Pravna hermenevtika*
WINFRI ED HASSEMER*'
I.	Univerzalnost hermenevtike
II.	Začetki HI. Posebnosti
1.	v primerjavi z analitično pravno teorijo
2.	v primerjavi s sistemsko-teoretično pravno znanostjo
IV.	Viri
1.	Metodologija (konkretni dejanski stan in norma)
a)	Besedilo zakona
b)	Teorije o razlagi
c)	Teorije o argumentaciji
2.	Pravna filozorija (Sein in Sollen)
V.	Poudarki
1.	Konkretno naravno pravo
2.	Teorije o razumevanju
3.	Trije toposi
a)	Konkretizacija norme in oblikovanje konkretnega dejanskega stanu
b)	Predhodno razumevanje
c)	Scenično razumevanje
I. UNIVERZALNOST HERMENEUTIKE
Dosedanja zgodovina odnosa med pravom in hermenevtiko je zgodovina medsebojnega poučevanja, oplajanja in bogatitve. Ta odnos obstaja med filozofsko in pravno hermenevtiko, pa tudi med hermenevtično pravno teorijo in pravno dogmatiko. Hermenevtično mišljenje je kot vez, ki more držati skupaj znanstvena področja, ki bi se sicer razšla, ter znanost in prakso in ki načelno lahko ustvarja enotnost.
Naslov v izvirniku: Juristischc Hcrmcncutik, v: Aichiv filr Rcchls- und Sca.itlphilosophic, 72 (1986) 2, str. 195-212. - Izbor besedila: Marijan Pavčnik.
Dr. Winfricd Ilassemcr, redni profesor za teorijo prava, sociologijo in kazensko pravo na Pravni fakulteti v Frankfutt/Main, ZRN.
To ni naključno. Hcrmcnevtika ni "področje" znanstvene obdelave, znanstveni predmet ali disciplina; je metoda znanstvenega približevanja predmetom, gradnja znanstvenih teorij in sistemov; je strukturni pojav, ki ga je treba upoštevati pri vsaki vrsti znanstvene dejavnosti, je predhodnica in utcmcljitcljica posameznih znanosti. Zato lahko razumemo, da razsežnosti hermenevtike nimajo nič opraviti z mejami znanosti1, da hcrmcnevtika - in to že dolgo, čeprav v različno obliki - vpliva na posamezne znanosti in jih spoznavnoteoretično soutcmcljuje: od zgodovinopisja2 prek teologije3 in literarne znanosti4 pa do "poempiričnega obrata" v modernem naravoslovju5, ki spoznava, da ne obstajajo "podatki", ki bi bili neodvisni od teorije ali paradigme in bi bili "čisti" na razpolago empiričnemu opazovanju.
Vse to je seveda onkraj raziskovalnega obzorja "pravne hermenevtike". Vendar pa je vredno upoštevanja, ker znanstveno-teoretična univerzalnost hermenevtike vpliva tudi na njeno dojemanje na področju pravne znanosti in pravne prakse: ta univerzalnost ni le pogoj, da hcrmcnevtika odgovarja tudi na vprašanja pravne znanosti; poleg tega zmore tudi znanstveno-teoretično posredovati med področjem prava in drugimi področji, na novo vzbuditi razpravo o znanstvenosti pravne znanosti in jo globoko utemeljiti6.
Dela v krogu Catedrc Francisca Suarcza so prav univerzalnost hermenevtike vedno znova poudarjala in iz nje izhajala. Z vidika pravne hermenevtike moramo biti tem delom hvaležni zlasti za poglobljeno in kritično razumevanje teorije norm7, za posredovanje filozofskega, pravno-znanstvenega in sociološkega mišljenja8 ali za soočenje oblikovanja pravno-znanstvenc teorije z materialističnim pogledom9.
To so vprašanja na visoki ravni abstrakcije - sadovi dolgotrajnega in sodobnega ukvarjanja s temeljnimi problemi znanstvene in pravne teorije. Razvoj pravne hermenevtike pa se je začel s preprostejšimi in konkretnejšimi vprašanji, vsaj s strani pravne znanosti in pravne prakse. Ta vprašanja so se srečala s pobudami in odgovori splošne hermenevtike. Odgovori so bili pripravljeni; splošna hermenevtika se je v 20. stoletju poleg temeljnih problemov teologije, literarne in zgodovinske znanosti zanimala tudi za temeljne probleme pravne znanosti10.
'To jc npr. očitno iz zbornika Dimensioned der Hcrmcncutik. Arthur Kaufmann /.um 60. Gcburtstag, 1984, ki sem ga uredil in ki vsebuje prispevke s področja filozofije, antropologije, pravne filozofije, pravne teorije, pravne metodologije, retorike, didaktike in literature. Temeljno delo Droy se, IIis tori k, 1937.
Prim. npr. Simons/IIccker, Ihcologischcs Vcrstchcn, Philosophischc Prolegomena 7.u cincr theologisehen Hcrmcncutik,
1969.
4
5	Prim. npr. Nassen (ured.), Tcxthcrmcncutik, Aktualitat, Gcschichtc, Kritik, 1979.
Tako z dokazi ugotavlja Habermas, Thcoric des kommunikativen llandelns. Band 1: Handlungsrationalitat und geselIschaftlichc Rationalisicrung, 1981, str. 161 si. Tam po pravici zapiSc, da to za neanalitično znanstveno teorijo naravoslovja ni nekaj novega.
Primer za to: Arthur Kaufmann, lunige Bcmcrkungcn zur Wissenschaftlichkeit der Rcchtswisscnschaft, v: Festschrift flir Bockclmann, 1979, str. 67 si.; tudi v: Kaufmann, Bcitragc zur Juristischcn Hcrmcncutik sowic wcitcrc rcchtsphilosophischc Ahhandlungcn, 1984, str. 119 si.
^ Npr. L6pez Calcra, /j estruetura l6gico-rcal dc la norma juridica, 1969, zlasti str. 129 si.
Predvsem v delih Ollcra, Dcrccho y Socicdad. Dos reflexiones en tomo a la filosoHa alemana actual, 1973, zlasti str. 44 si.; Rcchtswisscnschaft und Philosophic. Grundlagcndiskussion in Dcutschland, 1978, zlasti str. 29 si.; Intcrpretacion del dcrccho y gositivismo legalista, 1982, passim, zlasti str. 100 si., 170 si., 246 si.
^Npr. Saavcdra, Intcrpretacion del dcrccho e ideologia. lilcmcntos para una critica dc la hcrmcncutica juridica, 1978, passim.
Prim. npr. konccptualizacije glede vloge razumevanja v pravu pri Gadamcrju, Wahrhcit und Mcthode, 4. izd. (1075), sir. 307 si., najbogatejši raziskavi splošne hermenevtike; tudi Zaccaria, Ermcnculica c giurisprudenza. I fondamenti filosofici nclla teoria die Hans Gcorg Gadamcr, 1984.
II. ZAČETKI
V primerjavi z zanimanjem za druga področja se je seveda hermenevtična teorija pozno začela zanimati za pravo. Standardno delo o splošni hermenevtiki v 19. stoletju obravnava sicer teološko in zgodovinopisno hermenevtiko, ne pa pravne11. Po drugi strani so pravne metodologije dobro poznale pojem "herme-neutica iuris"; vendar so ga uporabljale v nespecifičnem pomenu, če gledamo s stališča današnje pravne hermenevtike12, ker so z njim označevale le teorije o razlagi, ki jih je v svojem predavanju o metodah 1802/1803 sistematično predstavil že Savigny]3 in ki so - različno poimenovani - obvladovali metodologije prejšnjega stoletja14. Pravna hermenevtika jc torej sorazmerno pozno rojen otrok splošne hermenevtične teorije.
