Poštnina plačana v gotovini.

HUMORISTIČNI LIST

Izhaja mesečno
dvakrat.

v

Številka stane 2 D.,
letno 30 D.

Uprava in
uredništvo: Škrat,
Kranj pošt. predal

Inserati
po dogovoru.

Štev. 11.

V Kranju, dne 3. septembra 1927.

Leto I.

„Ali gospod natakar, ti-le zobotrebci so pač prešpičasti ;_lahko^si*prebodem mreno v ušesu."

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil

Stran 78

„ŠKRAT“

Štev. 11

Poravnam naročnino!

Šnuki.

Jaz se peljem

Jaz se peljem na Gorenjsko,
hitro vozi moj motor.

Ta moderna variacija mi gre vedno po glavi, ko¬
der grem ali stojim, koder .se peljem ali jaham, ko¬
der ležim ali sedim, vedno jo čujem. In vzrok temu
— ljubljanski velesejm. Tam sem videl vsa vozila od
najmanjšega (igrače) do največjega automobila s če¬
tverno zavoro in osmimi cilindri (sam nimam niti pol
cilindra), in vse v obrokih 100 Din mesečno. In na¬
pisi, ki ne gredo človeku iz glave: „Kdor oglašuje —
ta napreduje," ali po vsej Sloveniji gre glas — le
„Domovina" je za nas!" ali „S kopeljo osvežiš telo si
mlado — še bolj s „Clio“ šumečo limonado!" itd.
In šotor za dve osebi z vsem komfortom (žepni klo-
set z vodo, nočni oddelek in oddelek za radio) ne¬
kaj posebnega!

Seveda sem si kupil šotor in motor ter napravil
prejšnjo nedeljo izlet na Gorenjsko in sva v šotoru
z Vladko prenočila. Pa Bog vari komu to povedati!

Tako smo prekosili še Ameriko. Sedaj gradimo
avtomobilske ceste in, ko bodo te gotove (in denar
tudi) se bomo spravili še na avtomobile.

Sedaj je pri nas prava sezona, ker so v parku
klopi ves čas (od 0 do 24. ure) zasedene (ali zale¬
žane).

lega bonvivana. Lepo, duh se prikaže in Abrahamov
naslednik mu reče: „E, Saraleben, ljubi gospod, tu
imam meničico." — Duh je bil baje zelo jezen in
Madame tudi — in kočno žid tudi. Pariz se pa je
smejal.

Redi tega so Parižani baje tako vitki. To teorijo
pridiga Mister Mr. Clifford. Ta plemeniti gospod uči:
Smejte se petdesetkrat na dan prav od srca in boste
ostali veseli, zdravi in vitki! — Ostane le vprašanje,
radi česa naj se smejemo? Najbolje bo smejati se
njegovemu predlogu.

Pa ostanem le rajši vitek in vesel s šotorom z
ljubljanskega velesejma in motornim kolesom, kuplje¬
nim ravno tam. Zjutraj osedlam svojo motorozinanto,
potem pride vitka in vesela Vladkica in začne se. A
ne partija, prej moram popraviti napako pri pneuma-
tiki, potem bencin menjati, potem pri svečah nekaj
popraviti. A. Medtem je poldan tu. Po obedu pa ven
na cesto kjer krpam pneumatiko, poljubujem Vladko
in moderni Odisej potuje. In pri tem naj bi postal
debel? Potem plačam račune za gosi in race, pse in
mucke, ki sem jih povozil, za bencin in za prenoče¬
vanje v vaški krčmi, kazen in nove čevlje za Vladko
in ne vem kaj še vse, zato naj raje končam . . .

Veliki abecednik za splošno
deco.

Najnovejša izdaja.

(Dalje.)

j J

Kdor ljubi samega sebe preveč, gotovo ga drugi
ljudje ne bodo ljubili.

*

♦ *

Otroci so tudi prišli iz mode! Statistiki so doka¬
zali, da bo čez 85 let vsaka družina imela le polo¬
vico otroka. Hvala Bogu, da že živim, drugače bi si
moral iskati polovico. Sploh, to o polovici! Saj sedaj
imam tudi polovico pa boljšo!? Charlie Chaplin, Eu-
gen d’ Atbert in — magari — Sokrat bi lahko zapeli
pesem o „boljši-slabši“ polovici.

