List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: /a celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 60 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. druitva «Gorica* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo upravniku in sovredniku Antonu Lakner-ju, v gosposke ulice h. štev. 158. Vse pošiljatve naj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
I
Peticija dr. Gorice do c. k. ministerstvo
Visoko c. k. ministerstvo !
(Dalje.)
Vsled postave od 20. decembra 1868 sme se le tedaj od tega načela odstopiti, I ako bi se pokazalo, da kaka občina sama za se ne premore toliko, da nima potrebnih sredstev, da bi vse njej postavno naložene dolžnosti izpolnovala, ker za ta slučaj se sme po posebni dež. postavi taka županija z drugo županijo istega politiške-ga okraja v eno županijo združiti.	|
Ne, da bi bile pristojne oblastnije preiskavale, ali, in katere sedanjih županij nimajo potrebnih sredstev v izpolnovanje ] njim postavno naloženih dolžnosti, sklenil je deželni zbor v ravno pretekli Sessiji v seji od 16. januarja 1874, da se ima razdeliti vsa poknežena grofija Goriška in gradiščanska v 32 novih, velikih, samovoljno sestavljenih zupanij, in da imajo vse sedanje županije, katerih je okoli 130, nehali.
S tem sklepom je stopil dež. zbor v protisiovlje sò sklepi leta 1865, 1866 in 1871, s katerimi je velike županije razdruževal in male županije ustanovIjal, in sicer iz zgorej navedenih razlogov. Ti različni sklepi morajo zbuditi tem veče začudenje, ker večina deželnih poslancev dež. zbora, let 1865 in 1866 sedi tudi v sedanjem dež. zboru, in ker je ravno tisti poročevalec, ki je sedaj nasvetoval združenje občin v velike županije, bil poročevalec v letu 1865 in 1866 in je vroče in prepričalno našteval napake velikih, koristi malih županij, ter priporočal razdru-ženje včlikih županij in ustanovljenje malih.
Tudi razmere se niso v tej dobi čisto nič predrugačile in delokrog županij je ravno tisti danas, kateri je bil v letu 1865.
Nekdaj in zdaj.
II.
V sedanjih časih bi bilo treba, da bi v postavodajalnih krogih tudi na to pomislili, da narede postavo, da bi le takrat in le toliko deževalo, kedar in koliko bi bilo nam zemljakom po volji. Nekdaj nismo se tolikajn bali dežja, kakor v sedanjih časih. Ko sem še n. pr. v prve štiri gimna-zijalske razrede hodil (1. 1831—34), in sem pod gradnim ozidjem v Kočevji stanoval, prišel sem v naj večem dežji skoraj popolnoma suh v Šolo ; ali tistikrat so imele vse hiše v Rastelu in drugod po mestu še svoj napuš ali nastrešek, kar ni bilo sicer tako „fletiio“, kakor zdaj ko so vse take nastreške odpravili, ali Sembrano dobro je bilo za vsacega človeka o deževnem vre-
Skušnja teh let pa je učila, da oprav-1 ljajo male županije vsa opravila hitreje, ! bolj natajšneje, ko velike, da predlagajo preudarke in rešujejo račune o pravem času, pošiljajo na zahtevanje dež. odbora in drugih oblastnij urno pojasnila in da prizadevajo malo stroškov Občinarjem. Reč je naravna ; čeravno namreč je področje županij obširno, je število posamesnih opravil v mali županiji le majhno, in opravlja jih lahko v malih županijah župan sam ali s pomočjo tajnika v večih županijah.
Nadalje se ne more zadosti povdar-jati, da je dobro in na pametni podlagi vredjena občina temelj in steber, na katerem sloni osnova države sploh, in svobodne, pravne in ustavne države še posebno; za to je dolžuost državne in deželne vlade za to skrbeti, da se občinska uprava na pametno podlago postavi in Občinarji za samoupravo izgojujejo.
Deželni odbor Goriški je v tej zadevi že dosti storil, ker je pošiljal županijam posebne, občinsko upravo in gospodarenje občinskega premoženja zadevajoče poduke.
I Ti poduki so imeli tudi že viden vspeh, in ako se ni moglo še vse doseči, treba je ! povdariti, da sedanje županije le malo let stojijo, in da se nahaja v kmečkih občinah zarad prešnjega popolnega zanemarjanja šolskega poduka le malo intelligen cije.
Vse te razmere pa se bodo na boljše obračale in intelligencija v kmečkih občinah se bo v tisti meri širila, v kateri se bo nova postava o ljudskih šolah izvrševala. Ako bi se toraj sè sedanjemi županijami nadaljevalo, dosegla bi se gotovo v malo letih vredjena občinska uprava.
