. Večina teh Slo- vencev in Slovenk živi v Ameriki, okoli 40.000 jih je v Nemčiji, manjše število pa je razkropljeno po ostalih državah. ; Tudi naš okraj je med tistimi, ki ] ima veliko število svojih ljudi v tujini. Kaj smo doslej storili za te ljudi naše krvi? Ali smo se zanimali za njihovo življenje na tujih tleh? Zdi se nam, da ; nismo nič napravili zanje, da smo jih prepustili usodi. Na občnem zboru Izseljenske Ma- I tiče v Ljubljani je bil naš okraj slabo zastopan. Na tem zborovanju smo imeli I priliko spoznati, kako velike važnosti i je ta Matica za naš narod. Naša dolžnost je, da imamo z izseljenci stike, da jim razlagamo resnico o naši novi Jugoslaviji. To je potrebno zlasti se- ; daj, ko poskušajo iz domovine pobegli izda' lajalci vplivati na naše poštene izseljence in jih pridobiti za svoje umazane namene. Zaradi tega si je Izseljeniška Matica zadala nalogo, da bo prirejala izlete v domovino, da bi se izseljenci za mogli na lastne oči prepričati o našem napredku. Preskrbeti jih hočemo z našo literaturo in časniku, ki si jih tako želijo. Na ta način bomo onemogočili sovražno propagando. Da pa bo Izseljenska Matica za-mogla to delo opravljati z uspehom, je potrebno, da ji pomaga ves slovenski narod. V prvem letu sta omogočili delo Izseljeniški Matici organizacija naših sindikatov in Osvobodilna fronta, ki sta pokazali za to delo veliko razumevanje. V kratkem bodo imeli »Teden iz.se1 ljencev«, ki bo posvečen našim v tu' jirti živečim ljudem. Pregledali homo, kaj smo že zanje storili in kaj še lahko napravimo. Tudi naš okraj se bo moral v tem Tednu zganiti in si priznati, da doslej ni dosti storil za naše izseljence. Vsi se bomo morali zavzeti, da bomo imeli v bodoče drugačen odnos do naših bratov v tujini. F. M. Ije določi nove višje cene lesa na panju in jih razdeli na 4 eksploatacijska področja. Na ta način zadrugam ne bo treba več odvajati gozdnih taks od razlike preplačevanja lesa, niti ne bo kmet več zainteresiran, da le6 prodaja ne- 1 jo • ijuii a 'u iiu V.V.UU iiuv nudbe in povpraševanja, je potrebno, da gospodarski svet pri OLG Trbov- vec zainteresiran, da le6 prodaja posredno podjetjem, marveč preko druge, ker mu bo ta nudila isto c za- ceno kot vsako podjetje, kar bo utrdilo in stabiliziralo naše zadružne organizacije.. J. K. Tukaj smo dognali, da so naše zadruge odvedle v gozdni sklad nad 1 in pol miilijona dinarjev premalo. Ta razlika je nastala predvsem zaradi preplačevanja lesa. Po uredbi se od razlike med uradno določeno ceno lesa do viška preplačila odvede 80-odstotni del v gozdni sklad. Takšno revizijo je nujno treba izvršiti tudi pri vseh naših podjetjih, ki so neupravičeno odkupovala les neposredno od proizvajalcev in ga tudi pre-plačevaln, niso pa od razlike odvedla predpisane gozdne takse. Nekako ob začetku lanskega leta so zadruge prejele preko OZZ informa- Spravilo lesa iz naših gozdov NAFTO (Nadaljevanje in konec) Po istem sporazumu pa so se trustl dogovorili, da bodo pričeli eksploatirati nafto v Venezueli. Venezuela, ki je štirikrat tako velika kot Anglija, ima samo tri milijone prebivalcev. Pridelovali so 1 milijon vreč kave ter 20 tisoč ton sladkorja. Osemnajst tisoč kilometrov plovnih rek je v Venezueli, vendar brez prometa. Država je bila torej bogata, toda zaostala. Gornji tisoči so zaslužili milijone brez truda. Geologi Deterdinga so trdili, da je v Venezueli najbogatejie ležišče petroleja. Leta 1917 je začel črpati nafto, vendar mu rudarski zakoni niso dovoljevali polne prostosti. Leta 1921 je Deterding poslal poslance k predsedniku Gomezu, leta 1922 pa so prišli tudi Amerikanci. Gomez je izdal nov rudarski zakon, kjer so Anglo-Amerikanci morali plačati 10 % vrednosti za izvoženo nafto, Gomez pa je dobival 7 in pol odstotka vrednosti. Za protiuslugo se je obvezal, da bo gradil ceste. Res jih je gradil, vendar ne med mesti in vasmi, temveč kot zvezo med petrolejskimi polji. »Cestni p rezident« Gomez je gradil te ceste s prisilno mobiliziranimi kmeti. Se danes lahko vidimo ljudi v Venezueli, ki imajo od trpinčenja pod tem možem raztrgana ušesa. Gomez je postal najbogatejši človek Južne Amerike. Ko mu njegova rezidenca ni več ugajala, je postavil novo. V sedmih mesecih je zgradil 82 novih stavb, državni hotel z 200 sobami na trgu, ki je bil večji kot Plače de la Concorde v Parizu. Sest novih kasarn, asfaltne ceste in zasebni zoološki vrt — samo za generala — so v tem kratkem času postavili. Eden od njegovih sinov, ki je živel v Parizu in imel mesečno plačo samo 4000 dolarjev, kar mu ni zadostovalo, je poskusil proti očetu napraviti vstajo, ki se pa ni posrečila, kakor se niso posrečile vse druge vstaje, ki jih je napravil narod ali pa njegovi voditelji. Leta 1924 so črpali v Venezueli L3 milijonov ton nafte, leta 1938 pa 27,7 milijonov ton. Od tega je Gomez dobival 7,5 % vrednosti, ni pa storil za svoj narod ničesar, niti ne najpotrebnejšega. Narod je plačeval na primer pitno vodo, ki so jo prodajali vrč po okrog sto dinarjev — Anglo-Amerikanci pa, ki so imeli razkošne vile v isti h krajih, so imeli vodovod napeljan s hribov celo v odprta kopališča, v katera so vodo napeljali 147 kilometrov daleč. V ntesto, ki je imelo 75.000 prebivalcev, Gomez v petnajstih letih ni mogel napeljati vode. Narod Venezuele je gradil ceste in Gomezove palače pod enakim nasiljem, kot so pred tisočletji zidali egiptovske piramide. I Leta 1935 je general Gomez umrl. : Nekaj dni pozneje so že izbruhnili nc- ' miri; na petrolejskih poljih je bilo 40 mrtvih, 50 Gomezovih politikov ubitih, 97 sorodnikov je zbežalo, ljudstvo pa se je obrnilo tudi proti njegovim in od njega priznanim otrokom, ki jih je imel preko sto Časniki, palače, generali in guvernerji so bili požgani in pobiti, vodstvo države pa je prevzel novi prezident Contreraz. Najprej je napravil mir, zaplenil premoženje Gomeza, leta 1938 pa je izdelal triletni plan, nakar je začel zelo previdno nastopati proti Anglo- Amerikancem, ki so tukaj črpali nafto. Dosegel je boljše plače za delavce ter nove pogoje za črpanje nafte. Preko deset milijonov dolarjev je zahteval za delavske hiše. Delavci Venezuele, ki so videli uspehe v boju proti Anglo-Amerikancem, so pomagali tudi svojim sotrpinom v Mehiki, ki se je — kot že omenjeno — leta 1938 otresla tujih kapitalistov. Ce hočemo natančneje poznati vzroke, ki so pomagali Deterdingu vzpostaviti veliko angleško moč s pomočjo nafte, si moramo ogledati še razvoj v Perziji, Dvajset let pred sr^lovno vojno je vladal Perziji šah Nasredin. Tujcev ni maral, vendar je nekaterim Evropejcem pustil potovati po državi, med njimi tudi ne več mlademu inženirju d’Arcyju, ki je v Avstraliji našel zlata ležišča. S tem zlatom je hotel postati kralj nafte. Inženirju d’Arcyju je bilo poznano, da so v Perziji v njihovih templjih stoletja gorele mogočne bele luči, ki so jih šteli za simbol svojega boga. D'Arcy je vedel, da je bila to nafta in začel je z raziskovanji. Zgubil je mnogo denarja, ne pa vere potoval je v London, da bi doma v miru umrl. Ze v Aleksandriji pa so prišli k njemu Angleži in mu ponudili za njegovo koncesijo šest milijonov funtov šterlinpov, kar pa je ta odklonil. V Kairu so celo vdrli v njegovo hotelsko sobo in mu vse premetali, kar pa je njegovo upornost le še povečalo. Odslej ni imel več miru. Hotel se je izseliti, dokument pa uničiti. Na parniku ni hotel z nikomer govoriti razen z nekim duhovnikom, ki pa mu v uspeh. Bil je zelo pobožen in je ved- I je dokazoval, da bi dokument v rokah no nosil s seboj sveto pismo in križ. , cerkve pomagal ustvariti tisto, kar je Leta so minila brez uspeha in ko je d'Arcy želel: pokristjanjenje Perzije-porabil svoje velikansko premoženje, I D’Arcy je to verjel in je prenesel svojo -it* mrtrnl « 7»nndnnu nrnsiti zn kredit * knnresiin nnnolnnmzi znvtnni na du- je moral v Londonu prositi za kredit Ko tudi z novim vrtanjem ni imel uspeha, so ga pričeli imeti za norca. Niso mu hoteli več posojati denarja. Začel je kot agent prodajati, pri čemer koncesijo popolnoma zastonj na duhovnika. Od njega pa je listino dobilo Intelligence Service, katere tajni agent je bil duhovnik, ki je bil v resnici Zid Sidney Reilly Komaj je bil dokument je zaslužil toliko, da je lahko spet raz- ' v Londonu, že je objavil Churchill, šef islcoval tla v Perziji. Razen tega je od šaha Nasredina kupil za 200.000 frankov I dokument, ki je njemu in vsem njego- | vim potomcem, prijateljem ali dedičem t podeljeval polnomočje in neomejeno j svobodo pri izčrpavanju vsega, kar se nahaja pod zemljo Perzije, za dobo 66 let. Šah je mislil, da je napravil izredno dobro kupčijo Do leta 1901 d’Arcy res ni našel ničesar. Obupal je. Ze je mislil zapustiti Perzijo, ko je | končno v Perzijskem zalivu našel bo-gate vrelce. Veselje d’Arcyja je. bilo seveda velikansko, ni pa mislil Izčrpavati vrelcev. Tudi ni hotel koncesije lažnega duhovnika, da Je britanska admiraliteta in še neka druga vladna institucija kupila 56 % angleško-perzij' ske nafte. Na tem primeru vidimo« kakšna sredstva je uporabljala AngU)a za dosego svojih namer. Leta 1901 ie dokument d'Arcyja prinašal okrotJ 600.000 din dobička, leta 1932 pa 30 milijard dinarjev — pred drugo vojno P* so Angleži dobivali iz anglo-perzijsklh ležišč nafto v vrednosti 600 milijard dinarjev. Perzijo je torej Anglija, k-o* smo videli, pridobila s prevaro, medtem ko jr bogate vrelce v Mczopo«*' miji in Iraku zagotovila svoji driaO* I 1 prodati Angležem, ker ja za časa svo- j hči angleškega lorda Gcrtnid Bell. GO’ j ega bivanja vzljubil Perzijo kot svojo vorila je brez vsakih napak vse arot>' drugo domovino in ji ni hotel povzro- ske dialekte. Ko Angleži niso molej čati borb s petrolejskimi magnat