*

• *

Ker sem ravno omenil Sokrata moram povedati,
da bodo vnovič preiskali njegov proces. Pa bi rajše
onega zoper Sacca in Vanzettija, ker Sokrat ne bi
prišel v termin. Mogoče pa bi pomagala slavna špiri-
tistinja Madame de Greville v Parizu, ki se tika z
vsemi mrtvimi Francozi od Moliera do Napoleona. In
živi pri tem sijajno.

Zadnjič je prišel neki bankir Salomon Levy iz
Galicije k njej in zahteval, naj pokliče nekega umr¬

Ju-go-sla-vi-ja.

Na-ša dr-ža-va se i-me-nu-je Ju-go-sla-vi-ja. Ju-go-
sla-vi-ja je ve-li-ka, ro-do-vit-na in bo-ga-ta dr-ža-va.
V Ju-go-sla-vi-ji se pri-de-la mno-go ži-ta, vi-na in to-
ba-ka. Ju-go-sla-vi-ja i-ma moč-no voj-sko. V Ju-go-
sla-vi-ji se lah-ko do-bro ži-vi, kdor i-ma de-nar. Za
de-nar se lah-ko v Ju-go-sla-vi-ji vse ku-pi.

k K

Križ.

Kri-stus je no-sil tež-ki križ. Kri-ži so raz-lič-ni.
Le-se-ni, že-lez-ni in de-nar-ni. In-va-li-di no-si-jo le-
se-ne, vo-ja-ki že-Iez-ne, u-rad-ni-ki pa de-nar-ne. Ka¬
dar člo-vek u-mr-je mu po-sta-vijo še e-den križ, a-ko
ga sploh mo-reš ku-pi-ti. Vsak no-si svoj križ.

1 L

Le-to-vi-šče.

Pri nas i-ma-mo mno-go ja-ko le-pih le-to-višč.
Na le-to-višče pri-de gos-po-da in se do-bro za-ba-va.
Vsak člo-vek ne mo-re na le-to-višče. Le-to-vi-šče je
je drag šport. Mi-ni-stri pri-de-jo vsa-ko le-to na le-
to-vi-šče. V Bel-gra-du je kri-za.

Štev. 11 „ ŠKRAT" Stran 79

Za de-set

m M
Mi-ni-ster.

Mi-ni-ster je ve-lik go-spod. Pri nas je mno-go m-i
ni-sirov. Mi-ni-stri i-ma-jo ja-ko Ie-pe pla-če in pro-sto
vo-žnjo. Za mi-ni-stra je do-bro bi-ti, kdor je mi-ni-ster.
Vsi bi bi-li ra-di mi-ni-stri. Vsa-ko le-to i-ma-mo dru¬
ge mi-ni-stre. Vsi bo-mo še mi-ni-stri . . .

n N

Ne-mec.

Nem-ci so o-šab-ni in prev-zet-ni ljud-je. Mi sov-
ra-ži-mo Nem-ce. Nem-ško na-u-či-ti se je lah-ka stvar.
Kdor se pe-lje sko-zi Du-naj zna nem-ško.