Vse sedanje županje so poskusile koristi samouprave in jo tudi cenijo, in za to
menu, ker je malo ali nič potreboval „ma-relo" ali dežnik. In pa dežniki v tistih časih, no, to so bili pač taki, da smo štirje lahko pod enim stali, tako široki so bili. Kdor mi tega ne veruje, naj gre o deževnem vremenu proti železnični staji na sprehod, in gotovo bo srečal starikastega duhovnika z rudečim dežnikom ; premérnik ali kakor bi Nemec rekel, Durchmesser tega dežnika je daljši, kakor je gospod, ki ga nosi. S takim dežnikom se nismo nikoli bali tudi naj večega dežja. Pa zdaj nas v-saka rosica koj vse premoči ; stiskajmo se h hišam po ulicah, koiikor hočemo ; še celo dežniki nam ne pomagajo nič, ker so tako presnetó majhni in ozki, da se moram srečnega šteti, ako ž njim svoj klobuk dežja ovarujem. In naj mi reče kdo, da nekdaj niso bili boljši časi, kakor zdaj ? Nekdaj so naši gg. p. n. korarji po 600 gl. na leto imeli, kakor tudi bogoslovski pro-
imajo vso pravico, zahtevati, da se jun postavno zagotovljena samouprava ne krčf. Ravno zarad tega, da male županije vplivajo tudi na ljudsko šolo, dobile so tudi interes in ljubezen do šolstva in začenjajo tudi že ceniti dobrote ustave.
Ako bi se pa upeljale namerjene nove prevelike županije, potihnila bi v oddaljenih občinah vsa ljubezen do šolstva in do samouprave, in stopila bi na njeno mesto apatija in indifterentizem, kar bi bilo veliK korak nazaj.
Ako bi se pa vendar kje našla taka županija, da je dozdaj zanemarjala svoje dolžnosti, in da bi ne imela potrebnih sredstev za izpolnovanje dolžnosti naloženih jej po postavah, po tem ima deželni zbor v postavi 20. decembra 1868 moč, združiti jo s kako drugo županijo.
Velika iu nezaslišana krivica pa je v tem, da je dež. zbor zarad nekterih takih županij vse sedanje županije zbrisal in celo grofijo v 32 novih velikih županij razdelil, pa ne da bi bil združil tiste županije, ki ne morejo svojih dolžnosti izpolnovati, in -jih zedinil s kako drugo županijo.
Ker so županije, temelj in steber osnovi cele države, je na nje navezanih veliko pravic, katere bi se jim s tem sopet vzele, ako hi se jih več v eno županijo združilo. K tem pravicam spodajo sledeče:
1.) Po občinskem volilnem redu (dež. postave od 7. aprila 1864) se ima voliti starašinstvo in izmed starašinstva županstvo v občini, ki je sedež županstva.
Po § 14. občinskega reda more imeti starašinstvo naj več 30 starašin, po §. 16 obč. reda pa je sestavljeno županstvo iz župana in k večemu iz 13 vseh starašin, Kakor so sedaj županije sestavljene, v kte-rih ni nobena ol)čina preveč oddaljena od
fesorji; pozneje so korarjem plačo povikšali do letnih tisoč, iu blagoslovskim profesorjem do 800 konvencijske veljave : ali ti iu oni so nekdaj veliko ložej izhajali, kakor zdaj. Ko je bila dohodnina vpeljana, plačal sem za prvo leto 8 gl. 20; zdaj moram dohodnine 14 gl. 28 na leto plačevati. Sklep je vedno isti: Nekdaj je bilo boljše, kakor je zdaj.
Nekdaj se je duhovnik koj spoznal, ker je imel svoj pošten ,cilindar“ in ali svitle fškornje dolge do kolen, ako je bil Slovenec, ali pa črne nogavice pa čevlice ali „šolne“, ako je bil iz laških strani. Ali zdaj ti ga velikokrat ne spoznam duhovnika, ko memo mene gre ; ker prihajajo kak-šenkrat duhovniki v mesto z nekakimi klofutami na glavi, ki se ne prilegajo dobro (po mojem osebnem menjčnji, kterega pa nočem nobenemu usiliti) dostojnosti njih visokega stanu; visokih škornjev uže malo
središča, so se mogli brez zamude časa in brez stroškov volilci vseh treli skupščin v-deleževati, in tako so bile v starešinstvu vse občine primemo zastopane.
Pri nameravanih novih županijah, v kterili bi bile nektere občine po 3 do 7 ur hoda od središča oddaljene, bilo bi mogoče le občini, v kteri bi imelo sedež županstvo, in pa njej naj bliže ležečim udeležiti se volitev za starešinstvo, in ti bi le iz svoje srede volili starešine, tako da bi ne bile v starešinstvu oddaljene občine čisto nič ali le celo malo zastopane
2.) V zmislu §, 5 postave za nadzorovanje šol, ima starešinstvo pravico, 3 do 5 udov v krajni šolski svet voliti, toraj i-majo to pravico \>e sedaj obstoječe županije.
