252. številka.
Trst, v petek 1<». «leeetnl>ra 1898.
Tečaj XXIII.
„Edtao«t"
izhaja dr »k rat nm dan. ntnin nedelj in prMnikov, zjutraj in zve«Vr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina laaffa : Ob« izdan ji na leto . . . gld. 21 — Za »amo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine še uprava
-4-
Na drobno se prodajajo v Trstu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 uvč.; ponedeljake zjutranje Številke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
Oglati
»e računajo po vratali v petitu. Za več-krittno naročilo » primernim popiiMtnm. Poslana, osmrtnice in javne zalival«, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
' Vai dopisi na j se poSiljajo tiredalStvii. Nefrankovani dopisi se tie sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ttpruviiiStv«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. -"ISl^Kt"-:
^^^pravniAtvtt In Hprejeiiianje Inscralot Telefon *tv. S70.	4 r»VČ. .	V ediaoati J« moč j ^s^v^'
(Večerno izdanje.)
ulici Moliti piccolo Stv. 3, II. nadstr.
Iadajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konBorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
D It naj 15. (Zbornica poslancev). Justični minister pl. K uhor je odgovoril na več interpala-oij. Med tem je nastal hrup, ker je poslanec \V o 1 f kazal edrio zaplenjeno številko lista »Ostdeutseho Rundschau« in kričal: »Ta konfiskacija je lo-povstvo!«
Ministerski predsednik grof Thunje hotel, da se odgovori na interpelacije, katere je imel v rokah, priložijo stenografičnemu zapisniku, no da hi se prej pročitali. Poslanci dr. G r o s s, dr. Hof-mann-Wellenhof, Zeller in H i o 1 o h I a v e k »o protestirali proti tej zahtevi ministerskega predsednika, rekši, da ministerski predsednik ni člen zbornice in torej nima pravice zahtevati, naj pride kaj v stenografični zapisnik. Potem, ko je še govoril poslanec Wolf, je predsednik izjavil, da odgovorov ministerskega predsednika na interpelacije ne sprejme v zapisnik, dokler ne bodo pre-čitani v zbornici. Na to je predsednik poklical Wolfa na red in rekel, da je isti ponižal čast zbornice.
Na to je sklenila zbornica preiti v podrobno razpravo o zakonu za uslužbence, na kar je bila pretrgana seja.
Posl. dr. Kraraaf je rekel, dnje zbornici dolžnost, da v očigled zadnji čas toliko perečemu vprašanju o kartclih v trgovini z železom, zahteva reform o karte lov, istotako bi morala vlada poseči vmes radi carine na železo in je predlagal, naj bo vse dotične predloge izroče socijalnopolitičnemu odseku. Predlog se je vsprejel.
Poslanec Sohon erer je predlagal, naj bode prihodnja seja jutri in sicer z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o uslužbencih. Predlog seje odklonil, prihodnja seja sejo določila za torek, dne 20. t. m.
Poslanec C o roni ni je interpeliral radi odprave mestnih mitnic v Gorici. — Na to so jo zaključila seja.
PODLISTEK.	i«
BARON IVICA
Spisal A. ŠENOA.
Poslovenil Vefieslavov.
»Samo, da tebi ta ženitba ne bode sila, mene ni treba siliti!« Tako je rekla jasno in glasno, zatem nagnila glavo in mi dala roko. Roka se je silno tresla. In spustila je drugo roko na mizo, in spustila glavo na roko, ter jokala se, jokala, da me je bolelo srce, a jaz, držfe njeno roko, sem stal kakor kamen.
»Pa se nisi postila na Andrejevo?«
»In kako sem se postila«, je dvignilo deklfc glavo in se nasmejalo skozi solze, »pa pogodi, koga sem videla v snu ?«
»Mene ?«
Jagiea je pokimala z glavo, dala mi drugo roko in me gledala pobožno, kakor se gleda svetnike v cerkvi.
Sprovel sem jo pozneje domov.
»Sta-li preštela hruške?« je vprašal naju Vukovid.
»Pa kdo bi jih preštel«, nasmejal sem se jaz. Jaga se je nekako skrivala od sramežljivosti, a
Dunaj 15. (Gospodska zbornica.) Predsednik je naznanil zahvalo cesarjevo za izraženo udanost gospodske zbornice povodom petdesetletnico in je predložil sklope zbornice poslancev, tičoče so zakona o lokalnih železnicah.
Zbornica je sprejela zakonski načrt glede varstva spomenikov in zakon o uravnavi Dunava na Nižoavstrijskem ter je volila odhor, obstoječi iz 15 členov, ki so naj posvetuje o zakonu o lokalnih železnicah. Prihodnja seja bode v torek, '20. t. m. z dnevnim rodom; zakon o lokalnih železnicah.
It ll d i lil pest it 15. Drugi podpredsednik zbornice poslancev, Kardos, je podal svojo ostavki«.
Radi laških dopisov slovenskim občinam.
Poslanci S p i n č i d, L a g i n j a in tovariši so bili dno 18. oktobra t. 1. predložili interpolacijo, v kateri so tožili, da e. kr. namestništvo v Trstu tudi čisto slovenskim občinam v Istri pošilja le italijanske razglase.
Na to interpelacijo je odgovoril ministerski predsednik grof Thun kakor voditelj ministerstva za notranjo stvari nastopno:
Stavbeni oddelek na namestništvu v Trstu je radi dobave gramoza (grušča) za državne ceste za dobo I8(,M>—1901. sestavil potrebna razglasila o lioitaciji in se jo v tem, kar se dostaje oblike in jezika razglasil in tiskovin, ravnal po tem, kakor je bilo v navadi v prejšnjih letih.
Po običaju se je napis licitacije sam objavil v uradnem listu »Osservatore triestiuo« od 3. oktobra t. I. in sicer v nemškem, italijanskem, slovenskem iti hrvatskem jeziku; razglasila pa, namenjena za javno obveščenjc (■» Avviso d' asta«), katerim sta bila pridojana skupni pregled in obrazec za ponudbo, so se p o p o moti res izdala le v italijanskem jeziku.