Ma-ši-na lau-fa. Tiš-lar de-la an-ri-šten-go. Fur-mart
nu-ca gaj-žlo. Z žaj-fo se u-mi-va-mo. Pro-sim en la-
/lar žu-pe in ma-lo pra-te. E-no ki-što cu-kra in 50 kg
špe-ha i-me-ti ni sla-bo. Iz gla-ža pi-je-mo. Pri-žgi
lam-po. Vsak voz i-ma štan-go. De-kla gre v šta-lo.
Pes la-ja na ket-ni. V šter-ni je vo-da. Žlaj-far bru-si
nož. U-ra i-ma dva ca-gar-ja. Vsa-ka hiša i-ma raj-fnk.
Sef-lo nu-ca ku-ha-ri-ca. Na ste-ni vi-si-jo pil-di. V hi¬
ši sto-ji ko-sten. Ko-sten i-ma šti-ri na-del-ce. Ma-ii
gre v gar-kl. Vo-jak pu-ca šu-he. Vf-no v fla-šah je
dob-ro. Pun-ca i-ma nov ber-tah. Mi-cka i-ma tan-ke
štum-fe. Mic-ka se gle-da v špe-gu. V ro-ki dr-ži kam¬
pi. Ma-šin-fe-rar vi-ža ma-ši-no. Na hi-šah vi-sijo fa-ne.
Aj-zen-po-nar de-la na pan-gof. Pro-sim kar-to za cvaj-
le klas. Va-ga je glih na-šti-ma-na. Šta-cuna i-ma aus-
lob. Fant i-ma nov gvant. Fant no-si za klo-bu-kom
fed-re. Fant gre na šte-len-go. Fant je tau-lih er-šte
klas. Mic-ka se dr-ži trau-rik. Bog te je štra-fov. Vsi
zna-mo nem-ško. Auf biks!

o O
O-blju-ba.

Ob-lju-bi se lah-ko vse, a da-ti je tež-je. Ve-li-ko
se ob-lju-bi, a ma-lo iz-pol-ni. Pri vo-lit-vah se vse ob-
lju-bi. Vo-jak tu-di vse ob-ljubi, ko pri-de do-mov, pa
vse po-za-bi. Vsak vo-jak i-ma gra-do-ve. Ob-lju-bi-/
in da-ti je pre-več. Kdor ča-ka na ob-ljube bo-de še*
dol-go ča-kal. Clo-vek de-li ob-lju-be, Bog pa mi-lost.
Tu-di mi-ni-stri vse ob-ljubi-jo, ka-dar se jim gre za
se-de-že. Vse sa-me ob-lju-be.

P P
Pen-drek.

Pen-drek je po-li-cij-sko o-ro-žje. Pred voj-no ni!
ljud-stvo poz-na-lo pen-drekov. Pen-drek je iz kau-ču-
ka. S pen-dre-kom se ne stre-lja. S pen-dre-kom se
vda-ri po-ljub-no. Tu-di po-li-ca-ja bo-li če se ga vda-ri
s pen-dre-kom. Ljud-stvo sov-ra-ži pen-dre-kel

r R

Rim.

Rim je sve-to me-sto. Rim je glav-no me-sfo I-fa-
li-je. V Ri-mu je pa*pež. Za pa-pe-ža bi-ti je do-bro.
Ju-go-slo-van-ski de-nar i-ma tu-di v Ri-mu ne-kaj ve-
lja-ve, I-ta-li-ja lju-bi naš de-nar. Za de-nar se pri-de
v Rim. Kdor ni-ma de-na-rja ne mo-re v Rim.

lir do-biš v Rimu lepo pa-pe-že-vo sve-ti-nji-čo.

§ S

Sra-ka.

Sra-ka je le-pa ži-val. Vsak poz-na sra-ko. Sra-ka
i-ma [le-po per-je in doi-gi rep. Sra-ka ži-vi v na-ših
kra-jih. Sra-ka i-ma ra-da me-so. Sra-ka je škod-lji-va
ži-val. Sra-ka ra-da kra-de. Člo-vek lo-vi sra-ko. Sra-ka
u-i-de. Sra-ka kra-de da-lje. Sra-ka se ra-da šo-pi-ri
z tu-jim per-jem. Pri nas i-ma-mo mno-go srak.

t T

To-var-na. To-bak.

To-var-ne so raz-lič-ne. To-varna špi-ri-ta, to-var-na
ru-ma d. d., to-var-na likerjev d. d. z o. z. Rast-lin-ska
de-sti-la-cija, pi-vo-var-na žga-njar-na, to-var-na ko-
nja-ka. Pri nas i-ma-mo mno-go to-varn.

To-bak spa-da pod mo-no-pol. Kdor ne sme pro-
da-ja-tl to-ba-ka je kaz-no-van. To-bak je drag. To-bak
je zdrav-ju ško-dljiv. Clo-vek ka-di iz na-va-de. Kdor
mno-go ka-di, i-ma do-sti dr-va. V to-ba-ku so ko-li.
To-bak tu-di iz-va-žamo.

u U

U-ra, .u-rad, u-rad-nik.