Pravna teorija ali metodologija, ki veže uporabo pravnih norm pri konkretnih dejanskih stanovih na razlagalna pravila, gotovo pripravlja pot pravni hermenevtiki, čeprav še ni njena osnova. Kdor določi, da mora razumevanje zakona upoštevati besedilo, sistematično povezavo, voljo zakonodajalca in objektivni pomen zakona15, kdor povezuje interpretacijo zakona z vidiki avtonomije (objektivnosti) in enotnosti zakona, kdor daje pomen izvoru, stvarnemu pomenu besedila in primerjavi16, vsekakor izhaja iz tega, da jc zakon možno in potrebno interpretirati in da različne metode razlaganja lahko pridejo do različnih rezultatov razlage. Metodologija, ki je zgrajena na teorijah o razlagi, vendarle ugotavlja odprtost zakonov in s tem nasprotuje obema temeljnima domnevama vsake stroge pojmovne jurisprudence, po katerih jc zakon enoumen in popoln16.
Predvsem Coing[1, ki se jc opiral na Bcllija18, Bollnowa19, Gdnyja20 in tudi Gadamcrja10, je kot stožer svoje teorije o razlagi postavil pomanjkljivost in nepopolnost zakonov in s tem ponazoril napetost med vezanostjo sodnika na zakon in njegovo nalogo, da ustvarja pravo21. S tem je bil izražen problem, s katerim se pravna hermenevtika ukvarja še danes in ki ga jc šola svobodnega prava razrešila prenagljeno in z radikalnim pretiravanjem22, problem "pravilnega" ravnanja z zakonom, "pravilne" uporabe zakona v posameznem primeru. Ta problem sploh vidimo šele tedaj, ko zakonu
11	J. Wash, Das Vcrslchcn. Grunds.Ugc ciner Gcschichlc dcr hcimcncutischcn Thcoric im 19 Jahihundcn, 3 deli, 1916, 1929, 1933.
12
Frommcl, Die Rczcplion dcr llcrmcncutik bci Karl l^rcnz und Joscf lisscr, 1981, str. 22 si.
13	F.C.v. Savigny, JuristischeMclhodcnlchre (ured. Wcscnbcrg), 1951.
14	Larcnz, Mclhodcnlchre dcrRcchlswisscnscha(t, 4. izd. (1978), I. pogl. 1-3.
15	Takšna je "klasična" razdelitev naukov o razlagi; gl. npr. I-arcnz, Mclhodcnlchre, str. 307 si.
Pri čemer na tem mestu ne bi razčiščevali, da jc bila pojmovna jurispmdcnca kdajkoli tako strogo in enoumno izražena in dokončno oblikovana; v tej zvezi jc vredno brati, kaj pravi o recepciji Montcsquieuja Ogorek, De 1'csprit des legendes, v: Rcchtshislorischcr Journal 2 (1983), str. Zli si. Za sedanjo metodologijo in tudi za pravno hermenevtiko pa predstavlja pojmovna jurisprudcnca bolj strašilo kot predmet raziskovanja.
Npr. razdelitev pri Coingu, Grundzugc dcr Rcchtsphilosophic, 3. izd. (1976), str. 309. si.; gl. tudi že istega avtorja, Die juristisehen Auslcgungsmcthodcn und die Ixbrcn dcr allgcmcincn llcrmcncutik, 1959. * Betti, Tcoria generale delta interpretazione, 1955; isti, Die llcrmcncutik als allgcmcinc Mcthodik dcr
Gcistcswisscnschaflcn, 1962.
19
Bollnow, Das Vcrslchcn. Drci AufsXtzc zur 'Ihconc dcr Gcistcswisscnschaflen, 1949. Gcny, Mčlhodc d'intcrprelation ct sources en droitpriviposilil, 2. izd. (ponatis 1954).
21 Going, zlasti GmndzUgedcrRcchlsphilosophic (op. 15), str. 329 si., 334 si.
Prim, predvsem H. Kantorowicz (psevdonim Gnacus Flavius), Dcr Kampf um die Rcchtswisscnschaft, 1906; poleg tega Coing, Gmndzuge (op. 16), str. 334 jI.; Arthur Kaufmann, Fivircchlsbcwcgung - lehendig oder tot? Ein Bcitrag zur Rcchtsheoric und Mclhodcnlchre, v: Juristischc Schulung, 1965, str. 1 si.; tudi v: isti, Rcchtsphilosophic im Wandcl. Stalioncn cines Wcgcs, 2. izd. (1984), str. 231 si.
nc pripisujemo čisto deduktivnega podaljšanja v odločitev ob primeru, ko ne sprejemamo zakona kot osnove za logične sklepe, ko ga razumemo kot neenoumno, nepopolno in v prihodnost odprto navodilo za odločanje. Šele tedaj imamo namreč povod, da razmišljamo o produktivni vlogi tistega, ki zakon "razlaga" ali "uporablja", in v tem zvezi iščemo kriterije pravilnega razlaganja ali uporabe.
III. POSEBNOSTI
Pravna hcrmcnevtika se približuje problemu pravilnega ravnanja z zakonom na poseben način (in se že v tem razlikuje od drugih teorij). Njen zorni kot je širši kot pri analitičnih teorijah23 in drugačen kot zorni kot sistemsko-teoretične pravne znanosti24.
1. v primerjavi z analitično pravno teorijo
Analitično utemeljenega zanimanja za določenost pravnega jezika - od zakonov prek pravnoznanstvenih teorij do dela na konkretnem dejanskem stanu - ter za jasnost in trdnost pravnih sistemov pravna hcrmcnevtika nc zametuje, vendar relativizira njegov pomen.
Za pravno hermenevtiko so pogoji za pravilnost ravnanja z normativnimi besedili na bolj temeljni ravni, kolje raven scmantikc. Jasnost, določnost in konsistentnost same po sebi šc ne zagotavljajo pravilnosti, temveč so pogoj za transparentnost in nadzorovanje predvsem sodniškega ravnanja. Čeprav sta transparentnost in nadzorovanje tudi osrednja in nujna cilja današnje pravne teorije, pravne znanosti in pravne prakse, pa mora zadovoljiva teorija pravilne uporabe zakonov ali iskanja prava poleg tega obdelati tudi možnost, da lahko tudi očitna krivica nastopa v analitično brezgrajni obleki25 in da so značilnosti pravilnega presojanja, ki jih cenijo analitične pravne teorije, zgodovinsko spremenljivi kriteriji, ki so povezani z našim empirično usmerjenim pogledom na svet in znanost26 in ki drugim pravnim kulturam niso čisto jasni27.
2. v primerjavi s sistcmsko-tcorclično pravno znanostjo
Sistcmsko-tcorctično utemeljeno zanimanje za produkcijo posledic v pravnem sistemu, ki so ugodne za splošni sistem (absorpcija konfliktov, preusmeritev udeležencev na kognitivno učenje, stopnjevanje obvladljive kompleksnosti), ni zunaj obzorja
23
^ Paradigmatično v zborniku (ured. H.J. Koch) Jurislischc Mclhodcnlchn; und analytischc Philosophic. 1976
Pardigmatično I.uhmann, legitimation durch Vcrfahrcn, 2. izd. (1975); kritično s hermenevtičnega staliSča Esser, Vorvcistkndnis und MclhodcnwM in der Rcchtsfindung RationaliMsgrvndlagcn richtcrlicher Hntscheidungspnxis, 2. izd. ^.972), pogl. IX ("Sistemska teorija in problematika konsenza"), str. 205 si.
Veliko primerov za to najdemo npr. pri RUtheisu, Die unbctgmvle Auslcgung. Zum Wandcl der Privalrcchtsordnung im National&ozialismus, 2. izd. (1973).
Več v tej zvezi v mojem delu o ciljih kaznovanja v sociološko usmerjenem kazenskem pravu, v: W Hassemer/LUderccn/Naucke, Fortschrillc im Slrafrcchl durch die Sozialwisscnschaflcn?, 1983, str. 39 si , 47 si. Poučni primeri za to npr. pri D. Simonu, RcchtsCindung am byzanliniscchn Reichsgcricht, 1973, str. 13 si., 22 si.
hcrmcncvtičncga spraševanja, vendar ga hermenevtika drugače formulira in drugače lokalizira (ter s tem bistveno spreminja).