Ker ima vsled drž. postave od 14. maja 1869 in dež. postave leta 1870 zadevajoče ustanovljenje in vzdrževanje ljudskih šoR biti v vsaki vasi, kjer doseže petletno srednje število za šolo sposobnih otrok 40, biti ustanovljena posebna javna ljudska šola, in ker se nahaja to število otrok skoraj v vsaki katastralni občini, ker tedaj bode s časom vsaka katastralna občina i-mela svojo javno ljudsko šolo in poseben krajni šolski svet, postane pravica starešinstva voliti nekatere ude v krajni šolski svet velike važnosti. To pravico vživajo že zdaj vse sedanje' županije, in morajo jo braniti v lastnem in v interesu šolstva sploh.
Po namerava nem združenju več županij v eno bi pa one to pravico zgubile, katera bi prešla na starešinstvo nove županije. Da bi pa to, kakor je zgoraj dokazano, enostransko izvoljeno starešinstvo le slabo zastopalo šolski interes oddaljenih občin, je jasno in naravno. S tem pa bi se tudi veselje do ljudskih šol, ki sedaj v vseh županijah vlada, izginilo, in ljudska omika bi šla sopet rakovo pot.
(Dalje prih.)
Civilna ženitev.
III.
Civilna ženitev je sad francoske pre-kucije; drevo, ktero je rodilo sad, je bilo malopridno, zavoljo tega ne more sad dober biti. Leta 1789 jezagromela čez Fran-zosko grozovita nevihta prekucije, ktera je
rodila dolgo vrsto nesrečnih in krvavih dogodkov. Starodavno pravice so bile uničene; cerkveno premoženje se je oklicalo za državno blago, ktero so si liberal uhi večji dal prisvojili; odpravili so se meniški redi in samostani ; nehali so razločki med državnimi stanovi. Grozoviti krvoloki so se polastili oblasti, so strašno razsajali in žugali smrt iu pogubo vsim, ki so bili po rodu ali po premoženji vrh navadne dru-hali. Vsi, ki so se Jakobiucem sumljivi zdeli, so bili vrženi v ječo; in ko so bile vse ječe polne, so sklenili krvoloki, se v-sik tih protivnikov mahoma znebiti. L. 1792 je umrlo samo v Parizu od 2. do 7. septembra več tišuč takih jetnikov pod strašno roko krutih moriveev. Euako je divjala druhal, izvržek ljudstva, v drugih mestih, ter je morila in ropala, kakor ji je bilo drago. Nesrečni kralj Ludevik XYI. umrje 21. januarja 1793 na guilotini pod rabeljnovo roko; kraljici Mariji Antoniji, hčeri preslavne cesarice Marije Terezije, dajo krvoloki 15. oktobra glavo odsekati. Duhovne, ki niso hoteli priseči novi ustavi (ker je bila deloma krivoverska, in je nasprotovala 1 katoliški veri, cerkveni ustanovi in je pri-■ previjala na razkolništvo) udanosti in zves-! tobe, so poslali razuzdani trinogi iz domo-! vine v pregnanstvo, ali so jih dali umoriti v zaporih in ječah. Konečno so modri (?) (modre so se imenovali in neumni bili) francoski poslanci prišli do nevere, paganstva in malikovavstva, ter so zavrgli kristjansko vero, celò Boga in so si za svojo boginjo izvolili pamet (pamet jim je bila res zlo petrebna), ktero je v stolni cerkvi v Parizu predstavljala znana nesramnica àubry (10. novembra 1793). Ravno tako so bile tudi v drugih mestih na pol nage nesramnice
na altarje postavljene!
Ker ni bilo župnikov, pred kterimi bi imeli katoličani po postavi Tridentinskega zbora zakon veljavno skleniti, in ker je bil vsakteri se smrtjo kaznovan, kteri je svoje versko prepričanje dejansko pokazal, ni bilo mogoče zakona sklepati, kakor je tirjala cerkev; temveč ker narodni shod (convent national) je bil mesto cerkvenega zakona vpeljal civilni. Žalostni nasledki so se lunato pokazali. Samo v mestu Parizu je bilo v dveh letih 5900 zakonov razvezanih, med tem ko so noseče vlačuge dobivale redno
podporo od države, — ali ni to živi dokaz peklenskega vedenja francoskih postavoda-javcev? Pri vsem tem so se ti liberalci vedno bahali, da branijo pravice človeštva in da skrbijo za svobodo in srečo naroda.