'Vsa-ka Tu-ša i-mo u-ro. V vsa-kem u-ra-du je u-ra.
U-ra vi-si na ste-ni. U-rad-nik gle da na u-ro. U-ra teče
po-ča-si. U-rad-nik de-la o-sem ur na dan. U-rad-nik
je kon-čal delo. Ma-lo u-rad-ni-kov je po-sta-lo pri
de-lu in-va-li-dov. U-rad-ni-ki i-ma-jo dob-re pla-če. U*
ra je dva-najst. U-rad-nik za-pu-sti u-rad. Casje zla-to.

Ve-ra, vo-jak, vo-li-tve.

Vsak č!o-vek i-ma ve-ro. Be-rač ni-ma ve-re. Ve¬
ra spo-štu-je le ver-ne bo-ga-ta-še.

Pri nas je mno-go vo-ja-kov. Vo-jak se u-či ko-
ra-ka-ti. E-na, dve, je-dan, dva, e-na, dve, je[dan, dva,
sla-ma, sno, raz dva, ,sla-ma sno, je-dan dva.

Le-tos bo-mo 3-irue-li zo-pet vo-li-tve. Vo-li se z
’kro-gli-ca-mi. Vo-li-smo 350 po-slan-cev. Za-kaj jih vo-
lkmo? Za-to, da jih ži-vi-mo, Kaj so sto-ri-li za nas?
Nič! Vse za po-slan-ce.

z Z
Zvon.

2«>o-no-vi so bro-na-sti in že-lez-ni. V voj-ni so
p0r-l»ra4i sko-ro vse zvo-no-ve. Zvo-no-vi se na-ha-ja-jo
v CTo-®i-ku. U-ra bi-je na zvon. Tu-di mu-ta-sti de-la-
vec sli-ži zvo-ni-ti pol-dan. Zvo-no-vi zvo-ni-jo Bo-gu
v čast :tn lju-dem v ko-rist. Ka-dar člo-vek u-mr-je mu
zvo-nri. Kdor ne pla-ča ne zvo-ni.

ž Ž

Ze-na — ža-ba.

Ža-b& je čud-na ži-val. Že-na ži-vi sa-mo na su¬
hem. Ža-ba ži-vi na su-hem in v vo-di. Ža-ba i-ma

» »v♦»»»♦<* », >♦♦♦♦'

Stran 80 „ŠKRAT“ Štev. 11

v

do-bro me-so na no-gi, že-na j-ma do-ber je-zik. Ža¬
bje me-so se mo-ra ku-ha-ti. Ze-na i-ma ved-no je-zik
ku-han. Ža-be reg-lja-jo po-no-či, žen-ske pa po-dn-evi
in po-no-či. Mož pra-vi re-ga rek, že.-na, kvak kvak!
Clo-vek in ža-ba i-ma-ta glad-ko ko-žo.

Ženitni posredovalec.

Gospod: „Za ženo, ki šepa, se vam prav lepo
zahvalim."

Posredovalec: „Lepo vas prosim, gospod, saj ona
samo takrat šepa, kadar hodi ..."

Išu:

Pijača je večna,
hiša je nesrečna,
kjer je pijanček,
pijanček gospodar.

smeli dvakrat na teden peti, da jih ni cul profesor.
Ugibali so kako bi se ga odkrižali. Pepe, brihtna glava,
jo je kmalu pogruntal. Gospod profesor je namreč
prišel vsak torek in petek redno ob 8. uri zvečer, jajca
so morala biti na mizi saj pol ure preje. Hotel je
namreč, da so bila ob njegovem prihodu že hladna.
No, neki petek, ko je bila študentovska družba po ve¬
čini že zbrana, stopi mednje Pepe: »Fantje, danes se
ga odkrižamo enkrat za vselej!* Nastala je strahoviia
radovednost, kako? Tedaj izvleče Pepe par svežih jajc.
„Me razumete? Zamenjam jih za par kuhanih!" Re¬
čeno, storjeno . . . Par minut pred osmo stopi Pepe
v posebno sobo in zamenja dva kuhana jajca s sve¬
žimi. Točno ob osmih vstopi Raztresen. Pepe je opazo¬
val skozi ključavnico, ostali pa so napeto pričakovali,
kakšen bo učinek. Ko pospravi g. profesor prvo jajce,
ni bilo še nič posebnega. Spije vrček, naroči ^drugega
in se spravi na drugo jajce. Udari z nožem — kata¬

