*S5- ■«r ^u^lturna priloga S E Sejemski vrtičkarji tn Nissan sunny vas&itm VFSTNIK ■ liw I "BSu . UttKU . Št5-C«a75Sn s katero besedo bi lahko zaobjela vse to, kar se dogaja v naših zdravstvenih ustanovah? Naj vzamem iz medicinskega besednjaka infarkt ali kar iz vsakdanjega, to več ni za normalne ljudi, ali kar tisto pikro, da bi zdrav ief k zdrav- ' niku. Karkoli od tega in morda Še kakšna zraven, bi bilo ■ TOf kar se ifo/novih, ko I bolniki do zadnjega kota zapolnijo Čakalnice in pa hodnike , ter si ne upajo niti na zrak, da ne bi zamudili vrste, je nevzdržno tako za zdravstvene delavce kot bolnike. In traja Že dober mesec, res da tudi zaradi številnih obolenj, pa tudi zaradi novosti v zdravstvu. ■ Z Ljubljane pa kličejo na malo več strpnosti tako pri i bolnikih kot pri delavcih v belem, ker da so to pač začetne ,1 j težave, ki se bodo sčasoma že obrusile in so pač povsod lam, s j kjer se uvajajo novosti. Toda za razmere v zdravstvu ni j opravičila in vsi, ki so zaradi tega prizadeti, smejo to tudi i povedati. Vsaj to, če so Že v razmerah, kakršne so, povsem nemočni. Uvajanje novosti na lak način, naenkrat in da se i ob njih šele učijo, ne da bi prej predvideli možnosti, kaj vse bodo prinesle, je tam, kjer so posredi ljudje, nesprejemljivo. Je poigravanje z bolniki in tudi zdravstvenimi delavci. Smo zavarovanci samostojne zdravstvene zavarovalnice 7/1 ho/j, ko v zdravstvenih ustanovah trajajo nevzdržne razmere, res, da tudi zaradi številnih obolenj in pa koriščenja »zastonj« zdravstvenih storitev in zdravil, jasneje se nam na drugi strani riše podoba nove, finančno močne zdravstvene zavarovalnice. Pa ne samo, da je postala finančno močna s tolikšnimi presežki zaradi visokih prispevkov davkoplačevalcev, postala je povsem samostojna in neodvisna, »država« v državi. Trdno se je vsidrala, s svojimi nekaterimi potezami pa že začela kazati tudi svojo barvo? To je barva zavarovalništva, kjer je pomembno uspešno poslovanje. Sedaj, ko je večina zavarovancev tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanih (zaradi potrebe po ohranitvi popolnega zdravstvenega zavarovanja so ljudje primorani zavarovati se 1 š >2 S £ s S © S (U >5C N 41 = o D P. S i? S % o a d 4 f i h' prostovoljno) so začeli rezati v pravice ali izvajati tista določila zdravstvenega zakona, ki to tudi prinašajo. Najprej so bolnikom, ki potrebujejo zahtevnejšo nego, omejiti sanitetni material, privoščili pa so si tudi moralno verjetno pravno sporno potezo, ko so popravljati ali omejevali pravice iz paketa prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ko so zavarovanci že podpisali pogodbo in vplačali premijo. Kmalu pa zavarovancem za zdravljenje bolezni izven dela ne bodo več vračati potnih stroškov. In prav to, da so začeli rezati v pravice, ki finančno bremenijo zavarovalnico, na drugi strani pa so šest milijonov mark plačali za nakup računalnikov, bode v oči. Prav tako ne gre skupaj na eni strani dotrajana in zastarela medicinska, oprema na drugi strani sodobni računalniki, ki bodo služili za administrativno delo in vodenje podatkov. Kakorkoli obračamo, šest milijonov mark za računalnike je pridobitev za administrativno delo, ki je potrebno zdravstveni zavarovalnici, in zato, čeprav nimamo nič proti računalniškemu opremljanju tudi p zdravstvu, se spotikamo vanje. Od vseh presežkov, ki so se torej zbrali na računu zdravstvene zavarovalnice, je največ dobilo administrativno delo, potrebno predvsem za novo zavarovalnico. MAJDA HORVAT sm.