t. Od- I skleniti zase zadovoljivih pogodb, je )\ 1 je-ska epa. X modernizacija tovarne — glavni cilj delovnega kolektiva STEKLARNE V HKASTNIKU Ali je možna večja proizvodnja cementa? V ozki zasavski dolini enega izmed naših revirjev se bori s težkočami in veseli svojih uspehov kolektiv hrastniške steklarne. Posebno se veseli svojih uspehov, ki kljub težavam niso izostali po zaključku minulega gospodarskega leta, saj je kolektiv v njem svojo družbeno nalogo v polni meri izpolnil. Borba za izpolnitev družbene naloge Kako so izpolnjevali v tej tovarni svojo družbeno obvezo med letom? Kar Poglejmo stopnjo akumulacije, predpisano od vlade! To je delavski svet povišal od 420 na 537, kar predstavlja najvišjo stopnjo akumulacije v naši steklarski industriji. Kljub temu je kolektiv v prvi polovici lanskega leta Predvidene dohodke lahko prekoračil za preko 30 %, ker je bil položaj na trgu ugoden; povpraševanje po steklarskih izdelkih široke potrošnje je bilo veliko, k čemer je v znatni meri Pripomogla reorganizacija trgovskega omrežja. Močno pa se je spremenil položaj v drugem polletju. Ostra konkurenca drugih steklarn z nižjimi cenami (nižja akumulacija, mehanizirana produkcija) je povzročila zastoj izdelkov na tržišču. Vendar delavski svet v danem trenutku ni držal križem rok: temeljito je preštudiral položaj. Sklenil je začeti z novimi steklarskimi izdelki, izvesti izmenjavo nekaterih dosedanjih modelov ter izboljšati kvaliteto izdelkov, zlasti še pri gospodinjskem steklu. Uspeh ni izostal; podjetje je lahko spravilo v denar vse izdelano blago, tako da so zaloge tovarne trenutno iz-)od normale. Svojo družbeno dolžnost e kolektiv hrastniške steklarne torej dobro izvršil. Novi izdelki Kolektiv se bori v prvi vrsti z izboljšanjem kvalitete steklenih izdelkov, med katerimi je tudi laboratorijsko in barvasto steklo. V tovarni so izdelali okrog 50 novih modelov oz. proizvodov. Sedaj delajo še vedno razne poskusne modele ter se trudijo uresničiti nekatere svoje zamisli. Ob mojem obisku je bil ravno v ospredju zanimanja nek steklarski izdelek — produkt tujine. Bil je izredno lep steklarski proizvod ter njegova izdelava ni ravno lahka. Delavci-strokovnjaki so prihajali drug za drugim in si izdelek ogledovali z zanimanjem. Njihov zaključek je bil: »Tudi mi ga bomo izdelali in sicer ravno takšnega!« Reči moramo, da imajo veliko voljo. Ko mi bodo sporočili, kako so uspeli poizkusi, bom povedala, za kakšen steklarski izdelek je šlo. Med novimi proizvodi naj omenim skodelice za črno kavo (bosanske fildja-ne) iz mlečnega stekla, po katerih je na trgu veliko povpraševanje, ter steklenice, »Jugo-cockta« imenovane, za Potrebe podjetja »Slovenija-vino«. Naj omenim na tem mestu zanimivo zgodbo s temi steklenicami. Podjetje »Jast« v Ziirichu, ki izdeluje za te fteklenice posebne gumijaste zamaške, Je pred nedavnim poslalo podjetju »Slovenija-vino« dopis, v katerem pravi *ned drugim tole: »Izdelava ,Jugo-pockta* steklenic nam osebno zelo ugaja ’n je tudi pri tukajšnjih strokovnjakih izzvala izredno zanimanje. Steklenica je vsakem pogledu brez.nibno izdelana.« "krati pa se to podjetje zanima, če bi deklama bila v stanju izdelati podobne jeklenice za izvoz. Naj še pripomnimo, c’a je »Jast« renomirana firma, pozna-*te ne samo v Švici, marveč tudi izven nte, ki ima vpogled v svetovno steklarno proizvodnjo. Takšna pohvala je ^sekakor laskava za naše hrastniške Jeklarje. Tako si njihovi izdelki utirajo pot ? svet in to kljub ostri konkurenci, ki j0 v zadnjem času delajo še nekatere Satelitske države. Romunija in Madžar- ska sta svoj izvozni plan izvršili in ga nameravata to leto še potrojiti. Izvažata predvsem barvasto — stisnjeno steklo in delno tudi pihano. Svoja tržišča imata predvsem v državah Bližnjega vzhoda — v Libanonu, Siriji, Transjor-daniji, Iranu, Iraku, Saudski Arabiji ter Sudanu in Južni Afriki — na Zahoda pa v Angliji in Holandiji. V zadnjem času pa imata razgovore s Turčijo in Italijo. Komunalna dejavnost Delavski svet pa ni pozabil tudi na stanovanjske hiše in ostale potrebe. Sklad za prosto razpolaganje je v celoti izkoristil za komunalno dejavnost. Občini Hrastnik je kolektiv steklarne namenil za te potrebe 2,250.000 din. Ostali denar pa je podjetje uporabilo za gradnjo treh dvostanovanjskih hiš ob Savi, od katerih sta dve že pod streho. akoravno bi podjetje že s samo dovršit-vijo teh del znižalo transportne stroške in zmanjšalo lom stekla v toliki meri, da bi letno prihranilo najmanj 25 milijonov dinarjev. Lansko leto so v tovarni začeli z izdelavo ekonomske analize ter projektnega načrta, ki bo kmalu skončan. Po njem bo natančno ugotovljeno, kaj bo podjetje v prihodnjih letih izdelovalo, prav tako bo v načrtu predvidena modernizacija tovarniških objektov. Z izvedbo tega načrta bi bil podjetju zagotovljen njegov nadaljnji obstoj. Pripomniti je treba, da bi bila tovarna v nasprotnem primeru spričo velikega razvoja steklarske industrije in z njo v zvezi ostre konkurence na notranjem in zunanjem trgu v nekaj letih obsojena na propast. Zato ves kolektiv upa, da bo glede na uspehe, ki jih je že dosegel (od leta 1945 je bil že petkrat nosilec zveznih Glede na veliko potrebo po stano- i in republiških prehodnih zastav), to vanjih — v podjetju je nad sto prošenj I vprašanje končno ugodno rešeno, da bo Mladinska godba steklarne Hrastnik, ki deluje v okviru Sirobode II za dodelitev družinskih stanovanj — ima tovarna v načrtu še nadaljnjo gradnjo stanovanj. Del viška fonda plač, in sicer dva in pol milijona dinarjev, so v podjetju uporabili za popravilo slabih stanovanj ter ureditev stanovanjske kolonije in njene okolice — med delavce pa je bilo razdeljeno pet milijonov dinarjev dobička. Kapitalne gradnje Ob vseh uspehih pa ne smemo iti mimo važnega problema, ki teži ves delovni kolektiv, namreč modernizacije tovarniških objektov. Ce pomislimo, da imajo ostale steklarne naše države, zlasti pa Paračin, najsodobnejšo strojno opravo, kjer je izdelava steklenic avtomatizirana in tehnično dovršena, poleg tega pa delajo še z nižjo stopnjo akumulacije, potem so uspehi hrastni-ških steklarjev res občudovanja vredni. Tovarna bo stara že skoraj sto let. Zgrajena je bila leta 1854 ter se je po malem širila, tako da je imela leta 1895 sedanjo zmogljivost — pet topilnih peči. Te peči pa stoje v zelo tesnih prostorih, tako da ovirajo samo proizvodnjo. Po vojni se je vodstvo podjetja lotilo modernizacije svoje tovarne in njene razširitve. Leta 1947 so izdelali za to potrebne načrte, nakar so začeli z gradnjo novih tovarniških objektov: bru-silnice, prostorov za hlajenje in skladišča, ki pa so ostali dograjeni le v surovem stanju brez notranjih postrojenj, kajti našemu prvemu planu težke industrije se je po resoluciji IB morala umakniti manj važna lahka industrija. Razumljivo je, da so iz tega razloga izostale investicije za dokončno izgradnjo hrastniške steklarne. Ko je tovarna po decentralizaciji našega gospodarstva prišla pod Kemično industrijo Slovenije, ji ni uspelo dobiti potrebnih kreditov, tako da novi objekti še danes ne služijo svojemu namenu, tovarna dobila za svojo modernizacijo potrebne kredite. Delavski svet je tudi sklenil, da bo poslal tri svoje strokovnjake na študijsko potovanje po Nemčiji, Franciji in Angliji, kjer si bodo ogledali najmodernejša postrojenja tovarniških objektov in mehanizacijo proizvodnje — nekaj strokovnjakov pa naj bi šlo na specializacijo v tuje države, kjer bi si pridobili potrebno znanje v modemi steklarski industriji v svetu. V novem letu so spet začeli z delom vsi naši rudarji, prav tako delavci trboveljske cementarne ter vsi ostali. Krepko so spet vsi zavihali rokave, saj hočejo vsi naši kolektivi dati široki potrošnji čimveč svojih izdelkov. Pa ostanimo pri kolektivu trboveljske cementarne. Prvič po osvoboditvi so v tej trboveljski tovarni dosegli pomemben uspeh, namreč lansko leto jim je uspelo izvesti svoj plan v vseh delovnih področjih: pri klinkerju so dosegli svoj delovni načrt s 101,4%, pri cementu s 100.1%, pri odpravi produkta pa s 103,6%. Prav tako so v cementarni s svojim vztrajnim in upornim delom uspeli, da so bili tudi pri doseganju in plačevanju družbenega prispevka med našimi kolektivi najboljši, saj so tukaj dosegli 110,3%. