the oldest and most popular slovenian newspaper in united states op america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 217. CHICAGO, ILL., PETEK, 7. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 7, 1930. LETNIK XXXIX. v Avstriji. L(>NDONSKI LIST NAPOVEDUJE POGIN BAHAŠKI REPUBLIKANSKI STRANKI. — SVARILO PRED PRO-HIBICIJO. — FRANCIJA SE VESELI, DA BO MORDA LAHKO ZOPET IZVAŽALA SVOJA VINA V AMERIKO. REKO JORDAN BODO VPREGLI i sti večini so se vsi tujezem-vodilni listi vzdržali vsakih ""entarjev po volitvah v % državah, dokler niso bili Javljeni pozitivni končni re-tati, kateri pa niso bili j*11* še celi dan po volit-h- Vendar pa so nekateri li-Posegli že naprej in še pred Javo rezultatov povedali mnenje. *ako piše londonski News niknicle v sredo: "Predsed-Hoover je skrajno in, reči >amo tlran. fozi po pravici diskredi-Republikanski stranki »ien Pogin, ne toliko vsled e Prohibicije, marveč bolj ker se je bahala, da je ailka prosperitete. Povzdi-se je na neutemeljeni u da se ima Amerika J zahvaliti za svojo prospe-i^o. In ta prosperiteta, s ka- % se je šopirila, je zdaj iz- Sedanja volitev kaiže % 1Sel, obljubovati prospe- <0: bi katera je daleč preko Zn°sti katerekoli stranke, .List :er Jo mogla zasigurati." 'Standard" pravi, da je Se prezgodaj, da bi se na koi 'v> vendar pa opozarja An- teh volitev napovedo-filti 'C°nec prohibicije v Ame-llejp H,6 .' naj si vzamejo zdaj A-i,^0 v svarilen zgled in naj C Poskušajo pospeševati lie S ')ornoč'i° Pr°bibi- lj !*ncija se nasprotno vese-o^ .So ameriški "mokrači" 6f]i iz volitev take uspehe. L ^ Pri tem v prvi vrsti za Pred prohibicijo je H izvozila Francija v A-SJ.o velikanske množine vin, ki zdaj ob ameriški ^ ,ne najdejo odjemalca. — ' .31 ko so volitve tako dobro ni* S e> menijo nekateri fran-vmogradniki, da bodo j« ^ ^jkrajšem času lahko V . 2 0dpoš,iljanjem svo-v Ameriko. Ne po-Pa pri tem, ali pa jim an°» da za odpravo 18. po- M t^^menta k ustavi bo en se težek proces. k 1——o- usTVo PROTI OTROŠKI , PARALIZI ?*ljiv FranciJa- — Za na" \ bolezen, otroško para-^ od/ pa večkrat napade tu-Vli a,stle» dolga leta niso „„ učinkovitega \ Izdelal pa je 2adnje ti r&vnik dr. A. Pettit ne-0 katerem se sicer (,)ioe ' Je absolutno učin- f^4h6ndar pa se je pri d°" J^ai. uPorabah izvrstno iz-ed par meseci je v vzhodni Franciji iz- * tak' nila , —-------- lit 1 tal- bolezen, in je za- V .^VaH{°bse.g' da 80 morale S0CUAL1ST0M ZAPLENJENO OROŽJE Vlada zaplenila avstrijskim socijalistom velike množine orožja. — Vodja avstrijskih fašistov grozi socijalistom. — Nevarnost civilne vojne. Dunaj, Avstrija. — Kakor izgleda, bo bodočnost prinesla mali Avstriji vse prej kakor mirne dni. Poleg vroče kampanje za volitve, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, je zdaj razburila državo tudi vest o Strogem nastopu vlade proti socijalistom in njih "armadi", Schutzbund. Odredila je namreč vlada preiskavo pri vseh socijalističrtih organizacijah po vsej deželi. Uspeh te preiskave je bil, da so zasegli velikansko množino oro<žja in mu-nicije, obenem pa tudi odkrili skrivno socijalistično radio postajo v Innsbrucku. Socijalisti so seveda razjarjeni nad tem početjem in ob-dolžujejo vlado, da je prekršila diplomatično pogodbo, češ, da so imeli to orožje v zalogi po sporazumu z vlado in bi torej moralo ostati nedotakljivo. Obenem pa obtožujejo tudi državnega kanclerja, dr. K. Vaugoina, da ni nevtralen, kakor bi mpral biti po svoji službi, ampak, da vleče z najhujšim sovražnikom socijali-stov, namreč s fašističnim Heimwehrom, kateri je še bolj oborožen, kakor so bili socijalisti. Da je ta zadnja obdolžitev resnična, je deloma potrdil princ Sterhemberg, vodja Heitnwehra, ko je dejal: "Danes smo začeli naše delo, da izrujemo rdeči zverni strupene zobe. Toda to še ni konec vsega. Rdečkarji bodo imeli priliko videti, kaj imava dr. Vau-goin in jaz še pripravljenega za nje. Neki dunajski list namiga-va, da bo vlada najbrž razpustila Schutzbund, kar še utegne povzročiti civilno vojno. Na sliki vidimo umetni nasip, ki je napravljen na strugi reke Jordan, poleg njega pa veliko električno centralo, ki bo zalagala z elektriko celo severno Palestino, ko bo voda reke zopet speljana v pravo strugo, dočim je bila zdaj odvedena v začasni kanal. nje prestavljene „a v Ta Pettitov se-bolezen po celi po-„ Pop°lnoma ustavil. v. *Ho L Venca" v vsako h,io naj bo geslo \ Je*ovih Prijateljevi "PO NEUMNOSTI" PRIŠEL DO URADA Chicago, 111. — Geslo pri zadnjih volitvah "Volimo 'straight' demokratski tiket", je marsikateremu demokratskemu kandidatu pripomogel do izvolitve, ki morda niti sam ni pričakoval, a ga je močni demokratski val potegnil s seboj. Tako je bil izvoljen za državnega blagajni-čarja države Illinois 301etni E. J. Barrett, ki je bil do sedaj sploh neznana osebnost na političnem polju. Po srečnem naključju je prišel do zmage pri primarnih volitvah in po še bolj srečnem naključju je zdaj potolkel republikanskega kandidata, C. F. Bučka. S0VJET10 RAZ-0R0ŽEVANJU Razorožit vene konference imenujejo sovjeti navadno komedijo. Moskva, Rusija. — Službeni organ sovjetske vlade "Iz-vestia" je v sredo objavil članek, v katerem se očitno norčuje iz zveze narodov in njenih konferenc za razoroževa-nje ter imenuje konferenco, ki je sklicana v isti namen te dni v Genovo, nič drugega kakor navadno komedijo. "Burka se bliža koncu," pravi list, ,'in ni več mogoče prikrivati, da zvezi narodov in njenim članom ni za to, da bi vzdržali mir, marveč nasprotno, pospeševati žele oboroževanje in nove vojne. Saj se v vseh, do zdaj sklenjenih pogodbah govori le o pravicah nadaljnjega oboroževanja, nikjer pa ni razorožitev niti o-menjena." --o- PREPREČEN POBEG IZ JEČE Chicago, 111. — V torek popoldne je pri pregledovanju tukajšnje okrajne ječe opazil pom. načelnik, da se arestant J. J. Carroll sumljivo skriva v svoji celici, dočim bi moral biti z drugimi jetniki na prostem. Odredil je, da se ga preišče, in našli so pri njem pet žag za jeklo in en nož. Obenem pa so tudi opazili, da je načel jeklena vrata in zažagal v njih za palec dolgo zarezo. Jetnika, ki ima številne kazenske rekorde za seboj, so prestavili v samotno celico. KR1ŽEMJVETA — Monte Carlo, Monaco. — Pretekli ponedeljek ponoči so neznani zlikovci skušali oropati grob grofice de Maleissye, ki je umrla pred par tedni. — Bila je velika ljubiteljica draguljev in po njenem naročilu so morale iti z njo v grob te dragocenosti v vrednosti več sto tisočev. — Dubuque, Ia. — Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen na smrt z obešen jem 22-letni J. A. Altringer, ki je pred mesecem dni zadavil nekega dečka. To bo prva smrtna ka-z6n v tem mestu po štiridesetih letih in prva tekom petih let v celi Iowi. — Budapesta, Ogrska. — Ogrska se pripravlja na energični odpor proti tujezemskim zvočnim filmom. Proti njim so se izrazili zveza pisateljev, unija teaterskih upravnikov, kakor tudi unija igralcev. -o- NA STARA LETA SE "IZ-PREOBRNIL" Kokomo, Ind. — V tukajšnjem okraju živi neki H. H. Steward, star 95 let. Pred 70 leti je šel prvikrat na volišče in je takrat oddal svoj glas za Abrahama Lincolna. Od tedaj je bil vedno v prvih vrstah bo-riteljev za republikansko stranko. Zdaj pa je videl, kako so jo republikanci zavozili, in je pri zadnjih volitvah, prvikrat v 70 letih, se izneveril svoji stranki ter so on in vseh 10 članov njegove družine volili za demokrate. — Takih zgledov je gotovo še več po deželi. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! HOOVER POZVAL NA PRAZNOVANJE DNEVA PREMIRJA Washington, D. C. — Predsednik Hoover je izdal običajni vsakoletni proglas, s katerim poziva, da se primerno praznuje 11. november kot spominski dan sklenitve premirja v zadnji svetovni vojni. Odredil je, da vsa javna poslopja razobesijo ta dan zastave, privatniki pa naj proslave dan s primernimi prireditvami. Izšel je AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1930. Cen« 50c. Koledar je po vsebini vrlo zanimiv, posvečen Baragovi stoletnici, radi česar bi ga morala naročiti vsaka slovenska družina v Ameriki Priporočljivo je', da ga naročite tudi svojim domačim v stari kraj. Koledarja bodo veseli, vam pa za istega hvaležni. Naroča se pri: AVE MARIA Box 443, Lemont, 111. REZULTATI VOLITEV Število sedežev v obeh zbornicah razdeljeno skoraj enako. -O— Washington, D. C. — Kakor je bilo že včeraj omenjeno, so I bile zadnje volitve usodne za jrepublikansko stranko, ki so j jo liki potresu temeljito zdelale. Njih dosedanja velika večina v obeh zbornicah se je iz-premenila tako, da bo številcr-sedetžev obeh strank skoraj enako. Nekaj volilnih rezultatov do zdaj še ni bilo ugotovljenih in zato še ni mogoče dati končnega števila, a kakor se do zdaj sklepa, bo v senatu 48 demokratov in 47 republikancev; v kongresni zbornici pa 218 republikancev in 216 demokratov. — Z ozi-rom na prohibicijsko vprašanje so volitve izpadle tako, da i bo zdaj sedelo v poslanski zbornici 70 "mokrih" več, v senatu pa pet. Dober začetek in dobra priprava za 1. 