(M pohiStva AKCIJSKA PRODAJA VLOŽENA ZELENJAVA PO ZELO UGODNI CENI kumare kumare feferoni, sladki feferoni, sladki paprika, cela mešana solata rdeča pesa rdeča pesa 700 g 320 g 300 g 620 g 620 g 620 g 700 g 350 g 97,40 tolarja 48,70 tolarja ,j 46,30 tolarja ' 73,10 tolarja 93,80 tolarja | 85,30 tolarja 81,60 tolarja 59,70 tolarja = . I 4' Prihodnost koncema Mercator Lendavski razvojni sindrom Nadaljevalo se bo suho In razmeroma sončno vreme. VELIKA IZBIRA POHIŠTVAjl INTERDOM, SALON POHIŠTVA i Prešernova 1, tel. (062) 2222891 IMIEnDOM, SALON KUHINJ ' Huška 104, tel. (064) 39718 J POLJOOPSKRBA trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! 5. DO 13. FEBRUARJA 1993 Vseh prodajalnah z živili VELETRGOVINE VREME Vestnikov koledar 4. februar, četrtek, Andrej 5. februar, petek, Agata 6, februar, sobota, Ljubo 7. februar, nedelja, Ric bard 8. februar, ponedeljek, Prešernov dan 9. februar, torek, Apolonija 10. februar, sreda, Viljem Pregovora Se Polona v soncu odtaja, mokremu poletju gob preostaja. Kar svečana ozeleni, se rado posuši. stran 2 vestrtik, 4. februarja aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Kriza v Slovenski nacionalni stranki je očitno dosegla vrh. Pet poslancev SNS, katere formalni predsednik je Zmago Jelinčič, je izstopilo iz poslanske skupine. Zahtevajo sklic izrednega kongresa stranke, na katerem naj bi razčistili vse probleme. ■ LJUBLJANA - Slovenija in Francija sta podpisali sporazum o odpravi vizumov med državama. V ta namen je k nam pripotoval minister v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve Georges Kiejman. ■ MARIBOR - Britanski veleposlanik v Sloveniji Gordon Johnston se je na območni gospodarski zbornici sešel s predstavniki nekaterih tamkajšnjih podjetij. Ti so ga seznanili z doseda.* njim sodelovanjem z britanskimi podjetji in možnostmi gospodarskih stikov. ■ LJUBLJANA - Nadaljevala so se pogajanja med predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in slovenskih sindikatov o spremembah in dopolnitvah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Pogajalci so uskladili predloge sprememb in dopolnitev vrste členov, nekatere predloge pa so vrnili v strokovno presojo in dopolnitev strokovni skupini. ■ LJUBLJANA - Odpravnik poslov veleposlaništva Republike Makedonije Stefan Nikolovski je predal zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu predstavitveno pismo. S tem je začelo delovati prvo diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Makedonije v tujini. LJUBLJANA - Predsednik Evropske demokratične unije in avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock je odprl ljubljanski sestanek izvršnega odbora Evropske demokratične zveze. Unija si v zvezi s krizo v naši soseščini prizadeva, da se konflikt ne bi razširil na ves balkanski prostor. Se posebno pa ne na Kosovo in v Makedonijo. Slovenske krščanske demokrate je zastopa! Lojze Peterle. ■ LJUBLJANA - Nova slovenska vlada je dobro sestavljena in je odsev realnega stanja, meni veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji Miljenko Žagar. Hkrati je napovedal skorajšnje pogovore predsednikov hrvaške in slovenske vlade Hrvoja Sariniča in dr. Janeza Drnovška. ženevska pogajanja zašla Konec tedna je bila v Ženevi plenarna seja, na kateri so bile navzoče vse tri sprte strani v BiH. Že na začetku konference je nili tudi Srbi. Obe strani sta na konferenci sicer opravičevali predsedujoči, britanski diplomat lord Owen, opozoril, da se bodo - zavrnitev mirovnega načrta. srečali z odgovorom OZN, tudi z možnostjo vojaškega posredovanja, če ne bodo v celoti sprejeli ponujenega mirovnega načrta. Dejal je, da sta zlasti srbska in muslimanska stran pokazali nesposobnost za sklenitev potrebnega kompromisa, ki bi pripeljal do ustavitve sovražnosti. Vse tri strani bi namreč morale sprejeti