Sistcmsko-tcoretični pravni znanosti in pravni hermenevtiki je skupno znanstveno zanimanje za povezave onkraj pravnega sistema; zlasti iz ontološko in spoznavnoteoretično utemeljenih hermenevtičnih zasnov28 je očitno, da ta znanost ni ozko omejena na odnos med zakonom in sodnikovo sodbo, temveč gleda na pravni sistem kot na del sveta in znanosti. Poleg tega predstavlja - vsaj v mojih očeh - očima sistemsko-teoretična usmerjenost pravnega sistema v "output"29, okoli katere se v zadnjem času osredinjajo pravnoteoretične in pravnoznanstvene razprave30, koncept, ki spada v izročilo pravne hermenevtike; upoštevanje posledic pravnega ravnanja spada k pravičnostnirr. pričakovanjem in pogojem konsenza, ki so osnove hermenevtičnega nadzorovanja pravilnosti31.
Kljub vsemu temu, kar je skupno sistcmsko-tcoretični in hermenevtični pravni teoriji, pa ne moremo spregledati temeljne razlike, ki jc poslcdica znanstvenega izvora, iz katerega teoriji izhajata in kateremu jc vsaka izmed njiju zavezana.
Funkcionalistična sistemska teorija more zaznavati pravne vrednote, kot so načela enakosti, pravičnosti ali avtonomije, le kot obstoječe sistemske funkcije, za hermenevtično teorijo pa so utcmeljivi in dejavni pogoji pravilnega iskanja prava. Čeprav imata socialna filozofija in opisna socialna teorija veliko skupnega, kar postaja tudi vedno bolj očitno, pa kažeta prav v odnosu sistemsko-teoretične in hermenevtične pravne teorije podedovane razlike. Sistemsko-teoretična funkcionalizacija pravnih vrednot32 je za hermenevtično pravno teorijo nesprejemljiva, ker te funkcionalizacije ne more preform ul i rati v svoji lastni pojmovnosti, ki utemeljuje vrednote, ker npr. k njenemu izročilu spada temeljno razlikovanje bistva in obstoja prava, naravnopravnosti in pozitivnosti, pravičnosti in pravne varnosti33 in ker torej (v kategorijah bistvo, naravnopravnost, pravičnost) obsega področje, ki ga prav funkcionalni opisi ne morejo ustrezno dojeti.
IV. VIRI
V Zvezni republiki Nemčiji jc pravna hermenevtika34 prvotno izhajala iz dveh virov, ki se v nekaterih, zlasti novejših zasnovah spet stekata; to sla po eni strani pravna
28
Predvsem dela Arthurja Kaufmanna, ki so združena v njegovem zborniku Rcchtsphilosophic im Wandcl (op. 22), lahko veljajo za tako osnovo pravne hermenevtike; prim, prav tam Natunvcht und Gcschichtlichkcit (1957), str. 1 si., 17 si.; Gcdankcn zrn Ohcrwindung des rcchtsphilosophischan Rclativismus (1960), str. 51 si., 57 si.; Rcchlspositivismus und Naturrccht in crkcnntnisthcorctischcr Sicht (1961), str. 69 si., 93 si.; Die ontologisehe Struktur des Rcchls (1962), str. 101 si., 117 si.; GcsctzundRccht(l962),str. 131 sl.,152sl.
29 Četudi Luhmann (v: Rcchtssystcm und Rcchtsdogmatik, 1947, str. 31 si.) - po mojem mnenju premalo diferencirano glede na posamezna pravna področja - ne pripisuje pravnemu sistemu uspešne usmerjenosti na posledice, pomeni vendar njegovo priporočilo, da je treba oblikovati "družbeno ustrezne pravne pojme" (prav tam, str. 49 si.) tako za sistematično zgradbo kol tudi za pravno prakso, usmeritev v "output"; le-ta jc v "družbeni ustreznosti" pravnih pojmov.
3" Prim. npr. - vsakokrat z obilno literaturo - LUbbe-WolfT, Rcchtsfolgcn und Rcalfolgcn. Wclchc Rolle konnen Folgcncrwagungcn in dcr juristisehen Rcgcl- und Bcgriffsbildung spiclcn?, 1981; W. Massemer, Ohcr die Bcriicksichtigung von Folgcn hci dcr Auslcgung dcr Strafgcsctzc, v: Fcslchriti rUrCoing, Band I, 1982, sir. 493 si.
31	V tej zvezi zlasti Esser, Vorvcrslandnis (op. 24), str. 142 si.
32	Prim. npr. paradigmatično o pravičnosti kot "ustrezni kompleksnosti pravnega sistema" Luhmann, Gcrcchtigkcit in den Rcchtssystcmcn dcrmixlcmcn Gcscllschaft, v: RcchtsthcoricA (1973), str. 131 si., zlasti pogl.V si.
33	Posebno jasno: Arthur Kaufmann, Die ontologisehe Struktur des Rcehts (op. 28), passim.
34	Splošni pregled tudi Fikcntschcr, Mcthodcn des Rcchts in vcrglcichcnder Darstcllung, III: Mittclcuropiischcr Rcchtskrcis,
1976, str. 429 si.
metodologija in po drugi strani pravna filozofija. Seveda je to razlikovanje idealno-tipično, saj je že razlikovanje med pravno filozofijo, pravno teorijo in metodologijo problematično35. Prav razvoj pravne hermenevtike pa kaže, da moremo ne le jasno razlikovati med pravnofilozofskimi in metodološko usmerjenimi raziskovalnimi poudarki, temveč da njihove skupne točke tudi dokazujejo sovisnost in bogastvo pravnoznanstvenih temeljnih vprašanj. Pravna hcrmcnevtika ima od tega korist.
1. Metodologija (konkretni dejanski stan in norma)
Izhodišče za metodološko usmerjeno pravno hermenevtiko, kamor spadajo zlasti imena Essefi6 in Larcnz37, pa tudi Kričiš in Friedrich Miillei39, je razmerje med normo40 in življenjskim dejanskim stanom. To izhodišče seveda deli hcrmcnevtika z vsako teorijo ustvarjanja prava (Rcchtsgcwinnung); kajti da konkretni dejanski stan "spada" pod ustrezno pravno normo, da je norma "primerna" za odločitev o konkretnem dejanskem stanu, da gre torej, kot pravimo, za "subsumpcijo" konkretnega dejanskega stana pod normo - to je skupno vsem predstavam o pravnem uporabljanju norm.
Korak, ki presega to samoumevnost in ki iz teorije šele naredi "hermenevtično" teorijo, je usmerjen v posebno razmerje med normo in konkretnim dejanskim stanom. To razmerje lahko opišemo kot "relacijo", "ustrezanje", "odvisnost". Njegovo znanstveno zasnovo so v novejši pravni metodologiji pripravljala zlasti dela Engischa41, čigar pogosto navajana podoba o "potovanju pogleda sem in tja med zgornjim stavkom (torej zakonsko normo; W.H.) in življenjskim dejanskim stanom"42 nazorno kaže, za kaj gre: normo in primer (ki sta se pri običajni metodologiji sklopila šele po deduktivni subsumpciji norme na primer) je treba v dejanju iskanja prava korakoma spraviti v medsebojen odnos, ju razvijati drugega k drugemu v vedno večji konkretnosti in v toliki meri drug drugega predpostavljata. S tem se dinamizira razmerje med normo in konkretnim dejanskim stanom. Uporabljanje norme postaja konkretizacija norme (ob
O razlikovanju med pravno filozofijo in pravno teorijo Arthur Kaufmann, Rcchtsphilosophie, Rechtslhcorie, Rcchlsdogmatik, v: Kaufmann/Ilassemer (ured.). FinTuhrung in Rcchtsphilosophie und Rcchtslheoric der Gcgcnwart, 4. izd. (1985), str. 1 si., 9 si.; o razlikovanju med pravno teorijo in metodologijo W. Hassemer, Rochtsihcoric, Mcihodenlchre und Rcchtsrcfonn, v: Arthur Kaufmann (ured.), Rcchlshcoric, Anstitzc zu cincm kritischen Rcchtsvcrstindnis, 1971, str. 27 si.