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da se je ta kolektiv res zavedal, da je on tisti, ki dejansko upravlja svojo tovarno, saj je sleherni posameznik dal iz sebe vse. Za uspehe, ki jih je dosegel ta kolektiv lansko leto, pa gre poleg delavskega sveta, partijske organizacije, sindikata, upravnega odbora in celotnega delavstva nemajhna zasluga tudi tehničnemu osebju podjetja, ki je bilo vedno na svojem mestu. Razgovor s tem per-sonalom in delavci, nadalje sprehod po sami tovarni ti marsikaj pove: tovarna ni več na svoji višini; njeni stroji so že izrabljeni in ne morejo več dati od sebe tistega, kar so dali nekoč. Vsa leta po osvoboditvi je tovarna dosegala svojo proizvodnjo le s svojimi vsakoletnimi dolgotrajnimi tekočimi popravili strojnih in drugih naprav — niso pa bile mogoče nove večje investicije, obnova strojev, generalna popravila ali pa izgradnja novih cementnih peči. Zato bi bilo spričo tega, da je trboveljski cement znan po celem svetu kot eden izmed najboljših, na drugi strani pa je na razpolago dovolj surovin za daljšo dobo let, potrebno, da odločilna mesta posvetijo trboveljski cementarni več pazljivosti. Komu gre zahvala, da je kolektivu cementarne uspelo doseči svojo družbeno nalogo kljub velikanskim težavam, ki jih ima s svojimi iztrošenimi stroji? Samo veliki požrtvovalnosti in skrajnemu prizadevanju vseh, ki so se zavedali, kaj pomeni cement našim gradbiščem. Kljub vsem težavam, ki so spremljale napore tega kolektiva skozi vse lansko leto, zlasti pa še pomanjkanje Radex opeke, to je specialne opeke za oblaganje peči, v katerih se peče cement, uspeh le ni iz-ostaL Ta opeka je uvozni predmet, ka- terega dobavni rok bo izvršen šele prihodnje leto. Razumevanje za težave trboveljske cementarne so pokazala nekatera naša republiška podjetja, tako n. pr. Litostroj in železarna na Jesenicah ter še drugi, ki so pomagali tej cementarni. Z novim letom ta tovarna ne bi mogla začeti z normalnim obratovanjem, če ji ne bi jeseniška železarna priskočila na pomoč ter ji ponudila 30 ton Radex opeke, ki jo bo cementarna porabila za najnujnejša popravila svojih cementnih peči, s čimet bo omogočena normalna proizvodnja cementa v prvih dneh letošnjega leta. V trboveljski cementarni so pa imeli preteklo leto še druge težave; tudi cementni mlini so že zastareli. Pa je tudi tukaj priskočil na pomoč tovarni naš Litostroj in ji pomagal iz velike zadrege, ker cementarna še ni dobila iz tujine potrebnih nadomestnih delov, ki bodo dospeli od tamkaj predvideno šele meseca marca. Trboveljska cementarna vsa leta po vojni ni dobila potrebnih investicijskih kreditov za obnovo svojih izrabljenih strojev in upravičena je bojazen njenega kolektiva, kako naj v takem položaju še nadalje dela in dosega iste uspehe kot doslej. Z obnovitvijo strojev pa bi bilo mogoče dvigniti kvaliteto cementa, povečati njegovo proizvodnjo, z njo pa doseči pocenitev tega važnega gradbenega predmeta. Ob večji proizvodnji cementa pa bi bila možna zaposlitev večjega števila domačih ljudi, prav tako pa bi naša gradbišča dobila več kvalitetnejšega in cenejšega cementa. Vse to pa bo mogoče le tedaj, če bodo na odločilnih mestih uvideli, da je treba trboveljski cementarni zagotoviti potrebne investicijske kredite. Kolektiv in upravni odbor tega podjetja pa, stojita letos še pred neko važno nalogo, namreč da je za današnjo proizvodnjo cementa treba zgraditi novo žičnico. Načrti zanjo bodo izgotovljeni letošnjo pomlad. Potrebno pa je — kakor smo že poudarili — da ta tovarna pač dobi skrajno potrebne ji kredite za obnovo svojih strojnih naprav, da bo mogoče povečati proizvodnjo trboveljskega cementa, ki ga ni nikoli dovolj na razpolago. Naročaj, citat m dopisat d naš trst/ Napredek industrije gradbenega materiala v Radečah Majhno in na prvi pogled nepomembno podjetje se ti zdi, če gledaš Industrijo gradbenega materiala v Radečah, vendar se je ta gospodarska ustanova razvila iz prvotno majhne tovarne že v dokaj veliko podjetje. V tovarni »Izolit« — tako imenujejo to radeško podjetje — izdelujejo danes predvsem izolitne plošče raznih velikosti in debelini 1.5, 2.5, 5, 7 in 10 cm. Te plošče uporabljajo predvsem za razne izolacije, za vmesne stene, za obloge itd. Prav učinkovito jih uporabljajo za vzdrževanje zvoka v dvoranah. Lepo pa se dajo uporabiti tudi za okrasitev stropov v raznih dvoranah, kar so pred nedavnim napravili pri ureditvi sindikalne dvorane v Zidanem mostu. Lansko leto so začeli v tem podjetju izdelovati tudi razne vrste opeke, strešne in zidne, in sicer v obratu Radeče, kajti podjetje ima svoje obratovalne prostore v Radečah in Zidanem mostu. Za letošnje leto sta si kolektiv in uprava tega podjetja zadala nalogo, da bosta v obratu Radeče izdelovala tudi vodne cevi raznih dimenzij, kar bo brez dvoma zelo iskan izdelek na trgu. Obrat Radeče ni osamljen. Priključen mu je obrat Zidani most, ki izde- deluje apnenčevo moko, katero uporabljajo za asfaltiranje cest. Proizvajajo pa tudi umetno gnojilo za naše kmetijske zadruge. V Zidanem mostu meljejo nadalje že dalj časa tudi barit, ki ga dobivajo z rudniku v Škofljici. V Zidanem mostu rudo predelujejo, nakar jo rudnik Škofljica razpošilja dalje v razne rudnike, naftna polja itd. Pred kratkim so v Zidanem mostu proizvajali tudi cement, vendar so s tem zaradi tehničnih ovir prenehali. Sporazumno s trboveljsko cementarno so pa te težkoče odstranili, tako da bodo lahko izdelovali cement, ki ne bo zaostajal za trboveljskim. Tu gre nemajhna zasluga upravi trboveljske ce- mentarne, ki je priskočila kolekBv« Industrije gradbenega materiala v Radečah v polni meri na pomoč. Letošnje leto stoje pred uprave ta kolektivom še velike naloge, saj namerava podjetje razširiti obrat z izdelovanjem lesne volne. Tovarna bo prevzela tudi kamnolom v Radečan. Žgejo tudi apno, to pa samo po naročilu. Družbeni. plan je ta kolektiv lansko leto dosegel, prav tako je podjetje odvedlo določenih 15% za komunalno dejavnost. Uprava, delavski svet in kolektiv se vedno skupno posvetujejo o vseh svojih nalogah in težavah ter na ta način uspešno delajo v korist naSo ljudske skupnosti. Obveščamo vse naročnike »Zasavskega vestnika«, da imamo od 1. januarja 1953 novo številko tekočega računa pri podružnici Narodne banke v Trbovljah. Nova številka je sledeča: Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika«, Trbovlje 614-»T«-146 Vse naročnike prosimo, da zaradi nemotenega poslovanja pri bodočih nakazilih uporabljajo izključno novo bančno številko. UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« £n9leSinja priredila velik banket. Po-i je nanj vseh 40 arabskih šejkov; teela je velik govor v arabščini, nato v} te še vsakega navzočega Šejka popravila v njegovem lastnem dialektu. , tem si jih je pridobila. Seveda so Ktenili pogodbe po njeni želji. , , Omeniti moramo še neko osebnost, jj* ?e v bitki za nafto igrala veliko m>idno vlogo, in sicer Armenca Calusta “rfcisa Gulbenkiana. Njegovo ime je ostalo znano šele leta 1919, ko so mu 'znali 5 % vseh dohodkov mosulskega fSjlpja. Pet odstotkov zveni nekam toda pomisliti je treba, da so do-j* petroleja leta 1922 predstavljali vreanost 340 milijard dinarjev, in Gnlbenkian je bil rojen v Erzerumu in A® Pri<*ružil Marcousu Samuelu Deterdingu. ko sta bila oba v borbi »n* Rockefellerju. Gulbenkianu se je A ftečtlo kupiti Rotschildove ruske k, * vrelce. Bila je to najboljše p Pcija, kar jih je sklenil Deterding. rUhM tetih so zaslužili 2 milijona ltev ter z ruskim petrolejem pre-benX Amerikance na Kitajskem. Gul- V bil je imel že leta 1905 premo-p - vrednosti 240 milijonov rubljev. Grizu je imel krasno palačo ter je v ue *^tetelj Basila Zaharoffa, »magnata nec • e smrti*. Gulbenkian kot Arme-z n* pozabil svojega naroda, saj je 7j)0£,eTn svojim denarjem in politično drža,0 delGl za svobodno armensko dain Amerika je njegove načrte iz-je ji Ves svet se ni dosti zmenil, ko »se ITnal Pnša po svoji zmagi izgnal Opence. ait ”benle(an ie postal smrtni sovraž-merikancev. Ko je Deterding z njimi sklenil pogodbo, se je Gulbenkian ločil od njega. Do razdora z Deterdin-gom pa je prišlo tudi iz nekega drugega vzroka: Gulbenkian je bil za- ljubljen v Rusinjo Lidijo Pavlovno, ki pa se je poročila z Deterdingom. Ta ljubezenska zadeva ne bi bila zanimiva, če ne bi vodila do svetovnih dogodkov. Gulbenkian je pričel borbo proti Anglo-Amerikancem v Venezueli leta 1926, ki jo je razširil do leta 1931 po vsej Ameriki in Evropi. S svojim velikanskim premoženjem in s spretnimi transakcijami je povzročil padec anglo-ameriških petrolejskih delnic tako, da so iste padle v nekaj dneh od 80 na 12 tisoč frankov. Zapirali so banke, milijoni malih ljudi so izgubili svoje zadnje prihranke. V Berlinu, Londonu, Nevo Yorku in Parizu so izginjala premoženja denarnih mogotcev kot sneg na soncu. Končno je morala poseči v boj Francija in Anglija, česar se je pa Gulbenkian ustrašil in se umaknil. Ko so zapirali finančnike, je sam sedel varno v kotu, leta 1932 je pa zadal Deterdingu, ki ga je silno mrzil, glavni udarec: dosegel je, da je Teheran ne samo odpovedal, ampak tudi izgnal Deterdinga iz Perzije. Zanimivo je tudi, kako so vse razne zakulisne borbe za petrolej prišle v javnost. V pričetku borbe Anglije za nafto sta bila v New Yorku zaposlena dva mlada uradnika, ki pa sta potrebovala več denarja, kot sta ga zaslužila. Vdrla sta v pisalno mizo podprezidenta firme Standard Oti Comp. ter sta prepisovala in fotografirala razne dokumente. Leta 1908 sta začela po agenciji Hearst priobčevati slike in pisma. Ame- rika je naenkrat videla, da vladajo državo pravzaprav petrolejski mogotci. Prišlo je do velikih škandalov. Ko pa sta oba nameščenca hotela objaviti tudi pisma o lažnem duhovniku Reillpju ter o drugih angleških transakcijah, so oba zaprli. Na koncu bi si še na kratko ogledali t življenje milijonov, ki so pravzaprav zaslužili, da bi uživali sadove velikanskih dobičkov, to je delavcev, ki so nafto pridobivali, jo predelovali in prevažali. Ze sama okoliščina, da leži večina vrelcev v pustih, zapuščenih pokrajinah brez vsake udobnosti in da je delo pri glavnih aparatih, pri vrtalnih strojih silno enolično, dokazuje veliko požrtvovalnost delavcev pri teh delih. Osem ur mora delavec pri vrtalnem stroju opazovati monotono dviganje in padanje svedra, kar traja do štiri mesece za en sam vrelec. Ce se to vsakdanje monotono delo in življenje zaradi kakšne nesreče ustavi samo za trenutek, ali pa če se sveder zlomi in ga potem čestokrat po cele mesece lovijo ali pa pri prevrtanju zadnjih plasti izbruhne nafta na dan s tako silo, da nese v zrak stolp, stroje in ljudi — dostikrat pa pride tudi samo slana voda na površje — potem je bilo vse dete zaman. Tudi delo vodilnih inženirjev je prav tako enolično. Dnevno morajo prepotovati v starih avtomobilih po 40 do 60 kilometrov dan za dnem. Posledica te monotonosti je veliko uživanje mamil, opija, morfija, hašiša. Kljub silnemu trudu je bilo izvrtano od prvega vrelca leta 1853 do leta 1933 okrog 1,168.000 vrelcev, 659.000 v ZDA, pridobili pa so 4 in pol milijarde ton nafte. Leta 1929 se je v Romuniji