Vanceov in Ownov načrt rešitve krize v BiH, ki vključuje ustavitev ognja, ustavna načela, ozemeljsko razdelitev in oblikovanje POSVETU ■■ prehodne oblasti. Že pred sklepnim dejanjem konference je voditelj Srbov Karadžič izjavil, da je vojno treba ustaviti, nadzor nad Sarajevom pa naj bi prevzeli Združeni narodi. Vodja bosan-sko-hercegovskih Hrvatov Bo-ban pa je zagotovil, da Hrvati nimajo kakih posebnih zadržkov pred podpisom omenjenega dokumenta. Medtem pa predstavniki uradnih oblasti v Sarajevu niso bili zadovoljni z mirovnim načrtom. Vsemu temu je nato sledilo najbolj neprijetno dejanje: prekinitev plenarne seje. Zunanji minister BiH Silajdžič in voditelj Srbov Karadžič namreč nista hotela podpisati predlaganega mirovnega načrta. Po propadlih ženevskih pogajanjih je lord Owen celo dejal, da je minil čas pogajanj in da je prišel čas pomembnih od- ločitev. Posrednika OZN in Evropske skupnosti Vanče in Owen sta naposled od varnostnega sveta OZN zahtevala dokončno odločitev o mirovnem načrtu, hkrati pa sta od predstavnikov sprtih strani zahtevala, da se znova dobijo v New Yorku. V Ženevi muslimani in Srbi niso hoteli sprejeti njunih kompromisov, ki bi privedli do konca sovražnosti. Zato sta so- predsedujoča ženevske mi- rov ne konference varnostnemu svetu priporočila, naj potrdi mirovni načrt. Če bi ga katera od sprtih strani Se naprej zavračala, potem bi varnostni svet OZN moral uvesti potrebne ukrepe, in sicer politične, gospodarske in tudi vojaške. Kot je znano, je Alija Izetbegovič zavrnil vojaški del načrta in zemljevid desetih avtonomnih pokrajin; slednjega pa so zavr- hkrati pa poudarili pripravljenost za nadaljevanje pogajanj. Zavrnitev zemljevida, ki predvideva razdelitev BiH na 10 kantonov, je Izetbegovič utemeljil z besedami, da bi to pomenilo priznanje etničnega čiščenja. Radovan Karadžič pa se je zavzel, da bi najprej sklenili premirje, nato pa prepustili ljudstvu, da se samo odloči glede meja prihodnje BiH. Po drugi pa je slišati, kar zatrjujejo tudi nekatera ameriška sredstva obveščanja, da se Bela hiša ne strinja z načrtom ustavne ureditve BiH, ki ga ponujata predsedujoča mirovne konference o Jugoslaviji Cyrus Vanče in David Owen. Ameriška administracija predsednika Clintona je presenečena nad odločitvijo sopredsedujočih ženevske konference o nekdanji Jugoslaviji Vancea in da prepustita rešitev ho* sko- hercegovske krize * nostnemu svetu OZN, To' bi ameriško administrJ spravilo v neroden položaj* sili k odločitvi, ali podpre® I I 3 t I r sto, kar njeni visoki urad« f imenujejo načrt, ali pa ne- I kateri ameriški krogi me® F da Vanceov in Ownov J, odpravlja zakonito vlado p ter vodi v etnično razdelite' države. Niso redka tudi op* tl n n si rila, da ne kaže sprejemalifi nagljenih odločitev glede še zlasti glede vojaških M Kakorkoli že, prihodnji d’ bodo gotovo odločilnega I p mena za nadaljnji razplet h na tleh nekdanje Jugosb* Upajmo le, da se bodo if strani še pravočasno spa®*^ vale, kajti drugače grozi spopad širših razsežnosti.^ pa si miroljubni svet zag®* ne želi. • v Iz Zagreba piše MILAN JE^ Oj, ta vojaški boben v n n r k o k & ? jil ■ DAVOS - Izguba zaupanja v politiko, gospodarska recesija v mnogih državah ter težave, ki jih povzročajo vojne in krize, so teme, ki so prevladovale na letošnjem Svetovnem gospiodar-skem forumu. Na poli ti čnoposlo vnem vrhu se je zbralo 800 menedžerjev, 150 politikov in 250 strokovnjakov z vsega sveta. Med udeleženci je bil tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki je to priložnost izkoristil, za številna politična srečanja. ■ VATIKAN - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je izročil državnemu