Civilni zakon je bil sprejet v zakonik Napoleona I. iu je bil po tem zakoniku vpeljan v nekterih deželah. Ali vendar je mogočni Napoleon I. prosil papeža Pija VIL, da naj razveže zakon, kterega je bil njegov brat Jeronim s gospodično Paterson v Ameriki sklenil. Zakon med Jeronimom Napoleonom in Paterson - ko je bil po cerkvenih postavah veljaven, zavoljo tega ga ni mogel Pij VIL uničiti (Gl. Artand, hist. dn T. Pie VIL Par. 1837. T. II. ch. 5. 6.) Nesrečna Francija se ni mogla civilnega zakona še znebiti, ali država je civilni zakon oklicala za ne razvez Ijivega za vse katoliške državljane. Ravno na Francoskem se jih nahaja mnogo, kteri nočejo tudi civilnega zakona skleniti, ker se jim zdi nepotreben in siten, mnogo jih skleue le privatno pogodbo in jo razveže, kedar se jim zljubi! — Tako pak „v okom pridejo na-
vadnim sitnostim in nadlegovanju prenapetih in trdovratnih uradnikov, katerih je dovolj v vsaki državi*. Tudi cigani, svoje zakone v bosti ali v kakem skednju sklepajo, in država ne sme tega zabraniti, . . . kajti sila nima pred bogom nobene veljave* kakor pravi »Soča*.
Od kod pa izvire, da mnogo sedajnih držav vpeljuje civilni zakon ? Nekdaj so imeli Francozi prvaštvo (primat) v Evropi, zarad tega je bil njihov jezik tol kanj čislan, zarad tega soljudje njihove navade radi posnemali. Od kar se je pa Nemčija prvaštva polastila, ima ona velik vpljiv na druge narode, za-rad tega mnogo ljudi visoko obrajta, kar pride iz Nemčije, in se posebno vklanja slavljeni Nemški učenosti. V Berlinu — v glavnem mestu Nemške ii teligencije *) je učil (od 1.1818-1831) modroslovec Hegel, da je država vse, da ona je Bog,' da ima neomejeno oblast na zemlji, da imajo nji ne samo posamezne osebe podložne biti, ampak da se mora nji — kot naj vikši, neomejeni oblasti — tudi cerkev nepogojno podvreči (Gl. Stockl, Gesch. d. Philos. Maiiiz
kdo več nosi, in »pantaloni* se med njimi vedno bolj širijo. Z eno besedo, habitus Herica lis se vedno bolj zgubuje, in habitus saecufaris je dan za dnevom bolj navaden med našimi Reverendi Spet tu, naj reče kdo kar koli hoče, jaz trdim, da nekdaj je bilo ludje, kakor zdaj.
In kdo se je nekdaj vtikal v »politiko?* Tu ui bilo ne liberalcev ne konservativcev, ne Sočanov ne Goričarjev (se ve, da smo morali to novo bespdo skovati, potem ko je novo politiško družtvo za Slo vence pod imemo Gorica na noge stopilo ; saj Goričan je vsaki mestnjan Goriški, Goričar pa Goričen ud); vsi so bili mirni in pdkojni; ali po letu 1847 je začelo tudi pri nas vreti, politiške stranke so ena za drugo začenjale se prikazovati in glavo povzdigovati, in ž njimi mnogo nezadovoljnosti, kregov in prepirov. Vladna stranka ima svoje privržence, posebno med uradni
*) Dr. Schwabe. predstojnik statistične pisarnice v Berlinu, je tamkaj 14.000 nesramnic naštel - ali ima biti to dokaz inteligencije ? Pi».
ki; peščica Italijanov in Lahov je na dvoje razcepljena, to je, na liberalce ali veri nasprotne, in na konservativce ali verne; 6ni imajo za svoj organ list »T Isonzo,* ti pa »T Eco del Litorale*. Naši Slovenci, ki so nekdaj vsi bili za vero, cesarja in narod, so ravno tako na dvoje razcepljeni namesti da bi trdno vkup držali: eni so za narodnost brez vere, in to stranko zastopa »Soča*, eni pa so za vero in narodnost brez vere, in te stranko zastopa »Soča*, eni pa so za vero in narodnost, iu to zastopa »Glas*. Nemške stranke, ki je nekaj časa svojo »Gorzer Zeitung* izdajala, skoraj ni vredno pri nas v Gorici imenovati, ker k ti stranki spadajo skoraj samo protestantje, kterih se pri nas še le prav malo šteje. Ta razcepljenost je li imenovati po-boljšek, ali kali? Jaz gotovo sem te misli, da je nekdaj bolje bilo, ko nismo imeli še teh razporov in toliko politiŠkih strank, te-
daj tudi ne takega bobnanja, rjovenja, šun-tanja, obrekovanja itd. kakor smo n. pr. pri poslednjih volitvah jih skusili. Kjei ni zložnostl in edinosti, tudi ga ni blagoslova božjega. »Bog namreč in Bog razponi, ampak Bog mini* (1. Kor. XIV, 33.)