1932. -o- BREZPOSELNOST IGRALA VLOGO PRI VOLITVAH Chicago, 111. — Volilci mesta Chicago so se ob volitvah imeli izraziti za izdajo trinajstih obveznic, ki bodo mesto zadolžili za 28 in pol milijona dolarjev. Ta denar nameravajo porabiti za javne, zgradbe, v parkih, na poslopjih, mostovih itd., s čemer bi dobili 'delo mnogi brezposelni. Vseh trinajst obveznic je bilo od vo-lilcev odobrenih; očividno jih Iz Jugoslavije* BITKA MED OROŽNIKI IN RAZBOJNIKI V KOKRSKI DOLINI. — DVA OROŽNIKA RANJENA, EDEN RAZBOJNIK UBIT. — ZLOČINSKA ROKA POŽIGA DOMOVE. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Zasačeni morilci Kranj, 21. oktobra.— Orožnika jezerske stanice kaplar Fr. Šnuderl in France Meglič sta šla preteklo noč po cesti od Jezerskega proti Kranju. Pri gostilni "Pri kanonirju" v Podlogu sta v temi zapazila tri mlade ljudi, ki so šli proti meji. Cim so neznanci zaslišali povelje "Stoj", je eden od njih že dvignil samokres in ustrelil proti orožnikoma, brez da bi kaj spregovoril. Zadel je Megliča v stegno. Ranjeni je v hipu pomeril svojo puško proti neznancem, ki so se pa razkropili. Skoro v istem hipu sta počili puški obeh orožnikov, a počilo je tudi iz treh samokresov. Neznanci so pač hoteli uiti na ta način, da u-strelijo oba orožnika. Na tleh ležeči Meglič je naperil puško na enega izmed roparjev, ki ga je. pogodil, da je obležal Mrtev sredi ceste. Kaplar Šunderl je tekel za morilcem, ki je bežal proti Jezerskem in ga že z drugim strelom pogodil, da je padel. Ko se je Šunderl pognal za njim, je že začutil skelečo bolečino, ko ga je morilčeva krogla zadela v trebuh. Na streljanje so prihiteli iz gostilne prestrašeni ljudje in našli na cesti oba orožnika v krvi. Spravili so ju v Kranj in nato v Ljubljano: Mnenje o-rožnikov je, da so to isti, ki so napadli ljubljansko carinarnico in umorili carinika. Opis mrtvega razbojnika se popolnoma ujema z enim izmed morilcev na ljubljanski carinarnici. -o- Požari Iz Leskovca poročajo: Dne 17. oktobra je naenkrat začelo goreti pri posestniku Železni-ku v Zaborštu blizu Rake. Prihiteli so gasilci, ki se jim pa ni posrečilo rešiti poslopja. Pomagali so pa v toliko, da so druga bližnja poslopja obvarovali, da se niso prijela. Posestnik je popolnoma uničen, ker ni skoro nič zavarovan. — , Smrtna kosa V ormoški bolnici je umrla Josipina Prelog iz Ljutomera. — V Kamniku je umrla Fanči Volkova, soproga ravnatelja kreditne banke v Novem Sadu. — V Kočevju je umrla Jožefa Petschetova, soproga trgovca in posestnika. — V Mariboru je umrla Cecilija Men-hardt, vdova' po čevljarskem mojstru. -o- Volkovi v okolici Sinja V okolici Sinja je vedno več volkov. Te dni so poklali v Mojanci več glav drobnice kmeti Mandamu in 5 konj ter 6 oslov nekemu kmetu v Tur-jacih. -o- Nesreča Čevljar Tomaž Zemljič je v Koračnicah pri Sv. Tomažu pri trgovcu Slavku Cvetku kupoval usnje. Po kupčiji sta šla v stanovanje. Zemljič je zagledal samokres in se začel z njim igrati. Ni pa vedel, da je napolnjen. Nesrečni samokres se je sprožil in pri tem smrt-nonevarno zadel Cvetka v trebuh. -o- Duhovniške vesti Na župnijo v Rovtah pri Logatcu je umeščen gosp. Matej Sušnik, na župnijo Primskovo pri Litiji pa g. Anton Plešič. je prstem vodil nagib, da po^ so se utrujen. . yr& svojih močeh pomorejo mestu j^,. domov> sq opazm y soged. odpraviti brezposelnost, j^.. vasi> Jermanovem vrhu . „ čudno svetlikanje. Takoj so se POBOJI NA VOLILNI DAN , ,. - i.- podali v smeri proti svetlika Po večini so po vsej deželi ^ju in prišli do požara še pra- potekale volitve dokaj mirno in ni do zdaj slišati, da bi bili kje kaki večji spopadi, pač pa so se pripetili ponekod osameli slučaji, ki pa so izvirali bolj iz osebnega sovraštva. Tako so bile v državi Kentucky ubite štiri osebe, v West Virginiji pa je bil obstreljen v mestu Logan republikanski kandidat za lokalni urad, E. Scraggs. -o- Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno, fn vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete v njem za ta cent in pol. vočasno. Gorela je namreč hiša posestnice Marije Rupar. Ogenj so še kmalu pogasili in jo tako obvarovali večje škode. — Zelo izmučeni so se vračali proti svojemu domu, toda ožarjerio nebo jih je zopet o-pozorilo na nov požar. Gorelo je v Stari Bučki pri posestniku Antonu Mlakar, kateremu je požar popolnoma uničil gospodarsko poslopje. Gasilci so z velikimi težavami vendar oteli hišo. Škoda teh požarov je velika, ker so nesrečni po-gorelci zavarovani le za malo svoto. Preiskave so dognale, da je bil ogenj podtaknjen. Nesreča pri delu V tovarni na Javorniku se je med delom, pri neprevidnem preimkanju tovarniških vozov, ki so naloženi s težkim želez-jem, hudo ponesrečil Gašper Markelj, posestnik na Poljanah pri Gorjah. Kolesa so mu zmečkala prste na nogah. -o- V znamenju dobre letine 2 kg težak grozd je zrastel in dozorel v vinogradu g. Fr. Vodeničarja v Cerovem logu. -o- Logatec Iz Logatca poročajo, da so tam videli še 15. oktobra celo jato lastovk. Ljudje so se povpraševali, če bodo kljub poznemu času še prišle čez morje. -o- Padec z odra S 3 m visokega gradbenega odra pri novi palači v Ljubljani je padel 201etni Ivan Boha-nec in si zvil nogo v gležnju. -o- Novo mesto Ivan Piber, župnik v Šenčurju na Gorenjskem, bivši deželni poslanec, je bil v kandij-ski bolnišnici operiran. Operacija se je posrečila in se njegovo stanje vidno boljša. -o- Nesreča Pri žaganju drv se je v Mariboru ponesrečil 271etni Žagar Ivan Belšak. Cirkularka mu je odrezala 4 prste desne roke. ŠIRITE AMER. SLOVENCA l Stran S amerikanski slovenec Petek, 7. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Amerik L Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov ia dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto_______ Za pol leta____ Za četrt leta_______ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_______$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta____1.75 _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ---------------- For half a year ----------- For three months ....$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____________$6.00 For half a year------------3.00 For three months______________1-75 -Gil L Hid . M..................v *■ ui — ~ --------—------------------ POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.__ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ P. A. Urankar: Beseda o našem imenu Slovencev je samo poldrug milijon. Eno najmanjših slovanskih plemen na svetu. In še to pleme, ta naš slovenski rod ima smolo in nesrečo, da ga tujci podjarmljajo od vseh strani. Italijani so odsekala dobršen kos od našega telesa — Primorsko. Nemci so odsekali svoj kos — Koroško, Madjarom pa se še vedno sline cede po Slov. Krajini. Na vseh plateh čakajo kakor hijene, kedaj se bodo zaižrli v našo zemljo. Na drugi strani pije pijavka izseljevanja slovensko kri: Amerika, Westfalska, Francija, Belgija, vse pijejo našo kri. Naše meso in naša kri mora biti posebno sladka. Pa smo tudi take narave, da se tujcem kar sami ponujamo: Na, le usekaj in pij; Samo plačaj, plačaj. Kjer bo dobro, tam bo domovina. Daj mi udobnega življenja, jaz ti dam svoje krvi in svojega mesa. — Zato Slovenija v tujini tone. Tone v ameriško morje, tone v nemško morje, francosko morje, belgijsko morje, nad valovi vseh teh valov bodo nekoč žalostno zapeli zvonovi časa svoj Miserere in svojo Libero: Bil je slovenski narod, danes ga ni več . . . Že slavni jezikoslovec Škrabec je dejal: "Slovenščina ne bo živela do sodnega dne." Nobenemu ni treba preroškega duha, vsak lahko to prerokuje. Premalo je v nas ljubezni do domovine in slovenstva, da bi mogli učakati visoko narodno starost. Kakor ima vsak človek svoje ime, tako ga ima tudi narod. Narodov jezik je ravno to ime. Ime Slovenija ni več na zemljepisni karti, a vendar še živi. Dokler bo živela slovenščina, bo živela Slovenija; čeprav nosi ta Slovenija naslov banovina Drava. Bistven del je poleg drugih dveh bistvenih delov v kraljevini Jugoslaviji. Kljub jugoslovanskemu po-kretu so črke našega imena v domovini žive in sveže, v domovini pa so črke našega imena kalne. Tako kalne, da jih boš cez dvajset let že komaj videl. Ali postajamo mi slepi