Gospodarski List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
shaja 10. in 25.	Za 'et'
vsakega meseca.	--^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. X Gorici «Iue 5i.>. novembra 1^70. LIST 22.
Ka|>oimf1cli i 1. Oznanilo. 2. Razpis službeni. 5. Mošt in vino. 4. Postava zati. 6. Kmetijske novine.
Haznanja se s teni, da bodo f»»eje občnega zbora avstrij^kib svilorejeev v dvorani gledišne kazine.
Slaž.beai jpazpis.
Razpisuje se s teni služba ravnatelja učitelja deželne sole kmetijske v Gorici.
Dotične prošnje naj se podajo deželnemu odboru do 20. de-oembra t. I. Prosivec mora naznaniti, ktore jezike zna in dokazati, da so je izučil na kaki dobri, javni kmetijski šoli in sicer se da prednost tistim, ki so se izurili na takim učilišči, kjer je praktičen poduk v kmetijstvu naj primerniši naši goografičui legi, našemu obnebju in naravnim razmeram naših zemljišč.
Za plačo se da ravnatelju 1500 gold. na leto in mu bo šla tudi penzija kakor c. kr. uradnikom, če bo zadostoval v prvih 3 letih zahtevam deželnega odbora.
Deželni odbor v Gorici
dne 22. novembra 1870.
Deželni glavar:
Ooronini L r.
— 1G9
]VIošt in vino.
(Govoril F. P. učitelj kmetijstva, v Dornberški Čitalnici 20. t. m.)
Kako postane pae iz mošta vino, bi smel eden ali drugi po-prašati in sicer z vso pravico, ker do zdaj le malokter ve in zna, kaj prav za prav se z vrenjem mošta godi.
Poglejmo le nekoliko, kako milo tcce mošt od tiskalnic, pa čuj! kmalu prione v njem neko posebno življenje, on prične vreti, kipeti in mehurčke metati, kakor vrela voda, pa kaj vso to, on se popolnoma primeni v njegovem notrajnem bitslvu, on se premeni v čvrsto, močno vino. Kako pač to?
Ce hočemo skupno to preiskavati, moremo resno to stvar pričeti, ker odkrito srčno rečeno, stvar ni tako lehka, kakor bi si jo mislil, ker mnogoktere premembo se izvršijo pri postajanji vina iz mošta.
Mošt in vino sta iz marsikterih obstojnih delov sestavljena in te obstojne dele moremo poznali.
Naša naloga je tedaj pojasniti in odgovoriti na sledeča vprašanja :
'1. Kaj je mošt; 2. kaj jo vino? 3. po kakem posredstvu postane iz mošta vino; 4. kako so eden od druzega razločujeta.
Prvo vprašanje bi utegnil hitro marsikter rešiti in bi rekel : mošt jc grojzdni sladkor. Vprašam pa, ali je z takim odgovorom kaj povedano. Nič, mesto te besede se glasi tej enako pomenljiva beseda. Poprašati moremo kemikarja, in čujte, naštel nam bo celo vrsto tvarin, ki obstojijo iz raznih prvin, ktere ogenj popolnoma vniči, druge pa ne in te poslednje se imenujejo pepelnati obstojni deli, v kterih najdemo kali in fosfornokislino, ki ste obe zvezi za nas vinorejce jako pomenljive.
Res je sicer, da so pepelni obstojni deli manjše pomenljivosti v vinu, kakor v zemlji; kjer pomanjkujele te dve zvezi, le revno životari draga trtica.
V	vsili jako različnih zvezah nahajamo vedno le poglavitne 4 prvine in sicer C, H, O in N (ogcljc, vodene«, kislic in gnjilec), se ve da razno pomešane.
V	moštu najdemo tvarine, ki obstojijo iz teh 4 naštetih prvin, kakor tudi take, ki iz ogcljca, vodenca in kislica, in zopet take, k*
170 —
le iz ogeljca in vodenca obstojijo. Tiste tvarine, ki obstojijo iz ogeljca, vodenca, kislica in gnjilca, imenujemo navadno beljakične tvarine, ker imajo veliko enakost v lastnostih z beljakom jajca. Ravno tako, kakor se beljak na zraku razkroji, tako tudi te tvarine, to je, one gnijejo. Vse to, kar mošt pri vrenji iz se zmeče, obstoji veči del iz takih tvarin.