vžgal petrolejski vrelec blizu Ploestija. Pri globini navrtane luknje 1600 metrov je udrl plin s tako silo, da je pognalo vrtalne stroje in cevi v zrak. Prt trčenju železnih kosov eden ob drugega so nastale iskre in vrelec se je užgal. Več kot dve leti se ni posrečilo pogasiti tega ognja. Dnevno je zgorelo 3 milijone kubičnih metrov plina. Vrtali so podzemeljske rove, kar pa ni pomagalo. Mnogo delavcev in inženirjev je bilo ubitih. Takrat so poklicali iz Amerike tako imenovane »salamandre*. To so možje, ki gasijo petrolejske vrelce z bombami nitroglicerina, in ti so končno ustavili požar v Romuniji. Pred leti sta dva taka »močerada« ustavila požar v Teiasu. Oblečena sta bila v obleke iz azbesta. Do gorečega vrelca so bile položene azbestne preproge. Oba sta bila privezana na jeklene vrvi, da so jih lahko takoj z motorji potegnili nazaj, če se je eden ali drugi onesvestil. Vrelce se je posrečilo ugasiti samo enemu, nekemu Thomtonu, ki je bil zelo majhne postave in šibke telesne konstitucije. Tri dni je potreboval, predno je prišel v bližino vrelca. Pred vrelcem je bil majhen nasip, preko katerega bi moral vreči bombo. Trikrat je padel v nezavest. Rabil je več kot en teden, da je odstranil vse kovinske dele v bližini vrelca, na katerih bi se lahko ponovno užgal plin. Ko je vse pripravil, so ves prostor preplavili z vodo. Thomton je vzel v vsako roko 7 kilogramov nitroglicerina. Pričel se je plaziti proti vrelcu. Dokler je bilo mogoče, so ga polivali z vodo. Nato je letel nekaj kora- kov. Ko je prišel dosti blizu m«*«, je vrgel obe bombi. Takoj sta slecRK dve eksploziji in vrelec je ugasnil. Nekaj trenutkov pozneje se je plin ponovno užgal in uro kasneje je Thomton spet poskusil svojo srečo. Ko pa je odvrgel prvo bombo, se mu je zgodila nesreča. Padel je v nezavest, držeč v rokah še eno bombo. Pomočniki so začeli vleči nazaj na žici privezanega moža, ki je prišel za trenutek k zavesti in je spustil bombo proti vrelcu. Vrelec je definitivno ugasnil, Thomton pa je odšel v bolnišnico V dveh tednih je izgubil 11 kilogramov na teži, zaslužil pa je okrog pet milijonov dinarjev. Se hujše življenje kot ti »močeradi« pa imajo tako imenovani »kočijaži juhe*. To so šoferji, ki prevažajo nitroglicerin. Nitroglicerin eksplodira na sunek, udarec ali vročino. Avtomobili so posebne konstrukcije, vozijo samo ponoči in to samo izven naselij. V velikem loku morajo obiti vsa mesta, ki imajo več kot 10.000 prebivalcev. Vsak peti avto zleti v zrak. Običajno wt #**-tem najti ne avtomobila ne človeka. Izginila sta brez sledu. Drevesa manjših gozdov taka eksplozija popolnoma polomi. Samo na zemeljskih lijakih se pozna, kje je nastala eksplozija. Plača teh »samomorilcev* znaša 1 dolar na miljo, dnevno pa mora prevoziti najmanj 25 milj. Najtežje žrtve je torej tudi tukaj dal mali človek, ni pa zanje dobil tistega, kar mu pripada, dokler se niso ljudstva sama dvignila in odvrgla vezi lastnega ali pa tujega kapitalizma. Gostinstvo — naš velik/ problem / Novice iz Litije in okolice Med vsemi proizvodnimi in uslužnostnimi panogami, ki v medsebojni ekonomski in družbenopolitični odvisnosti predstavljajo j zaokroženo celoto naše gospodarske dejav- i n osti, je ostalo naše gostinstvo v svojem ‘ razvoju daleč zadaj, malo razvito in gospo- j darsko neurejeno — skratka problem, za katerega je potrebno, da,se o njem na tem mestu nekoliko podrobneje porazgovorimo. Gospodarska moč gostinstva kot usluž-nostne panoge je brez dvoma zelo pomemb- i na, saj se prav v gostinskih obratih izčrpa ! velik del kupne moči prebivalstva; gostinstvo nastopa torej kot močan činitelj v blagovno-denarnih odnosih, kar velja zlasti za industrijske predele naše domovine, kjer se na ozkem prostoru enakomerno pojavlja razmeroma visoka kupna sposobnost, na drugi strani pa je navadno prav v teh predelih agrarna proizvodnja za gostinstvo najvažnejših artiklov najbolj šibka. Drug, vsega uvaževanja vreden razlog za pomembnost gostinstva je njegova široka in pisana klientela — raznovrstna množica potrošnikov z najrazličnejšimi zahtevami, navadami in okusom, vseh vrst poklicev, obeh spolov, vseh vrst starosti, domačinov in tujcev. Le-ti iščejo v gostinstvu zadostitve svojih telesnih in duševnih potreb, pa bodi to pijača, hrana, prenočišče, razvedrilo, zabava, izkoriščenje letnega dopusta ali karkoli že; — želja vseh je, da bodo dobro in kulturno postreženi, da jim bo čas, ki ga prežive v teh prostorih, potekal neprisiljeno in brez nevšečnosti. Ce veljajo gornje ugotovitve za domačega potrošnika, velja to toliko bolj za gosta na potovanju, našega uspešen je v gostinstvu le tisti delavec, ki si je izbral gostinstvo za svoj stalni poklic, se v njem izpopolnjuje, ne pa tisti, ki po sili razmer ali po naključju vedri pod gostinsko streho, z enim očesom pa že pogleduje po drugačni zaposlitvi. Brez dnevne gospodarske evidence in preglednega, ažurnega knjigovodstva si danes ne moremo zamišljati organizacije in dela v nobenem podjetju. Dober gospodar, ki noče, da bi šel morda že jutri v konkurz, mora imeti vsak trenutek pred očmi svojo poslovno situacijo, najbolje seveda v številkah, ki takoj povedo, kje je delovni kolektiv pogrešil; obenem pa mu te številke povedo pot, ki naj jo ubere v bodoče. Monopolizem je strup, ki omamlja naše gostince, često tudi najboljše, da v svoji prizadevnosti popuščajo in ne store tega, kar si gost želi. Kjer gostinsko podjetje nima močne konkurence, kar se dogaja navadno po odmaknjenih naseljih, včasih pa tudi sredi mest, tam se gostinstvo še dolgo ne bo dvignilo iz svojega povprečja. Tudi decentralizacija velikih gostinskih podjetij se je izkazala kot odlično sredstvo za poživitev gostinske dejavnosti, to pa zlasti tam, kjer so uprave zavzemale pretežni del obratov področja. Sušmarstvo — nedovoljena ali neregistrirana nadrobna prodaja naravnih alkoholnih pijač, pa najsi jo opravlja državno podjetje, proizvajalec sam, aii pa prekupčevalec, ne more in ne sme biti v ponos nikjer pri nas. Razlogov, ki zahtevajo takojšnje in brezpogojno iztrebljenje »črnega* gostinstva, je dovolj, navajam samo nekatere: Sušmarstvo Pred volitvami novega direktorja pri 0L1L v L tiji državljana ali inozemca, ki poleg vsega pri- odvzema dobršen del prometa rednim gostin-' * ' * * -v skim obratom, ki so po zakonu edini upra- vičeni do nadrobne prodaje alkoholnih pijač, čakujeta še to, da bosta našla v našem gostinskem obratu vsaj del nadomestila za tisto, kar jim lahko nudi dom. K izvrševanju gostinskih uslug in storitev je posredno ali neposredno pritegnjeno veliko število delovne sile, kar je včasih posledica slabe organizacije Jela, pomanjkanje mehaniziranih proizvajalnih sredstev in strokovnosti sploh ter neracionalne ureditve gostinskih obratov — medtem ko je v obratih višjih kategorij primerno število delovnih moči pogoj za raven kulturne postrežbe in udobnosti, ki Jo zahteva višji rang gostinskega obrata. Ce upoštevamo velike potrebe po delovni sili v drugih gospodarskih panogah — industriji, poljedelstvu in obrti — potem vidimo, da je treba z delovno silo v gostinstvu umno gospodariti. Končno se poslanstvo gostinstva očituje tudi v njegovi kulturni in vzgojni funkciji. Čeprav izgleda ta trditev v današnjih pogojih gostinstva pri nas nekoliko tvegana, trditev vseeno drži, ker vemo, da Je učvrstitev te funkcije možno praktično uresničiti. Celo več: vztrajali bomo na tem in se ob vsaki priliki trudili, da vse naše lokale postopoma preuredimo tak!*, da bo potekalo življenje v njih zares kulturno in da vzgojni principi, zlasti naše mladine, v njih ne bodo trpeli nobene škode. Kakšna so sredstva, s katerimi naj skuša gostinstvo izvrševati vse naloge, in kaj je obenem pa jim odvzema tudi vsa sredstva, ki bi se ustvarila s prometom; državnim financam hkrati dajatye, ki so planirane in vezane na promet z alkoholnimi pijačami, istočasno pa vali breme na redne davkoplačevalce; šušmarjenje se vrši redno po skrivnih kanalih in neprimernih krajih, kjer ni nikakih jamstev za upoštevanje higienskih predpisov; izvor in kvaliteta pijače sta v vseh primerih dvomljive narave in končno: šušmar se lahko v vsakem primeru izogne odgovornosti za pristnost prodanega blaga. Omenimo naj še dolžnost, ki jo imamo potrošniki v odnosu do delavcev v gostinstvu. Od gostincev bomo lahko vselej upravičeno zahtevali, da nam postrežejo v okviru vseh razpoložljivih možnosti. Svoje zahteve | bomo Iznašali vljudno in kulturno, v nobenem primeru ne bomo z njimi ravnali domišljavo, z viška, saj so ljudje iz naše srede. V primerih nepravilnosti jih bomo spodobno opozorili, zahtevali pritožno knjigo ali upravnika; če pa še to ne bo pomagalo, bomo svoje težnje uveljavljali na javnih sestankih ali v časnikih. Ko smo takole, vsaj v grobem, priklicali v spomin najvažnejše, kaj naj odlikuje pravilno poslovanje gostinskih obratov, ne bi bilo prav, če se ne bi vsaj v kratkem dotaknili razmer, kot Jih najdemo v gostin- OLIL — Okrajna. lesna industrija v Litiji je med večjimi okrajnimi podjetji in ima dva obrata. V bivši Koprivnikarjev! in KusnUerjevi mizarni deluje mizarstvo in strug are tvo, v bivši Samsov! tovarni pa je tovarna furnirja Podjetje v zadnjem času lepo napreduje, kar je dokaz, da izpolnjujejo letni plan in zato prejemajo tudi plače redno v 100% iznosu. Pred meseci pa so imeli v podjetju hude težave zaradi neumestnega delovanja ravnatelja Zaudarja. Ta jo bil svojeglav ter je imel do kolektiva nepravilen odnos. Nekaj časa so delavci molče jwanašali njegove muhe, ko pa jim je bilo dovolj, so sklicali množični sestanek, kjer so ga razgalili; predlagali so ga za izključitev iz Partije im mu izrekli nezaupnico ter zahtevali njegov odpoklic z