Povodom dotičnih povprašanj, ki so jih gg. interpelantje že popred stavili do mene, sem že z
stara Vukovidka se je smejala ter gladila z roko predpasnik.
Stari so se dogovorili, da po sv. Treh Kraljih bode svatba. Meni je bilo težko čakati toliko časa, a tudi moji mladi. Človeku je prav tako pri duši, kakor da so pripravlja na pot. Voz nprežen pred vratini, pa od čebrnanja iti odpravljanja ne moreš priti na voz. Nu, ko ni bilo drugače, potrpela sva in štela dneve do Vseh Svetih, do Božiča, do novega lota. Zahajal som dakako često v Črnomeree, a nikoli praznorok. Sedaj nosi Jagi kolač, sedaj najlepše jabolko, sedaj svilen trak. Jeliea je rila kakor krt po vrtu, da vidi, kje je kako rudeče, debelo jabolko, kje-li sladka hruška, ter tne vlekla pod drevo rekši: »Na, poglej ! Lepa jabolka. Odtrgaj jih, nosi Jagici.« Niko je jemal iz čebelnjaka modu, pa daj Jagi. Mati je pripravljala vse, kar treba, a oče se jo že pogodil s Kranjcem iz Pre-križja, da nam iztesa lepo sobico.
»Naj bosta sama«, je rekel starec, »imela hodeta si kaj pripovedovati«. Srečen sem bil tedaj, presrečen. Moj Bog! Bilo mi je, kakor da gledam v bodoče dneve kakor v čisto, jasno vodico, kateri vidiš do dna; duša ini je bila vedra in mirna, a povsod, povsod, za vsakim hrastom, za vsakim
naredbo od '2\K septembra t. I. st, (W»Kl?/M. I. naložil namestniku, naj ukrene primerno, da se hode v bodoče izdatno izogibalo vsaki opravičeni pritožbi glede rabe hrvatskega, oziroma slovenskega jezika, in da so je zlasti ob vseli okolnostih držati načela, po katerem morajo o h las t i z notorično hrvatskimi in slovenskimi strankami in občina m i o h č e v a t i v h r v a t s k e m a I i slovenskem j e z f k u.
Svojo naredbo od 5. novembra t. 1. štev. 8372/M. I. sem dal vnovič nalog, tla so je strogo držati navodil, ki sem jili bil izdal upravnim oblastim v tem pogledu.
Ker jo namestnik od tedaj že izdal primerne odredbe v tem zmislu in jo pričakovati, da se ne ponove dogodki, slični onemu navedenemu od gospodov interpelantov, nimam povoda, da bi izdal kako posebno nadaljno odredbo radi dogodka, o katerem jo govor sedaj.
0 beneških Slovencih.
(Dopis v 3. stev. „SlovuiiHkega pregledu").
Kakor navadno se je v naših šolali koncem vinotoka začelo poučevanje, namreč, jasneje povedano, v laških šolah, kajti nii, Slovenci nimamo svojih šol. Navadne ljudske šole za oba spola, čisto nezadostno osnovane, e jedno, navadno žensko učno šolo — to je vso naše kulturno bogatsvo. Te šole obiskujejo učenci in učenke tri leta ; Sesa se naudi v tej dobi, lahko spoznamo, zlasti če pomislimo, da učenčki, ki ne umejo čisto nič laški, ne slišijo od učiteljice niti besedice slovenske. Šolski nadzornik, ki biva v Čedadu (Cividale), roti in grozi na vse načine, da bi so posvečeni šolski dom ne oskrunil z slovenščino. To je njegova edina skrb, za drugo so ne briga.
Jedino v Šempetru (sv. Peter) je petrazredna ljudska šola; v drugih slovenskih krajih je iščeš zaman — a je to prav za prav najbolj pametno, saj osnova šol itak ni za nič. Vsaj so nekaj prihrani s tem!
grmom sem videl samo Jago in zopet Jago. Ali ta človeška sreča, da, sreča!« zamislil so je Ivica in si obrisal rokavom preko oči. »Pa naj mi kdo reče, da ni komu kaj usojeno —!«
Bilo je dva dni pred sv. Martinom. Predpo-ludne je stal moj oče pred hišo ter gledal, kaj se dela okolo hiše. Tudi jaz sem pristopil k njemu.
»Ivica«, mi je rekel, »poskoči k botru Vu-kovidu v Crnomeree, naj pride na sv. Martina k nam načet vino, a ti mati«, zakričal jo v hišo, »zakolji mi za sv. Martina lepo gosko.«
Jaz sem poskočil v Črnoraeroe kakor čez plot, ter rekel Vukovidu, da je novo vino in kako dobro in da bi bilo greh, da ga ne pride načet, toda da bodo lepše, čo ne pride sam. To sem mu povedal na kratko. Jagici sem imel dakako govoriti več tega. Bilo je okolo poldneva, ko sem se vračal. Zaklenil som z ceste v jarek in opazil, kako se je na našem dvorišču zbralo mnogo ljudstva. Čul sem tudi neki krik in vik. Mene je zazeblo pri duši. Podvizal sem. Čim so me opazili od daleč, obrnili so vsi glavo proti meni. Kraj plota je stala Jeliea, držfs roke na licu, in je plakala gorko.
»Kaj ti je, Jeliea?« sem vprašal brez sape.
Pravi »fenomen« v Šempetru je žensko uči-teljiH^e, spojeno s konviktom, kjer ho izobražuje letos kiikih fiOgojenki, ki no z malimi izjemami »koro samo Furlanke. Zavrni se jo ustanovil v Šempetru, da bi pripomogel k poitalijančovanju Slovencev. Domači občani pa niso nič kaj preveč navdušeni zanj, rnzven onih, ki imajo gmotno korist o<l njega. Slovenščini škoduje tem bolj, ker je ž njim spojen tudi •»t.roAki vrtce.