/.lasti: Vorvcrstandnis und Mclhodcnwahl (op. 24); Dogmatik zwischcn Theorie und Praxis, v: Festschrift filr L. Raiser, 1974, str. 517 si.; Juristisches Argumenticren im Wandel des RechtTindungskonzcpts unseres Jahrhundcrts. Sitzungsbcrichtc der Ilcidclbcrger Akadcmie der Wisscnschaflen, phil. -hist. Klasse. 1979; sedaj Zaccaria, Ermeneulica e giurispmdcnza S*ggio sulla metodlogia di Josef I is ser. 1984.
Zlati: Mahodcnlehtre der Rcchlswisscnschaft (op. 14), II. Systomatischer Teil; Kcnnzeichcn gcglucktcr nchtcriicher Rcchlsforthildung, 1965; Die llindung des Richten an das (jcscU als hermeneutisehes Problem, v: Festschrift ftlr E.RIluber,
1973, str. 291 si.
Zlasti: 7heorie der Rechtsgewinnung, entwickcit am Problem der Vcrfassungsintcrprclalion, 2 izd. (1976).
Zlasti: Normstmklur und NormativitiU. Zum Vcrhaltnis von Recht und Wirklichkcil in der Juristischen Hcrmcncutik,
entwickcit an I'ragcn der Vcrfassungsintcrprctalion, 1966; Jurislischc Mclhodik, 2. iz.d. (1976); Strukturicrendc Rcchtslchie,
1984.
40
Ne gre torej le za zakonske norme, za kodificirano pravo. Prcjudici v "ease law" so za hermenevtično teorijo funkcionalno enakovredni zakonskemu pravu; prim, v tej zvezi moje delo Rechtssystcm und Kodifikation. Die Bindung des Richtcrv an das Ocsctz. v: liinftjhmng in Rcchtsphilosophie und Rcchtslhcoric (op. 35), str. 193 si., 205 si.; tudi Fikentscher, Melhodcn des Rechts in vcrglcichcndcr Daistcllung. Zvezek IV; Dogmatischer Teil, 1977, str. 202 si ("Fallnorm"); Schroth, Philosophische und jurislischc Hcrmcncutik, v: liinCuhrung in Rcchlsphilosophic und Rcchtstheorie (op. 35), str. 276 si., 285 si.
Zlasti: Logischc Sludicn zur GcscUcsanwcndung, 3. izd. (1963); Die Idee der Konkrclisicrung in Recht und Rcchtswisscnschaft unscrcrZeit, 2 izd. (1968); F-inftihrnng in das jurislischc Dcnkcn, 7. izd. (1977). LogischcStudicn (op. 41), str. 15.
konkretnem dejanskem stanu); odločanje o konkretnem dejanskem stanu postaja oblikovanje konkretnega dejanskega stanu (s pomočjo norme). Norma in konkretni dejanski stan drug drugega proizvajata v procesu uporabljanja norme oz. odločanja o konkretnem dejanskem stanu.
Preden jc mogla pravna hermenevtika zasnovati in formulirati to razmerje med normo in konkretnim dejanskim stanom, jc morala porušiti podedovano "subsumpcijsko ideologijo". Na osnovi subsumpcijskc teze norme in konkretnega dejanskega stanu ni bilo mogoče razgibati, ker je bilo po tej tezi odločanje o konkretnem dejanskem stanu že vedno (čeprav nespoznano) vsebovano v normi in ker je torej uporabljanje norme lahko veljalo le za razvijanje obstoječega normativnega potenciala; za to ni bilo treba ničesar spremeniti, treba je bilo le konkretizirati, aktualizirati in sklepati. Pri rušenju subsumpcijskc teze je pravna hermenevtika sodelovala z deli analitične pravne teorije43 in se dala poučiti jezikoslovnim raziskavam o odvisnosti jezika od sobesedila44.
Pravna hermenevtika se jc proti pojmovanju, da je uporabljanje zakona samo subsumpcija konkretnega dejanskega stanu pod normo s pomočjo deduktivnega sklepanja, bojevala na obeh ravneh, za kateri je subsumpcijska teza mislila, da jc našla na njih svojo pojmovnopravno zanesljivost: na ravni zakonskega besedila in na ravni teorij o razlagi in argumentaciji. To tezo seje dalo oslabili le, če seje moglo pokazati, da niti jezik zakona ne določa (popolnoma) njegove uporabe pri primeru nili metodologije razlaganja in argumentacije ne določajo enoumno, kako mora sodnik vsakokrat razlagati.
a. Besedilo zakona
Že interesna jurisprudcnca45 jc odpravila predstavo, da jc zakon lahko enoumen in popoln - ti dve lastnosti pa bi bili potrebni predpostavki za subsumpcijsko sklepanje iz zakona. Pravna hermenevtika jc šla ob podpori novejšega jezikoslovja šc dlje po tej poti in pokazala46, da jc jezik zakonov prav tako večpomenski kot pogovorni jezik, da je pomen besed odvisen od govornega položaja, zgradbe stavka in besednih polj in da večpomenske pojme v pravnem jeziku lahko razlikujemo glede na nedoločenost, poroznost, potrebo po napolnitvi z vrednostjo in odnos do dispozicije .
Jedro teh raziskav jc spoznanje, da zakon svojega uporabljanja ob konkretnem dejanskem stanu ne more strogo določati, temveč v najboljšem primeru daje navodila. Pri vsakem odločanju o podreditvi konkretnega dejanskega stanu zakonu potrebuje oseba, ki odloča, informacije, ki ne izhajajo iz samega zakona, vodijo pa odločanje. Tudi noveliranje zakona, ki naj bi zajezilo razlago zakona, ki nasprotuje zakonodajalčevi volji, jc spet pod intcrprctacijsko prevlado sodne prakse, ker mu nujno odpira možnosti
43	Prim, v tej zvezi npr. jedrnati povzetek tipov semantičnih prostorov pri H.- J. Kochu, Vhcr jurislischdogmatischcs Argumcnticrvn im Slaatsrechl, v: Koch (urcd.), Scminv: Die juristisehe Mclhodc im Slaatsrccht. tjber Grcnzcn von Vcrfassungs- und Gcsctzcshindung, Frankfurt am Main 1977, str. 13 si., 29 si., 41 si.; tudi npr. Pricster, Zum Analogicverhol im Slrafrccht, v; Koch (ured.), Juristisehe Mclhodcnlchre (op. 23), str. 155 si.
44	O tem npr. moje delo Taihcsiand und Typus. Untcrsuchungcn zurstrafiechtlichcn llcrmcncutik, 1968, str. 66 si.
4 Posebno jasno Heck, Bcrgriffsjurispmdcnz und Inlcrcsscnjurisprudcnz, dodatek k: Hcck, GrundriB des Schuldrcchls, 1929 natis 1958), str. 471 si.
V tej zvezi Talbcstand und Typus (op. 24), str. 67 si.; Arthur Kaufmann, Rccht und Sprachc, 1983; tudi isti, Bcitrige zur juristischcnllcrmcnculik (op. 6), str. 101 si.
Zgoščen prikaz v mojem delu EinTuhtung in die Grundlagcn des Strafrcchls, 1981; paragraf 18 o vsakdanjem jeziku, paragraf 19 o jeziku zakonov.
razlaganja48 Torej zakon nikoli ne more "dohiteti" svojega razlaganja; tisti, ki razlaga, najde v zakonu vedno le nepopolno informacijo za odločitev, ki mu pušča prostor za odločanje49.
b. Teorije o razlagi
Drugi instrument za zagotavljanje strokovnega ravnanja z zakonom jc metodologija, ki v pravilih razlage in argumentacije daje navodila za pravilno odločanje, sklepanje in utemeljevanje. Analogija in argumentum c contrario; sklepi a fortiori, a minorc ad maius ali obratno; ukazi, daje treba upoštevali besedilo zakona, sistematično povezanost norm, voljo zakonodajalca ali objektivni pomen zakona, pri tem pa se ne sme prekoračiti ustavnih meja - vse to niso lc jezikovna pravila, ampak tudi pravila odločanja, ki naj bi ustvarila in zagotovila povezavo med normo in odločitvijo o konkretnem dejanskem stanu. Metodološko usmerjena pravna hermenevtika, začenši z deli EsscrjsP0, je poudarila, da velja za navodila metodologije isto kot za zakon: prostora za razlaganje zakonov in iskanje prava ne morejo odstranili, lahko ga kvečjemu strukturirajo.