direktorskega mesta. Ta emodušmi sklep celotnega delovnega kolektiva je dosegel, da je moral ravnatelj ftandar zapustiti podjetje. Začasni ravnatelj je postal član delovnega kolektiva tov. Franci Kokalj, doma z Brega, znan kot razumen tovariš m dolgoletni aktivist OF. Njemu in ostalemu kolektivu se je posrečilo, da so složno im hitro uredili težave, v katere je zabredlo podjetje pod vodstvom prejšnjega ravnatelja. Na pobudo začasnega ravnatelja tov. Kokalja so bo v kratkem sešel celotni kolektiv, ki si bo sam volil novega direktorja. Taka volitev ravnatelja nekega podjetja je gotovo redek primer v zgodovini našega delavskega gibanja, dokazuje pa, da v socialistični Jugoslaviji delavstvo aj svoja podjetja. samo vodi im oskrbuje potrebno, da bo lahko zadovoljilo potrebe I stvu našega okraja oziroma pomanjkljivosti delovnih ljudi — svojih gostov? j in težav, ki so vzrok, da se naši gostinski Osnovna sredstva v gostinstvu, to so vsi prostori, kjer se vrše priprave in izgo-tavljanje gostinskih storitev* ter njih neposredna okolica, dvorišča in vrtni prostori, morajo že na zunaj in od daleč kazati prijetno lice ter vzbujati pri potrošniku občutek sproščenosti, tako da radevolje stopi v lokal. Vsa notranjost prodajnih prostorov naj bo urejena udobno, čisto in skladno, kar se da doseči le takrat, kadar imajo za to poklicani občutek, kot da sprejemajo gosta v lastni hiši. NI treba posebej omenjati, da mora vsa notranjost ustrezati sodobnim higienskim predpisom. Stranišče Je ogledalo gostinskega obrata, njegovega osebja in gostov, ki tja zahajajo. V kleti, kuhinje in druge pomožne prostore spodoben gost ne bo nikdar zašel. Glede delovne sile v gostinstvu je treba na prvem mestu poudariti potrebo po čim večji strokovni usposobljenosti, to pa zlasti tam, kjer sta obseg prometa in lokacija samega obrata pomembnejša. Praksa Je že pokazala, da nestrokovni kadri le premno-gokrat ne vzdrže v konkurenčnem boju in da njihova podjetja le počasi sledijo potrebam vedno bolj zahtevnih gostov. Težko bo gostu pravilno postregel gostinski delavec, ki ne more razumeti njegove želje po kulturni postrežbi, ki sam ne ve. kam bi s pojmom »kultura«; še teže bo odgovarjal zahtevam vzgoje, če je sam le malo ali nič poučen o načelih morale, osebne in politične, pa najsi se meri ta v odnosu do gosta ali pa do splošnega ljudskega premoženja. Zlasti veljajo te vrstice vsemu vodstvenemu in upravnemu kadru, ki naj bi bil vsemu podrejenemu osobju ne samo vzgled v prizadevnosti, kulturnosti in poštenosti, temveč tudi glavna pomoč in vodnik v vseh stro-kovno-tehničnih vprašanjih. Asortiment gostinskih storitev in * uslug mora biti obsežen: obsegati mora vse potrebne in primerne izdelke naše bogate kuhinje, nuditi mora dobro in raznovrstno »kapljico«, osvežilne pijače, tudi brezalkoholne, razna poživila in okrepčila; nikdar in nikjer ne smeta jedilni list in seznam*pijač postati šablona, kajti vsaka šablona slej-koprej zastari, z njo vred pa se ohlade tudi čustva in simpatije do gostinskega obrata. S tem pa ni rečeno, da smo proti specialitetam. ki jih iznaldljivi gostinci občasno servirajo svojim stalnim gostom. V asortiment gostinskih uslug pa ftsjemo poleg že naštetih storitev tudi še vse naprave, ki služijo gostom v razvedrilo. Pravilna stimulacija In nagrajevanje gostinskega osobja sta nadaljnji pogoj, ki naj zagotovi gostinstvu pošten in stalen kader. To ni lahka naloga, ker je prav v gostinstvu zaradi pomanjkanja ustreznih pravnih predpisov, različnih sistemov evidence in nezadostne kontrole vse polno možnosti za različne manipulacije. Zares obrati v veliki večini še niso dokopali do tiste višine kot drugje in da daleč zaostajajo za dejanskimi potrebami. Ugotovitve, ki jih v naslednjem navajam, niso originalno moje, kakor tudi ne, da bi jih smeli pavšalno nanašati na vse naše gostinske obrate, ker vemo, da so nekateri kolektivi in posamezniki storili že precej za ureditev svojih obratov in zanje torej te ugotovitve ne veljajo. Navajamo jih pa vendarle, ker so zapažanje potujočega človeka in zato karakteristične. Gostilne v revirjih? Da, večinoma same starejše stavbe, praznega izgleda, temu primerna Je tudi njih okolica, njihove fasade, dostop in notranja ureditev prostorov. Vse je nekam temačno, kar vzbuja videz zapuščenosti. Pleskarija dolgočasna, nikjer nobene slike, nobenega življenja, večna brezbarvnost. Poglej samo tla; črna so kot premogov prah, kot cesta, kot dim, ki se vije iz tovarniških dimnikov. Mislim, da so tudi gostinci v teh obratih podlegli temu pogubnemu vplivu — in glej tudi vino, ki ti ga natočijo: ali ne dobiva nekakšno zamolklo barvo? Ali delovni človek, ki dobršen del življenja prebije v Somraku, res ni vreden, da vsaj po končanem delu ne občuti vedrine, živih barv in dnevne topline? Pa ml odgovori eden ali drug znanec, ki mu potožim glede vse te občutene monotonosti: »Beži no, ne fantaziraj! Tega ti nikoli ne boš doumel. Vedi, da Je pri nas že od nekdaj tako, tega ni mogoče spremeniti. Naši ljudje so tega navajeni in težko, da bi Jih kdo s kakšnimi novotarijami zadovoljil. Ne skušaj jim nasilno spremeniti načina življenja!. — Umolknem; spomin pa mi zaide v tiste čase. ko sta po teh dolinah gospodarila beda in pomanjkanje, v čase, ko Je ta Izkoriščani človek nagubanega čela 1 preganjal skrbi in žalost prav v teh gostinskih prostorih — v tistih petkovih dneh .. To stanje naj bi bil spomin na tiste dni, del tradicije, zaradi katere naj bi se naši ljudje zaprli pred pridobitvami, ki sta Jih prinesla čas in nova družbena stvarnost? Dragi znanec, ne verjamem ti! Tudi šport in flzkultura sta bila novotarija, pa sta vseeno revolucionarno razgibala revirsko mladino; kultumo-prosvetno delo zajema v svoje vrste staro in mlado; Trbovlje se razvijajo v najmočnelšl kulturni in gospodarski center Zasavja, vsepovsod rastejo iz tal mogočne industrijske naprave, mesto se modernizira in skozenj bo vsak čas stekla v svet nova, široka cesta. Ob tej cesti pa, praviš, naj na vsakih sto korakov sameva siva, zapuščena, podeželska gostilnica in kaže svoje siromaštvo?! Ne, dragi moj, tega tl pa res ne verjamem! Pohiteli bomo, da nadoknadimo zamujeni čas. Spremenili bomo obraz in vsebino našega gostinstva. Prenovljeni in obeljeni te bodo gostinski obrati že na daleč veselo pozdravljali. Gostilne, katerih mnoge danes ne moremo drugače imenovati kot »nallval-nice«, bodo postale prostori udobja in zadovoljstva. V njih boš hitro, brez vsakega 'pregovarjanja postrežen z najboljšimi pijačami, dobil pa boš tudi raznovrstna topla jedila, po jedilnem listu seveda. Sedel boš za lepo pogrnjeno mizo, okrašeno s cvetlicami; uporabljal boš servieto, Jedel z nerjavečim jedilnim orodjem s porcelanastih krožnikov. Stregla tl bo prijazna natakarica, skrbno počesana, z belim predpasnikom na temni obleki. Ko boš končal z jedjo, boš lahko mirne duše segel po zobotrebcu, saj ga boš imel pred seboj na mizi. Medtem ko ti bodo servirali še črno kavo, boš lahko prebiral dnevne časnike, poslušal radio in v miru kadil. Stoj, »čika« pa ne boš odvrgel na tla, glej, kako lepo čista sol Mimogrede si se tudi sam nekoliko prevzgojil. Računali ti bodo samo toliko, kolikor si zares potrošil, in ko se boš poslovil, ti bodo že pomagali obleči površnik, se ti zahvalili za obisk, ti odprli vrata, voščili srečno popoldne in na svidenje. Zravnan boš stopil v beli dan, poln zavesti, da si človek med ljudmi. Pa tudi sicer boš z gostinstvom zadovoljen. Lep senčnat vrt tl bo ob vročih dneh prijetno zatočišče, kjer se boš po mili volji nakegljal ali nabalincal; hladno pivo — pomisli, naravnost z ledu — te bo reševalo silne žeje, ko boš svojemu sosedu pri mizi lovil pagata, ali pa soigralca zapletal v matne mreže. V kolikor seveda ne boš zadržan, boš na večer povabil svojo ženo v lepo, novo kavarno, ki jo bo treba predvideti v eni izmed bodočih večjih zgradb. Z vinom ti tam ne bomo postregli, saj zato bodo gostilne, pač pa boš za svoje spremstvo naročil liker, kavo, slaščice ali kaj podobnega. V domačih in tujih ilustracijah boš našel marsikaj zanimivega, mali orkester pa tl bo posredoval glasben užitek. Ne bodi v skrbeh, da bi moral ob nedeljskih popoldnevih prenašati dolgočasje mesta. Na katero koli stran se boš odločil, povsod te bo po lepem družinskem sprehodu pričakala prava, domača, kmečka gostilna, kjer si boš lahko izdatno privezal dušo. Nikar se ne boj, da bodo otroci sitnarili okrog tebe in te silili k čimprejšnjemu povratku! Daljnovidni gostilničar je računal tudi na to, zato pa je pokosil travo, pripravil lične otroške mizice, gugalnico in še marsikaj, samo zato, da lahko nemoteno gledaš zdaj v lepo okolico, zdaj v kozarček dobre domače kapljice ... Vse to in še marsikaj bo mogoče urediti, dostikrat ob prav majhnih stroških; treba bo le mnogo dobre volje, pametnih načrtov ln vzpodbudne iniciative. Kje *r in kadar bo nujno, bo treba najti tudi primerna denarna in materialna sredstva. Kdo Je torej poklican, da sodeluje pri tem odgovornem, a pomembnem načrtu? V prvi vrsti prav gotovo tisti, ki ima na razvoju gostinstva svoj neposredni Interes, to so tisti, ki so nosilci in izvrševalci našega gostinstva: državna gostinska podjetja, gostinstvo družbenih organizacij, zakupniki in privatniki. Prav sedaj ob prehodu v novo leto, ki naj pomeni za gostinstvo našega okraja odločen korak v absolutno izboljšanje, Je treba postaviti soliden načrt, poiskati sredstva in začeti z delom. Ob pomoči okrajne gostinske zbornice, ki bo podjetjem nudila vsestransko strokovno pomoč, široko zasnovana Iniciativa naših gostincev ne more propasti. Mislim, da ne bom pogrešil, če bom naprtil velik del bremena za Izvršitev prepotrebnih del