Cene Klada, bujni pijanček, stoji ob pol eni po¬
noči pred ljubljanskim magistratom, kjer je ustavljajo
tramvajski vozovi. En čas stoji in čaka, ker pa mu
noge odpovedujejo, se pazno zlekne blizu tračnic na
tla. Stražnik ga gleda sprva oddaleč, ker se pa pijan¬
čku le ne mudi domov, stopi k njemu in ga vpraša:

„Kaj pa čakate?"

Cene ga pogleda in zlovoljno odvrne: „t kaj!
Na tramvaj!"

»Prijatelj!" reče stražnik, »nekoliko ste se ga na¬
brali, pojdite lepo domov. Tramvaj ne vozi zdaj več!"

„Kaj?“ zarentači Klada, »zakaj so pa še »šine"
tlela?"

—fi—

Kuhano in srovo.

Gostilna »Pri cmoku" je bila svoje čase pribe¬
žališče študentov in sicer radi tega, ker je bila najbolj
varna pred profesorji. Le profesor Raztresen je pri¬
šel trikrat na teden tja. Sedel je v posebni sobi in pil
pivo ter jedel redno poleg trdo kuhana jajca. Dijaki
so bili sicer varni pred njim, jezilo pa jih je, ker niso

strofa. »Tristo vragov! Natakarica, ali je to kuhano?
Ali sploh veste, kaj je kuhano in kaj je srovo? Smo-
ren veste! i. t. d." Vpil je nad njo, da je ona kriva,
kljub temu, da je sveto zatrjevala, da so bila kuhana.
»Kaj, vsa kuhana?" je vpil. »Ali mislite, da sem
ga jaz iz žepa potegnil ali pa, da sem tako ne¬
umen, da bom verjel, da se je kuhano jajce samo od
sebe spremenilo v sveže!" — Obrisal si je s servi-
jeto obleko in šel. Od tistega dne so imeli dijaki mir
pred njim . . .

Srečen mož

Miha Škrat in Pepe Polizenk se snideta po dol¬
gem času.

v  „Bral sem v časopisu, da si se oženil," reče
Škrat, „ali si srečen v zakonu?"

»Neizrečeno!" odvrne Polizenk, »moja žena pravi,
da me tako ljubi, da bi umrla za mene, živi pa za
druge." Išu.

Pri sodniji.

Sodnik je nekemu obtožencu zaklical, da je lo¬
pov. Obtoženec pa je odvrnil: »Jaz nisem tak lopov,
kot vi — tu je zakašljal, nato pa nadaljeval — mi¬
slite."

Stava.

Scena se vrši v baru. Dva gosta se razgovarjata
o pivu ter ugibata, kake količine da prenese človeško
telo. »Pivo bolj napihne, kot si ti misliš," pravi eden
z važno gesto. »Stavim, da ne bi mogel ti izpiti šest
malih vrčkov zaporedoma."

Zdrava valuta.

— No, kako si se zabavala na Dunaju, hčerka?
— Izvrstno, oče. Trije grofi so prosili za mojo
roko.

— Ah! Po našem kurzu oni niso toliko vredni
kot naš državni poduradnik.

Stran 11

„SKRAT“

Štev. 81

Nepristen zajec.

— Gazda, kaj imate danes za kosilo?

— Nepristnega zajca!

— No, vi ste pa vendar pošten mož.

Moderno.

Mož: »Kam pa tako hitiš danes?"

Zena: »V cerkev. Danes je praznik nedolžnih
otročičev."

On: »Za božjo voljo, lepo te prosim, med te se
vendar ne mešaj."

Pogodil.

— Zakaj mi niste prinesli moje prtljage v vlak,
postrešček? Saj vidite, da vlak že odhaja.

— Gospod, prtljaga je že v redu, samo vi sedite
v napačnem vlaku . . .