ali so črke našega imena pisane s tako slabim črnilom? Da, samo s črnilom so pisane, namesto z rdečilom naše krvi. Črnilo je pa še vedno obledelo na zraku in svetlobi, tako je naše ime obledelo v solncu in luči tujega udobja in tujega življenja. Pa tudi mi postajamo slepi. Čim bolj režejo gube tujega življenja v naše telo in v naš obraz, tem bolj nam zgineva izpred oči naše ime. Debela koprena nam raste naravnost preko beločnice, koprena suženjskega udinjavanja vsemu, kar je tujega. Ali ni nobene pomoči več? Ali morda ne bi bilo dobro prenoviti črke narodnega imena? Morda bi operacija na o-česu odprla zopet oko, da bi bolje vidilo. Žalibog. Nobeden nam ne bo zapisal narodno ime tako živo, da bi ga mogli gledati večno. Kadar so organi očesa v neredu, je zelo zelo težko, da bi človek še kedaj čisto videl. Slovenski narod tone in utonil bo, naj ga še toliko rok vleče iz valov amerikanizma. Te roke ga bodo držale samo še nekaj trenotkov nad vodo. Operacija na beločnici bo tudi pomagala samo za dober čas, renovacija črk na imenu bi končno tudi še za dobro desetletje poživila narodno zavest. Kar v podobah govorim. Kakor da je vsekamo v podobah in ni resničnosti. Reči hočem: Narod, smrti si zapisan. Me pomaga nobeno mazilo, pa naj bo izdelano od še tako uče- nega in veščega zdravnika. Toda s tem ni rečeno, da sedi v kot in čakaj, kedaj bo ljuba ženka smrt prišla. Kakor je dolžnost bolnika, da vzame zdravila, ki mu življenje podaljšajo vsaj za dobri dve leti, tako je dolžan narod, da z zdravili in umetnimi sredstvi hrani svoje narodno življenje. Če bi sedel v kot in čakal, kdaj bo prišel zadnji val, ki ga bo zagrnil v smrtno spanje, bi bilo bolje, da mu danes zavijejo vrat, ker še teh trenotkov življenja ni vreden. Življenje je boljše od smrti, četudi je to življenje ubogo in žalostno. Kakor človeku ni dovoljeno, da bi si sam jemal življenje, tako tudi narodu ni dovoljen samomor. Narod se pa sam mori, če prav nič ne skrbi, da bi se ohranila v njem narodna zavest in narodni jezik, narod se sam mori, če na račun ugodnega in udobnega življenja taji svoje ime in svojo domovino. Samo razbojniki se skrivajo pod tujim imenom in banditi in tatovi. Naše ime je naš jezik. Ali smo kaj napravili, ali smo komu kaj ukradli, ali koga oropali, da bi se morali skrivati pod drugim imenom, imenom angleškega jezika? Ali je naša kri res tako malo vredna, da bi jo moral prodati za ceno judeževih grošev udobnosti in "fletnega" življenja? Ali je kaj manj rdeča, mislim, poštena in zdrava kakor tuja, ameriška kri? Ali je jetika v njej,,da bi jo bilo treba nadomestiti tako brzo, tako nenadno z drugo krvjo? Premnogo vprašanj, odgovori nanje. Še nam ni zapel zvon, ki poje mrtvecem. Dokler živimo, živimo. In vsak trenutek slovenskega življenja nam mora biti drag. Vsak bi moral storiti vse, da si podaljšamo to življenje kakor mogoče dolgo. In čeprav bomo utonili lepi dan, bomo vsaj lahko rekli: "Borili smo se pa, umiramo v zavesti, da smo storili dolžnost, ljubili smo slovensko življenje in radi ga damo. Zakon narave, ki pričuje o njem zgodovina vseh časov, zakon, da se manjši in mlajši asimilira večjemu in starejšemu, ta zakon nam je prinesel smrt. Toda ne samotno rivne smrti. Umiramo smrt slovenskega junaka, ki iz dalje vidi svojo domovino, vidi Triglav, simbol slovenskega življenja in vidi svojo slovensko mater. Še je daleč smrt. Mačeha Amerika je dobra, ne zavdaja našemu življenju, ali bomo manj modri kot so druge narodnosti, ki izrabijo dobroto ameriške mačehe v svoje dobro? Pravico do življenja imamo in sicer pravico do pravega življenja, ne do "klavernega" in "kumernega". Amerika nam daje še kolikor toliko svoboščin, zakaj bi sedeli v obcestnem jarku in tarnali: jojmenes, jojmenes, smrt gre. Če živijo Primorci pod težko in divjo pestjo italijanske mačehe, če živijo Korošci pod zvito in zlobno roko nemške mačehe, pa bomo mi životarili pod božajočo roko Amerike, ki nam je skoraj tako dobra kot rodna mati? Na noge! ^ . (Dalje prih.) ČLANOM NAJSV. IMENA V SC CHICAG1 So. Chicago, 111. Naznanja se vsem članom dr. Najsv. Imena, in se jih o-pozarja, da se vsi udeležijo skupnega sv. obhajila, v nedeljo dne 9. oktobra. Spoved je v soboto 8. okt. zvečer. Pridite člani in udeležite se vsi skupnega sv. obhajila ter ga darujte za ranjke, ker mesec november je posvečen spominu ranjkih. Duše ranjkih vam prav gotovo ne bodo pozabilo te dobrote, katero za nje storite. Z ozirom na ta blagi spomin se pričakuje, da ne bo manjkalo pri skupnem sv. obhajilu nobenega člana. Vsi člani se tudi opozarjajo, da gredo v cerkvi v prve klopi na moški strani, kjer je rezerviran prostor za člane dr. Najsv. 'Imena. Ne glejte takrat samo vsak za svoj sedež. Veliko lepše je, da se člani v cerkvi dr- žijo skupno, ter skupno odkorakajo k mizi Gospodovi. To napravi jako lep utis na vse navzoče. Lepo je tudi, da bi možje nekoliko bolj glasno molili pred in po sv. obhajilu, ker tudi to ni brez pomena, da glasno spoznavamo svojo vero v Njega, pod katerega zastavo smo. Žene in matere ki to berete, prosim, ne pozabite svojim možem ali sinovom povedati in jim priporočiti, da se udeležijo skupnega sv. obhajila. Bodi tudi povedano vsem članom, da se udeležijo seje dr. Najsv. Imena, ki bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer v dvorani. Pridite člani na sejo, ker je nekaj posebno važnega za določiti na tej seji, ki je bilo že na zadnji seji dne 13. oktobra omenjeno, pa se vsled pičlega števila članov ni moglo dokončati. Vedite, da seje dajo društvu življenje in br*ez sej bo vse zaspalo. Zato na noge. Vsem faranom. Vsem faranom, posebno tistim, ki niso bili zadnjo nedeljo v cerkveni dvorani na cerkvenem bazarju bodi povedano, da je zadnjo nedeljo bazar uspel nepričakovano dobro. Ni bilo sicer kdove kako veliko število faranov, pa ti ki so bili, so se precej pokazali in biil res dobre volje in veseli. Ne bom vam sedaj razlagal, koliko se je napravilo prvi večer, ker boste že ob svojem času vse izvedeli, le toliko vam povem, da se je napravilo več, kakor prvi večer pri lanskem bazarju. Veliko k temu tudi pomaga, ker so farani letos stopili korajžno skupaj in vsak po svojih močeh pomaga. Dobro so se izkazale članice ženskega društva Marije Čistega Spočetja, KSKJ., ki so se pridno vrtele okolu "koruzne" igre in na ves glas klicale vsakovrstne številke, na katere so ostali pazljivo gledali. Marsikateremu je bila sreča ta večer mila in je zadovoljen odhajal proti domu, obložen z raznimi darili. Zadnjega ki je sreča doletela, je bil po domače povedano Mr. Cyclon. Prav gotovo ga v zimskih nočeh ne bo zeblo. — Pohvaliti moram tudi društvenice sv. Terezije, ki so pridno vrtele kolo sreče in s tem tudi precej pomagale lepemu izkupičku. Tudi naših kuharic ne smem pozabiti, ker so vsakemu kdor je hotel z veseljem postregla s pravimi kranjskimi klobasami. Razume se pa samo po sebi, da ne zastonj. Zakaj pa, ko gre pa za cerkev. Seveda ni pa tudi nihče nič zastonj zahteval, ker je vsak toliko lojalen, da za cerkev rad da, če le kaj premore. Omeniti moram tudi našega znanega Mr. Makovca, ki je vse žejne napajal in jim postregel z najboljšimi cigarami, ki se sploh v sedanji prosperi-teti dobijo. Konečno nfej še enkrat povem, da je to res lepo, ker so vsi farani zastopani pri delu za letošnji cerkveni bazar. Kar videti je vsem, kako vsak rad in iz srca pomaga. Pridite in prepričajte se farani prihodnjo nedeljo dne 9. novembra, kako je na letošnjem cerkvenem bazarju luštno. Če še povem, da nam tudi "muzike" ne manjka, ker nam jo oskrbi Mr. Joe Franko, mislim da bo sko-ro zadostovalo za vso reklamo. — Na svidenje v nedeljo v cerkveni dvorani na bazarju. Novinar. -O- KAJ POROČAJO IZ ENUM- CLAWA Enui.iclaw, Wash. Ker se tako malo čita iz te tako oddaljene naselbine, kakor je Krain, ko je vendar precej naročnikov, ki bi se lahko tu pa tam kateri oglasil, naj za sedaj jaz prevzamem to ulogo in nekoliko poročam v Chronista Sontiacus "Dom ol b Soči i" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov svet, da bodo tudi drugod vedeli, da še živimo. Malo bolj težko je začeti, ker ne vem, kje bi začela, ali pri delu, ali pri dežju. Ker bi se pa morda lahko komu zamerila, ako bi kaj prav ne povedala, bom pa kar na kratko poročala in najprej povedala vesele novice. Poročati moram, da čeprav ne delamo, plešemo pa še vseeno lahko, in je naša dvorana vedni "bizi". Dne 15. novembra bodo tri tukajšnja društva priredila takoimenovani 'Hard Time Dance", ker so bolj slabi časi. Naša dekleta se pa le rade pokažejo v novih oblekah. Sedaj se bodo lahko pokazale kar v liiklah