ljudskim odborom naših mestnih ln podeželskih občin, kjer naj bi se v ta namen postavile posebne komisije, ki naj bi v svojih proračunih predvidele vsaj delno kritje nameravanih investicij. končno mislim, da Je za sodelovanje v tej akciji poklican sleherni član naše delovne skupnosti, vsaj s predlogi in nasveti, kajti le s skupnimi napori ln z združenimi močmi nam bo uspelo, da člmpreje uredimo gostinstvo — naš veliki problem. J. K. Med člani delovnega kolektiva OLIL je preoej starih partizanov in aktivistov OF. ki so med najbolj marljivimi sodelavci v množičnih organizacijah OF. Prav ti so se izkazali za posebno pomoč pri organizaciji nedavnega partizanskega tedna ZN v Litiji in ob obisku borcev II. grupe odredov. Pohvalno omenjamo, da je Slan OUL tov. Lamberger z Grbina izdeilal za to priliko natančen posnetek škatle, kakor jo je izdelal v času NOV za minerje Zasavskega odreda, ki so v tako šolsko škatlo vtaknili močan eksploziv in po poslali v darilnem paketu nemški orožniški posadki na Vačah. Uspeh tega darila je bil povsem posrečen, sad je porušil nemško postojanko na Vačah in nekaj dni kasneje so »e Nemci z Vač umaknili... Ta dogodek je vsekakor omembe vreden spominek delovnega kolektiva sedanjega OLIL. Praznovanje Novoletne jelke v Zasavju Novoletna jelka je od leta do leta večji in prisrčnejši praznik naše mladine. Za izvedbo novoletne jelke so v posameznih krajih osnovali posebne pripravljalne odbore, ki so oskrbeli program in zbrali tudi denarna sredstva za obdarovanje pionirjev. V večjih krajih so imeli celo po več proslav novoletne jelke, ker je število otrok preveliko za eno samo prireditev. Odbor za prireditev novoletne jelke v Litiji je porazdelil obdarovance v več skupin; najprej so povabili na prireditev najmlajše iz predšolske dobe, nato pa učence osnovne šole in posebej pa dijake litijski nižje gimnazije. Malim gostom so priredili program. Pohvalno omenjamo, da so delovni kolektivi radi in z zadovoljivimi zneski podprli akcijo novoletne jelke. Zlasti se je izkazal delovni kolektiv litijske predilnice, ki je pripomogel s svojimi prispevki tudi tistim krajem, od koder hodijo na delo člani delovnega kolektiva. Pionirji iz Jevnice so izrekli darežljivemu vodstvu litijske predilnice prisrčno zahvalo. Kakor nam poročajo iz raznih krajev litijske okolice, so potekala praznovanja novoletne jelke v veselem razpoloženju. Tako postaja ta prireditev ob sodelovanju množičnih organizacij, sindikalnih kolektivov in podpori ljudske oblasti resničen praznik naše mladine. Razvitje pionirskega prapora v Veliki Kostrevnici Velika Kostrevnica pri Litiji je slavila ob letošnji novoletni jelki pomemben praznik, ki bo ostal mladini za zmeraj v spominu. Na šoli deluje pionirski odred Simona Gregorčiča. Na pobudo šolskega upravitelja tov. Pfundnerja so oskrbeli člani delovnega kolektiva šmarske tovarne usnja svileno zastavo ter so jo ob praznovanju novoletne jelke podarili kostrevniškim pionirjem. Na novega leta dan je prišlo v Veliko Kostrevnico precej članov šmarskih usnjarjev in drugih gostov, ki so prisostvovali kulturnoprosvetnemu sporedu, ki so ga navežbali mladi kostrevniški pionirji. Slovesen pa je bil trenutek, ko je član usnjarskega kolektiva izročil kostrevniškim pionirjem novo zastavo. Pisatelj Etbin Kristan bo predaval v Zasavju Slovenski pisatelj Etbin Kristan, ki je med obema vojnama preživel večino let v ZDA, je bil v decembru na proslavi II. grup« odredov tudi v Litiji. Ob tej priliki je sprejel povabilo litijske Ljudske univerze, da bo v letošnji zimski sezoni predaval tudi v Litiji. Pisatelj Kristan bo istočasno predaval tudi na Ljudski univerzi v Zagorju. Trenutno je pisatelj Kristan zaposlen z delom na svoji drami »Gospodar«, ki jo pripravlja ljubljansko Mestno gledališče. Prespali so desetletje V Litijo je dospela dopisnica iz Hamburga v Nemčiji, ki dokazuje, da so ljudje na svetu, ki so prespali zadnje desetletje. Dopisnica je naslovljena na nekega Antona Relschla, ki ga seveda v Litiji nihče ne pozna. (Če pa bi kdo le vedel kaj o njem, naj o tem obvesti uredništvo Zasavskega vestnika). Na naslovni strani dopisnice je naslednja krajevna oznaka: »Littai-Oberkrain — Oesterreich.« Dopisnico je pisal C. Regenhardt K. G. Hamburg L. Balliindamm 26 in na- proša naslovljenca, naj bi sodeloval zopet pri sestavi novega Regenhardtove-ga koledarja. Radovedni smo, kako naj Regen-hardtov gospodarski koledar objavlja točne in zanimive podatke, če še v letu 1953 ne ve, da ne obstaja kraj »Littai« in to celo na Gorenjskem, kar je še najbolj žalostno in idiotsko — celo v Avstriji. Imenovano informativno podjetje si je pač ustvarilo lavoriko za svoje neznanje. Smrt dveh kremenitih mož V Zgornjem Logu pri Litiji je umrl Edvard Kres, nekdanji železničar, ki pa je bil zaradi železničarske stavke in dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani odpuščen iz službe. Bil je eden izmed najstarejših članov Partije v Litiji. Pokopali so ga ob številni udeležbi na litijskem pokopališču. O Kresu kot revolucionarju piše nedavno izišla knjiga »Zasavje v plamenih v NOV«. V Šmartnem pri Litiji pa je umrl čebelar in član »Zvona« Martin Adamič. Oba pokojnika bomo ohranili v prijateljskem spominu. Silvestrovanje v Loki Ločani so se poslovili od starega leta v Domu prosvete. Spored je bil pisan. Mnogi so poskusili srečo pri srečolovu in zadeli lepe dobitke. Mladina se je vrtela pod umetnimi snežinkami. Člani KUD so si voščili Novo leto z medsebojnim obdarovanjem z žrebanjem, ki ga je izvršil dedek Mrak s primernim nagovorom na posameznike. S prizorom o polnoči so se poslovili od starega leta in si želeli mnogo uspehov v letu 1953. Ves čas je igral poznani kvartet iz Sevnice, s katerim so bili plesalci zadovoljni. — Dobiček prireditve je namenjen za popravo prosvetne dvorane in izpopolnitev inventarja. Primorci in Primorhe! Vsi, ki živite Izven rodnega kraja, naročite se na tedenski list »Primorske novice« (prej »Nova Gorica«) ki vas vsak teden na šestih straneh seznanja z gospodarskimi in političnimi dogodki na Primorskem, kmetijskimi vprašanji in nasveti, kulturnimi in fiz-kultumimi dogodki, vestmi iz vseh krajev Primorske. Prinaša kratek tedenski komentar dogodkov v svetu, vesti iz širše naše domovine in iz življenja med brati onstran krivične meje. Zanimivosti, humor in vsem priljubljen Prepih, pravljice in uganke za pionirje, križanke in dva podlistka. Vsi naročniki, ki niso v zaostanku z naročnino, so nezgodno zavarovani: za primer smrti 10.000 din za popolno invalidnost 20.000 din Letna naročnina znaša samo 300 din, če naročite list za svojce v inozemstvu pa 600 din. Vsi novi in stari naročniki, ki poravnajo naročnino za leto 1953 do 20. januarja, bodo deležni žrebanja, na katerem bo izžrebanih 17 nagrad v znesku 30.000 din. Ne odlašajte z naročilom. Da boste list prejeli že prihodnji teden, se naročite z navadno dopisnico na Upravo lista »Primorskih novic«, sedež Nova Gorica — Upravna zgradba. Tekoči račun pri Narodni banki v Novi Gorici štev. 655-90322-0. EARL BIGGERS: S k riv n ost 28 ef ID UR »Sprejmite moje čestitke,« Je vzkliknil Irk in z zavistjo gledal gospodično Morrow. »Ali vam nisem že zjutraj rekla, da je opa Tapper Bi or* k nevarna lažnlvka? I a udar nisem upala, da bom Imela potrebne kaze tako hitro v rokah.« »Ali boste sedaj tudi njo ponovno zasll- »Ccmn neki? Ona nam bi nafitela samo vo vrsto laži! Poglavitno Je. da vemo, da bila O race Upe njena prijateljica. Ona bo tudi morda pisala. Treba bo govoriti upravo poftte In urediti potrebno, da bo l vsa pošta gospe Tapper-Brook najprej ozl mojo pisarno.« »Odličen domislek,« Je pritrdil Chan. »Vi * polni zdrave pameti. Aki pa bi smel deti, kaj sedaj počenja naš ljubi prija-Ij Flaimery?« »Nadzornik se Je nenadoma začel zam-iti za gospodično Llllo Uaar. Pozval Jo Je popoldne ob petih v svojo pisarno na slišanje. Jaz ne bom mogel biti zraven 1 tem zasliševanju, toda če bi bil na šem mestu, bi spotoma skočil gledat, ka-i vsa stvar poteka.« »Ne pričakujem, da me bo Flannery spre-z dobrodošlico, toda poslušala bom vas svet ln prišla bom v njegovo pisarno ta-slučajno.« . . Morrovv se Je obrnila v Barryju Kirku. »Upam, da vaša babica ne bo prehuda me, da sem Jo tako zasliševala.« »Kajpak še! Bili ste naravnost sijajni! epričan sem, da je sedaj navdušena za s. Bral sem to lz njenih oči v trenutku, i ne Je poslavljala od nas.« »Za svojo osebo tega ne bi rekla,« Je ipomntla mladenka. »Niste Je dobro pogledali in zato ste se lotili. Natančneje morate opazovati ljudi. m v vaši okolici: opazili boste pri n Jih mnogo več znakov občudovanja, kakor pa »t Jih morete misliti.« »Res? Nimam časa za to. To delo prepuščam dekletom starejših rodov. Mene za enkrat zanima to, da bi naSla Grace Line na račun nadzornika Flanneryja. Nekdo bo moral dokončati to delo, da bo on potem odnesel zmagoslavni venec.« »Dobro, pa bodite vi tista, ki mu boste pomagali, če že sami tako bočctel Upam, da vas bom kmalu videl,« Je dodal Kirk ln Ji odprl vrata, da bi odšla. okrog pol petih popoldne Jc Charllo Chan odšel do pravosodne palače ln stopil v FlanneryJevo pisarno. Nadzornika Je naSel v odličnem razpoloženju. .Kako vam gre, gospod tovarlt? Kaj Je novega?« »Pri meni vse po starem,« Je rekel Chan. .Ne gre vam tako hitro od rok, kakor ste upali? Naj vam bo to za dober nauk. Vsaka žaba mora ostati v svoji mlakuii. VI imate lahko velike uspehe na takšni vasi, kakor Je Honolulu, tukaj pa prav gotovo čutite, kako izgubljate tla pod seboj.« »Prav Imate!« Je pritrdil Chan. »V trenutkih, ki so polni razočaranj, mislim na vas, ker vem, da me ne boste pustili utoniti. Zakaj ste tako radostni?