Napačno zvezano.

Šef pri telefonu: »Ali je kdo tam? — No, ven¬
dar, prosim štev. 3333. Ali je kdo tam?"

»Halo!"

»Ali imate dva prostora eden poleg drugega v
prvi vrsti?"

»Pri nas nimamo sedežev."

»Ali je tam gledišče?"

„Ne,“ se oglasi ženski glas, »je napačno zvezano,
tukaj je namreč — pokopališče."

Drugi ne odvrne ničesar, zapusti bar, se pa čez
pet minut zopet vrne.

»Stava drži", pravi, »naročite šest malih."

Ko so mu jih prinesli, jih izpije brez vidnih te¬
žav.

»Zakaj pa nisi na stavo takoj pristal?" vpraša
prvi ves divji, ker mora plačati.

„ »Ker sem se hotel šele prepričati, če zmorem.
Šel sem v sosedno gostilno ter poizkusil s šest ma¬
limi. Šlo je prav dobro!"

Nepremišljeno.

»Povem vam, gospod svetnik, moj sosed ima ta¬
kega psa, ki je mnogo bolj pameten, kot pa njegov
gospodar."

»Da, jaz sem tudi nekoč imel takega psa."

Italijanska vojna himna.

(Po napevu »Kdor hoče furman biti" stisnil Šnuki.)

Kdor če vojak postati,
lagati mora znati,
o zmagah — šveflati,
kot zaje bežati vstran
(odmev): — na stran!

Ne smeš zadet iz puške
najbolj samotne hruške,
sovražnik — bi videl,
kje skrivamo se mi
(odmev): — e mi!

Pazimo na kanone
in hranimo patrone
da vzame — jih ščavo,
in strelja s tem na nas
(odmev)) — za špas!

Res^težko^nas je^klati
ker znamo „fajn“» bežati,
o zmagah — šveflati
kot zaje bežati stran
(odmev): — na stran!




Stran 82

.ŠKRAT"

Štev. 11

Par zlatih resnic.

Kdor pravi: „Tega sem poznal," misli navadno pri
lem — od slabe stran'.

Na srčnih bolečinah ne trpi oni, ki nima srca.

Največja umetnost je resničen dogodek popisati
tako, da zgleda resničen.

Spomin je slika posebne sorte: čim starejša je,
tem svetlejše postajajo sence.

Ponižanje samega sebe je špekulacija na hvalo
drugih.

„Saj sem vendar človek in ne živina," praviš, če
se ti godi krivica. Kadar pa napraviš neumnost, si
mnenja: »Človeku se lahko vse pripeti!"

Cenena turistika.

A: „Ne razumem, da ljudje vedno tožijo o dra¬
gem športu itd. Jaz sem danes prišel z dvodnevne
ture, pa nisem drugega zapravil, kakor samo zjutraj
za skodelico mleka."

B: »Bežite no, to je vendar nemogoče — vsaj
morate biti popolnoma izstradan!"

»E, kaj še, sem pač seboj vzel mrzlo gosko, 12
v trdo kuhanih jajec, en kos šunke, eno salamo, hle¬
bec sira, 2 litra konjaka, 3 buteljke vina — in mislim,
da pri tej količini ne morem biti sestradan."

Nežna želja.

Posestnik vile najemniku: »Poglejte ta krasen
smrekov gozd — in ta vonj v njem! Ali nimate v vaši
družini nikogar, ki bi bil jetičen. Ta gozdiček bi bil
kakor nalašč za bolne na pljučih."

Najemnik: »Hvala Bogu, med nami ni jetičnega."

Gospodar: »O, to je pa škoda!“

OTVORIL SEM DAMSKI SALON

v hiši »Stare pošte" (vhod na vrt)

Se priporoča

V

Jurij Simunac, brivec, Kranj

Vzdihljaj.

Nedeljski turist prvič na večji gori vodniku: »Po¬
vejte mi ali so vaše gore vedno tako strme ali samo
za časa sezone?"

Težka pomota.