Slovcneem, ki hočejo študovati, domačo Sole ni? ne koristijo, ker če tudi so laške, se ne nauče italijanščine v njih. Zato so primorani, da vstopajo v furlanske Sole. Z ljudskih sol prestopajo v državni gimnazij ali na tehniško solo v Čedadu aH v Vidmu, ali pa na učiteljišče v Saeile. Večina Slovencev pa se posveča duhovskom u stanu; v ti namen vstopajo v dobrourejeni nadškofijski gimnazij videmski, ki jo spojen z bogoslovnieo. Sedaj se izobražuje tam 25 Slovencev. Ni to mnogo, toda v naših razmerah dovolj. Lani ho bili posve-čeni trije bogoslovoi, letos stopijo zopet trije v življenje, iu tako moremo z upanjem zreti v pri-prihodnjost.
Treba priznati, da je tu usoda slovenske narodnosti glavno v rokah duhovnikov; ti jo morejo ohraniti, ti ji pa tudi morejo največ Škoditi. Vsi drugi činitelji so proti nji, toda brez sodelovanja duhovščine jej ne morejo škodovati mnogo. Dočim skušajo vladni organi, kjer morejo, da bi zatrli slovenščino, duhovska oblast ne nastopa proti nji. Le v prejšnjih letih je nameščala v slovenskih krajih Furlane, ker je nedostajalo slovenskih duhovnikov; koliko škode je napravilo to, vidimo jako jasno v mnogih vaseh tarčentskih Slovencev, kjer se je v kratkem razširila fur-lanščina.
Slovenščina se ne poučuje nikjer niti v javnih, niti v zasebnih šolah. Toda duhovnikom je neizogibno potrebna. V poslednjih letih so se jeli pečati 2njo, zlasti zasebno, slovenski hogoslovei in duhovniki v obče, dobro se zavedajoči da brez nje ne bi mogli opravljati dolžnosti svojega stanu. To pa je vzburilo kri vladnih odpadnikov in ire-dentovskega časopisja, ki je začelo strašno besneti proti »panslavistom« in slovenskim duhovnikom. Domnevali bi si po tem, da je napelo vse slovan-stvo svoje sile iu da je poslalo svoje prve straže med italske Slovence. Vse njihove gore in doline da so preplavljene s panslavistiškimi mrežami; za vsakim grmom se skriva kozak; sleherni dan dohajajo celi vozovi prepovedanih knjig in časopisov, ruskih rabljev prihaja množica, da, skoro se boje, da vdere Ham car v Italijo z brezštevilno vojsko novodobnih barbarov!
Koliko zlobe so si izmislili, koliko laži raztrosili po vsej Italji in izven nje proti mirnim in po številu neznatnim italskim Slovenccm, katerim se niti ne dozdeva ne, da sc kdo zanima za-nje in razburja radi njih, niti da so postali kar čez noč tako slavni in nevarni. Stvar so umetno tako povečali in razširili, da se je v parlamentu nekoli-kokrat razpravljalo o njej, kjer so pretresovali, s kakimi sredstvi bi zavrnili slovanski naval! Zalibog,
Ali sirota ni mogla odgovoriti od težkega stokanja.
»Povej, kaj ti je, Jcliea?«
»Joj! .Toj!« je jecljalo dete skozi jok, »oče, oče, ne pride nikoli več! joj, joj! Oče je umri.«
Vsa kri mi je šla v glavo, noge ho se mi jele tresti, a mrzlica me je lomila, kakor da sedim v led u. Oatavil som dete, pohitel v hišo. Resnica, gospod, resnica! — — — Pred hišo in v hiši so stale babe razjokane, po dvorišču je ležalo orodje razmetano, krave so gazile po vrtu. V sobi na klopi je sedela mati, naslanjajo glavo na okno, stokajoča tiho. Niko je čepel kraj peči,	si
oči s pestmi, preko katerih so curile goste solze; okna odprta, a na postelji, pokriti z belo plahto, je ležal moj dobri, dobri oče — mrtev* — —
O teh besedah sc je tresel Ivici glas nenavadno, smotka mu je padla iz roke, in sklonjene glavo je bulil z očmi v zemljo preds-e.
»Zadela ga je kap«, je nadaljeval Ivica po odmoru, »zrušil se je za hišnim pragom kakor drevo. O sv. Martinu smo ga zakopali tam — v kotu — zakopali tudi mojo srečo. Dil, dii, dvain-tridesetlet je temu, gospod. Sedaj je trebalo računati do drugih Treh kraljev, ker žalovanje in gosli ne gresta skupaj.	(Pride še.)
da so se udeležili te gonje tudi nekateri domači Slovenci iz nizkih razlogov gmotne koristi.
Na predlog sovražnikov našega jezika je dala vlada razdeliti med šempeterske Slovenoe nekoliko tisoč zabavnih, poučnih in molitvenih knjig. Ljudstvo jako potrebuje takih knjig, toda ne v laškem jeziku, katerega ga ne ume, ampak v svoji materinščini. Da bi zadostili tem potrebam, skrbe domači duho\niki po možnosti za slovenske molitvenike. Tako so pred kratkim, v meseeu vinotoku, razdelili med mladino v Šempetru in oko-liei kakih 100 takih knjig. A bil je ogenj v strehi! Vladni hujskači in sovražniki našega jezika so zagnali tak vik in krik vsled tega ljudomilega čina, da so orožniki p o hišah konfisko-v a 1 i nedolžne molitvene knjižice! A zopet moram, žalibog, dodati, da so se tudi tega udeležili nekateri rojeni Slovenci!