In čudno zares! od kar so 1. 1847. liberalci na Švajcarskem zmagali, in se je punt vnel po celi Evropi 1. 1848 nam tudi trta skoraj več ne rodi. krompii nam gnije, »kavalirji* ali sviloprejke pešajo, in več enakih nadlog smo od tistega časa sem uže doživeli. Dobrotljivi in usmiljeni Bog nas očitno tepe za naše grehe, da bi le mi na to dovolj občutljivo tepenje enkrat vsaj oči odprli, in se nazaj k stari veri, pravičnosti in poštenosti vrnili, in Bog bi nas tudi gotovo z milostivišim očesom zopet pogledal. Še celo vreme jo nekaj let sem tako čudno, da je neki pameten deželan me audiente rekel:	»Ali je tudi na nebu
1870. S. 761.) Ako je po ti paganski teoriji država Bog, ni čuda, da države, ktere so to teorijo sprejele, Rog n, njegove volje, njegovih ustanov nočejo spoznati, da so brezverne (konfessionslos — bolje bi bilo, ako bi bile konfuzionslos). Ker je država vse, zamore le ona zakonske postave dajati; ker je brezverna, no pozna sakra menta zakona, ona spozna samo civilno ženitev. Dobro je opazil poslanec baron Giovanelli v državnem zboru te dni — da v sedajnih državah ni prava, ampak le moč — kar večini dopa da, to je postavno.
Zakaj pa da liberalci tako željno pričakujejo civilno ženitev, nam »Soča" ovadi »ker se s takimi postavami v okom pride navadnim sitnostim in nadlegovanju prenapetih in trdovratnih duhovnikov", kteri sprašujejo kršanski nauk, tirjajo spovedni listek itd. in tako nehotè v zadrege pripravijo marsikterega škrica. Draga mi »Soča", dušička moja! ali bi ne poznala tudi drugih uzrokov? — al pst! to bi ne bilo za vsaki — „šlf>metu.
H>opisi.
Iz Gorice, 15. mar. Goriška *chvoni-que scandalcuse*, po domače »blatovski list" ima že dolgo časa navado pobirati po celem Goriškem, — nekaj časa tudi po Ljubljani — blato in ž njim polniti svoje predale. Kdor tega ne verjame, naj prečita njene liste pretečenega in letošnjega leta in imel bo črno na belem.
Kako sem se moral tedaj čuditi, ko sem čital njen zadnji list in videl, da »//-bera/na in skanda/ol/ubtia Soča* pef longum et latum, je kakor njena navada, ni popisala onega škandala, ki se je vršil pretekli teden v Solkanu, — ne, še besedice ni črhnila o njem. Od nekdaj sem omenja ona vsako malenkost, ki se pripeti v Solkanu, da le služi njenemu namenu; proti temu škandalu pa je postala popolno slepa in gluha, med tem ko je zavohala v bolj oddaljenem Dornbergu nek punt, kterega so vzročili »GlasoVci." Ali temu naj se nik-do ne čudi, saj je liberalno,— in sbandalo* ljubili »Soči" navadno, le duhovne in »Gla-sovce" z blatom okidati.
K e »mračnjaki" in »Glasovci", marveč „1 učnjaki" in »Sočani" so prišli 8. t.
»konstitucija" vpeljana, da se vse tako zelò meša? Nekdanja pravila, po kterih smo vedeli se ravnati zastran vremena, zdaj liže nič več ne veljajo".
Koj porečem še od božje kaplicc, od dobrega vina, kakor je bilo nekdaj, in kakor zdaj? Nekdaj smo si bili svesti, da pijemo pravo, prisno, »naturlich" vino, samo da so krčmarji, kakor vselej, radi tu pa tam v sodu kaj vode primešali. V naših Ipavskih, Kraških, Kanalskih, Briških in Laških krajih je bilo vselej prisno vino; tudi ko je v naših krajih vina primanjkovati začenjalo, smo dobivali z Dolenskega dobra, prisila vina; samo z Štajarskega se je kakšenkrat namesti pravega vina ja-belkovec ali hruškovec vdobival. Od ponarejenih vin se ni pri nas nikoli govorilo, nobenemu od kaj tacega še sanjalo se ni. Ali. zdaj! človek ne more nobonemu vinu skoraj več vere dati, tako so se sploh po-
ni. v Solkan, vznemirili med trdim spanjem celo vas, mirne ljudi meni nič tebi nič po hišah napadli in neki materi celo protili, da ji hočejo otroka v naročji umoriti. Dva moža so ranili in sicer enega tako, da je popolnoma obležal.
In kdo so bili ti pravi puntarji? dobro znani škribač, eestitelj »Soče" in marljivi ud glasovitega »učenjaškega shoda", ki se po krčmah norčuje s cerkvenimi o-bredi, in nekteri dijaki tukajšnih šol, o kterih je že nekdaj »S.“ pisarila, da sto-jé vsi na njeni strani, da jo podpirajo pri volitvah in so njena naj lepša nada.
Mi obžalujemo samo šolsko mladino, da se je dala tako zaplesti v »S.» liberalizem, ki spodkopuje v nji ljubezen do bljižujega in vsako veljaštvo. Kaki učitelji humanitate bodo taki dijaki, če že zdaj, podučoni po »S.“ korifejih po krčmah pre-pavajo: Hrjl komunal— Mir wird bange!