Mlad gospod je šel s svojo sestro v trgovino,
kjer je kupil za svojo izvoljenko par modernih glace-
rokavic. Sestra pa je zase kupila par nogavic. Pro¬
dajalec pa je po naklučju zavoja zamenjal. Ko
je nevesta zavitek odmotala in je zagledala par no¬
gavic, je zarudela nato pa ogorčena odprla priloženo
pismo: »Moja ljuba Lilija! Tu Ti pošiljam majhno da¬
rilce. O kako si želim, da bi nikdar ne bilo dovoljeno
dotakniti se jih, ko jih bodeš imela na sebi, drugemu
kot meni. Toda mnogo jih bo, ki se jih bodo dotak¬
nili, kadar ne bom pri Tebi in druge oči jih bodo vi¬
dele, kadar boš na cesti ali v družbi. Kupil sem naj¬
daljši par, ki sem ga mogel dobiti, ako so predolge,
pa jih nekoliko zavihaj. Mnogo mladenk poznam, ki
nosijo precej daleč zavihane. Radoveden sem, kako
Ti bodo pristojale. Težko čakam torka večera. Čisiiš
jih najlažje z bencinom, a jih ne smeš preje sleči,
dokler niso suhe. Upam, da niso preozke. Pihni va¬
nje, predno jih natakneš. Vedno Tvoj John."

K temu še pripomnimo, da je v torek res prišel
pogledat kako ji pristojajo. Zadnje poročilo o njem
pa pove, da so ga videli, ko je imel obvezano čelo.

Zaljubljena gimnazistka.

Ela pride k prijateljici Ivici, da skupno napravita
šolsko nalogo. Ko končata, zamenjata zvezke ter pre¬
gledujeta nalogi.

»Ali Ivica, v tvoji nalogi je' vendar vse polno
napak!"

»Ja veš, Ela, naredila sem jih zato, da se gos¬
pod profesor dalje časa z menoj ukvarja."

V vojni.

V bližino golažkanone udari granata, razbije kotle,
da je jed na vse vetrove frčala po zraku. In prileti
naredniku lep kos mesa na glavo, ki malo začudeno
ogleduje došli »štikelc"; ter pogrunta: »Aha, že zo¬
pet nov način razdeljevanja menaže."

Nezadovoljnež.

Neki nameščenec je moral povedati davkarju
svoje dohodke.

»Dvatisoč dinarjev," je dejal.

»S tem jaz nisem zadovoljen," reče davkar.

»Jaz tudi ne," se odreže nameščenec. »Ali mo¬
rete doseči, da mi država več plača, pa rad plačam
več osebnega davka."

Štev. li

„ŠKRAT“

Stran 85

Luna.

Sinček (očetu): „Oče, ali je voda na luni?"

„Ne,“ odvrne oče.

Sinček: Ja, potem pa ni ljudi na luni, saj brez;
vode ne morejo živeti!"

„Tepec! Saj jaz tudi živim, četudi ne pijem nik¬
dar vode," ga podučuje oče.

Sinček: „Hm, ja, koliko jih pa je na luni?"

„No . . . e . . . a . . . noja, tako nekako 200 mi-
ljonov," odgovarja oče v zadregi.

Sinček: „0 jej, o joj, kakšna gnječa mora biti
gori, kadar je prvi ali zadnji krajec . .

Konkurenca.

Dva slikarja napravita veliko stavo: kdo izmed
njih bo naslikal večjega moža. Zasedeta torej vsak
eno stran zvonika in delo se prične. Ko izgotovita,
gre drugi k prvemu in si ogleda naslikanega moža,
ki je bil res tako velik, da je imel lase še na križu
vrh zvonika. Gresta na drugo stran, pa pravi prvi:

„Hej, prijatelj, stava je moja, tvoj mož doseže
komaj vrh strehe!"

Drugi: „Ne, stava je moja, prijatelj, poglej natan¬
čno in videl boš, da ima tam šele hrbet, ker si za¬
vezuje čevlje; počakaj, da vstane, pa boš videl, da bo
še enkrat večji od tvojega." Najbrže je drugi stavo
dobil.

Hitra uganka.