Vsi ti nasprotni življi vedo dohro, da so Slovenci to skrajnosti lojalni (Mnogi menijo eel<5, da to škodi celo, ker vse preveč povdarjamo svojo lojalnost. Op. piel.) in najpokornejši in najmirnejši podaniki, kar so dokazali ob vsaki priliki. Tem bolj neumevno je počenjanje vlade proti njim. Vlada bi morala nepristransko opazovati vso stvar, zavrniti vse lažnive poročevalce in pomagati čisto zanemarjenemu in stiskanemu ljudstvu, ki je brez omike, brez kake neobrazbe, brez vse pomoči, kateremu revne šole ne prinašajo ni kake koristi, četudi jih mora drago plačevati. Vlada bi morala vsaj nekaj storiti za blaginjo Slovencev, dati jim slovensko-laske šole, a nikakor ne poslušati krajevnih sebičnežev, kateri delajo javno menenje sami zđse in se drznejo trditi o sebi, da so zastopniki naroda, ter ukazovati vladi, kaj naj stori, da bi bilo dobro, kar koristi — njim.
Na koncu moram še omenjati, da razven domačih nasprotnikov iz krajevnih laških listov mnogo klepečejo proti italskim Slovencem laški listi v Gorici in v Trstu, in to iz samega sovraštva in maščevanja proti avstrijskim Slovencem ter brez kakeršno-gakoli druzega veljavnega vzroka. Je mnogo ljudi na svetu, kateri imajo jedini ta namen, da delajo krivico drugim, da na vse strani sistematiško z nogami teptajo prava in tlačijo tihe in mirne. Slovenci so tihi in mirni v polni meri, zato so kakor ustvarjeni za tarčo takim junakom. Kdaj pride dan resnice in pravice ? Morebiti šele na sodnji dan v dolini Josafat; do toga časa sta nam morda usojena krivica in potlačevanje. Gorjč slabim in zapuščenim I Gorjč nam italskim Slovencem, ki nimamo nikogar, ki bi nas ščiti! . , . .
Politični pregled.
V Trstu, dne 16. decembra.
K položaju. Govord o nezadovoljnosti, ki jo zavladala med Jugoslovani zlasti s postopanjem naučne uprave, opaža »Information«: »Ako ne bode kmalu vidne spremembe v tem pogledu, nastopijo brez ilvombe prav resne posledice«. To ni prvikrat, odkar se grof Thun haje opira le na desnico, da Jugoslovani zgubljajo potrpljenje, a vsakokrat, čim se pojavlja plamen nezadovoljnosti, se pričenjajo — konference! Tako poročajo tudi sedaj, da ho vsi trije načelniki naše »Zveze« konferirali grofom Thunom in vitezem Ja\vorskiin in da je prvi vnovič — obljubil, da izpolni, kar je obljubil. Le to je šmenc, da mi nimamo ničesar od večnih obljub.
Kako resno je to vrenje med Jugoslovani, je razvidno iz tega, da praška »Politik« poklada našim poslancem na srce, naj potrpe in naj se ne prenaglijo, češ, saj tudi Čehi morajo čakati se svojimi postulati. Ako se razbije večina, da bi ravno Jugoslovani imeli največo škodo. To je vse lepo govorjeno, in mi bi pritrdili temu, ako bi slavna vlada hotela Hvoje podrejene organe na Primorskem vsaj toliko na uzdi držati, da ne hi se dan za dnevom dogajala nova žaljenja radi stvari, ki so že stare in ki niso med onimi zahtevami, katere ho slov. poslanci se le sedaj stavili do večine in vlade. Glej dogodke v Gorici! Tako večno drezanje mora provzročiti nervoznost, ki noče poznati več diplomatizovanja.
Odgovor Barzilai-U. Italijanski minister za vnanje stvari, Canevaro, se je požuril v včerajšnji seji komore, da odgovori na impertinenee laškega poslanca in tržaškega beguna Barzilai-a.
Pa je bil način, kakor je ta mož govoril o notranjih stvareh tuje države, res tako nečuven, tako nasproten korektnemu umevanju mednarodnega prava, da se nimalo ni čuditi, da se je podvizala previdna oficijelna Italija, da hitro izbriše in po-maši mučen utis, ki ga je moral napraviti na ves svet ta najnoveji izbruh — neprevidne iu odkritosrčne neofieijelne Italije.
Odgovor ministra Canevaro je zel<S zanimiv in poučljiv, ker si je s kolikor toliko zdravega kriterija možno tudi iz te vladne izjave pridobiti spoznanje, da vsa divergenoa mej oficijelno in ne-oficijelno Italijo se ne nanaša na stvar, ampak 1* na j) o t a !!