Že glede razdelitve in vsebine teorij o razlagi ni enotnosti51. Razlikujejo razlago in konkretizacijo norme, cilj razlage in sredstvo razlage, subjektivno in objektivno razlago itd., različne razdelitve pa pomenijo tudi različne vsebine. Tako pomeni "zgodovinska" razlaga nekaj drugega, če jo omejuje "genetična" razlaga52 ali nc53. Iz tega izhaja, da ta del metodologije ne daje na razpolago nobenega sistema pravil, s katerega pomočjo bi bilo mogoče razlagati more geomelrico\ kajti kdor hoče uporabiti zakon s pomočjo teorije o razlagi, se mora pred tem najprej odločili med različnimi sistemi razlage, za svojo odločitev torej potrebuje informacije, ki mu jih prav metodologija nc daje na razpolago.
Še večjega pomena za oblikovanje prostorov za razlaganje pa je okoliščina, da metodologija sicer vsebuje pravila razlage, nima pa nobenega meta-pravila za razlago.
Teoretično razumljivo jc in sodna praksa vedno znova jasno potrjuje54, da ima izbira nekega določenega pravila razlage velike posledice; če se razsoja po volji zakonodajalca, po besedilu norme ali po njenem smislu, se pride praviloma do različnih rezultatov razlage. Torej lahko pravila razlaganja povzročijo "vezanost" sodnika samo tedaj, če mu nc bi predpisovala samo - kar delajo - vsakokrat določenega postopka razlage, temveč bi poleg tega tudi predpisovala - česar nc delajo -, v katerih odločitvenih situacijah se mora ravnati po katerem pravilu razlage: če bi torej vsebovala meta-pravilo za svojo uporabo.
^ Razvijam v svojem delu Rcchtsthcoric, MclhodcnlcJitv und Rcchtsrcform (op. 35).
To ima seveda posledice za sodnikovo vezanost na zakon, o kateri so že v časih interesne jurisprudence razpravljali kot o spornem vprašanju; v tej zvezi prim, spor med Stampcjcm, Rcchtfindung durch Inlcivsscnwigung, v: I)cuLschc Jurislcn-
Zcitung 10 (1905), 713 sl„ in Hcckom, Inlcrcsscnjurisprudcnz und Gcscbr.cstrcuc, prav Lam 1140 si. O današnjem stanju
diskusije W. 1 lassemcr, Rcchtssystcm undKodifikation (op. 40); Larenz, Die Bindung des Richtcrs (op. 37). ^ Zlasti VorvcistandnisundMcth(xJcnwahl (op. 24), str. 124 si. in passim.
O tem in naslednjem poučno Schroth, Philosophischc und juristisehe llcrmcncutik (op. 40), str. 288 si.
Tako npr. Miiller, Juristisehe Mcthodik (op. 39), str. 160 si.
Tako podedovani in Se danes splošni nauk, ki ga prenašajo tudi dogmatični predmeti; prim. npr. Jcscheck, Lchrhuch des Sjrafrcchts. Allgcmcincr Tcil, 3. izd. (1978), paragraf 17 IV, ki se usmerja predvsem ob Kngischu.
Bogat material v tej zvezi je prinesel mtinehenski raziskovalni projekt "Argumcntacijsko-tcoretični vidiki sprememb razsojanja najvišjih sodišč", ki so ga vodili Arthur Kaufmann, Ulfrid Neumann in Jochcn Schneider in katerega rezultati še niso bili objavljeni.
To pravilo nc obstaja. Poskusi55, da bi pravila razlage spravili v razumen odnos oz. jih razvrstili, teoretično niso prepričljivi in jih praktično nc upoštevajo54. Pravila razlage torej ne določajo rezultatov. So ponudbe, da bi zaželene (in drugače poiskane) rezultate legitimirali, kot da se ujemajo z voljo zakonodajalca, z besedilom zakona itd.: so sredstva prikazovanja in ne produkcije razlage zakonov.
c. Teorije o argumentaciji
Prav nič drugače ni z argumcntacijskimi pravili pravne metodologije, sklepi a fortiori, a similibus ad similia, c contrario itd.56 Tudi ti postopki predpostavljajo predhodno odločitev o kriterijih, ki jih sami nc vsebujejo. Ta odločitev se tiče primerljivosti (podobnost, nepodobnost) konstclacij, ki se s sklepanjem primerjajo. O tej primerljivosti argumcntacijska pravila nič nc povedo; omogočajo le - glede tega so podobna pravilom razlage - strokovni prikaz in legitimacijo odločitve, ki jo jc pred tem določila podobnost (kot predpostavka sklepanja po podobnosti) ali nepodobnost (kot predpostavka obratnega sklepanja).
S tem je bilo razmerje med normo in konkretnim dejanskim stanom osvobojeno pojmovno-pravne odrevenelosti in se jc odprlo za medsebojen odnos. Zakona in metodoloških pravil ni bilo več mogoče pojmovati kot trdno določenih postavk,iz katerih bi mehanično izhajala odločitev o konkretnih dejanskih stanovih. Če smo sc hoteli izogniti teoretično naivnemu, praktično nevarnemu in ustavno-pravno zaprtemu izhodu, po katerem bi lahko sodnik prazne prostore razlage zakona svojevoljno napolnjeval po lastnem okusu, nas je poznavanje odprtosti programov za pravne odločitve prisililo, da smo sc spraševali dalje glede možnosti, ki so na razpolago za konkretizacijo zakona v smeri konkretnega dejanskega stanu, o katerem sc jc treba odločali. Konkretizacija zakona glede na konkretni dejanski stan jc morala biti metodološki57 program teorije o razlagi, potem ko jc bilo jasno, da niti sam zakon niti metodološka pravila sami po sebi ne morejo zagotoviti razlage zakonov.
2. Pravna filozofija (Sein in Sol len)
Program konkrctizacijc zakona glede na konkretni dejanski stan jc pripravil drugi vir pravne hermenevtike v Zvezni republiki Nemčiji, namreč pravnofilozofski. Tudi tam je bil osrednji predmet razmišljanja konkrctizacijski teorem, ta razmišljanja pa so prav tako - seveda po drugih poteh - privedla do novega razumevanja norme in konkretnega
55 Npr. pril-arcnzu, Mcthodcnlchrc(op. 13), jlr. 332«1.
Prim. npr. Pawlowski, Mcthodcnlchre ftlr Juristcn. Thcoric der Norm und des Gcsct7.es. Učbenik, 1981, Si. 69.
57 Poleg metodološkega programa je moral iz spoznanja o odprtosti zakona izhajati tudi pravno-sociološki program, ki ni spraševal po "pravilnem", temveč po "dejanskem" izpolnjevanju prostorov sodniškega odločanja in pri tem naletel na drže, dispozicije, podzavestne motive, igro vlog itd.; prim, v teh zvezi Roltleuthncr, Richtcrlichcs Ihndcln. '/jir Kritik der juristisehen Dogmatik, 1973, drugi del, str. 61 <1. ("O sociologiji sodniškega ravnanja"); o pravni hermenevtiki prav Um, str. 32 si.
dejanskega stanu, ki se jc povezalo z metodološkimi spoznanji pravne hermenevtike in jo globlje utemeljilo58.
Izhodišče pravnofilozofsko usmerjene pravne hermenevtike, ki jo jc - ob opiranju zlasti na RadbruchaP9 - izdelal predvsem Arthur Kaufmanrf0, h kateri pa lahko štejemo tudi teoretike narave stvari61, stvarnologičnih struktur62 ali "narave stvari s spreminjajočo se vsebino"63, je razmerje med pravom in zakonom, cscnco in eksistenco, bistvom in bivanjem, med Sollcn in Scin. To razmerje pojmujejo kot "ontološko diferenco" in opisujejo kot "napetostno polje" ali "ustrezanje".