Iz Gorice, 18 mar. — (»Sočani* =cen-tralisti). Dr. Tonkli je v občnem zboru društva »Gorice" poročal o peticiji do mi-nisterstva, da bi ono ne potrdilo sklepa dež. zbora Goriškega gledé združenja občin v velike županije. Dà je dr. Tonkli pravo zadel iu brez majhne izjeme prav iz srca govoril celemu narodu na Goriškem, kažejo nam jasno protesti, ki po vseh občinah odmevajo proti nameravani postavi in soglasna odobritev omenjene peticije. In to sicer ne brez pravice, ker za federalno idejo goreči, ne še pokvarjeni narod slovenski je zraven drugih hib na oni postavi zapazil tudi to, da tako posiljeno združenje ni nič druzega, kot prvi začetek cen-tralizovanja in voda na mlin decemberske ustave.
Pri splošni debati o prvem načrtu konfessionalnih postav pa je dr. Razlag ! govoril proti avtonomiji manjših dežel in zato zadobil slavo samo od strani ustavo-vercev in zagrizenih centralistov; vsi federalisti pa so njegov govor obsodili in dr. Razlaga prištevajo vsaj od sedaj centralistom, Tudi naša »Soča", ki skoraj v vsakem drugem stavku govori o federalizmu in s to besedo slepi svoje nevedne čitate-lje, pridruži se dr. llazlag-u, njegov govor povzdiguje v tretje nebo in hoče ko-nečno še dr. Tonkli-ju dati malo brco z
prijeli ponarejevanja vina, in še celo bogatini in veliki posestniki, tako da pripravijo našo deželico zastran našega vina ob ves »kredit" pri zunajnih. In da bi tudi la nasledek se dal odvrniti, recite mi: Jeli pošteno to, ponarejeno vino za dobro, pravo vino prodajati? Ako to ni očitna goljfija, in po tem takem greh, tedaj ne vem, kaj bi imel goljfijo, imenovati. Ali psalmist je govoril resnico,ko je pel : mentita est ini-q uit as sibi t. j. hudobija je sama sebi lagala (Ps. 2G, 12.), je z lažjo in goljfljo sama sebi škodovala. To škodo bodete, ki se veste krive v tej zadevi, morebiti v kratkem živo čutili. Oh, srečni časi, ko se ni od Petiota še nič no vedelo ! pač so bili tisti časi bolji od sedanjih.
besedami : »Kaj bo rekel k temu goriški politikar: »z basago za kruhom," ki je tako »raojstersko* govoril proti združenji občin."
Iz tega se po naravni poti druzega ne da sklepati, kakor: Ali dr. Razlag in »S.“ hočeta vse druge federaliste še le podučiti, kaj je federalizem — pa tako predrzna menda sama nista ; ali pa sta dr. Razlag iu »S." centralista, kar so priznali sami ustavoverci. Naša trditev, da so »Sočani*-centralisti* je tudi opravičena in federalizem je v S. ustih laž, zvijača in hinavščina.
Ogled.
Avstrija. Državni zbor hiti, kar je mogoče, da bi dovršil posvetovanje o kon-fessijonalnih postavah. Liberalci vseh barv in vseh narodov, tudi slivenskega, so z veseljem ploskali, ko se je sprejela v dunajski lesenjači prva konfes. postava. — Pa nobeno veselje ni brez pelina. Papež je namreč 7. t. m. poslal vsem avstrijskim škofom okrožnico, v kateri iz cerkvenega in verskega stališča zavrže nove avstrijske konfes. postave. Okrožnica sv. Očeta pravi, da te postave hočejo sv. cerkev državi izdati in podvreči.
Na videz so te postave zmernejše od pruskih, v resnici pa jih navdaja ravno tisti duh in značaj, ter pripravljajo sv. cerkvi ravno tisto pogubo. — Tega se naši liberalci niso nadejali. Res, da se norčuje,o iz okrožnice sv. Očeta, pa njih srdita pisava znači dovolj, da jih je okrožnica poparila, posebno ker so sv. Oče o tej priložnosti pisali tudi Nj. Veličanstvu svetlemu cesarju Franc-Jožefu, ter ga za božjo voljo prosili, da naj ne izda cerkva nečastni in krivični sužnosti in najne spravlja svojih katol. podložnih v nevarne žalostne zadrege. — To je beseda o pravem času in na pravem mestu. To je še naše edino upanje, da bodo Nj. Ye-iič. v zadnjem trenutku liberalizmu in njegovim pogubonosnim nakanom pot pristre-gli. — Ko so sv. Oče spregovorili in obsodili te postave, ne more več dvomljivo biti katoličanu, kako se ima držati proti novim postavam. Ako je bil naš izraz o g. Winklerji v zadnjem listu nekaterim preojster, smo danas opravičeni. Vemo sicer, da \Yin-kler je bil dosedaj zgled vernega in pobožnega katoličana, iu nadejamo se, da je še, ali, kar je krivo, ostane krivo, naj kdo še tako dobre namene ima pri svojem početji.