Oglejmo si najprej, kako je Canevaro odgovoril Barzilai-u! Bistveno je govoril tako-le:
»Spoštovani Barzilai se je bavil obžalovanja vrednimi dogodki, ki so se vršili v Trstu mino-lega septembra. Kakor so velike naše simpatije in naše čutstvovanje do prebivalstva onkraj meje, ki ima z nami isti jezik in isto rojstvo, vendar se ne moremo utikati v njih stvari, tem manje, ker tudi mi ne bi dopuščnli, da bi se druge vlade utikale v naše notranje stvari. Treba torej razlikovati med podaniki kraljestva italijanskega in Italijani, podrejenimi drugim državam. Ako bi ne razlikovali, storili bi slabo uslugo vsem Italijanom, ki žive v onih krajih. Iz poročil našega konzula in našega poslanika je posneti, da oblasti niso ni izzivale ni vspodbujalc izgredov v Trstu. Rei je, da je bilo divjaških in brutalnih činov, kina srečo nimajo nobenega primera v naši deželi. Ako imamo pravico, da ta nasilstva prepuščamo eivilizovanemu svetu v obsodbo, se moramo pa mi izogibati vsakemu pretiravanju. Tam ni bilo ni mrtvih, ni ranjenih, materijalna škoda, storjena Italijanom iz kraljevstva, pa ne preseza 1500 gld. Ako v katerem slučaju policija avstrijska ni bila dovolj hitra in energična v vršenju svoje Blužbe, pa je avstrijska vlada postopala tako ostro proti obtožencem in tako lojalno proti nam, da si moramo le častitati na tem vedenju našega zaveznika - prijatelja. Hvaležni moramo biti cesarju, da je, no gledč na žalost, ki ga je zadela, osebno posredoval, da"so so pravice Italijanom varovale popolnoma. Pridodati je še, da so bili krivci postavljeni pred sodišče in obsojeni v stroge kazni.«
Predno označimo, kar se nam vidi najzani-mivejc na tej izjavi oficijelne Italije, hočemo pov-dariti dvojno, ki nam kaže, ako je postavimo vspo-redno, vse hinavstvo italijansko!! Canevaro pripoznava sam v zaključku svoje izjave, da na teh izgredih ni bilo ni jednega ranjenega ali cel<5 mrtvega in da tudi materijalna škoda je uprav malenkostna (sosebno ako ne pozabimo, na kolikih krajih so se vršile demonstracije — da so tore j laški listi pretirali na uprav peklenski način) —, a je vendar povdarjal prav po farizejski : »Hvaljen Bog, da mi nismo taki!« ko je rekel, da ti dogodki nimajo primera v njih deželah !! To je rekel mož v hipu, ko so še v živem spominu dogodki od minolega maja, ki so se vršili po vsej Italiji in katerih van-dalizcm je bil tolik, da se je na teh dogodkih zgražal ves svet iu je Italija porabila vso drako-nično strogost izjemnih odredeb, da je udušila to uporno gibanje! Tako govoriti v očigled dogodkom, ki so se vršili pred vsem svetom, more pač le — italijanska nravi
Kar jo govoril gospod Canevaro o nedopust-nosti utikauja v notranje Btvari druge države, je pravilno, ue zasluži pa nikakega posebnega priznanja ravno zato, ker je umevno samo ob sebi in ker ni smol govoriti drugače. To bi hoteli videti državnika, ki bi rekel javno v parlamentu: m i hočemo kršiti mednarodno pravo, mi hočemo izzivati?! Na kaj tacega ue hi mogla molčati niti avstrijska dobrodušnost!! Canevaro je govoril kakor diplomat, ki ne razkriva svojih misli, ampak — manevrira raje, da vzdržuje navideznost korektnosti svojega postopanja. Zato pa temu delu Canevarovega odgovora ne pripisujemo nikake važnosti, kakoršnojpa pripisujemo onemu, o čemer je italijanska ekscelenca modro — molčal!!
Barzilai je v svojem govoru apostrofiral ministra, da-li se zaveda svoje dolžnosti do obrambe pravic in koristi italijanske dežele — v avstrijskih pokrajinah. Gosp. Canevaro ve gotovo, kakor vemo
mi, da Barzilai ni mislil le na »simpatije« sorodstva, ampak da je hotel povdarjati »pravice« Italije in da je hotel italijansko vlado opozarjati na nje »dolžnost«, da oh misli na »sredstva« svoje politike ne pozabi na »zaključek« istej!! In ta zaključek naj bi bil seveda: p r i k 1 o p l j c n j e teh pokrajin k — Italiji!! Ves svet umeje tako ekspetoracije liarzilai-eve in za to je bila dolžnost Canevariju, natočiti čistega vina irredentoveu in vsemu svetit. Toda Canevaro je molčal in je s tem pri poznal, da oficijelna in neofieijelna Italija hoditi različna pota, ali — proti istemu cilju!
Položaj na Ogeraltem. Znamenja kažejo, da je BantFvja vlada vjcla v svoja jadra nekoliko ugodnejo sapo. Iz Budimpešte poročajo namreč, da se je pričelo nekako gibanje po dotičnih volilnih okrajih proti onim liberalnim poslancem, ki so ostavili Banffy-a in vladno stranko. Tudi takozvano lex Tisza, ki naj reši vlado, ako bi oger-parlament ne hotel rešiti nagodbe, je že podpisalo 241 poslancev, mu je torej — z ministri vred zagotovljena večina 80 glasov, ne vštevši Hrvatov, ki se — po stari in lepi tradiciji — gotovo pridružijo veČini.
Domače vesti.
0 Imenovanju direktorja earinarskega lirada. Včeraj smo priobčili pod zaglavjem »Iz uradniških krogov« dopis, o katerem smo pripomnili takoj, da prepuščamo odgovornost gg. dopisnikom. Danes nam nam pa je reči svojo misel o tem vprašanju in sicer: da imamo tehtnih pomislekov proti nazorom dopisnikov glede potrebne kvalitete o h e b e, ki naj se imenuje na to mesto.
V prvo je naše menenje — nasprotno onim gg. dopisnikov — to, da na tako mesto mora biti imenovan jurist! Tako tendenco izvaja dosledno tudi državna uprava, ki v zadnjih letih na takih vodilnih mestih nadomešča nejuriste z jurist. Ni misliti torej, da bi sedaj bil imenovan na mesto prejšnjega voditelja carinarskega urada, sedanjega dvornega svetnika Zimmermanna, nejuristi. To hi bil anakronizem in ako bi mi zagovarjali kaj takega, bi se nam lahko očitalo, da ne umemo zahtev sedanjega časa. Tudi ne moremo pritrjati menenju dopisnikov, da hi jurist sedel na mestu vodje le kakor novinec ter da bi mu trebalo nekaj let za praktično izvežbo. Najbolji izgled imamo na gg. Schusterju in Ziramcrmannu, ki sta, dasi jurista, bila na svojem mestu tudi v carinarsko-strokovnem obziru.
Druga zahteva, spceijelno naša slovenska, pa je in mora biti povsodi, da morajo vsi uradniki na Primorskem, in to še posebno voditelji uradov, biti vešči našemu jeziku. Mi ne moremo in ne smemo priporočati nikogar, ako ne odgovarja tej zahtevi, če tudi mu sicer ne hi mogli ničesar prigovarjati! Mi gosp. Kurzu ne odrekamo ouih dobrih lastnosti, katere mu pripisujejo gg. dopisniki, toda tudi o njem nam mora veljati ono, kar smo napisali gori! Mi vemo, da imamo med finančnimi uradniki takih, ki odgovarjajo obema zahtevama in dokler imamo takih, ne moremo priporočati drugih. Na vsaki način, držeči se svojega načela, moramo zahtevati vedno in vedno, da se ne nastavljajo uradniki, ki ne p o z n a j o našega jezika v besedi in pisavi!