po 50c, fantje pa v škornjih, in še okovanih, pa v plavih hlačah. — Kaj bo pa še vse drugega? — Naše vrle kuharice so se izrekle, da se bodo za enkrat tudi one vseh navzočih usmilile in bodo dale ob 11. uri vsem malco zastonj. Če sem prav razumela, ko sem poslušala, bodo menda .celo kranjske klobase imele prednost ta večer. No fantje in dekleta, le po koncu, da se bomo vsaj enkrat pošteno in po domače zabavali. To bo smeha ta večer. Ne smete pa pozabiti, da bodo imele prednost, katere bodo najbolj revno opravljene. — Začetek bo ob 9. uri zvečer. Pridite torej vsi od blizu in daleč in pripeljite s seboj svoje prijatelje. Godba bo prav izvrstna, tako-imenovana "Billings orchestra',, ki bo sedaj prvič igrala. Za vso najboljšo postrežbo bo skrbel poseben odbor. Na svidenje torej dne 15. novembra. Ta ples bo za letos zadnji pred adventom. Kakor povsod po naselbinah, tako tudi tukaj imamo nekaj, ki jih je bolezen položila na bolniško postelj. V bolnišnici na Auburn je bila Mary Pechnich, ki se je pa že naznanila, da je boljša. Bolan je tudi sobrat Matevž Madja. Bil je tudi v bolnišnici in se mu je zadnji čas zdravje nekoliko izboljšalo, da je sedaj zopet doma. — Dolgokljuna štorklja se je oglasila pri rojaku Karol in Mary Podkraj-nik in jima pustila sinčka, ki sta ga oba vesela. — Drugič sporočam morda še kaj novic. — Pozdrav vsem rojakom in čitateljem Amer. Slovenca. Josephine Richter, zast. TELEGRAM IZ BARBER-TONA Barberton, O. Glede Hooverjeve prosperi-tete smo zelo prizadeti. Kakor drugod, se tudi mi tolažimo z obljubami. Da docela ne obupamo, si tu pa tam privoščimo kaj razvedrila. — Naj o-menim, kako imenitno smo se zabavale same ženske v nedeljo, dne 26. oktobra na Surprise party, katerega smo. priredile v spomin rojstnega dne Mrs. F. Brtoncelj. Ona je vdova že 12 let in je zelo priljub- ljena v naši naselbini. Gotovo ni bilq. še nikdar toliko žensk v dvorani, kakor omenjeni večer. Če omenim, da je bila med nami tudi Mrs. Debevc iz Clevelanda, morete verjeti, da je bilo smeha za popokat, ker nam je toliko zabavnih humo-rističnih povedala. Pa naj sedaj kdo reče, da ženske nismo složne. Mrs. Brtoncelj pa želimo, da bi z nami še. mnogo let praznovala svoj rojstni dan. Ravno danes, ko to pišem, sta si za vedno obljubila zakonsko zvestobo Mr. Brun-ski in Miss M. Petrič. Oba sta slovenskih starišev in med nami splošno priljubljena. Zeli-mo jima vse najboljše! Sedaj pa nekaj na uho. — Pravijo, da se tukaj nekje skriva nek ubegli ženin, ki je dan pred poroko zbežal vsled strahu pred zakonskim jarmom. Nevesta ga vsa obupaj išče, a zaman. Ker je pa fant zelo rad zahajal na plese, Je baje obljubil, da bo dne 8. novembra na plesni veselici, tero priredi društvo sv. Srca Marije in dr. sv. Jožefa skupno v dvorani na 14th St. Začetek bo ob 7. uri zvečer. Op0' zarjajo se posebno dekleta, da ta večer poiščejo ubeglega 2 nina. Katera ga najde, do» zlat cekin kot nagrado. 2»' ven pa tudi pomagajo obup8 ni nevesti, da nezvestega žei>. na izroči rokam pravice. MJ ga ne bo težko, ker je čvrs postave, kakor A. Bruns Oči ima pa take, kakor S. ling. Čelo kakor Č. štruke1' po- pleše pa kakor J. Troha. . zor dekleta! Kdor ima tow vse tem podobne opazke, °IlC ga primite in cekin je vas- Bodi še omenjeno, da se s; menjeni večer plesalo, tak01 menovani "prestopno ,„•' 11)00° ples". To se pravi, da imele dekleta pi-ednost 111 bodo izbrale plesalce p° ; jem okusu. Plesal bo torej mo tisti fant, ki si ga bo u. de- te kle izbralo. Nasprotno P;1. bi se kateri zmotil, da sam izbiral pelsalko, ga ne kazen. Kar velja za fante in dekleta, se razume, da lja tudi za može in žene. pio je mene začelo skrbeti, kaj .tel bo, če povabljeni ne bo .j plesat, kakor se je član pripravljalnega °d ^ da bo le tedaj šel plesat, ce -e povabi kaka fajn dekle- ^ resno mislil, bo pa nam st'1 šim za scagat. Jaz pa ic jj Le nič strahu! Imamo ze svoj program za take, ki posebno mladi, da jim dolg čas in jim ne bo za > so prišli. ( la!lj- Apeliram posebno na . b" ce gori omenjenega drus1 ,xieleŽe da se prav za gotovo u« te prireditve. Vstopnina JL ^c kaj nizka in znaša- sam0 za ženske in 50c za 111 poj' Polovico čistega dobičkat de v našo društveno blat (Dalje na 3. strani-) (Dalje.) Zasmejali so se in vstopali v gručah, da so se pri vratih gnetli. "K maši, ljudje, k maši!" jih je zavračala Budinka, ki se je odpravljala, zakaj zvoniti je začelo skupaj. "Smo bili že v Kobaridu, pri zgodnji. Samo volit smo prišli, mati. Ko je Jozelj tako glasan, kakor bi bil pri vas gospodar, ,in pravi, da si lahko kar brez lir pri-vežemo dušo, pa pogledamo, če je res!" so ji smeje se odgovarjali. "Bog pomagaj, slabo bo, slabo, možje, pekel je danes pri nas. Pametni bodite!" je bolj vzdihnila ko rekla Budinka in odšla proti cerkvi. Izba je bila polna. Sandrini je bil prijazen, a z vso« svojo prijaznostjo ni mogel navdušiti gostov, zakaj ko so ugledali o-braze tujih, črno uniformiranih mož in mladeničev, ki so se oblastno vedli, je vsakega minila šegavost. Ker so kar ponujali in natakali vino, je pač vsak nekaj časa posedel, a skušal čimprej oditi. Oni črni tujci so hoteli vedeti o vsakem, kako bo volil. Če jim je povedal resnico, so zahtevali, naj jim izroči svojo glasovnico, in mu vsiljevali drugo — snoparsko. Pa so se ljudje kmalu spametovali, imeli so tudi glasovnice, ki jih je prejšnje dni razpošiljal po okolici Sandrini, in navdušeni so jih kazali ter zagotavljali, da bodo glasovali po Sandrinijevo, kakor so mu že obljubili. Tako so se rešili iz neprijetnega položaja, a ko so prišli na prosto in so šli po vasi, so pripovedovali, kako lovijo sno-parji volivce. Po maši je bilo Črno mož in fantov pred šolo, v kateri je bil volivni lokal. Med množico so hodili karabinjeri in nekaj črnih srajc je tudi bilo vmes. Na glavnjh vratih sta se pokazala Adamelli in Sandrini. "Predsednik volivne komisije že čaka. Kar notri, da boste volili!" je glasno za-klical Sandrini in dal z roko znak, naj bi vstopili. "Mi tudi čakamo. Dokler ne pride gospod, ne gremo!" so odgovorili. Sandrini se je obrnil h komisarju Ada-melliju in mu tolmačil odgovor. Takoj so bili ob njima trije črnosrajčniki, stikali ♦ glave, potem pa sovražno pogledali po množici. "Avanti!" so zaklicali. Res se je nekaj kmetov zganilo, a ustavili so se, ko je zahrumelo za njimi, naj si ne pustijo ukazovati, ko imajo še časa. Črnosrajčniki so se zgubili med množico, kjer so opazili, da je najbolj živo. Hoteli so ugotoviti, kdo so oni, ki zadržujejo volivce. Spoznali so, da je vse organizirano in da se ravnajo po določenem načrtu. Tedaj je prišel gospod. Volivci so ga pozdravljali in se mu umikali, da'bi imel med množico prosto pot in bi šel prvi volit — za njim pa vsi, ko da so zliti v eno. "Kar lepo se postavite!" jih je bodril gospod. "Bomo se, bomo, nič se ne bojte, gospod!" so mu navdušeno odgovarjali. "Lipa bo zmagala!" Nenadoma je za trenutek vse onemelo. V množici je počil strel. Ženske, ki so od daleč vse opazovale, so zajokale in zakričale, karabinjeri so šli nadnje, mesto bi iskali za storilcem, in jih razganjali. "Snopar je streljal! Karabinjeri!" so klicali vsi v ospredju. Karabinjerov ni bilo. Med ženskami so se medli in niso hoteli slišati klicev. "Ali je koga zadel?" je šlo iz zadnjih vrst. "Mene je!" je zaklical gospod, ki je prišel do vrat in dvignil desnico. Krvavela je. "Glejte, tako smemo svobodno voliti. Ne strašite se! S krvavo x'oko bom volil — lipova vejica zmaga! Še imam moči, ne bojte se!" Gospod je izginil v šolo. Množica je navdušeno vzklikala in grozila s pestmi. Karabinjeri so se vrnili med volilce in grozili z aretacijo, če ne bodo mirni. Možje in fantje so škripali z zobmi, a premagali so se in vstopali v šolo in volili . . . Do ene so prišli vsi na vrsto in ko so u-gibali, če bi bil še kje kdo, ki ne bi prišel, niso vedeli za nikogar. Glasni so bili in u-gibali, koliko glasov je dobila slovenska lista. Niso se razšli. Čakal; so, da izvedo izid. Tratarjev Ivan se je odpeljal v Kobarid po zdravnika, da pregleda gospodu ra- no .. . v Tratar jei bil zastopnik slovenske komisiji. Prvi je prišel iz volilnega in veselo povedal, kako so se postav ili-et "Dvestopetdeset naših glasov - 'jjpa; sprotnih! Zmaga je naša! — Zivio ^fl so potem volilci navdušeno klicah šole, se ustavil pred župniščem 111 Rok" domorodno pesem. Gospod se je pokazal v oknu imel zavezano. "Kako je, gospod?" "Nič hudega. Bo čez nekaj d'11 Lopo ste se odrezali!" . J Karabinjeri so prišli za volivc^ & dol*0' iil razganjali. Gospod jim je zaklical ^. "To vidite, onih niste, ko so stre me >ad vo' Kakor bi ga ne slišali, sokri^j^je s" livci in jih gonili, a ne možje ne, , niso zmenili zanje, da bi se usta vJ ^ "Zmagali smo spremeniti!" Popoldne so črnosrajčniki vasi in tudi karabinjeri tega ne boste so Be odP'» j, ed ® Ko so bili Križiščani spet sarm ''^m^11'" so se oddahnili in se šele prav (Dalje prih.) Petek", 7. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 °®Ooooooooooooooooooocooooooo< CTHE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. •SEMS? Sedež: JoUet, III. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vn." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, IIL {•podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. Podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, IIL Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, IIL blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, IIL NADZORNI ODBO^i: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, IIL Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, 111. john Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, IIL POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam to njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 634.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40, le-|jse lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 1 teta se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! Društvene vesti in naznanila 12 uRada dr. sv. družine št. 1,' d. s. d. Joliet, 111. Kakor znano smo imeli red-Mesečno sejo dne 26. okt. ' '■> ki je zopet naše društvo ^'eJelo nove člane in članice > fojo sredo. Novi člani in ■ atlice so sledeči: John J. Ga-J^ac, Katherine Canko, Ed-} Seiko, Louis Želko, Joseph Frank Widlawski, Mes Kozlovski. Po spreje-Jim je društvo zaklicalo t pat slava. Nato je bilo pre-5110 Pismo Tiskovne družbe •nost, kot letno poročilo za no leto 1929-30, ki so stek, Jennie Bambich, Jennie Krall, Josephine Martincich, Mary Nemanich, Josephine Si-monich, Anna Mutz, Bertha Mutz, Mary Popek, Frances Kalčič, Barbara Vranesich, Mary Simonich, Antoinette Wedic, Jennie Nemanich in Anna Nemanich, ki je bil izvoljen, da so vse preskrbele in je šlo vse v tako lepem redu. Če sem koga izpustila, naj mi to odpusti, ker se lahko pozabi pri tako velikem številu imen. Ob tem bi se rada zahvalila Mr. in Mrs. Bajuk iz Ottawa, 111., ki so prišli od daleč na veselico. Vse je šlo v jako lepem k Mov: >.ob enem poslali ^ ^|redu. 0b 11. uri je bil "Grand d n^:| march", katerega je vodil gl. predsednik George Stonich in Mary Nemanich, podpredsed- našega društva. Bolni! J;niso: George Kuzma, 1323 'ne Street; John Cankar, 711 ^itt Street; Simon Vojiči-Vi'4ll Elsie Ave.; John Udo-3 1125 Dill Ave., Sheboy-1,1 Wi; s.; John Gosak, Argo, opominja se vse one, ki ni-te -i na seji, da kar se tiče J^alizacije, da je bila na Sji bil konvenciji sprejeta. se zato vse člane in čia- ^H6' ^niste pri društvu.zava" I, a°i za bolniško podporo, da H0!este, za koliko 'bolniške > Pore se mislite zavarovati. ^V'ai'"jete se lahko za $3.00 ^ te pri taJniku K^a sv. Družine št. 1. °u»s Martincich, tajnik. urada dr. sv. cecilije št. 12 d.s.d. would also like to thank Frank Wedic Peter Pluth, Louis Martincich, Joe Gersich, John Vi-detich, Edward Stukel, John Petek, Steve Knez, Anton Fabian, Joe Sterbentz, Louis Gale, Rudolf Kalcic, Stanley Wedic, who worked that night at the hall. — At this time I wish to thank Mrs. Anna Nemanich (chairman) of the dance and her committee: Anna Jerisa, Mary Kunstek, Jennie Krall, Jennie Bambich, Josephine Simonich, Mary Simonich, Antoinette Wedic, Jennie Nemanich, Anna Nemanich, Anna Mutz, Barbara Vranesich, Frances Kalčič, Mary Popek, who so willingly came and helped to get everything in order for that occasion. They worked hard to make this dance a big success, which it was, and many thanks to them. I mustn't forget to thank Mr. and Mrs. Bajuk, who came from Ottawa, 111., for this occasion and sure was very happy to have them among us. I only hope they come again as they are always welcome to come to our dances. If I forgot to thank anyone in this letter, please, excuse me. I hope I meet you all at our next dance. Rose Bahor, Sec'y. --o- ATTENTION, D.S.D. BOWLERS! Joliet, III. The management of the Alamo informed me that all the alleys we use during our two hours must be paid for, regardless of any members that are missing. That means, that whenever a bowler fails report the price for the games, he or she should have bowled, must be taken from the treasury. I want all the members to understand, that unless five people bowl every Thursday night, the treasury, at the end of the season will not be large enough to distribute all the prices fbr the winners. At the meeting which the bowlers held at the home of Mr. Wedic, we made a will, when any bowler, if'he or she was not able to come to the games, should send a substitute in his or her place. Low score on the opposite team will then be used as the number of pins scored. Up to the present time we have already had four parties who failed to show up an(l didn't even, as must us notify, their captains of their inability to be present. We all know how inconvenient it is to have an absentee on a team. I also would suggest to all to be a trifle more prompt. The alleys are booked from 7 to 9 only, and it is very disgusting to be don't be so sure about that. I enjoyed your writeup very much and hope that I hear oftener from you. It certainly does me more pep to write knowing that somebody reads my articles. How did everybody feel after the big hop ? Tired ? And how, who wouldn't be after all the juggling and jiggling we all did. Some dance these Cecelians put over how about it? We know so, by the answer we got when our good old Frank Wedic asked us if everybody is happy. I guess the answer he got was sure great and made us all happy and that is the purpose of these dances and we hope that you all help us put these get together parties over a little oftener. Oh! my Oh! my how tired we all were Thursday night at the Alamo take a slant at out scores. Why, the poor girls could scarcely hold their balls. We hear that Chuck is going to take up reporting, come along big boy and do your stuff we will all try our best to gobble it all up. Poor Joe ate so much meat loaf he was ready for the pine box. I bet you'll never look at it again Joe how about it? Joe Lilek sure loves the ladies, but we enjoy his con-tinous chatter. Edith's bowling is making her vicious she's beginning to bite Nettie where do you get that artistic pose from? Garbo or is it Swanson? Berta finds that if she eats "Tootsie roll" it impi'oves her bowling greatly. — I think the single pins last Thursday must have been loaded. — What do you think gang? We sure have to take our hats off to our Big Chief, Mr. Storiich he sure takes a keen interest in us bowlers. — i Cheerio, see you Thursday. A Cecelian. nič v primeri z letošnjo. Prej smo imeli vsako leto pečeno gosko, letos pa smo na odbo-rovi seji sklenili, da bomo spe-kli — gosaka. Nadalje smo imeli vsako leto dobre potice, letos pa nam bodo naše kuharice napekle: potic "siikanih makovih pogač" in "kiselako-vih in orehovih retešev". Se vam (že zdaj delajo skomine, kaj ne? Naš poznani rojak Mr. Foys se je malodane pridušil, da bo ta večer tako piskal na klarinet, da bodo tudi vsi tisti plesali, ki še nikoli niso plesat znali; najbrž je mislil našega mežnarja in organista; morda pa je mislil mene samega, — kdo ve? Vabimo iskreno vse slovanske rojake. Res so časi slabi, pa morda ravno zaradi tega potrebujemo tem več razvedrila, da vsaj včasih malo pozabimo na naše težave. Upamo, da nas tudi "Kastrola" korpo-rativno obišče to pot. Pripravili ji bomo posebne mize. — Torej, cenjeni slovenski rojaki in rojakinje v Chicagi in o-kolici, na svidenje prihodnjo nedeljo, dne 9. nov., ob štirih popoldne v spodnji šolski dvorani sv. Štefana. Joseph Farkaš, tajnik. -o- razne zanimivosti in novice iz kansas city sednica našega društva. Potem Phillip Živec in Katherine Bajuk in za njimi Frank Wedic in Rose Bahor, John Petrič in Antoinette Wedic. Za njimi so šli vsi drugi, kateri so bili na veselici, tako da je bilo lepo gledati. Potem je bil lunch. Po lunchu se je naprej plesalo do 1 ure popolnoči. Hala je bila krasno napletena za ta večer in je bilo lepo videti, ko so se vsi tako lepo in neprisiljeno zabavali. Ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti, naj velja ta zahvala vsem, kdor je kaj, po- to w ^ ^ magal m vsem, kateri so prišli . ,. ^^ ______, _____ the holy family society bowling league Joliet, 111. Standing Ladies W. L. No. 1 .........12 3 No. 2 ......... 