Kar jc za metodološko varianto pravne hermenevtike pomenilo razdretje toge povezave med normo in konkretnim dejanskim stanom, je bilo za pravnofilozofsko varianto razdretje odnosa izpeljave med naravnim pravom in pozitivnim pravom (zakonom), drugače povedano, možnost "pravilnega" prava po koncu vedno in povsod veljavnega abstraktnega naravnega prava. Tudi pravnofilozofska varianta jc torej nastala iz kritike varljive zanesljivosti pri iskanju pravilnih pravnih odločitev, iz kritike možnosti preproste dcdukcije iz nadrejenih odločitvenih načel. Tudi pravnofilozofska varianta pravne hermenevtike jc odklanjala, da bi po koncu naravnopravnih odločitvenih dctcrminacij vsako poljubno zakonodajalčevo odločitev pozitivistično sprejela kot "pravilno". Tudi ona se jc spraševala dalje po možnostih konkretizacije "pravilnega prava" v smeri konkretnega dejanskega stanu, o katerem sc jc treba odločiti. Tudi ona je iskala odgovor na to vprašanje v odnosu: med Sollcn in Scin, med esenco in cksistcnco, in je s tem razgibala razmerje med pravilom odločanja in predmetom odločanja, potem ko sta ga teorija o naravnem pravu in pozitivizem pojmovala lc mehanistično64.
"Pravo jc ustrezanje med Sollcn in Scin" - ta programski stavek zajame bistvo pravnofilozofske hermenevtike. Jc središčna teza spisa, ki jc v nemški literaturi združil metodološko in pravnofilozofsko varianto pravne hermenevtike65. Ustrezanje jc ontološko utemeljeno v analogičnosti Scin in spoznanja66. Vsako iskanje prava ima analogično sturkturo67, jc "vzpostavitev ustreznosti" med življenjskim dejanskim stanom in normo6*.
S tem jc ustvarjena povezava med metodološko in pravnofilozofsko varianto pravne hermenevtike. Razmerje med normo in konkretnim dejanskim stanom, ki sc jc po uničenju subsumpcijskc teze razgibalo, najde ustrezanje v razmerju med Sollcn in Scin. Pravna hermenevtika vidi svoj specifični predmet v teh razmerjih in v medsebojnem
Zgoščen prikaz 7. literaturo v mojem delu Der Bcgriff des positiven Rcchls, v: Zeilschrifl fiir verglcichcnde Kcchtswisscnschtft TI (1978), pod B (102 si ).
Predvsem: Rcchtsphilosophie, 8. izd. (1973, ured. Hans P. Schneider in Erik Wolf); Die Ntlur der Stche tis jurislischc Dcnkfoim, 1948 (nova izdaja 1960); VorschulcdcrRcchlsphilosophic,!. i2.d. (1965, ured. Arthur Kaufmann). ^ Prim, predvsem dela, ki so združena v zbornikih Juristischcllcmicnculik (op. 6) in Rcchtsphilustiphic im Wtndcl (op. 22).
Predvsem Maihofer, Die Ntlur der Stche, 1958; Bobbio, Ohcrdcn Hcgriffdcr "Ntlur der Stche", 1958 , BaralU, Ntturdcr Stche und Ntlunechl, 1959; Schambock, Dcrliegriff der "Ntlur der Stche", 1960; vsi natisnjeni v: Arthur Kaufmann (ured),
Die onlologischc licgriindung des Rcchls, 1965,str. 52sl.; 87 si.; 104 si.; 164 si.
Predvsem Stratenswcrth, Dts rcchlsthcoretischc Problem der "Ntlur der Stche", 1957, str. 7 sl„ 28 si.; Welzel, Wthrbeit und Grcnzc der Ntlurrechts, 1963, str. 13 <1.
^ Predvsem Stammler, DicljJire van dem richligcn Rcchlc, 2 iz. (1926).
' V zvezi s tem in naslednjim izčrpneje moj prikaz Die llcmrenculik im Werk Arthur Ktufmtnnns, v: Dimcnsionen der Hcmicncutik (op. 1), sir. 1 sl„ 3 si., 7 si.
^ Arthur Kaufmann, Analogic und "Ntlur der Stche". Zuglcich cin liclrtgzurlxhrc vom Typus, 2. izd. (1982), str. 18.
67 Prav um, str. 29 si.
,„ Prav Um, str. 37. 08 „
Prav Um, sir. 38.
odnosu razmcrnih kategorij. Iz tega razvija svojo teorijo o razlaganju zakona in o odločanju o življenjskem dejanskem stanu.
V. POUDARKI
Seveda lahko razmerje med konkretnim dejanskim stanom in normo, med Scin in Sollcn dinamizirano le s pomočjo elementa, ki obeh razmcrnih kategorij ne povezuje le situacijsko in slučajno. Sollcn in Scin, norma in konkretni dejanski stan lahko postanejo medsebojno produktivni le, če premagamo njihovo metodološko-dualistično ločevanje, če pokažemo most med njimi, ki jih nc samo povezuje med seboj, temveč je z njim vsak od njih sam neločljivo povezan. Ta most najde pravna hermenevtika žc pripravljen po eni strani v osnutkih "konkretnega naravnega prava", po drugi strani pa v teoriji o razumevanju.
1. Konkretno naravno pravo
"Konkretno naravno pravo", ki jc po eni strani premagalo spoznavnoteoretično naivnost podedovanega abstraktnega, nadzgodovinskega naravnopravnega mišljenja (in jc glede tega "konkretno"), po drugi strani pa nasproti pozitivizmu vztraja pri značaju "pravičnega" in vsebinsko "pravilnega" (in glede tega ostaja "naravno pravo"), so iskali po različnih poteh: v teorijah o "naravi stvari" ali o "stvarnologičnih strukturah" ali tudi v "institucionalnih pravnih teorijah"69. Vsem so skupna naslednja temeljna prepričanja: Stroga ločitev med Scin in Sollcn (metodološki dualizem) jc analitično možna, fenomenološko pa napačna; nasprotuje vsemu človeškemu izkustvu. Ne moremo namreč najti niti čistega Scin niti Sollcn. Tudi prava ne moremo dojeti kot "čiste" pravilnosti ali preprostega dejstva. Tako kot pozitivnost potrebuje pravičnost, tudi pravičnost potrebuje pozitivnost.
S tem jc bila ustvarjena povezava med Scin in Sollcn, ki ju jc nujno usmerjala drugega k drugemu. Čc si Sollcn brez povezanosti s konkretnimi dejanskimi stanovi ni bilo mogoče misliti (in obratno), je bila naslednja naloga pravne filozofije, da izdela posredovanje pravičnosti in pozitivnosti prava, in naslednja naloga pravne metodologije, da razvije postopke za približevanje življenjskega dejanskega stanu in norme.
2. Teorije o razumevanju
Ista določitev nalog pravne metodologije je izšla iz prevzetja splošne hermenevtike, predvsem kot so jo oblikovali Schlcicrmacher70, Dilthcy71 in Gadamcf2, pa tudi
69
Povzemajoč zgoščen prikaz z literaturo v Arthur Kaufmann/Winfried Ilasscmer, G run dp rob I cm c dcr zcitgcnti6sischcn Rcchtsphilosophic und Rcchtsthcoric, 1971, str. 18 si., 23; prim, tudi Ellscheid, Das Naturrcchtspmhlcm. Einc systcmatischc Oricnticrung, str. 171 si., 186 si (3,5); Arthur Kaufmann, Prohlcmgcschichtc dcr Rcchtsphilosophic, str. 82 si. - oboje v: i-.infuhrung in Rcchtsphilosphic und Rcchtsthcoric (op. 35).
70	Predvsem Samtlichc Wcrkc, 1. del, 7. zvezek, 1838 (ured. LUcke), str. 143 si.
71
Predvsem GcsarnmcltcSchnftcn, zvezek VII, 1966 si.