« »Dosegel sem velik uspeh. Prišel sem na odlično misel ln sem dal majhen oglas v časopisje, da bi dobil tiste žametne copate.« »Ah, da! Nadzornik Duff ln Jaz sva pričakovala, da boste sprejeli ta predlog,« je zaničljivo pripomnil Chan. »Pojdite no! Meni vendar gospod Duff ne bo ukazoval. To sem mislil storiti Že pred več dnevi, pa sem pozabil, Duff me Je samo spomnil na to. Torej dal sem zelo privlačen oglas v časnike In .. m »Je šlo po sreči?« »Pa še kakoh Flannery Je pobral s tal zavoj, zavit v umazan časopis. Snel Je vrvico, ki Je bila že razvezana In odprl zavoj. Pred Chanovl-mi očmi so se pojavile copate lz rdečega žameta, copate lz kitajskega poslaništva v Londonu, tiste copate, ki so Jih našli tedaj na nogah umorjenega Hllarlja Gotha pred sedemnajstimi leti. Tisto copate, v katerih Je sir Frederlk odšel iz svoje sobe onega večera, ko Jc bil ubit./ »To se Imenuje sreča!« Je vzkliknil Chan. »Ali ne? Neki vojak mi Jih Je prinesel pred dobro uro. Preteklo sredo Je z ladjo plul proti Oaklandu v družbi svoje prijateljice in Je našel ta zavoj na ladijski klopi. I Ker ga nihče ni Iskal, ga Jc pridržal zase. Pravzaprav bi ga moral Izročiti uradnikom ladjarske družbe, toda tega ni storil. Dejal sem mu, da mu zaradi tega ne bom delal sitnosti. Celo pet dolarjev sem mu dal ln mož Jih Je prav rad vzel.« Chan Je gledal rdeče copate, v katerih so bili uvezeni kitajski stavki, ki so želeli srečo In dolgo življenje. Razmišljal Je o tem, kako te copate niso prinesle ne sreče ne dolgega življenja niti Hllartju Gothu niti siru Brederlku Bruceu. »A11 se vam Je posrečilo Izvedeti še kaj drugega?« »Priznam vam, da smo še daleč od cilja,« Jo odgovoril Flannery. »Pa vendar napredujemo. Preteklo sredo, dan po umoru, Je 1 nekdo pustil te copate na ladji, ki vozi proti ' Oaklandu, stavim, da Jih nt pozabil, temveč Jih Jc nalašč pustil v namenu, da bi se Jih čimprej znebil.« I »Ali so bile zavite v Isti paplr7« | »Da. To Je časnik od srede zvečer. Prva i izdaja tega lista Izide okrog desetih dopoldne.« | Chan Je razprostrl časnik ln gs začel 1 motriti. »VI ste seveda pozorno pregledali ta časnik? »Hm... nisem Imel časa,« je odgovoril Flannery. »Na prvi pogled ni na njem nič posebnega. Izvzemšl... glejte tukaj, na belem robu prve strani... ali vidite nekaj Številk, napisanih s svinčnikom? Na tem mestu Je košček papirja odtrgan.« Flannery Je pristopil, Chan pa mu Je pokazal napisane številke: 7* +23 - 1BJ. »Sto tri,« Je prebral Flannery. »To Je napačno. 79 ln 23 ni 103.« »To bi pomenilo, da moramo Iskati nekega slabega računarja,« Je odgovoril Chan. »Ako nimate nič proti temu, si bom prepisal te številke.« »Kar prepišite sl Jih! Pustite svojim velikim možganom, da se bavljo s temi številkami. Nikar pa ne pozabite, da sem bil jaz tisti, ki Je našel copate.« »In časnik,« je dostavil Chan. »To Je naj-večjl uspeh, ki ste ga danes dosegli.« Tedaj so se odprla vrata In vstopil Je nekdo v uniformi. »Tista gospa Je prišla, gospod nadzornik,« Je povedal. »Z njo je tudi neki moški. Ali naj ju pripeljem?« »Seveda,« Je rekel Flannery. »To Je gospodična Lllla Baar,« Je pojasnil Chanu. »Kolikor bolj sc bavlm z njo, toliko bolj se ml zdi sumljiva. Pozval sem Jo na ponovno zaslišanje. Ostanite tu, ako želite.« »Vaša ljubeznivost me spravlja s tira.« Lllla Baar Je razburjena ln zmedena vstopila v spremstvu Kirkovega tajnika Klnseya v pisarno. »VI ste me poklicali, gospod nadzornik?« »Dal Sedite! Kdo Je ta gospod?« »Gospod Kinsey ... moj prijatelj. Mislila sem, da vam ne bo v napoto ...« »Vaš zaročenec ali kaj drugega?« »Da ... mislim da ...« »Ali Je on tisti, zaradi katerega ste Jokali tedaj, ko ste odhajali Iz pisarne gospoda Kirka tisti večer, ko ste videli sira Frodcrlka?« »Da. gospod.« »Dobro. Drago ml Je, da sem se z njim seznanil in da morem ugotoviti, da me v tej stvari niste nalagali. Vendar se ml zdi vaše pripovedovanje navzlic temu sumljivo.« »Verujte ml, da sem vam povedala le golo resnico.« »Pnstlmo to sedaj! Danes vas bom povprašal nekaj po tistem dnevu, k« Je Ml dr Frederlk ubit. Ali ste tisti večer (Man v svoji pisarni?« »Da. sem, gospod. Toda morala sem oditi prej, preden se Je zločin dogodil.« »Od kod to veste?« »Ne bi mogla točno povedati. To Je le ugibanje.« »Pri meni ni nobenih ugibanj!« se Je odrezal Flannery. »Razlog Ima za misel, da Je odšla lz pisarne pred zločinom, ker ni slišala strela lz samokresa,« se Je vtaknil vmes Kintey. FIannery se Je obrnil k njemu: »Vas pa nisem nič vprašal.« Potem sc Je spet obrnil k dekletu: »Niste slišali strela?« »Nisem, gospod nadzornik.« »In niste videli nikogar na stopnicah, ko ste odhajali?« »že ... že ...« »Kaj pomeni ta že? Povejte!« »Rada bi popravila svojo prvotna Izpoved.« »Aha, na dan z besedo!« »Pripovedovala sem o tem gospodu Kln-seyu in ta mi ni pritrdil, da sem ...« »Zakaj ste me nalagali?« »Hotela sem se na vsak način Izogniti temu, da bi bila zapletena v škandal. Premišljala sem že ln sl predstavljala, kako stojim kot priča pred sodnim zborom ... In nisem mislila, da oi mogla ...« »Gospodična, to Je silno resna stvar. Ce bi hotel, vas bi lahko dal že zapreti...« »Oh! In če sedaj spremenim svojo izpoved? Ce povem resnico?« »Bomo videli. Torej tokrat nikar ne lažttel VI st* torej na stopnlcan nekoga videli?« •Da. Prav ko sem hotela oditi Iz pisarne, sem opazila, da sem pozabila dežnik In sem se zato vrnila v sobo. Ko pa sem prvikrat odprla vrata, sem opazila dva moška, ki sta stala pred vrati dvigala.« »Dva moška? Kakšna pa sta bila?« »Eden Je bil Kitajec.« Flannery Jc poskočil. »Kitajec! Pa menda vendar ni bil gospod Chan, ki sedi zdajle pred vami.« Chan se Je nasmehnil. »Oh ne, ni!« Je vzkliknila deklica. »Bil Je precej starejši. Govoril Je z nekim visokim, slokim gospodom, katerega sliko sem videla v časnikih.« »Aha! VI ste njegovo sliko videli v časopisju. Kako se piše?« »Polkovnik John Beatem ... raziskovalec, če se ne motim.« »Sedej ml Je Jasno. VI ste torej videli polkovnika, kako se Je na stopnicah pogovarjal s nekim Kitajcem malo prej, preden ov. iko iz- >a- ih. Ml, ah a6 ni- še* KOVOLLTM JELKA —. PRAZNIK NAJMLAJŠIH Tako lepo, kot so praznovali Novoletno jelko pretekle dni v naših revirskih krajih, je niso obhajali še nobeno leto. Vsi, ki so imeli opravka s pripravami za to otroško prireditev, so delali z veliko skrbno in vestnostjo. Mirno lahko trdimo, da bi iz številnih poročil, ki smo jih dobili o poteku Novoletne jelke, lahko napisali celo stran, vendar se bomo omejili samo na najvažnejše. Poudariti je treba, da je Novoletna jelka postala med otroci to, kar je bilo Prejšnja leta božično drevesce. Po vseh krajih so bili naši najmlajši obdarovani več parov nogavic, žepnih robcev in raznih dobrot. V bolnici so se zbrali poleg bolnikov predstavniki naših oblasti, zdravniki in osebje bolnice. Pevski zbor »Zarja« je zapel več pesmi. Primarij bolnice, dr. Virgil Krasnik, je imel ob zaključku leta lep nagovor na vse zbrane, prav tako je spregovoril nekaj besed predsednik Sveta za zdravstvo in soc. skrbstvo pri OLO Trbovlje, tov. Vencelj Miklavčič. Bil je lep večer, ki bo ostal vsem bolnikom in povabljencem v najlepšem spominu. Lepo Novoletno jelko so imeli nada- Naši čitatelji pišejo Občni zbor Rdečega križa v Loki Rdeči križ ▼ Laki je ob koncu leta. polagal obračun svojega deda. Pred občnim zborom je v imenu OO RK Trbovlje spregovoril tovariš učitelj. Predeči! je pomen te obče humanitarne ustanove, kjer je tudi omenil, da bo GO RK organiziral po vseh vaseh higienske tečaje, ki bodo našim de-, kletem dali mnogo potrebnega znanja iz < zdravstvenega področja. Poudaril je nada-! lje, da je glavni namen RK nuditi pomoč bližnjemu v sili. Apeliral je na navzoče, naj se veja te organisacije razraete v vse vasi in v vsako hišo občine Loke. Po opravljenih formalnostih je podal odbor društva svoja poročila. Iz njih je videti, da je bal odbor RK delaven, v kolikor so to prilike dopuščale. Bd'l bi seveda še bolj, Če bi bilo več smisla in razumevanja za to humanitarno ustanovo. Odbor je nudil največ pomoči prebivalcem partizanske vasi Okrogli«©, ki je v NOV največ trpela. Tajnica je med drugim omenila, da je omarica za prvo pomoč že skoraj pTazna in da jo bo treba napolniti. Omeniti je treba, da bi bilo delo te organizacije uspešnejše, če bi imela več denarnih virov. Občni zbor je izvolil nov upravni odbor z dosedanjo tajnico tov. Golobovo, ki že ves čas po osvoboditvi požrtvovalno opravlja zaupane ji posle. Kakor je biilo poudarjeno že na občnem zboru KUD, da si bodo množične organizacijo pri raznih akcijah in prireditvah medsebojno pomagale, tako je bila ta mivsel izrečena tudi na občnem zboru RK. V Loki bi bilo mogoče mnogo napraviti, če bi bila povezava med organizacijami tesnejša. To naj ne bi bij samo sklep, marveč naj se tudi dejansko izvede. Novi odbor si je zadal za letos naslednji delovni načrt: 1. zviša naj se Število članstva, tako da bo RK s 6vojo majhno članarino postal res množičen; 2. organiziral bo zdravstvena predavanja; 3. go jetike higienskega tečaja v Doki bodo imele oib zaključku tečaja kulturno prireditev v prid RK; 4. odbor bo imel redne seje ter bo pošiljal o svojem delu mesečna poročila. O naših cestah in hišnih številkah Dedek Mraz je prišel s svojim spremstvom bogato, tako da jim bo njihov praznik | lje v prostorih Mestnega trgovskega * ’ ’ ’ podjetja v Trbovljah, kjer so bili obda- rovani vsi otroci uslužbencev. Vsi so prejeli lepa darila. ostal za vedno v spominu in ga bodo Pričakovali z veseljem vsako leto. Preko deset prireditev v Trbovljah Po vseh šolah so imeli Novoletno jelko za naše učence, prav tako lepo prireditev so pripravili cicibanom v Otroškem vrtcu. Za predšolsko mladino so Priredili Novoletno jelko v