G. Winkler ima brez dvoma pri tem, da je glasoval za konf. postave, kak dober namen, pomagati svoji deželi in morda tudi duhovščini v materialnem oziru ; ali kaj pomaga to, če se načelo kristijansko zataji in če iz tega zatejavanja naj žalostuiši nasledki izvirajo. —
Debata o prvi konf. postavi je pokazala naše mladoslovence v pravi barvi — odpovedali so se federalizmu in katol. cerkvi, — kdor noče tega verjeti, naj bere zadnje številke »Slov. Naroda", naj čita politični ogled »Soče" prejšnjega tedna. Dobro tako!
12. t. m. so se snidli avstrijski škofi na Dunaji, da se posvetujejo, kaj jim je storiti v sedanjem položaji. Poslali so go-
sposki zbornici pismo, v katerem slovesno protestujejo proti novim postavam, in pravijo, da se hočejo vdeležiti samo generalne debate.
Državni zbor je začel 16. t. m. ob-ravnati drugi načrt konfessionalaih postav in sicer o cerkvenem premoženji in o doneskih k verskemu zakladu: Proti postavi je bilo vpisanih 25 govornikov,- za postavo nobeden. Med vsemi govorniki je naj izvrstniše govoril grof Hohenwart ; on je naj prvo dokazal krivico te postave, potem pa dva ministra, Stremeyr-a in Auersperg-a, krepko pobil in tako ostro zbadal, da so po njegovem govoru vsi ministri zapustili drž. zbornico in sešli se k konferenci. Ysi vpisani govorniki niso mogli govoriti, ker je večina prej sklenila konec debate; — to je gotovo tudi* liberalno (?), da se na tak način zaprejo usta neljubim govornikom. Prešlo se je k specialni debati in vsa postava se sprejela skoraj taka, kakor jo je predložil konfessionalni odsek.
Na Ogerskem so komaj prišli iz rni-nisterske krize; vsi pogovori s prvaki raznih strank ostali so brez vzpeha in le stara Deak-ova stranka bo imela zopet krmilo v rokah, ker Bilto, dosedanji predsednik drž. zbora, je dobil nalogo sostaviti novo ministerstvo.
Vnanje države. Iz vnanjih držav nimamo za sedaj nič posebnega poročati, kakor da so na Angležkem Bonapartovi privrženci sina Napoleon-a III. proglasili za polnoletnega. Cesarjevič je v svojem nagovoru rekel, da naj se upraša na Francoskem ljudstvo, iu temu, kar bo ono odločilo, hoče se tudi on podvreči.
»
Na Spanj s kem se pričakuje huda, morda odločilna bitva med republikanci in Kartisti ; prvih je 34000 in jim zapoveduje Serrano, drugih pa 35000.
Domače novice.
(Pretečeno nedeljo) so prevzvišeni nadškof blagoslovili „na graduu novo kapelo, ktero je dala sozidati grofinja Coronini - jeva za zavod zapuščenih deklic.
(Bukve rSlovenske Maticeu) so prišle. Naj p. n. gg. društveniki iz Gorice in okolice pridejo ali pošljejo po nje k poverjeniku Andr. Marušic-u (Travnik 277, I. nadstropje, zadej). Vsak prejemnik naj plača blagovoljno 8 soldov. Bukve dobi vsak po dvoje.
(Bukve „Sv. Veliki teden in Velika noč“) izidejo prihodnji teden. Cena jim bo — mehko-vezanim — 1 gold. 50 sold.— Tiskar in založnik Seitz jih bo razpošiljal na poštno povzetje (Postnachname) kamor koli. Knjiga bo obsegala kakih 25 tisk. pol, če ne več. — V Gorici bo na prodaj pri založniku nasproti se-meniščni cerkvi.
(Samomor) V petek se je med 10 in 11 uro zjutraj ustrelil stotnik U .. v Rastelu, kakor pravijo zarad razželjene časti.
Razne vesti.
— Kmetijski listi — Koroško kmetijsko društvo je sklenilo na svitlo dajati svoj organ
tudi v slovenskem jeziku. List izhaja vsak mesec po dvakrat, prva številka je že izšla. Tudi na koroškem se je začelo daniti.
— f Grof Aleksander Auersperg, c. kr. deželni predsednik na Kranjskem, častni meščan v Litiji, častni ud mestne straže v Krškem in v Novem mestu, deželni poslanec, in veliki posestnik je umrl 19. t. m. v Pevmi v 40 letu svoje starosti. Truplo njegovo se prepelje v saboto ob 5 uri popoldne iz Pevme na železnico in od tod v Ljubljano, kjer bo v nedeljo ob 2 popoldne slovesno pokopau. Bodi mu zemlja lahka. Kmalo se je preselil tudi on iz časnosti v večnost, gotovo tega ni pričakoval takrat, ko so se jezuiti preseljevali iz Repenj.