Jednakopravnost na magistratu. Pred malo dnevi je šel neki okoličan na mestni magistrat, kjer je zahteval, naj zamenjajo laški »Or-diue di pagamento per la tassa militare«, s takim
v	slovenskem jeziku.
Ko je prišel do oddelka za vojaško stari, je potrkal in odprl vrata pozdravom: Dober dan! Zahteval je seveda v slovenskem jeziku. A v odgovor je vdobil od dotičnih uradnikov: Kva no ši parla ščavo, kva že una kančelerija per parlar la lingua itnliana«. Okoličan: »Jaz vas ne urnem!« Uradnik: »ini no kapišo ščavo, ande vija de kva!« Te besede odurnega uradnika so napravile primeren utis na okoličana, kajti razžalile so njega in slovensko narodnost. Možu ni šlo v glavo, da bi bili mi jednakopravni samo o plačevanju davkov in dajanju v vojake.
Naš okoličan se je odrezal: »Prosim gospod,
vi	razumete slovensko jkakor jaz! Zakaj torej ne govorite slovensko, kakor ste govorili pred osmimi
leti z menoj?« Uradnik: »Ma mi no kapišo e no parlo ščavo, gave kapi?!« Okoličan: »Gospod, le počasi z »Ačavi«! Ako me ne poznate, se utegnemo spoznati na drugem mestu! Mar je to italijanska kultura magistratnih uradnikov?! Pa še od vas, ki ste Slovenec po rodu ? ! Jaz sem avstrijski državljan, ki pošteno plačujem svoj davek v denarju, Četudi ne v krvi. Tukaj pa, na uradu, namenjenem za vojaške stvari, zaničujete mene in narod moj, ki daje vojakov prav tako kakor Nemci in Italijani. Protestoval bodem na namestništvu proti vašemu postopanju in zahteval bodem, da se bodo nam okoličanom pošiljali odslej v slovenskem jeziku ti opominski listi za vojaško takso«. In glej čudo: po teh besedah je okoličanu magistratni uradnik spregovoril par besed v čisto slovenskem jeziku! A čujte, v slovenskem jeziku jo rekel, da ne ume slovensko ! Okoličan na to : »Znate, ali nočete, že vemo zakaj?!« Uradnik: »Mi no go dito ščavo, mi go dito slavo!« Okoličan: »Ni res! Sedaj ste se začeli bati«. Po tem glasnem razgovoru je privrelo iz bližnjih pisarn mestne palače več gorkih apostolov italijanske kulture, a dotični uradnik je poklical — mestnega stražarja, da odstrani okoličanskega sitneža!
Okoličan pa je izvršil, kar je zagrozil: šol jo na namesništvo ter je napravil utok zoper označeno postopanje magistratnih uradnikov cel6 v vojaških stvareh!	Podgričanskv.
Kje so prijatelji nftfteljem?! Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli, da so laški gospodje v deželnem zboru istrskem sklenili, da odslej načelno ne bodo dovoljevali nikakih podpor učiteljem, da no p r i v o 1 e v g r a d-njo nobene nove šole več in da n e z i -stemi Kujejo nobenega učiteljskega mesta ter da se bodejo najodločneje u p i-rali vsaki zahtevi vlade vtem pogledu!
Toda treba prav umeti ta sklep, tako namreč, da bode služil v pretvezo, da slovanski učitelji ne bodo dobivali načelno ničesar, italijanski pa »izjemno« in — pod roko — vse!! So-li tudi temu krivi naši poslanci ? !
Dvojna mera. »Der Siirien« piše: Trojica slovenskih domoljubov v Št. Vidu na Koroškem so poslali nekemu znancu dopisnic, na katerih je bila naslikana slovenska trobojniea z utisnenimi verzi: »Orodje v desni, v lovi meč — svoj dom gradimo si boreč«. —» Vsakemu svoje ! Slovenci, ne udajmo se!« Ti verzi, izišli iz čutstva pravičnosti Slovencev, so tako razjezili nemškonarodne uradnike na pošti v Št. Vidu, da so poslali dopisnice odpoši-Ijateljem istih nazaj z opombo »Offentlichc Kar-ten politiseh-demonstrativen Chnrakters sind ver-boten« (Odprte karte politično-demonstrativnega značaja so prepovedane.) Ravnoista pošta pa brez zadržka dostavlja dopisnico, na katerih se propagira uemškonacijonalna ideja v podobi in besedi!
Pri sv. Ivanu bode dne 18. decembra »Bo-žičnica«. Vabljeni so stariši in sploh prijatelji mladine. Želeti bi bilo, da sc občinstvo svetoivansko v velikem številu udeleži te otroške veselice, in se prepriča samo, kako razviti so, in kako slovenščino govorijo ti otroci, ki zahajajo v ta vrtec. Po tem bi se morda prepričali sami, da je še vse premalo zanimanja in agitacije zanj. Obdarovani bodo ti-otroci se suhim sadjem, pomarančami in jabolki, katere daruje tržaška ženska podružnica.
Iz Dlltovljaiiske obelite nam pišejo dne 14. decembra t. 1.: Dan jubileja Njegovega Veličanstva cesarja dne 2. decembra t. 1. se je praznoval slovesno tudi pri nas. Ob H. uri zjutraj je čast. g. Anton Kunn daroval sv. mašo, popoludne je bila božja služba ob 2. urah. Ta dan se je vzdr- j žalo ljudstvo vsega dela, gospod župan I. Vrabec pa je ob posredovanju podžupanov razdelil spominske svetinje d osi u žen i m vojakom.