Heidegger73. Nc da bi upoštevali razlike med temi oblikami74, ki so za splošno hermenevtiko gotovo pomembne, lahko kot bistveno za pravno hermenevtiko poudarimo naslednje: razlaga zakona jc razumevanje besedila. Razumevanje besedila je le en način razumevanja kot splošne oblike človeškega bivanja in zgodovinske povezave učinkov. Razumevanje predpostavlja predhodno poseganje po smislu, uvrščanje dela, ki naj bi ga razumeli, v vnaprej postavljeno celoto. Razumevanje jc torej razvijajoč sc proces približevanj, proccs, ki približuje razumevajoči osebek in predmet, ki ga je treba razumeti, drugega drugemu in ju s tem drugega ob drugem spreminja. Ta proccs se razvija v času; v njem sodelujeta razumevajoči posameznik s svojo življenjsko zgodbo in izročilo v družbi ("predhodno razumevanje"). Ker ni gledanje (osebka nasproti predmetu), temveč razvijajoče sc približevanje, poteka v krogih ali, pravilneje rečeno75, v obliki spirale: osebek in predmet sc v proccsu razumevanja gibala drug k drugemu, na stopnjah približevanja drug drugega predpostavljala. To gibanje izključuje, da bi mogli odmeriti in znova premeriti uspešno razumevanje ("resnično" spoznanje). Ker res in intelleclus nista med seboj v statičnem razmerju gledanja, temveč v dinamičnem razmerju približevanja, "rcsnica" nc more bili "adacquatio rci ct intelleclus"; nasprotno, je pojav, ki je stvar dialoga, konsenza in postopka76.
Vidimo, da jc splošna hermenevtika blizu Engischevi podobi o "polovanju pogleda sem in tja"77, pa tudi sodobnim naukom konkretnega naravnega prava. Vselej gre za konkretno dogajanje, za proccs približevanja osebka in predmeta, Sollcn in Scin, norme in konkretnega dejanskega stanu; vselej jc vsak pol približevanja zasnovan kot odprt k drugemu polu in vselej rezultata približevanja nc moremo izračunati more geomclrico.
3. Trije toposi
Pravna teorija in pravna metodologija sta to spoznanje večkratno izkoristili. Ta uporaba sega prek sodniške prakse78 prav do pravne retorike79 in tehnike poučevanja80. Tu je nc moremo podrobneje razlagati. Na koncu bi želel označiti le tri topose, okoli katerih sc v tem času osredinja pravna hermenevtika: konkretizacija norme in oblikovanje konkretnega dejanskega stanu; predhodno razumevanje; sccnično razumevanje.
72
Pnm. zgoraj op. 10.
?4 Scin undZal, 11. izd. (1967), zlasti str. 148 si , 310sl.
Prim, v tej zvezi povzemajoče prikaze pri Schrolhu. Theoric und Praxis subjektiver Auslcgung im Stnfrvcbt, 1983, str. 23
si.; Rottleuthner, Richlcrliches Handeln(.op. 57), str. 32 si.; splošneje Wittmann, Der existcnzialonlologischc BcgriJT des Veistchcns und das Problem der Hcrmcncutik, str. 41 si., in U. Neumann, Zum Vcrbaltnis von pbilosophischcr und jurisliseher [Icnncnculik, str. 49 si. - obojev; Dimcnsioncn der Hcrmcncutik (op. 1).
W. Ilassemcr, TatbcstandundTypus (op. 44), str. 107 si.
^ To izčrpncjc razvijam v svojem delu Einfiihmng (op. 47), paragraf 16II 3, ekskurz 2 Prim, zgoraj pri in v op. 41,42
Splošno Baratta, VbcrJuristcnrechl, v: Dimcnsioncn der Hcrmcncutik (op. 1), str. 57 si.
80	^cnT,CTICUt'^Rcchtsrhctonk, v: Dimcnsioncndcr Hcrmcncutik (op. 1), str. 91 si.
Philipps, Juristischc Hcrmcncutik und lehrtcchnologic, v: Dimcnsioncn der Hcrmcncutik (op. l),str. 103 si.
a. Konkretizacija norme in oblikovanje konkretnega dejanskega stanu
Mnenje, da je uporabljanje zakona subsumpcija konkretnega dejanskega stanu pod normo, ne temelji le na teoretično naivnem81, temveč tudi na praktično omejenem gledanju. To jc pogled revizijskega sodnika, ki dobi gotov konkretni dejanski stan in ima potem samo še nalogo, da preveri uvrstitev tega konkretnega dejanskega stanu. To je lc majhen del pravne prakse. Pri tem načinu gledanja se nc upošteva npr. dejavnost strank in odvetnikov ter naloga poizvedbenih organov in sodnikov, ki jc v tem, da ustvarijo konkretni dejanski stan, ki gaje potem treba pravno presoditi.
Konkretni dejanski stanovi niso dani vnaprej, tudi se nc ustvarijo sami, temveč so rezultat ustvarjalnega postopka, pri katerem je produktivno udeležen tisti, ki hoče uporabljati zakon. Pravna hermenevtika jc to spoznanje jasno izoblikovala in o njem obširno razpravljala82.
Pola v procesu pravnega razumevanja, ki ju je treba drugega drugemu približati, da si bosta ustrezala, sta zakonska norma in življenjski dejanski stan. Norme nc moremo razumeti brez predstave o okoliščinah, katerim naj bi se prilegala83. Kdor si predstavlja vsebino nekega Sollcn, povezuje Sollcn z - mišljenimi ali opazovanimi - dejstvi. Prav tako kot ne "obstaja" norma, pri kateri bi bil odmišljcn vsak Scin, tudi nc "obstaja" konkretni dejanski stan, pri katerem bi odmislili vsako normo. Po eni strani bi bilo nesmiselno vključiti sleherni "konkretni dejanski stan" v pravno razmišljanje; za to razmišljanje so v vsakdanjem življenju pomembne samo okoliščine, ki imajo lahko praven pomen, "pravnega pomena" pa ne moremo dojeti brez predstave o pravnih pravilih84. Po drugi strani pa so - in to je pomembnejše - konkretni dejanski stanovi vedno rezultat izbire in sturkturiranja informacije. Okoliščine zunanjega sveta so v vsaki situaciji tako številne in zapletene, da jih v njihovi cclotnosti že nc moremo zaznati. Povežemo jih v "celoto" in "obliko", ki daje neki "smisel"; to pa nc pomeni nič drugega, kot da jih vsakokrat izberemo in strukturno povežemo. Človeškega zaznavanja in jezika si ne moremo misliti brez izbire in strukturiranja.
"Dogajanje v zunanjem svetu" prav tako postane "življenjski dejanski stan" in potem "pravni konkretni dejanski stan" s postopki izbire in strukturiranja. Izbire in strukturiranja pa si spet ne moremo misliti brez načel, ki vodijo zaznavanje in odločanje, brez včdcnja, kaj naj velja kot "pomembno" in kaj kot "nepomembno", kaj naj bo središčno in kaj obrobno. Ta načela so za oblikovanje konkretnega dejanskega stanu norme, katerim mora konkretni dejanski stan ustrezati.
Torej niti norme niti konkretnega dejanskega stanu nc moremo niti razumeti niti ustvariti brez vsakokratnega drugega pola. Konkretizacija norme se lahko razvija le korakoma ob hkratnem ustvarjanju konkretnega dejanskega stanu. Zato pravna
81	O tem zgoraj pogl. IV. 1.
82	Temeljno delo Itmschka, Die Konslitution des Rcchlfillcs. Sludicn zum Vcrfiiltnis von Tilsachcnrcststcllung und Rcchtsun wendung, 1965.
83	Primerjajmo lepo Radbruchovo podobo, v kateri se ponovno kaže, kako se ujemata hermenevtična pravna filozofija in metodologija: "Umetniika ideja je drugačna, če naj bi se uresničila v marmorju, kakor če naj bi se uresničila v bronu. Ta odnos med idejo in snovjo bi lahko imenovali snovna določenost ideje" (Die Natur dcr SmJie tis juristisehe Denkform, 1960, str. 17).