3 12 Men W. L. No. 4 ..........10 5 No. 6 ... .......... 8 7 No. 3 ... .............. .......... 8 7 No. 5 4 11 Joliet, 111. Ne morem si dru-i" in dolžnost me veže, da \{ javno zahvalim vsem, Se udeležili naše plesne v tako lepem številu, S* % et smo priredile v torek oktobra. Prireditev S* obnesla tudi ^Cjlj v fi- 0;sii"u, kar nisem ni-Lepa hvala ste prišli na veselico. < ^akovala. h ' * KHe se lepo zahvaljm Mr. ' U ^edecu, ki je preskr- bi j ^v*iaeljvce oni večer-Lepa h 1 eter Pluthu, John Vi- W u> Steve Knezu, Joe % 5Zu> Edward Stukelu, xlotkl,> X ^ tincichu in Joe Ger Rudolf Kalčiču, ichu in V tako se zahvalim °vale ;»na !Kv00<)<>000<)<>000»0<><><>^ Our Young DSD -. <>CK>OOO<>OO<>OCK>OOOOOO<>> ST. CECELIA'S SOCIETY ' NO. 12 D.S.D. Joliet, 111. Card of Thanks.—I .take this means in thanking each and everyone who came to our Hallowe'en dance, October 28th, to make this dance a big success. With great pleasure I appreciate everything that was done that day by everyone, as everyone knows that there was a lot of work to be done and not one member refused to help. I appreciate everyone's help and wish to thank each and everyone in this way, for if I had to thank each one in person I couldn't do this, it would be too big a a task for anyone to try. I would like to thank every member who so generously gave for the lunch, none refused, which sure is very nice to have members like them. 1 Team 1 in the ladies division, and team 4, in the men's division, still retain their lead of the league. Teams 6 and 3 are tied for second place, both having eight victories and seven defeats to their credit. minute for members to show up. Why can't we all start this coming Thursday, beat the Alamo, ready to start bowling at 7 P. M. sharp? I'm positive, we all can do it if we only try. In my opinion, it is very poor sportmanship, on the part of captains of our teams to criticize severely the bowling of members of their teams. Most of us, are only beginners, and with a little patience and practice we're bound to improve. A practice makes perfect, a good bowler isn't produced in one or or two nights. With best wishes for a successful bowling season and afterwards a grand banquet. Joseph Zelko, Treasurer Joliet DSD. Bowling League. BITS-A-BOUT D. S. D. BOWLERS Joliet, 111. Well, Well, Well. The "Klever Kid" is coming in our midst too. Congratulations! "Klever Kid" for -you are indeed such as your name conveys even if you still think we don't know who you are but, IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. stranJ.) Zato naš veže dolžnost, da pridemo in pomagamo.— Upajoč na veselo svidenje, vas po zdravljam, Jennie Ožbolt, preds. -o-- MARTINOVA VESELICA Chicago, 111. Društvo sv. Martina št. 178 KSKJ. si je že od nekdaj prisvojilo to pravico, da vsako leto priredi zabavo na Martinovo nedeljo-, to je drugo v novembru. Te veselice so vedno boljše obiskovane. Kdor je prišel enkrat, si bo zapomnil, kje se je dobro zabaval, pa bo prišel drugič zopet in bo še par prijateljev pripeljal seboj. Društvo si je naredilo imeniten mošt iz najboljšega kalifornijskega grozdja. Hoteli smo, da bi ta mošt ostal vedno sladek, da bi ga ženske rajše pile, pa nam je sv. Martin vse načrte prekrižal. Tolaži nas samo to, da ga nekatere ženske še raje pijejo potem, ko ni več sladak. Vse prejšnje naše Martinove veselice so bile imenitne. Vendar vse skupaj niso bile Kansas City, Kans. Vsaki dan gledam in prebiram nam nad vse priljubljeni list Amerikanski Slovenec, ako je kje kak dopis iz naše naselbine, pa se kar nihče ne oglasi. Da pa ne bodo čitatelji mislili, da tu v Kansasu vsi spimo, ali da nas je vzela zima, se pa jaz enkrat oglasim in povem, da nas še ni zima vzela, čeprav je že precej otresala svojo sivo brado, da nam je že meseca oktobra pokazala svoje prve bele metuljčke in ravno danes ko to pišem je pritisnila spet prav mrzla burja. Kljub temu se pa tudi tukaj večkrat pošteno razveselimo. Dne 12. oktobra je imelo društvo sv. Družine svojo veselico in zabavo, kjer smo se vsi prav dobro imeli. — Dne 26. oktobra je pa imelo žensko društvo sv. Veronike svojo veselico. Tudi na tej prireditvi smo se dobro imeli. Saj pač vsi veste, da ženske znajo vse najbolje pripraviti. — Oltarno društvo sv. Rešnjega Telesa se pa pripravlja za svojo veselico dne 9. novembra. Želeti je, da bi se članice polnoštevilno u-deležile te veselice. Pa tudi drugi farani naj pridejo. Saj vedo, da to društvo da vse za olepšavo naše cerkve. Sedaj naj še opišem, kako smo v naši naselbini, obhajali 40 urno pobožnost dne 17., 18. in 19. oktobra, katero je vodil preč. g. misijonar Rev. Odilo Hajnšek. Po pravici lahko rečem, da je bila najlepša, kar smo jih še obhajali v naši naselbini. Ta č. g. nas je naučil dve lepi pesmi, katere smo morali vsi peti pri vsaki službi božji. Pobožnost se je začela na petek ob 8. uri s peto sv. mašo in procesijo po cerkvi, pri kateri je korakala šolska mladina in prepevala pesmi na čast sv. R. Telesu. Vsaki večer smo tudi poslušali lepe podučne govore in daj Bog, da bi obrodili stoteren sad. Krona te pobožnosti pa je bila v nedeljo večer pri sklepu. Pri procesiji so se šolski otroci prav lepo vedli. Naši pevci in pevke, s č. Sestro Maximiljano na čelu, ki je organistinja, krasno zapeli zahvalno pesem in Angelsko "češčenje. Č.g. misijonar je rekel, da se je naše petje tujim g. duhovnikom zelo do-padlo. Bilo je res lepo. Videli smo, kako je naša mladina vneta za naše slovenske pesmi posebno otroci. Pa tudi starejši so jako lepo peli Češčena si Marija, itd. Konečno prav lepo pozdravljam č. g. misijonarja in mu IZSELJENIŠKA NEDELJA = Rafaelova družba je določila nedeljo^ dne 9. novembra, kot nedeljo, ki bo posvečena izključno izseljencem. Ljubljanski škofijski ordinarijat je dovolil, da se bo prihodnjo nedeljo po vsej domovini, po vseh cerkvah, o tem pridigalo, da se tako dvigne še močnejši duh ljubezni med izseljenci in domovino. V ta namen je poslala Rafaelova družba tudi našemu listu v objavo naslednji članek, Ki ga prinašamo dobesedno, kakor sledi: Bratom in sestram v tujini. "Zakaj Bog mi je priča, kako hrepenim po vas vseh v srcu Jezusa Kristusa; in molim, da bi Vaša ljubezen rastla bolj in bolj." Iz današnjega berila. "Izpred oči, iz srca" — taka je navadno svetna ljubezen. Krščanska ljubezen, ki je zasidrana v srcu Jezusa Kristusa, kakoršna je bila ljubezen sv. Pavla, pa ni taka. Je zvesta. O tej velja: "Izpred oči, še bolj v srce!" Dokaz ljubezen sv. Pavla . . . "Kako hrepenim po vas ..." Danes je izseljeniška nedelja. Družba sv. Rafaela v zaščito slovenskih izseljencev nas poziva, da jo proslavimo. Tisoče naših bratov in sestra nam je odšlo v tujini "izpred naših oči." So nam tudi iz srca? Le prepogosto! . . . Koliko žalostnih zgodb nam to potrjuje. Koliko pozabljenih otrok, žena, starišev! . . . Ne, mi Slovenci še daleč nismo storili svoje dolžnosti do svojih izseljencev in naSI izseljenci ne do nas. Naše izseljeniško vprašanje je bilo zanemarjeno vsaj do zadnjih časov. Družba sv. Rafaela ima zato namen z današnjo nedeljo vzbuditi cel narod, da vsaj danes, enkrat na leto, posveti nekoliko svojih misli in skrbi svojim izseljencem in svojemu iz-seljeniškemu vprašanju. Izseljenec v širšem pomenu besede je vsak človek, ki se izseli iz svojega rojstnega kraja kam drugam iskat zaslužka in kruha. V ožjem pomenu pomeni pa vse one tisoče, ki so že hiteli in še hite iz domovine v razne tuje kraje, dežele in dele sveta s trebuhom za kruhom. Na oboje misli danes družba sv. Rafaela in današnja nedelja. Kako težka je bila ločitev mater, starišev, otrok, mož. Toda po nekoliko letih, kako se uresničuje pregovor "izpred oči, iz srca." Tu doma mati pozablja.na svoje dete, žena na svojega moža ... in posledica? Zakonska nezvestoba in dr. Še bolj pozabljajo v tujini. Mati tu koprni po sinu . . . sin pa? ... Družina tu doma lačna, oče v tujini pa? ... Žena doma hrepeni po molžu, mož v tujini pa? ... Kot posledica tega, tu propadajo družine v revščini . . ., otroci slabo vzgojeni . . ., zakoni se rušijo . . . Tam v tujini pa propadajo pogosto srca, gmotno, moralno in versko. Zato hoče družba sv. Rafaela, da bi šla vsaj danes srca naših mater in očetov, otrok in starišev, celega naroda za onimi našimi reveži, ki se pehajo v tujini za kruhom v stalni telesni in duševni nevarnosti. In nasprotno onih v tujini sem k nam do nas. Vsaj v duhu bodimo danes združeni vsi skupaj in si obnovimo svojo medsebojno ljubezen. Molimo s sv. Pavlom, da bi naša ljubezen drug do drugega rastla od dne do dne, ne