Popoludne proti večeru jo imelo občinsko starašinstvo ukupen obed.
O tej priliki omenjam, da je gospod Luka Tavčar iz Godenj hšt. 8. odprl svoja dva kamenoloma in izdeljuje vsakovrstna klesarska dela iz lepega kraškega marmorja. G. Luka Tavčar je izvežban klesar in pošten mož. Bil je poslovodjem pri onem Sorentiniju, o katerem je trdil svoječasno »Piccolo« da podpira slovenske delavce na Škodo Italijanov. No, zdaj pa bodo naši delavci imeli dovolj dela pr> L. Tavčarju in jim ne bo treba iskati dela pri ptujeu.
Z* ,.BoŽlČnlco4k so darovali: Monsig. C\ 50 K, monsig. F. 10 K, Dr. I. 4 K, č. g. Furlan 10 K, č. g. Normali 10 K.
Odmev z razprave proti Devineem. Včeraj se je vršila na tukajšnjem sodišču razprava proti 18-letnemu krojaču Ivanu Antonu, zalotenemu radi goljufije, storjene s tem, da je krivo pričal. Pred sodnikom v Tržiču je namreč obdolžil go-spodičini Plesovi in gospodč. Seholz, da so kričale »Doli z Lego!«, d oči m je na razpravi preklical to svojo izpoved, ker — kakor je rekel včeraj — ga je vest pekla. Sodišče mu je prisodilo 4 ine-seče ječe.
I mor. Sinoči okolo 7, ure je neki nepoznan človek dal iz ljudske kuhinje v ulici Androna Fontanella poklicati žensko, ki je ravno delila polento. Kakih 20 minut pozneje je neki deček v ulici delle Seuole israeliticho našel isto žensko ležati v svoji krvi. Terezina De Matteo, rojena Del-piero, 2',1-lctna čedna ženska, je stanovala v ulici Crosada št. 0; kuhinja v Androna Fontanella je last njenih starišev. Okolo nesrečnice se je takoj nabralo mnogo Ijudij. Terezina je še živela, toda bila je brez zavesti. Prenesli so jo v vežo bližnje hiše. Nesrečnica je bila težko ranjena na glavi, levo uho je bilo skoro jtopolnoma odrezano; drugo smrtno, 4 cm dolgo rano je imela na prsih, mo-rilno orodje jej je predrlo srce in pluča. Med tem je dospel zdravnik rešilne postaje, ki jo je obvezal. Na to so jo prenesli v bolnico.
V bolnici je živela še nekaj minut, potem j« izdihnila.
Mož Terezi ne De Matteo je bil pred nekaj časa izgnan iz Trsta in ker so ga pred kratken videli zopet v Trstu, se sumi, da jo je umoril on.
G g. sol rudnike prosim, naj svoje dopise, namenjene za »Edinost«, adresujejo le na ured-niitvo in nikakor ne več na mojo osebo.
M. C o ti «.
Koledar.
Danes v petek 16. decembra: Kvatre, Albina (Znrka). m. Jutri v soboto 17. decembra: Kvatre, Lazar, Škof; Bcrta.
8ohični:	l	Lunin:
Izhod ob 8, uri 7 min. ! Izhod ob 9. uri 52 min. Zahod „ 3. „ 44 „	| Zahod „ 6. „ 17 „
Ta je 51. teden. Danes je 34'J. dan tega teta, imamo torej Se 15 dni.
Različne vesti
Kako nastajajo senzacijonelne novosti. Neki francoski humoristični kronik, sourednik »Figura«, je z ozirom na Drcyfusovo afčro napisal naslednji prizor: — Urednik poročevalcu: »Nadejam se, da mi jutri prinesete kako senzacijo«. — Poročevalec: »Zelo rad, ali odkod naj jo vzamem?« — Urednik: »Oudno vprašanje! Odkod neki kakor od preiskovalnega sodnika. Občinstvo hoče vedeti, kaj se tam dogaja«. — Poročevalec: »To je res, ali jaz ne vem ničesar novega«.— Urednik (ogorčen): »Kako da ne veste nič novega?« Poročevalec: »Ker nikdo ne ve ničesar«. — Urednik: »Torej vi menite, naj bi jaz napisal to našim naročnikom. Naročniki hočejo vedeti vse natančnosti iu senza-cijouclne novosti, a vi jih morate izvedeti jutri. Ako pa no morete tega, tedaj nimate potrebne sposobnosti. Ali ste bili danes na sodišču?« — Poročevalec: »Da«. —Urednik: »In kaj se govori tam?« — Poročevalec: »Ničesar«. — Urednik: »Sedite in pišete. (Diktira): »Vesti, katere smo prejeli danes ua preiskovalnem sodišču, so take, da smo v stanu pisati o njih le največo rezervo. Vsled tega se moremo samo dotakniti stvari in smo prepričani, da bodo čitatelji umcli čitati tudi med vrstami«. (Poročevalcu): Čitatelju se zelo laska, ako sc mu reče, da je sposoben uganiti tudi nejasne stvari. Ali niste nikogar videli na sodišču?« Poročevalec: »Videl sem g. Athalina«. — Urednik: »Kaj je počel tam g. Athalin?« — Poročevalec: »Ravnokar je nesel svoj žepni robec k nosu«. — Urednik: »Pišite dalje: Na vse mogoče načine so komentira dejstvo, da je bil gospod Athalin silno uzrujan in bled, ko je odhajal iz sodne dvorane. Potegnil je svoj žepni robec in ga tresočo roko nesel k obrazu. Misli na ono priznanje, katero je slišal tam, so ga omamile popolnoma. Uverjeni smo, da se ne bode dementovalo to dejstvo, a mi bo-demo nadaljevali jutri svoja odkritja«. — Glejte prijatelj, tako se pišejo novice«.