Mlado vino, ki pride v dotiko se zrakom, se skali, ker v njem se nahajajoče, raztopljene beljakične tvarine se z kislicom zraka zvežejo in postanejo ob enem nerazfopljive. Koj zdaj omenimo, da ravno v tem imamo iskati vzrok občno veljavnega koristnega pretakanja.
Od tvarin, ki iz ogeljca, vodenca in kislica obstojijo, so v moštu naj veče pomenljivosti, grojzdni sladkor, vinska kislina, jabelčna kislina zagoltnec in barvina.
Grojzdni sladkor ima to posebno lastnost, da pri vrenji razpade v dve novi tvarini, to je v ogelno-kislino in vinski cvet (alkohol), in ravno alkohol daje vinu moč, in duh. Sploh je grojzdni sladkor enak sladkorji, ki se v medu nahaja.
Kolikor več sladkorija mošt v sebi ima, toliko močneje vino postane iz njega.
Prijetni kislati okus vina jo odvisen od vinski kisline, ki se v vinu nahaja, ali zvezana z kali-jom, (to je vinska skorja), ali je pa prosta in ima močno kisli okus. Tudi nekoliko jabelčne kisline se v vinu nahaja, ki pa nima pravega pomena.
Zagoltnec jo, če je čist, neka rumena tvarina se zagoltnim okusom. Naj veča množina zagoltneca ju v koži jagode v pelkih in v hlastinah. Ge pustimo mošt vreli z vsirn tem bo gotovo vino dobilo dovclj zagoltuosii, kakor to vidimo pri rdečem vinu. Višnjevo grojzdje ima v koži neko višnjevo barvino, ki sicer ni v navadni vodi. vender pa v vodi, ki ima nekoliko vinske kisline, raztopljiva. Ge stiskamo višnjevo grojzdje surovo dobimo vender le belo vino; ko pa le nekoliko časa čakamo, toliko namreč, da vinska kislina barvino raztopi, dobimo • rdečo vino.
V moštu se pa nahajajo tudi tvarine, ki obstojijo le iz ogeljca in vodenca, in ravno te so, ki vinu dajejo posebni duh ; se ve da se nahajajo v le prav majhni množini. Mi vidimo tedaj, da ima mošt veliko število prav različnih tvarin v sebi in pozvediti moremo, če te vse in v kakej množini v vinu nahajamo.
— 171
Mi vidimo tedaj, da ima mošt veliko število prav različnih tvarin v sebi in pozvedili moremo, če te vse in v kakej množini v vinu nahajamo. Nektere teh tvarin nahajamo v vinu, nektere so pa popolnoma zginule; nasprotno pa v vinu najdemo veliko novih tvarin, ki niso bile v moštu in te spremembe se izvršijo pri vrenji in hranjenji.
Predalječ hi mogli segati, da bi to vse jasno dokazali, le toliko zamoremo reči, da nektere le tvarine se razkrojijo v moštu, tedaj da zginejo, ko iz njih nove tvarine nastanejo. Naj važnejša je gotovo razkrojitev sladkorja v ogeljno-kislino in v alkohol (vinski cvet).
Ogelnja kislina je neki težki gaz, ki pri vsaKem vrenji nastane ki ovira dihanje in gorenje; v njej človek vmre in luč vgasne. Bodimo torej pozorni pri obiskovanji kletov, v kterih mošt vro in če vidimo da luč vgasne, hitimo proč, ker nevarnost preti, nas vničiti.
Pri vrenji nastali vinski cvet je v čistem stanu vnemljiv, ima prijeten duh in je prav za prav strupen, se ve da v stanjšanem stanu je dober in zdravji vgoden; vender če ga preobilno povžijemo, nas omoti, to je vpijani.
Nektere vina pa tndi po vrenji imajo še nekoliko sladkorja v sebi. Vrenje, kakor je znano, vpeljejo prav majhne rastlinice. Ko pa ima vinska tekočina v klerem so te rastlinice, mnogo vinskega cveta, je gotovo, da te rastlinice prestanejo, in vsled tega tudi vrenje, ko pa še ni ves sladkor razkrojen. To se nahaja le pri moštu, ki ima obilno sladkorja, kakor je pri vinu, ki jo le iz zbranih, posušenih jagod napravljeno.