pa izginjala od dne do dne. Če si celo leto nismo pisali, pišimo si vsaj danes. Vsedimo se družina slfupaj, pogovorimo se o naših izseljencih in jim potem skupaj napišimo pismo polno izlivov ljubezni, kakor nam'daje lep zgled sv. Pavel. Pišimo si, "da nam je Bog priča, kako hrepenimo drug po drugim." Matere, spomnite se danes-svojih otrok v tujini! Pišite in pošljite jim svoj materni pozdrav in svoj materni blagoslov. Otročiči, spomnite se danes svojega očeta v tujini! Pišite mu pismo, ki naj duhti vaše otroške ljubezni do njega! Pišite mu, kako koprnite po njem, da se prej ko prej vrne med vas. In vi, očetje, v tujini, spomnite se danes svojih ljubih otročičev doma! Samo enega očeta imajo, in to si ti! Naj jih še ti pozabiš? Naj ti je tujina več kot ljubljeni otročiči? Naj ti bo pijača več, grdo življenje več? O, potem bi bil slabši kot divja zver, ki ljubi z zvesto ljubeznijo svoje mladiče. Bratje in sestre v tujini, spomnite se nas tukaj s pismom, pošljite domov svojo pomoč, radi katere ste^ odšli, da nam jo pošljete. O, ,da bi današnja izseljeniška nedelja rodila vsaj glede tega nekoliko sadu. va pri njegovem trudu. Želim tudi, da bi se zopet kaj oglasili v naši naselbini. — Naj bo sedaj za enkrat dovolj. Pozdravim pa še pred koncem vse či-tatelje tega lista, posebno one iz Loškega potoka. Antonia Kostelec. Zaletel. — Kmetu je pogorela hiša. Pride komisija in sprašuje:*No oče, kako je pa ogenj nastal ? — Aa ? — Kako je začelo goreti, vprašamo."— I, kar začelo je! — Hitro ali počasi! prijeti. Dolgo se ni hotelo čudna parada Chicago, 111. — Prometna Michigan Ave. po kateri neprestano drvijo toki avtomobilov v obeh smereh, je bila v ponedeljek pqpoldne pozori-šče najbolj počasne parade, ki jo je še kdaj videla ta živa cesta. Na stotine in stotine želv, bilo jih je kakih 2000, vseh vrst, starosti in velikosti, je namreč korakalo po njej. Nihče ni videl, odkod so prišle; zagledali so jih prvič v bližini 18. ceste. Ves avtomobilski promet na cesti je moral biti zaradi njih ustavljen. Poklicana Illinois Human Society je končno želve pobrala in jih namerava čez par dni vreči v reko, ako se ne bo zglasil lastnik. Kakor sporočajo uradniki društva, je na vsaki želvi prilepljen listek s številko, in iz tega sklepajo, da so bile te živali namenjene za kako tek-želim veliko božjega blagoslo-lmo. POZOR! Velika Blasnikova Pratika za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West(22nd Stseet, Chicago, 111. SEFSS AMERIKA NSKI SLOVENEC Petek, 7. novembra 1930 ^BIIIIMlMMilOIIMIllMiilOMIlUlMiHMIllllMlHMIlUlMUlMliiMHlM 9 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST , Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ■liipilipilllMlllIBIIIIMIIIIMIIIIIBIIIIMIIIIMIlIMIIIIMIIlIlMg | I = ■ 1 ■ 1 g Si ■ O ■ X ■ ■ ■ iUMIHII! niaiiaiiiaiiiiiBiii H|iiihiiiBIIIIMIIIIMIIIIIM1IIMIIIIM11II1B1IM iiiiaiHiaiiuiiiaiiiiiiiniBiiaiiiiHiiiiiaiiiiia!,!" Ampak ne bom umrl sam, vse morje krvi, katero so prelili vaši duhovni, vpije po maščevanju do pravega Boga, in On bo maščeval." f Tako sem besnel naprej, skoraj blazen od strahu in jeze, ki je bila brez moči; knegmja Otomi je stala pred menoj vsa prestrasena m zavzeta spričo takega bogokletja, za nama pa so se glasile plunke in plesali plesalci. V svoji besnosti sem opazil, da se je Otomi zamislila, skoraj zamaknila, strmela je proti vzhodu kakor človek, ki vidi privid. Tudi jaz sem se ozrl proti vzhodu in videl, da se je vse nebo žarelo na tej strani. Ob roba obzorja vse do najvišjih delov neba se je razprostirala nekaka pahljača blede, strahovite svetlobe, preprežene z ognjenimi iskrami; ročaj pahljače je takorekoč počival na zemlji, krila pa so pokrivala vzhodno nebo. Nehal sem proklinjati in osupel obstal. Vpitje groze se je vzdignilo na vseh koncih palače in ljudje so vsepovsod vrteli iz hiš, da bi zrzli usodno znamenje, ki je gorelo m žarelo na vzhodu. Zdajci je prišel sam Montezuma v spremstvu svojih velikašev, in pri tisti grozljivi svetlobi sem videl, kako so mu ustnice vtn-pale in drgetale in roke oklepale druga druge. To čudo še ni minilo, ko se je na jasnem, vedrem nebu, ki se je vzpenjalo nad mestom, prikazala ognjena krogla, ki je bila videti, kakor da bi počivala na vrhovih visokega templja na velikem tfgu, in je razsvetlila ravno streho, da je bila svitla kakor podnevi. Mahoma je izginila, toda na kraju, kjer je bila, je vzplamtela nova svetloba: tempel boga Kvecalkotla je bil v plamenu. Glasno prestrašeno jadikovanj« se je za-čulo iz ust vseh, ki so gledali ta čuda na griču Čapoltepek in iz mesta spodaj. Celo jaz sem se prestrašil, sam ne vem zakaj, kajti lahko je bilo, da ni bil svetlobni sij ali žar, katerega smo videli tisto noč in še več noči za tem, nič drugega kot svitla repatica in da je požar v templu povzročila strela. Ampak temu ljudstvu, posebno pa Montezumi, čegar duh je bil že itak poln govoric o prihodu čudnih belih ljudi, ki so imeli uničiti njegovo cesarstvo — prerokovanje se je uresničilo — so se ta znamenja na nebu zdela jako zlo-kobna. Ako so še količkaj dvomili o tem, kaj pomenijo, so se jim ti dvomi kmalu razpršili. Ko smo namreč začudeni stali tamkaj, je dospel sel, brez sape in zamazan od -potovanja, se vrgel pred Njegovim veličanstvom cesarjem na kolena, izvlekel izpod oblačila barvan zvitek in ga podal enemu navzočih velikašev. Montezuma je tako zahrepenel, da bi dognal vsebino tega zavitka, da ga je zoper vse šege in običaje iztrgal svetovavcu iz rok, ga razvil in začel pri medli svetlobi žarečega neba in gorečega templa brati pisanje, pisano z znamenji. Ko smo ga opazovali, je Montezuma naenkrat na ves glas za-ječal, vrgel pisanje na tla in si z rokami za-kril obraz. Naključje je naneslo, da je zvitek padel blizu okraja, kjer sem jaz stal, in videl sem na zvitku preproste podobe ladij španske opreme in mož v španskem oklepu. Zdaj sem razumel,zakaj je Montezuma zaje-čal. Španci so stopili na njegovih obalah na suho! Tedaj se je približal eden svetovavcev, da bi ga tolažil, cesar pa ga je pahnil od sebe rekoč: "Pustite me, naj žalujem — propast in nesreča, ki je bila prerokovana, je prišla nad otroke Anahuaka. Otroci Kvecalkotla se zbirajo na naših bregovih in morijo moje ljudstvo. Pustite me, naj žalujem, vam pravim!" Tisti trenutek je dospel drug sel iz palače in tuga se mu je brala z obraza. "Govori!" je rekel Montezuma. "O, cesar, odpusti jeziku, ki ti mora sporočiti tako vest. Groza je obšla tvojo cesarsko sestro Papancino, ko je videla tisti prizor," in pokazal je na nebo; "pravkar umira v palači!" Ko je cesar čul, da mu umira sestra, katero je zelo ljubil, ni rekel besedice, ampak si je s cesarskim plaščem zakril obraz in odšel počasi proti palači. Ves ta čas pa se je na vzhodu blestela in iskrila modrordečkasta svetloba, podobna pošastni, nenaravni zori, spodaj v mestu pa je svitlo gorel tempel boga Kvecalkotla. Obrnil sem se k Otomi, ki je ves čas stala poleg mene, prevzeta od začudenja in trepetajoča po vsem telesu. "Ali nisem rekel, da je ta dežela prokleta, kneginja Otomi?" "Govoril si, Tjule," je odgovorila, "prokleta je." Nato sva se vrnila v palačo, ampak celo v tej uri vsesplošne groze so bili pevci za menoj kot poprej. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Vstajenje Papancine. Papancina'je drugi dan umrla; pokopali so jo še isti večer z velikim sijajem na pokopališču na Čapoltepeku ob strani cesarjevih prednikov. Vendar ona ni bila zadovoljna z njihovo družbo, kakor bomo kmalu slišati. Tisti dan sem tudi doznal, da ni nič kaj prijetno biti bog, ker so od mene pričakovali, da bi znal razne umetnosti, zlasti godbo, do katere nisem nikdar imel nobenega poželenja. Vzlic vsemu mi niso dovolili, da bi moje želje kaj veljale v tej zadevi; prišli so učitelji, starci, ki bi si lahko poiskali boljši posel, da bi me poučevali v rabi plunke; hočešno-češ sem se moral učiti brenkati na to godbe-no orodje. Prišli so še drugi, ki so me učili leposlovja, pesništva in umetnosti, kolikor so Azteki umeli te reči; tega znanja sem bil vesel. Vedno-pa sem se spominjal besedi iz svetopisemskega pridigarja: "Kdor si povečuje znanje, si povečuje žalost. Povrh tega se mi je videlo, da mi kaj malo koristi nabirati si znanje, ki bo kmalu prešlo na žrtve-niku. (Dalje prih.) 