Zakon proti nesramnemu petju. I/ Bruselj* porod«, da je justični minister v zbornici predložil zakonski načrt, po katerem se pcvanjo nesramnih pesmi j v navzočnosti otrok, starih menj o« i Iti let, kaznuje zaporom od 1 do .'I mesecev, ali z denarno globoko od 1<K> do 1000 frankov.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/4°/0 3»- » „ 3 •///„
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
I* 1'HHJI Hi. Narodni Listv« javljajo, da so diference, navstale med Jugoslovani in vlado, poravnane po prizadevanju viteza Javorskega.
Praga 16. »lila« Naroda« se poteza na uvodnem mestu najtopleje za sporazumljenje med obema narodoma na Ceskotn, sklieujč »e na najnoveji izrek Riegrov, ki je najtopleje priporočal sporazumljenje. Rečeni list izvaja, da so odnošaji na Oeskem v sedanji obliki nevzdržljivi, ter pravi, tla naj bi se na češki strani napravil začetek za sporazumljenje. (teslo naj bi bilo: Nikakega trganja dežele, lojalno pripoznanje jednakih pravic, jednako lojalno varstvo obema narodnostima v zmislu samodoločbe v kulturelnih in narodnih stvareh.
Dunaj 1(5. »Wiener Zeitung« javlja: Ni. Veličanstvo cesar je dovolil da se na lastno prošnjo odpokliče poslanik v Petrogradu, princ Lichtcn-stein, ter mu je zajedno izrekel priznanje in zahvalo.
Madrid 16. Maršal Blanco se je povrnil s Kube na Špansko in ga danes pričakujejo v Madrid. Istotako pričakujejo iz Pariza senatorja Montero-Rios predsednika španske mirovno komisije. Montero liios prinese seboj mirovno pogodbo.
Bero H n 16. Wolfova pisarna javlja, da je nemški poslanik na Dunaju, grof Eulenburg, ki je bil včeraj na svojo prošnjo vsprejet od cesarja, izročil istemu pismo cesarja Viljclma.
London 16. Angležko-kavkazka Boil it comp. je priredila včeraj banket na čast ruskemu finančnemu komisarju Tatiščcvu. V svojemu odgovoru na napitnico carju Nikolaju je izjavil Tatiščev, <la so prijateljski odnošaji med Anglijo in Rusijo bistveni pogoji svetovnega miru. Govornik je kon-statiral zadovoljstvom, da merodajne osebe v Angliji priporočajo prijateljsko zbližanjo z Rusijo.
c.kr. priv. astriiskeka kreflitnesa zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novol za vplačila.
V napoleonih na
ilO-dnevni odkaz 2°/0n/0 H-mesečni ,, 21/«0
«- » « a1/.0/«
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, utopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okroftni oddel.
V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznloe
na Dunaj, Prago, PeAto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gahlonz, Gradec, Sibinj, Inoniost, (Jzovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Keiebenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troSkov.
Kupnja ln prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1°/00 provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnej&imi pogoji. Predaj ml. Jttinčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Lou-donu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pi9ma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
TEODOR SLABANJA
srebrar ulio« Morom 13 v GORICI
ulloa Morolli 12
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji coni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni stem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
PAPIR
s«' [>rn<la pod jako ugodnimi pogoji. N eČ s«« izve v našom upravništvn.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, r zim v drugih navedenih tobakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
Po vseh tobakarnah
dobite ravnokar izšlo povest
Ve^a 35 nvč.
Varstvena znamka: SIDRO, i
LINEMENT. CAPSICI COMP.
Iz l{iehterje\c lekarne v Pragi
pripoznauo izvrstno, bolečine blažeče mazilo
dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
spložno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varHtveno zn amko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno ustno steklenice h to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Ricbterjeva lekarna pri zlatem levn y Pragi.
Pri 4 letnih časih
Barriera vecohia štv. 7
Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (Sjalov) v vseh barvah po gld. 3.«>0 in gld. 1-20 Zbirka frStanja v raznih risanjih od 20, 30 in .'17 nvč. M o ž k e srajce bele in barvane od 90 novč. naprej. Maje iz plića za gospe po »»o, 75 nove. in več samo v prodajalnici
Pri 4 letnih časih tt
Barriera vecchia štv. 7
Slovenke pri sv. Jakobu, pozor!
V ulici S. Marco št. 19 je
nova pekarija - prodajalnica,
katera ima na prodaj a vež kruh, razne moke /a H no in navadno pecivo, Izborno maslo, frišno in kuhano, in ruznosarno sladkarije po navadnih
cenah. Sprejema domači kruh v peko. Naročeno pošilja se tudi na dom.
Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani
Florijan Kompara. ^ppppppp^^^pppppic
rs
Zavod za nniformiranje in civilna krojačnica
Frana Jiras
uliea Casenua !» — t Trstu — ulica (Wrnm Priporoča se
/a napravo uniform in civilnih oblek.
Postrežba poltena.
Zaloga mi vrst za muforme po tovarniških cenah.

L?
na malo in debelo
(lastnega pridelka iz Jesenica pri Splitu)
Filipa Ivani&eviča
v Trstu, via Carintia Štv. 22.
Podpisani si usoja naznaniti slavnemu obeinstvu, (Hi je odprl svojo na novo in okusno urejeno
brivnico
v Škednju, v lastni hiši štv. 215.
Priporočil se svojim rojakom za mnogoštevilno obiskovanje ter jamči postrežbe v popolno zudovoljnost v vsakem obziru.
Zahvaljuje se v naprej beleži udani
B. Godina p. d. Ban.
lOO do 300 gld.
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in urok. Pouudce pod naslovom Ludwig Oeaterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Pomladansko zdrav'ijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Oaj „Tisočera! cvet" (Milleflori).
C'isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za 56 nvč. v markah dopoSlje se franko.
URAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
raznaSalec „Edinosti" in vratar, Via Solltario It. 8.
Svetovna kolesa
amerikanski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na koutinentu radi elegance, točnosti in v s t rajanj a, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU.
VI* S. Lazzaro Itv. 6, nasproti palače Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca.
Mehanićna delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.
12772372