okviru društev »Svoboda«, kjer so jim pripravili lepe igrice in nastope, dedek Mraz pa 3e obdaril vso zbrano mladino. Povsod So imeli lepo okrašene slavnostne prostore; veselje je bilo gledati male pionirčke, kako pogumno in lepo so deklamirali razne pesmice, po katerih jih je spraševal dedek Mraz. »Tako lepo kot letos, še ni bilo nobeno leto,« — so poudarjali starši, pa tudi otroci so bili zadovoljni, ko so se zbrali v dvorani cementarne v Trbovljah, kjer je priredila otrokom Novoletno jelko »Svoboda-Zasavje«. Z raznimi prispevki in pomočjo cementarne •le bilo obdarovano preko 300 predšolskih otrok z ličnimi darili. Otrokom so kar žareli obrazi od veselja. Dedek Mraz jih je spraševal kar vse od kraja; nekega dečka je dedek Mraz vprašal, ko je prišel na vrsto, zakaj ne mara zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Deček se je seveda silno ustrašil, odkod ve dedek Mraz za to njegovo napako. Obljubil je dedku Mrazu, da bo v bodoče zdravila redno jemal. Lepo je bilo v cementarni. Preko 45 nastopajočih pionirjev in pionirk je da-1° lep poudarek temu mladinskemu Večeru. Tako zadovoljnih otrok še nismo videli nikoli. Ni mogoče opisati ra-dosti in vzhičenja otrok, ki so se od zadovoljstva smejali, spet drugi pa od Veselja jokali. Nič manj lepo in prijetno ni bilo v Domu svobode v Zgornjih Trbovljah, v Delavskem domu in na Dobrni. Se-Veda je dedek Mraz obiskal vse šole. ®edek Mraz v trboveljski bolnišnici Kakor vsako leto, so bili na Silve-wov večer obdarovani vsi bolniki, ki se dravijo v trboveljski bolnici. Vsak nninik je dobil darilo, ki je obstajalo iz Tudi v Zagorju malčki niso bili razočarani S sodelovanjem vseh podjetij, OF in ostalih množičnih organizacij so tudi v Zagorju priredili lepo Novoletno jelko v Domu Partizana. Malčke je presenetila lutkovna igra »Rdeča kapica«, prav tako seveda lepa darila. Po vseh šolah na področju mestne občine Zagorje so bile lepe prireditve. Tudi gostinstvo mestne občine je imelo lepo Novoletno jelko v hotelu »Kum«, kjer so prejeli darila vsi otroci uslužbencev mestnega gostinstva. V Radečah in okolici so obdarili pceko 1500 otrok Letos so priredili lepo Novoletno jelko tudi "f Radečah, kjer so posamezni delovni kolektivi prispevali okrog 130 tisoč dinarjev. Prav dobro sta se pokazali Papirnica v Radečah in Industrija gradbenega materiala, ki sta darovali za ta otroški praznik po 30.000 din — trgovsko podjetje, klavnica, tovarna »Peta« in gostinstvo pa so prispevali po 10.000 din. Z zbranimi prispevki so obdarovali v Radečah, Jagnjenici, Zidanem mostu in Vrhovem preko 1500 otrok. Otroci so si lahko ogledali igro »Petrčkove poslednje sanje«, najmlajši pa so se veselili prizora z dedkom Mrazom, ki so ga spremljale divje živali. Dedek Mraz v Domu onemoglih Uslužbenke Doma onemoglih so z improviziranim nastopom razveselile svoje oskrbovance. Poskrbele so za kulturni miting z raznimi skeči in pevskimi točkami, kakor n. pr. »Rdeči sara-fan«, »Šaljivi brivec«, »Zidana marela« in podobno. Program je bil dobro podan. Uslužbenci so se pozabavali in pozabil) na svoje tegobe. Se bolj jih je razveselil dedek Mraz, ki je v šaljivi obliki in celo v verzih podal »karakteristiko« posameznikov, da so se nekateri prav od srca nasme- | V predaprilski Jugoslaviji baje iz ' strateških ozirov niso kaj prida oskrbovali cest, kaj šele, da bi jih modernizirali, vendar jih nikjer niso posipali s tako slabim gruščem, kot to ; delajo danes po Hrastniku in Dolu, a 1 tudi za Trbovlje se sliši, da je cesta proti železniški postaji obupno hlatna. In je bil baje na sestanku cestarjev j zavrnjen predlog, po katerem naj bi 1 češite nasipali že jeseni, češ da je ta postopek zastarel, kar so si cestarji razlagali tako, da je jesensko posipavanje morda slabo že samo zaradi tega, ker so to že v stari Jugoslaviji počenjali. Menijo, da je tistemu človeku cestarstvo tuje in da gotovo še ni nikoli pokukaj čez državno mejo vsaj v Avstrijo, če ne v Italijo, kajti če bi, bi morai pač opaziti krasno grajene, j urejevane in vzdrževane ceste. Vprašujejo se nadalje, če je ta človek že I 1 kdaj preračunaval, ali se izplača ves tisti cement, ki ga izpred cementarne ! že toliko let grabijo naravnost v potok, jx>mešati enkrat s peskom, pa zbe-tonirati vso tisto »Blatno vas«. Menijo, da bi s tistim odpadlim cementom zbe-tonirali že dobršen del cest — ne samo trboveljskih. Prav gotovo bi se tudi asfaltiranje izplačalo bolj kot pa posipanje s tisto ilovnato zemljo čez poletje ali pa vsaj ob suhem vremenu samo zato, da imajo kamioni in avtomobili vsaj kaj razmetavati. Morda obstaja bojazen, da bi cestarji dela ne imeli. >k»h poglavje zase. Ni primeren — pa konec besedi. Le kdo Ta grušč je spi< meren — pa kc ima prste vmes? Saj so se na Dolu že pritoževali, ali videti je, da brezuspešno. Pa omenimo še — ko smo že pri cestah — tole: drugod imajo pred na- selji napise na modrih deskah, da veš, kam si prišel. Celo betonske stebre so že letos postavljali. Pri nas tega napredka nd. Ali pa se izogibamo takim in podobnim izdatkom iz varčne previdnosti pred tretjo vojno, kajti le v vojnem času pač gledamo, da ni napisov in hišnih številk, kakor ni več rdečih tablic hišnih številk na Doln vse od leta 1941, ko so jih na ukaz v potok zmetali, da bi s tem sovražnika zmedli v orientiranju. Višek nemarnosti — ali pa še kar hujšega — je pa to, da z vednostjo okraja še vedno živimo v »Hitlerjevem najhu«, kajti na naših hišah so poleg belih hišnih številk na modrem ozadju prav tako beli napisi nemških vasi, kot n. pjr. tamkaj beremo: 16 Doli H rastni gg Doli Zmečite še te bedaste table v kanal, sicer bodo Nemci zahtevati »vrnitev nemške pokrajine«! — Sramota! Na Dolu so uvidevni: da se ponoči ne boš videl ogibati cestnega blata, so namestili žarnice ne ob cesti, marveč na pokopališču, kjer so lučke svetile pokojnim tudi že celo noč, morda na njihovih ponočnih avanturah ... Kdo vel — an. USPELO CEPLJENJE PROTI TUBERKULOZI V TRBOVELJSKEM OKRAJU V našem okraju smo imeti ▼ času od 8. septembra do 15. novembra m. 1. cepljenje proti tuberkulozi. Ta akcija je dobro uspela, saj je bil splošen odziv 91,36%, po posameznih občinah pa: Čemšenik 87,25%, Trojane 128,5% Mlin-še 106,66°/«, Zagorje 93,27°/«, Senožeti 90,4°/., Podkum 100,26“/., Polšnik 100“/«, Dole pri Litiji 93,35°/., Radeče 94,15°/., Loka pri Zidanem mostu 78,53°/., Dol pri Hrastniku 88,82°/., Hrastnik 91,66% in Trbovlje 88,14%. Da je bila organizacija vzorno izvedena, se moramo predvsem zahvaliti načelniku Sveta za ljudsko zdravstvo in soc. politiko pri OLO Trbovlje, ki se je z vso vnemo posvetil pripravam za to akcijo in je spočetka sam spremljal ekipo, prav tako gre zasluga za to ostalim okrajnim in občinskim funkcionarjem, ki so poskrbeli za tolikšen odziv. Enako je treba izreči priznanje še okrajnemu zdravniku dr. Ludovšku Krambergerju in ostalim zdravnikom v okraju, ki so s simpatijami sprejeti dolžnosti organiziranja in propagande za to akcijo. Besežiranje je potekalo po določenem načrtu. Od skupnega števila 20.409 ob veza n cev je bilo cepljeno 18.372 ljudi ali 91,36%. Pozitivnih primerov je bilo 7870 ali 45,45%, negativnih in besežirandh pa 9444 ali 54,55%. Od cepljenja je izostalo 1058 oseb ali 5,57%. Po opravljeni akciji je bilo ugotovljeno, da smo imeti med mladinci od 15 do 25 let starosti že negativnih in besežiranih 1754, t j. 35%, ki niso še prišli v dotik s tuberkuloznim bacilom. Akcije se je med drugim udeležilo 595 otrok, ki so bili rojeni in cepljeni v trboveljski bolnišnici. Od teh je balo le 105 otrok s pozitivno reakcijo po dvakratni tuberkulinski probi, t. j. 19,5%. Pripomniti moramo, da je bil odziv v hribovskih občinah stoodstoten, medtem ko je bil v centrih precej slabši. Očitno je, da se prebivalstvo v naših industrijskih središčih premalo zanima za borbo proti tuberkulozi, ki je najbolj zahrbtna sovražnica naše mladine. B. Š. Ameriškifiim ZMAGA NAD TEMO KINO TRBOVLJE (Delavski dom) bo predvajal prihodnje dni, od petka do ponedeljka, amer. film »Zmaga nad temo«, naslednji teden, od torka do četrtka pa francoski film »Divji deček« K temu filmu je mladini do 16. leta vstop strogo prepovedan. KINO »SVOBODA« V TRBOVLJAH II. ima od sobote do ponedeljka, od 10. do 12. januarja na sporedu ameriški film »Key Largo« Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov. Na ta film, redek v Hollywo«xlu. so ustvarjalci lahko ponosni: poleg »Najlepših let našega življenja*, s katerim ga druži podobnost u»ode glavnega junaka, je to verjetno najboljše delo o posledicah vojne v življenju in dušah ljudi. Težka snov. zgodba' o slepem vojaku im njegovem boju za vrnitev v normalno življenje, se odigrava na ozadju tihega poguma, upanja in ljubezni vojaka do razumevajočega dekleta. Nosilec glavne vloge Arthur Kemnedy podaja čustveno razburljiv portret človeka, ki stoji pred življenjem v tenu Eanjen v Severni Afriki se vrne med ljudi zagrenjen. končno pa na jde upan je in pogum za koristno in vedro življenje. To upanje in pogum mu daje Peggy Dow, ki se zaljubi vanj ne iz pomilovanja, temveč Iz iskrenega, občutenega občudovanja; nični prizori s Kemne-dyjem, igrani nežno in z razumevanjem, sodijo med najlepče trenutke filma. Marku Robsonu, mlademu režiserju, ki je pred »Zmago* ustvaril »Šampiona« in »Dom junakov«, dva filma, ki prav tako izstopata iz pisane poplave vsakdanje ameriške produkcije, lahko k njegovemu dedu le čestitamo. Film bo na sporedu v trboveljskem kinu v prihodnjih dneh. jali. Na vrsto so prišli s karakteristiko tudi uslužbenci in upravnica Doma. Tem je dedek Mraz razdelil posebna darila. Po tem sporedu je sledila pogostitev oskrbovancev. Tako so šli naši onemogli Novemu letu veselo nasproti. 0