84	Tako imajo npr. premoženjske razmere nekega človeka čisto različen pravni pomen, čer gre za davčno pravo, volivno pravo ali kazensko pravo; pri volivnem pravu je njihova nepomembnost zgodovinski dosežek; pri kazenskem pravu so te razmere praviloma brez pomena pri ugotavljanju krivde, lahko pa imajo pomen za odmero kazni - če gre npr. za določitev denarne kazni: vedno pa o pomembnosti odloča program pravnih norm.
hermenevtika označuje iskanje prava kot "razvijanje abstraktnega in konkretnega dejanskega stanu drugega ob drugem v kategoriji hkratnosti"85.
b. Predhodno razumevanje
Ko se dogaja oblikovanje konkretnega dejanskega stanu s pomočjo pravne norme, pa se s tem hkrati sproži še en problem. Kajti norma ni na razpolago - zunaj konkretnega postopka razlage - kot nekakšna gotova računska vrednost, temveč jc tudi sama pojav, ki se mora v procesu razlage dinamično razviti. Če natančno pogledamo, nc smemo govoriti o "normi", temveč le o "razumevanju norme" pri tistem, ki jo želi razumeti. To razumevanje norme ni niti statičen niti objektiven pojav; nujno se spreminja med proccsom razumevanja in jc zmožnost tiste osebe, ki opravlja proces razumevanja. Torej moramo - prav na področju prava, za katero jc tipično, da ima razumevanje ali napačno razumevanje boleče poslcdicc za druge ljudi - kritično spraševati, kako se taki procesi lahko upravičijo kot "pravilni", kako prizadete tretje osebe take procese lahko nadzirajo in se varujejo pred napačnim razumevanjem. Pravna hermenevtika odgovarja na to vprašanje s kategorijo "predhodnega razumevanja", ki ga jc prevzela iz splošne hermenevtike in ga plodno uporabila pri svojih problemih86.
Že spoznanje, da jc iskanje prava proces razumevanja, jc temelj za previdnost in kritičnost glede poteka in rezultata iskanja prava. Kajti razumevanje prvič ni nadomcstljivo in ponovljivo, je (uspešna ali neposrečena) storitev nekega posameznika v času: nekdo drug bi morda razumel drugače in drugo, isto pa velja tudi za tega posameznika v drugi situaciji. Poleg tega noben človek ničesar nc razume "čisto" ali celo "objektivno"; nasprotno, predmet vidi s svojimi lastnimi očmi, na osnovi svojih lastnih življenjskih upanj, razočaranj in strahov, izbira in strukturira87 s pomočjo svojih osebnih pričakovanj pomena, svojega osebnega predhodnega razumevanja. Če gledamo tako, ima kategorija predhodnega razumevanja slabšalen pomen predsodka ali celo pristranosti: razlaga zakona naj bi bila "rezultat svojega rezultata", kot jc to nekoč izrazil Gustav Radbruch88, pričakovanje pomena naj bi ustvarjalo pomen.
Ta pogled na predhodno razumevanje jc sam po sebi pravilen, vendar nepopoln. Po pravici izraža, da ni razumevanja brez življenjsko utemeljenega pričakovanja pomena. Zanemarja pa dejstvo, da predhodno razumevanje ni le življenjski in s tem individualen pojav. Zato vzbuja napačen vtis, kot da bi obstajala alternativa k predhodnemu razumevanju, kot da bi bilo možno razumevanje "brez predsodkov".
Pričakovanja pomena, predhodna razumevanja so le v končni fazi zmožnosti posameznikov. Najprej so znamenja družbe in kulture, rezultati zgodovinske "povezave učinkov", v kateri niso le ljudje, temveč tudi njihovo vsakokratno pravo. Toliko niso situacijska, individualna in spontana, temveč objektivna in trajna. Predhodna
85
^ W. Hasscmcr, Tulbcslmdund Typus (op. 44), sir. 108.
Temeljno Esscr, VorvcmtUndnis und Mclhodonwiihl (op. 24), str. 136 si. in passim; 7. drugimi poudarki ludi W. Hasscmcr, jimfilhrung (op. 47), paragraf 14, paragraf 15 I ekskurz 1. Prim, zgoraj pod V. 3. a.
88 Radbruch, [linTuhmng in die Rcchtswisscnshtfl, 7. in 8. izd. (1929), str. 129. Citat v celoti: "Razlaga je rezultat - svojega rezultata, sredstvo razlage se šele izbere, ko jc rezultat že dognan, takoimenovana sredstva razlage so v resnici namenjena le za to, da se naknadno iz besedila utemelji, kar se je v ustvarjalni dopolnitvi besedila že nažlo."
razumevanja so poleg tega tudi rezultati poklicne socializacijo; v izobraževanju pravnikov po pravici lahko vidimo poskus izročanja in obdelave pravnih pričakovanj
pomena.
Če gledamo tako, bi bilo naivno in nevarno, če bi hoteli sodnika zapriseči k razlagi zakonov "brez predsodkov", zahtevati od njega, da se ogiba predhodnih razumevanj. Ker tega nc more, saj nc stoji zunaj družbe in zgodovine, bi bile v praksi posledice takega priporočila sodniške taktike zamegljevanja in zamolčevanja. Tudi splošna hcrmcnevtika je ironizirala poskus, da bi se izognili hermenevtičnemu krogu, in priporočila, "naj nc bi šli iz kroga, temveč na pravi način vstopili vanj"89. Za sodniško prakso to lahko le pomeni, da odkriva predhodna razumevanja, ki tako postanejo priobčljiva in jih je mogoče nadzirati, da se obveže k popolni refleksiji in argumentaciji v postopku90. Čc jc predhodno razumevanje pogoj za možnost razumevanja, pravilnosti sodniškega razumevanja nc moremo ustvarjali in preverjeti substancionalno, temveč le proceduralno.
c. Sccnično raxumcvanje
S tem smo dosegli raven, s katere pravna hcrmcnevtika danes lahko doživi nadaljnji razvoj: raven postopka91.
Čeprav se splošna hcrmcnevtika že zgodaj - zlasti pri Dillhcyu - ni osredotočala le na razumevanje bescdcila, temveč jc nasprotno imela pred očmi hkrati tudi življenjske izraze ali tuja duševna stanja kot predmet razumevanja, pa pravna hermenevtika ni upoštevala tega izročila; samo sebe jc razumela kot hermenevtiko besedila, svoje zanimanje je omejevala na razmerje med normo in konkretnim dejanskim stanom in se znotraj tega razmerja neprimerno bolj ukvarjala z razlaganjem zakona kot z ustvarjanjem konkretnega dejanskega stanu92.
Ta omejitev za predmet ni primerna:
Pravno - tudi sodniško - ravnanje je čisto na koncu delo z besedili, v bistvu šele v sodniškem posvetu in sojenju. Pred tem pa je v bistvu komunikacija in interakcija med ljudmi, je proccs, bežno in neponovljivo dogajanje v času, ravnanje tudi z izgovorjeno besedo in ne le z napisanim besedilom, delovanje v nizih dejanj in strategij. V tej scenični fazi sodniškega ravnanja sc konkretizacija norme in oblikovanje konkretnega dejanskega stanu resnično dogajata, predhodna razumevanja imajo poslcdice.
Pravna hcrmcnevtika je dobro opremljena za rodovitno teorijo sceničnega razumevanja. Njena pojmovna in metodična oprema za dojemanje ustrezanja in hkratnosti, njeno zanimanje za dinamizacijo polarnih razmerij, njeno proceduralno razumevanje uspešnega razumevanja in pravilnega razsojanja dajejo upanje, da bo pravna hermenevtika pomembno prispevala k moderni postopkovni teoriji.
Prevedla Vera Lamut
89 Heidegger, Sein undZcit (op. 73), sir. 153.
^ Izčrpneje v mojem delu Tubcstand and Typus (op 44), sir. 135 si.
' Prvi začetku v moji Einfthnmg (op 47), paragraf 16 II 3 ("Scenično razumevanje"), paragraf 16 III ("Načela kazenskega procesnega prava: vzorci sceničnega razumevanja").
Prim. npr. Dillhey, DicEnlstchungdcrHcmcncutik, v: GcsammcltcSchriften, 1966 si., zv. V, sir. 317 si.