Kmet; placuj, da ne bo oškodovan velekapitall Našega kmeta danes najbolj prit skata davčni vijak in pa draginja. Davki so od dne do dne večji, dragi nja tudi kinetu najpotrebnejših živ Ijeuskih potrebščin vedno rasta, da je že danes najštedljivejši srednji kmet Itrisiljen, da zleze zopet v dolgovo. Naša beograjska vlada bi mornJa im'etl vpogled v vedno bednejše sta r.jo kmota in kot agrarna država skrbeti za to, da se kmeta, ki je temelj naše države, ne odira s pretiranlml cenami za ž&vljenske potrebžčine. V zadnjem času se ie pojavilo na svetovnih trgih veselo dojstvo pada- nje cen raznemu blagu, katerega po - sedno rabi kmet. Znižanje cen raznih ?ivljenskih potrebščin so zaznali taiii  naši trgovci in se ustrašili tega tiei-  stva.  Jugoslovanski tFgovci so si cam ref napolnili ob času draginje svo.^  zaloge in magacine z manjvrednim hlagom, katerega razprodajajo sedai med odjeraalce po zelo visokih caaalu V inozemstvu so seda.i padle cene hla gu, katerega še Imajo nakopideaega v svojih shrambaii« Trgovci so se zbali izgube in si poiskali odpomo5i tamkaj, kjer jo najdejo vsi pod pal cem mastni Ijudje — pri beograjski vladi, dobro vedoC, da je ministrska ^ospoda iz demokratskih krogov za f-Č-tnica velekapitala trgovskega in bankirskega kova. Dancs že lahko beležimo, da Ja posredovanje trgovskih kiogov uspelo pri beograjsld vladi, ki bo tudi tokrat skrila pod svoj demokralsko zaščitni plašč trgovske kroge, da ne bodo trpeli kake škodo pri padanju cen, ampak, da bodo tudi zanaprej reševali kapit iJistični žep odjemalci v Jugo glaviji, ki v naši državi ne bodo de težni že toiikanj zaželjenoga blagra — zmžanja cen. Da nažitn tpgovcem ne bo treba znižati cen, že izdslujejo v Beogradu načrt za pet do desctkratno I>ovišani8 celim vrstam cariaskih postavk in to ne samo za predmote, ki jih izdeluiemo doma, ampak tudi rnnagim življenskim potrebščinam ter pred metom, katere uvažamo iz drugih držav iu ki so postali sedaj že cenejši. Carina na uvoz v tujini cenega blapa se bo sedaj od pet do desetkrat po višala, loraj naši trgovci v -Jugoslaviji ne bodo šli s cenarai pri blagu, katero je v tujini po ceai kupljeno, navzdol, ampak bo ostalo pri staria vi&okili cenah, ki bodo pri nas mogo' Gc še poskočile. Trgovci ne bodo pri že davno naTočenem starem in dragem blagu nič izgubili pri povišanju carine novemu — dobremu in cenemu blagu, katerega nam ponuja sedaj taJina. S povišanjem carine na utoz nafpotrebneišiti predmetov je Beogral zaščitil pred izgubo onega, ki je pri nas v Jugoslaviji najbolj bogat in kt najbolj odira naše ljudstvo — trgovce, narod pa je pri veduo višjib da». kih izročil dosedanji in najbrž še v©čj dragiitji. Velekap;talist'6n'e manjšine se z»varuje pred izgubo; jugoslovansH kmetski narod pa se prepusti nadalj^ nemu neznosnemu odiranju velekapitala, katerega šfiiti trgovinski minister demckrat dr, Vekoslav Kukovea. Naši samostojni, ki so bili prei volitvami polni obljub, kako se bo«t» potegovali v Beogradu za znižanj« davkov in pobijanje draginje, seda| ne samo, da se niti ne zmenijo, kak» bi olajšali pritisk davčnega vijaka, da bi nastopili proti zvišanju uvoznt carine kmetu najpotrebnejšega, ampak celo silijo na vse prttege v seds*njo vlado, ki le kmeta vsestransko izmozgavaj za miii^onsko bogate trga»ce pa se zavzarae, kjer je le splok niogoče. Kmetjo, dobro pomnite: Raznenra kmetu potrobnerau blagu bi bile cea« padle, a pri nas ne bodo, ker pripravljata linančni miniiVir :n liberalet minister trgovine dr. Kukovec poviianje uvozne carine, da obvarujeta izgube svoje politiCae ljubčke — trgovce! Za vedno rastočo draginjo pri bte gu se latiko marsikateri kmet zaiivall liberalcu dr, Kukovcu, ki je duSeval oče samostojnežev, ki .se bodo vriniit v sedanjo vlado, da bo:lo pomagaM skupno z demokrati odirati kmeta y&lom davkov, varovali in negovali pa veiekapitaliste, ki so v taboru liberal cev ali pa Samostojne.