— Katoliško društvo v Gorici je odpo-s lalo grofu Hohcmvart-n in tovarišem zaupnico, ker so tako možko branili pravice in svobodo katoliške cerkve; obenem je izrazilo tudi prevzvišenemu našemu nadškofu svojo udanost.
Gospodarske stvari.
Korun (krompir).
Kmalo mora biti posajen velekoristni lcornn, zato hočemo povedati kako se mora oskrbovati, da nam daje naj veče dohodke, da ga obvarujemo bvlezni.
v
Te velevažne rastline pridelujemo v Avstriji vsako leto do 85 miljionov vaganov. Konec (16) šesnajstega stoletja je prinesel Lhake prvi krompir iz njegove izvirne domovine, to je iz južne Amerike. Le počasi se je širila ta rastlina, posebno v naših krajih in sè silo, da s prav ostrim postopanjem je vlada vdomačila ga pri nas, gotovo v veliko srečo ljudstva, ker korun je ena naj glavniših in najkoristniših rastlin.
Konec osemnajstega stoletja se je v naših krajih prav dobro vdomačil ; uže večkrat je obvaroval ravno krompir ljudstvo hude lakote iu ravno ta je posebno vplji-vala na to, da so naši predniki spoznali veliko dobroto in vrednost koruna.
Krompirja poznamo mnogo plemen, ktera se razločujejo po velikosti zeliša, po obliki in barvi perja in cvetja, po velikosti ìq dobroti koruna itd.
Sicer moremo razločiti korun v takega, ki je za človeško jed in onega, kterega navadno pokladamo živini. Kolikor bolj močnat je korun, toliko redilniši je; navaden korun ni tečen. Ta razloček je pa pri posameznih plemenih velik in potrebno je, da poznamo dobroto koruna. Navadno nam kaže večo vrednost, to je, več škroba ali močica zunanjost rastline, Korun z bolj pusto kožo in skroglim pirjičem ima več škroba, kakor oni z gladko kožico in osta-stim pirjičem.
Nektera plemena zahtevajo suho zemljo ; in če jih posadimo v vlažno, sicer dobro zemljo napravijo voden in slab korun ; to pleme ljubi peščeno drugo pa glinasto zemljo.
Vedno bi svetovali, da popred na malem poskusimo ptuj korun v naši zemlji in da ga le vsled vspešne skušnje' na velikem posadimo.
Sicer rase krompir skor v vsakteri zemlji, čeravno mu je najljubša glinasta zemlja. Posebno na noviših in na požganem mahovji bogato obrodi ; tudi v bolj
t	_____
peščenem svetu stori, če le ne pomankuje preveč vlažnosti. V peščeni zemlji moremo dobivati korun žlahtnega okusa ; če ga pa hočemo le veliko, moremo ga posaditi v močnejo glinasto zemljo. Zemljo zahteva dobro zrahljano, zato mu' moramo uže pred zimo njivo globoko preorati spomladi drugikrat prerahljati z oralom in potem jo še dobro razrezati z extirpatorjem in brano; le tako zemljo on ljubi.
Krompirju moramo sicer gnojiti, vendar storimo boljše, če liže pred zimo gnoj podorjemo. Korun imajo nekteri ..navado nametavati v brazdo, v ktero nakidajo gnoj in nanj krompir, zrase sicer velik in debel, pa je slabega okusa in je zelo gnjilobi podvržen. Oe ne moremo napeljati gnoja uže jeseni na.njivo, da ga potem podorjemo še pred zimo, moramo se potruditi vsaj toliko da napeljavamo gnoj po zimi, kterega hitro v zgodnji spomladi podorjemo.
Gnojilue tvarine, kakor mastni gove-jek, ovčjek, človečjek, ki imajo v sebi veliko gujilca, niso za korun ker po iijeh postane slabega okusa in je bolezni zelo podvržen. Nasprotno pa mu posebno vgaja in koristi gnojenje s pepelom, z apnom in z zmletimi kostmi. Zato živo priporočamo, da bi poljedelci vsikdar, ko sade krompir, v leho tudi nekoliko pepela potrosili, ki daje korunu kali (KO), kterega potrebujejo te rastline veliko. Ob enem varuje ravno pepel korun pred hudo boleznijo. Ko bi gospodarji vedeli, koliko koristi pepel korunu, gotovo bi vse kote poiskali in pomedli ali šli v hribske kraje, da bi vkupili potrebnega pepela za korun.
Ce sadimo korun v nekoliko bolj težko zemljo, mu smemo postreči z dolgim slamnatim, sploh hobatim gnojem, kterega moramo uže ob pravem času spraviti v zemljo.
(Dalje.) „Gosp. li$t“.
O/nanilnik.
Hranilnica«
združena s zastavljavnico
«Monte di pietà"
v Gorici.
prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5°/0- Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6°/0- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6%, od večih zneskov pa 8%.
Dr. Ferdinand Rojic
brat tistega ki je v Gorici, zdravi od zdaj naprej na svojem domu v Dornbergu.