„Ti, Tone, poslušaj: Vlak ima 31 vagonov, vsak
vagon ima 4 kolesa, po dva kolesa na eni osi in os
ima 1 zavoro. Stroj pa ima 8 koles, 4 odbijače v pre¬
meru 48 cm, strojevodja je velik 173 cm. Koliko je
strojevodja star?"

Tone: „Ja, tega pa ne vem."

Pepe: Jaz pa; 46 let ima."

Tone: »Zakaj ?“

Pepe: „Zato, ker sem ga vprašal . . .“

Pokvarjena elektrika.

— Halo . . . prosim elektrarno.

— Halo . . . tukaj elektrarna . . . kdo tam?

— Tukaj gospa P., prosim vas, pošljite mi takoj
monterja. Že včeraj sem vam naznanila, da ne gori
elektrika, sicer se bom morala še nocoj zadovoljiti s
svečo.

K vremenskemu poročilu.

Vodnik: „Ja, gospoda moja, pripomniti moram,
da je od neprecenljive vrednosti naš kraj, zato ker
imamo skoro neprestano vzhodni veter!"

Tujec: „Jedi to dokazano?"

Vodnik: „Že leta in leta vodim jaz knjigo o tem!"

Tujec : „Ali prosim vas, tu poglejte ono zastavo,
ravno sedaj imamo zahodni veter!“

Vodnik: „No, saj ravno to je vzhodni — ki se
vrača domov . . .“

Listnica uredništva.

V. K. Maribor. Ni za priobčiti. Mogoče kaj dru¬
gega — boljšega?

V. J. Jesenice-Fužine. Kratkih stvari imamo dosti.
Ce imate kaj daljšega, rade volje.

Čitajte naš listi

Sv. Miklavž je gluh.

— Kam pa, Meta, kam?

— Ah ja, v cerkev grem, da pomolim malo k
sv. Miklavžu. “

— Ampak pazi, sv. Miklavž je gluh. Veš, jaz sem
ga zadnjič prosila, da bi poslal moji poročeni hčerki
otroka, ko si ga tako želi, a on je slabo slišal — pa
je poslal otroka moji drugi hčerki, ki še ni poročena.

Čez mero.

— Zakaj se pa tako jezno držiš?

— Kaj bi se ne jezil, pomisli: temu Ivanu K. ni
zadosti, da je prijatelj moje žene, zdaj se hoče pa
še poročiti z mojo prijateljico . . .

Dobro tolmačil.

— Povejte mi, kaj je autograf?

— To je, to je — grof, ki se vozi z avtom.

Pred četo.

Polkovnik pregleduje vojsko in med drugim reče:
„lmeti morate več zaupanja do predpostavljenih, vpra¬
šajte brez strahu, kar vas zanima!"

Najbolj korajžen in zgovoren vzdigne roko.

„No, kaj bi rad?" vpraša polkovnik.

»Gospod polkovnik, ali ste že dolgo pri vojakih?"

Nizke cene !

Nizke cene!

Nizke cene!

Nizke cene!

Ivan Potočnik

speciialna izdelava čevljev

Kranj, Glavni trg

Posebni
oddelek
za damske
klobuke

BERKO

LJUBLJANA

Dunajska cesta (nasproti restavracije pri „6ici“)

Gene

solidne,

postrežba

točna

Strojno mizarstvo

Karol Ažman

Kranj štev. 37

Savsko predmestje

Oglašajte v oasem listi!

ČE JE NESREČA

še tak velika, ; :

če je vsa šipa —
na kosce razbita,
nič ne jokaj, nič ne tarnaj,

HLEBŠU IZ KRANJA

v roke jo daj.

Ta je poceni
in dobro poprav,
za šipo veliko
prav malo boš dav.

Zrcala, okvirji, steklene reči

pri HLEBŠU IZ KRANJA

počen se dobi.

ANTON SORN

Izdelovalnica oblek
in čepic

Izdeluje tudi vsakovrstne
kroje, kakor: gasilske itd.
po najnižjih cenah

KLANEC - KRANJ

Se priporoča za vsa v to
stroko spadajoča dela,
ki jih izvršuje naj-
solidneje in
točno

Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Šumi. Za tiskarno »Sava" d. d. odgovarja Vilče Pešl. — Vsi v Kranju.