'Najboljše delo za manj denarja' Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanja zob so minuli, pa tudi stroSki za dentistovo delo ft* tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. [Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaienl, ne odlašajte, da bodo le slabil. Pridite takoj Jntrl b Ravfi-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrowi koboufa-aTftSa 4 D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -u Iter, »ob« 204 Phone: MM CHICAGO IN VAN BUREN STREETS i JOLIET, ILL. Preiskava In ocwna BREZPLAČNO i en ska postreinlca Odprtot »d I. i j » t r a j do 8 zvečer. od 10. mjutraj de 12. epolndae. V nedelj« DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. — THE — Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik ODDA SE STANOVANJE Pet sob, s plinom in elektriko, na 2415 W. 21 st PL, Chicago. . ROJAKI V MILWAUKEE! Ako ima kdo slabo stanovanje ali plačuje previsoko najemnino, se mu nudi prilika, da dobi za $25.00 mesečno 6 sob, vse na novo prebarvane, in vse drugo je prvovrstno; na premogu si morete prihraniti lepo svotico čez zimo. 114 W. Washington St., Milwaukee, Wis. (3299) ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE, 21. nov. (7. zv.) ; 12. dec. (10. zv.) PARIS, 5. dec. (4. pop.); 24. dec. (4. pop.) FRANCE, 14. nov. (7. zv.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. Phones: 2575 in 2743 zadna Čudovita novost Najnovejši tip Vremenskega Barometra, importi-ranega iz Evrope, napove vsako iz-premembo v vremenu zanesljivo 24 ur v naprej. To je popolnoma nov in originalen aparat, presenet-' ljiv. Ta Vremenski Barometer kaže preroka, ki stoji in opazuje nebo skozi, daljnogled, poleg njega je črna mačka s tablo, na kateri so vre menska napovedovanja. V 24 urah pred izpremembo vremena prerok vzdigne ali spusti navzdol roko in po kaže' s. kazalcem napoved vremena. Ta barometer je 9 inčev visok. Je zelo pripraven in trpežen in bo v okras vsakemu domu. Cena barometru je SAMO 75 centov. GRAND NOVELTY 1723 No. Kedzie Ave. Dept. 312 Chicago, 111. f^(>0000000-0000<>000-GOO<>000-0-0-OCK>OOo OOO J PISANO POLJE ^ooooooo ^ j. M. Trunk ^ooooooooojlJ Tel. v uradu Crawford 2893 TeL na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 t Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, III. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. —'Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois * * * ** * * 4- * 4f * * * * * * * * 4- * * * * ** GOSPODINJE V JOLIETU t + * * * * * + io prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake vrat« sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ JOLIET. ILL COR. CENTER ft HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917. .................................................................................................. Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in uložitel ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki ra-I stejo in vrhu tega vam pla-f čamo mi po 3% obresti dva-1 krat v letu ter iste prišteje-jj mo h glavnici. Ulagate lahko J v našo banko prav tako za- * riesljivo kjerkoli živite širom ' držav, kakor če bi vi živeli v . našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor ? v svojem jeziku. ' Ako držite denar doma, iz- # postavljen je raznim nevar-j nostim, kot tatovom in ognju j in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši moč- ; ni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se f ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kaslr. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. "Trdim in bom trdil ..." Tako zagotavlja g. Joseph Ule v Prosveti, ki se ima med Slovenci za posebno, vsaj rdečo luč, kakor kažejo razni dopisi, v katerih razklada vse tako, kakor bi on sam bil vzel v najem vso modrost, dočim je drugim ostala le duševna revščina. Roba izgleda, da so taki revčki ne samole kaki klerikalci, tudi ljubitelji rdeče barve in verniki na zemeljska nebesa so v primeri s to lučjo pravi revčki, in jih mora g. Ule poučevati v rdeči znanosti kakor kake paglavce. Prav revšaste revše pa smo ljudje bolj črne barve, toraj vsi katoliški duhovniki, nekaj tudi sektirarski, reva je katoliška cerkev, reva vsa katoliška hierarhija. Revščina je u-smiljenja vredna, ampak ta katoliška revščina ne najde usmiljenja v očeh g. Uleta, ker vsi ti reveži s Trunkom vred so hudo in hudobno zlobni, ker prodajajo svojo revščino prav namenoma, kakor prodaja kak munšajnar strup za — denar. G. Ule trdi in bo trdil in pravi in. reče: ". . . da kdor verjame, da so nebesa nekje nad zvezdami, pekel nekje pod našo zemljo in vice nekje med peklom in nebesi, tisti je popolnoma v temi in igno-ranci." To bi še bilo, dasi nihče ni rad ignoranten, ampak saj tudi g. Ule diferencialnih računov ne bo poznal, in bo v tem ignoranten. Ignoranca brez usmiljenja pa je, ako je tako, kakor pač trdi in bo trdil g. Joseph Ule v Milwaukeeju. da "gospodje mašniki s Trunkom vred ljudi navajajo na te bedarije, v katere sami skoraj gotovo ne verjamejo . . Tu je point te ignorance in ignorantne revščine, ker mašniki in Trunk ne verjamejo "bedarij", pa jih u-čijo druge. In pri tem bi taka luč, kakršna je baje g. Ule, ne bila ogorčena nad temi hudob-nemi ignoranti in ignorantnimi hudobci. "Yes, g. Trunk, trdim in bom trdil, da je verska hijer-arhija največ kriva, da je v 20. stoletju še toliko pekla med delavstvom in nebes med bogatimi," tako se odreže g. Ule. Yes, yes, g. Ule, kaka trditev je najbolj čip roba na svetu, saj marsikdo trdi, da je Cezar ali Napoleon. Razumni ljudje se pa pri takih trditvah le nasmehnejo in vejo, koliko je ura pri trditvah udarila. — Mogoče je, da se privrženci rdeče barve zadovoljijo s kakimi trditvami, ampak igno-rantni klerikalci so tako sitni, da se trditvam le nasmehnejo, in če hpče med njimi biti kdo količkaj resen, mora priti z— dokazi. Ako g. Ule sam sodi: "Yes, Ule prizna, da je taval v temi, dokler je verjel verskim bajkam," mu nočem te subjektiv- SV. MARTINA BODO OBHAJALI TUDI V MILWAUKEE! Sv. Martin bo 11. novembra, tako kaže Vel. Blasni-kova Pratika za leto 1931. V Blasnikovi Pratiki je letos še več drugih zanimivosti. Kupite si jo. STANE 20c. Milwaucani jo dobe v PODRUŽNICI Amer. Slovenca 723 W. National Ave., Milwaukee, Wis. ne sodbe spodbiti, ampak, žal, je roba že med ljudmi taka, da drugi sodijo o nas, in končna sodba radi teme ali luči bo nad vsemi izrečena enako od j druge strani, in tedaj to pete-linsko postavljanje "trdim m bom trdil" prav nič ne bo zale- • glo, saj še zdaj zaleže morda pač le v in pri — Prosveti. * * * Na rezu noža. Pravimo tudi, da je šlo za rez noža. Pomislite, kako W bila večina lahko na nasprotni strani. Za jih je bilo 41.8, proti pa 41.5, in le za te jej*10' ker drugi niso bili ne pis ne ; miš. glo je toraj za tri dese-tinke ene stotinske enote, na rezu noža bi bilo težko P10' štora za tako večinsko malenkost. Večina pa je le bila> »> sicer večina za starega Bog3-dočim je "da ne verujejo bog" ostal v manjšini za desetinke. Kako lahko bi 1)1 zadnji zmagal in "stari" P° ' legel, in v svobodomiseln? Izraelu bi bilo veselja na k®e: tako pa ne vem, kako je ^ v slovenskem svobodomis nem Izraelu, ko Prosveta P° roča o tem šmerftanem vanju in tej manjšini. He, ' Profesor Edward L. Sch^ na Northwestern univerzi ■ ^ napravil in uprizoril tako » sovanje" pri vseh "vodi'^ znanstvenikih in sveta", kakor pravi P°r°Clve' glasovanje namreč, ali rujejo v "starega" Boga ah n ' in rezultat je bil, da bi " kmalu večina proti Bogu> ^ kor zgoraj. Za las je šlo i'1 rez na nožu. He, he. je Take in enake ankete tri lahko napravijo, ako ima čas in sredstva in upe in naiven dosti, da od take J« te in od glasov kaj priča^^ Stvar izgleda, kakor bi ^ eksistenca Boga odvisna glasovanja človeških črvic* Upajmo sicer, da ti "voo au^1 is" k*-[ta* znanstveniki in filozofi" morda kak "Stimmvieh", kor se je glasil izraz v Avstriji, ko je odločeval v noma "gulaš", upajmo in upajmo tudi, da so sodbo in oddali glas na P° ^ gi tehtnih razlogov, toraj, ^ imajo take razloge bodi*1 ali proti. Upajmo tako. (Konec prih.) -o- PRESKRBA DELA ZA BREZPOSELNE Chicago, 111. — GovernoJ va komisija za brezpose ^ je odobrila načrt, po kate1 ^ bi se 18,000 moškim Prek°deio me preskrbelo delo. 10. ^ bi obstojalo v pripravlja ^ mesta za svetovno razstav^ itfO bi bi bil potreben znesek mM dolarjev. Zaposlili bi se . družinski očetje, in sicer —-------------------- - pjii la njih povprečna dnevna ^ čisti'1 ča $5. Možje bi čistili ce nopravljali po parkih, ^ iavne gozdove, umivali J3^., poslopja, odstranjali i bu e dov stare barake itd NURSKINJA IMENUJE "NAJBOLJŠI ŽELODCU mislim boljša tonika za želodec. — •|)0y0ca-trgu, in -s sigurnostjo ga ^ svojim pacijentom. na st> skripcija odstranja zapreK^ fiTJCSC^S* nerjevega » Mrs. Laura ^r nurskinja J f chantville, N- * še: "Jaz ' M izvrsten result^,, TVinerjevega kega vina. v fl8r da Je „3 kar Jil^