V vinu nazoče dišavne snove dajejo vinu prijetni duh, (bouquel). Pri nekterem vinu je že v grojzdji dišavna snova nazoča (n. pr. mu-scatelovo grojzdje); pri nekterem vinu pa nastanejo te snove pri vrenji, ali pa še pri hranjenji.
Sicer se le malo o njih ve, toliko pa znamo, da so sestavljene iz ogeljca in vodenca, da so vbežljive in na zraku močno spremenljive
Vrenje stori, če smemo reči, le surovo obliko vina, še le pri hranjenji se s časom v njem izdela pravi duh, se v njem popolnoma izločijo beljakovci in vinska skorja.
Z vso pravico smemo imenovati mošt, novorojeno dete, mlado vino pa mladenča, že poležano staro vino pa možaka.
172 —
Da se nam vse bolj pojasni poglejmo, kaj da se ima v moštu zgoditi, da postane vino. Preiskujemo tedaj obstojne dele mošta in vina.
(dalje prihod.j
Ftavnanjo z vi us It o trto.
da dvakrat in celo trikrat v enem leto grozdje na njej izraste, in da nekaj grozdja 1 't dni popred kot drugo na isti vinski trti dozori.
Ako se prav in dobro obdelovani vinski trti, ki sicer tudi v dobri zemlji raste, mladike, potem ko jo na njih prvo grozdje ocvetelo in debelost graha doseglo, nad grojzdi prerežejo ali presečejo, požend te zopet nove mladike, na kterih se v kakih 4 do 5 tednih zopet grozdiči prikažejo. Cakaje, da tudi to grozdje ocvete in enako debelost kot	prvo (graha) doseže, se te zadnje	mladike zopet	kot prve	prerežejo. Zopet poganjajo tudi te druge	nove	mladike,	in tudi	na teh
pokažejo se grozdiči.
V gorkih krajih ni dvombe, da ne prvo in drugo grozdje gotovo popolnnma dozorelo, čeravno zadnje ne, ker v severnem Primorji je v dobri jeseni leta 1864. ali 1865. prvo že okoli 8. septembra in drugo o vseh svetih dozorelo, zadnje pa ni moglo, ker ga je slana prve dni novembra na trti poparila.
Ge mladiko, na koji grozdje raste, potem ko je to že precej debelo, na sredi med prvim grozdom in lansko staro mladiko oprsta-čiš (v nekterih krajih se to lahko zgodi prve dni, v drugih sredi veliko srpana meseca), bode ti to grozdje kakih 14 dni popred, kot na
drugih mladikah dozorelo.
Pri oprstaničenji ravna se tako-le:
Nareže se mladiki lubje le do	lesa	okoli in	1'" (eno	črtico)
niže	ali više od prvega zarezka ravno	tako.	Odpravi (odliči) se	potem
ljubje med obema zarezkoma, pa varovati je, da se les kaj ne poškoduje.
To se lahko z navadnim nožem ali tudi z oprstanično (Rin-gelmaschine) naredi, ki le okoli 1 gld. velja.
— 173 —
Je
Marsikteremu se lo morebitičudno zdi, ali res je, ker skušnja temu priča.
Učitelj iz Primorja. „(Novice)“.
ZalsLonili in UTltaznils.
m AVSTIUJANSKO - ILIRSKO PRIMORJE, M obstoji is poJcnešene grofije goriške in gradiške, mejne grofije isterslce in neposrednjega državnega mesta Trsta s njegovim obmestjem vred.
Leto 1870. XVII. Izdatek. Izdan in razposlan dne 50. avgusta 1870. 37. Postava od dne 30. aprila 1870, zastran varstva kmetijstvu
koristnih tičev.
S privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriško in Gradiščanske uknzujem tako le:
§• !•
Jemali jajca in razdirati gnjczda naturna ali umetna ali gnjez-dne tružice vseh divjih prosto živečih tičev, razen v prilogi A navede-nih škodljivih vrst in plemen, je prepovedano.
§• 2.
Lovili in pokončavali se smejo v prilogi A omenjene tiče v vsakem času.
Vsi drugi tiči pa se od 1. februarja do konca avgusta vsa-cega leta, to je med valjenjem, ne smejo ni loviti, ni moriti.
§. 3.
V prilogi B omenjena tičja plemena, ki žive le nekoliko ob žužkih, smejo se od 1. septembra do konca januarja, to jo razen časa valenja, po pismeno dani privolitvi zemljiščnega gospodarja in po pismeni, za eno leto veljavni dovolitvi občinskega prodstojnika lovili in moriti.
— 174 —
Za dovolitev se plača taksa dveh goldinarjev a. v.
§. 4.
Izjemno se smejo tudi v prilogi C navedena lična plemena, ki žive večidel ob žužkih, miših in drugih kmetijstvu škodljivih živalih od 1. septembra do 31. januarja s privolitvijo zemljiščnega posestnika, omenjeno v §. 3 in z dovoljenjem, danim za eno leto od politične okrajne gosposke, lovili in moriti. Za to dovoljenje se plača taksa |0 (desetih) goldinarjev.
Pri tem privoljenji se ima natanjko preudariti, ali kaže tičji lov z ozirom na kmetijske razmere dopustiti.
Prošnja so ima vložiti po županstvu, ktero ima o dopuščenju svoj svet dati.
Vsako dovoljenje sc ima dobčnemu županstvu naznaniti.
§■ S’
Kdor hoče streljati tiče, mora imeti razen §§. 3 in 4 predpisanega dovoljenja zemljiščnega posestnika tudi dovoljenje tistega, ki ima pravico lova.
§• 6.
Prepoveduje se tičji lov
a)	z rabo oslepejenih vabnikov,
b)	z mrežami, kakoršnimi koli in kakor si bodi narejenimi, zuli-
kalini i. t. d. in
c)	z zanjkami (žimo) in kambami, bodi pri plolch (mejah) in
grmih, bodi na gumnih (tezah).
§• 7-
Občinski predstojnik v primerljaju §. 3 in politična okrajna gosposka v primerljaju §. 4 da po podeljenim dovoljenju spričbo z uradnim pečatom na njej. Ta spričba ima zapopadati ime, osebni popis
vpravičenca, okraj in dobo, za ktero se je dovolitev dala, kakor tudi
-
morebitne pogoje, ktere gosposka v vsakem primerljaju sa potrebno spozna, pristaviti.
Tičji lovec se ima, kadar lovi, spričati z dotičnim dovoljenjem.
— 175 —
§. 8.
Kupčija s liči, omenjenimi v prilogah D in C mrtvimi ali živimi, ko so bili vzeli v času po §. 2 prepovedanem, je prepovedana.
V prilogi C omenjeni liči pa se mrtvi ne smejo nikoli prodajali brez ozira na čas, kdaj so bili vjeli.
(dalje).
Tv iTiotij sl-to novine.
Gospod Karol Oblsen, vodja deželne kmetijske šole v Goriei je od visoke italianske vlade imenovan vodja tehnično - gospodarskega učilišča v Caserti na Neapeljskem. Razpisana je tedaj služba vodje naše deželne kmetijske šolo (glej razpis).
KoMar za avstrijske gospodarje za leto 1871., ki ga je s pomočjo mnogih učenjakov izdal Peter ('euser, popotni učitelj kme-
v
tijstva na Štajerskem, je knjiga, ktero mi živo priporočamo vsakteremu gospodarju, ki nemški zna, Kakor ,,Novice” tudi mi hvalimo izvrstnega moža, ki ve in zna, kaj je potrebno našim gospodarjem da sc povzdigne kmetijstvo; pisal je nemško pratiko, vede, da pratiko ali koledar si omisli skor vsak človek. Povabil je še več družili zvedenih mož da tudi oni kaj spišejo, in tako je postal ta koledar, kleri si je nabral bogato torbico različnih naukov o živinoreji, sadjereji, vinoreji, čbeloreji i. I. d. Cena jej je 40 kr. Kdor jo želi dobiti, naj pismeno naznani podpisanemu, kteremu je g. Feuser 100 knjig poslal.
Fr, POVSE, vrednik „Gosp. lista."
Zal. c. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Kr. 1’ovše, — Tiskar (Scitz v Gorici