sekretarju Svetega sedeža kardinalu Angelu Sodarju najvišje slovensko odlikovanje, zlati znak svobode, s katerim ga je odlikoval predsednik republike v zahvalo za izjemno vlogo, ki jo je odigral pri osamosvajanju Slovenije in njenem mednarodnem priznanju, Lojze Peterle seje v nadaljevanju obiska sestal tudi z visokimi predstavniki italijanske vlade, ■ DUNAJ - Obisk italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfara pri avstrijskem kolegu Thomasu Klestilu je po letu 1986 prvi obisk kakšnega zahodnega državnega poglavarja na Dunaju in hkrati prvi obisk kateregakoli italijanskega predsednika v Avstriji, Namen Scalfarovega tridnevnega obiska je predvsem v tem, da odnose med državama Še okrepijo, podpisali pa so tudi sporazum o političnem dvogovoru in sodelovanju. ■ MOSKVA - Že pred meseci se je vedelo, da kljub sankcijam OZN po mednarodnih vodah Donave prihajajo iz Rusije v Srbijo tankerji, polni nafte in dizelskega goriva. Afera s tankerjem Bihač na romunskobolgarski meji, od koder so ga cariniki skušali napotiti nazaj proti Ukrajini, je te trditve dokazala. Le da so tokrat v Moskvi glasno obtožili Ukrajince, čeprav je veliko bolj verjetno, da je v posel vpletena Rusija, DUNAJ - Referendum o tujcih, katerega pobudnik je vodja avstrijske Svobodnjaške stranke Haider, je uspel. Za obravnavo predloga referenduma v parlamentu zadostuje že 100.000 podpisov, peticijo pa jepodpisalo že več sto tisoč ljudi, MOSKVA - Predsednik ruske vlade Viktor Černomirdin je Avstrijsko-slovenska meja ni sporna Nekateri krogi v sosednji Avstriji, zlasti še Haidetjevi svobodnjaki, si vztrajno prizadevajo skaliti dobre odnose med Republiko Slovenijo in nevtralno državo Avstrijo. Ti odnosi so namreč že dlje časa vzor medsebojnega sodelovanja in vsestranskega podpiranja političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vrednot, ki se v mnogočem prepletajo. Nič čudnega, Če je Avstrija med prvimi priznala samostojnost in suverenost Slovenije, pri čemer ji je vseskozi dajala nesebično pomoč, kar sc dogaja tudi danes. Najboljši odgovor nestrpnim predstavnikom Haiderjeve v parlamentu predstavil vladne naloge pri uresničevanju protikriznega programa. Predstavil je program ukrepov za tekoče leto, med poglavitnimi pastmi pa je omenil hiperinflacijo. ■ KIJEV - Ukrajinsko-ruska pogajanja o uničenju jedrskih raket so se končala brez dogovora. Ukrajina namreč zahteva finančno nadomestilo za stroške uničenja. Rusija pa taki zahtevi nasprotuje. Ukrajina Se vedno ni ratificirala ameriSko-ruskega razo rože val nega sporazuma Start 2. ■ ADIS ABEBA - Angolska vlada in gibanje Unita uporniškega voditelja Savimbija sta začela mirovna pogajanja. Gibanje Unita od pogovorov pričakuje, da se bo z angolsko vlado lahko dogovorilo o sodelovanju pri vodenju države, če tokratna pogajanja ne bodo uspela, bi po mnenju opazovalcev v Angoli lahko spet izbruhnila državljanska vojna. ■ NEW DELHI - Ruski predsednik Jelcin in indijski premier Rao sta se sporazumeta o načinih reševanja problematike velikega indijskega dolga Rusiji, ki znaša več kot 12 milijard dolarjev. Podpisala sta tudi sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. ■ TEL AVIV - Izraelsko vrhovno sodišče je potrdilo sklep o izgonu več kot 400 Palestincev v Libanon. Ob tem je tiskovna' predstavnica palestinske delegacije na bližnje vzhodnih mirovnih pogajanjih ASravijeva izjavila, da bi mednarodna skupnost morala prisiliti Izrael k spoštovanju sklepa varnostnega sveta OZN glede izgnanih Palestincev na nikogaršnjem ozemlju, ■ TOULON - Iz tega francoskega pristanišča je v Jadransko molje odplul prvi del francoskih pomorskih sil. Gre za letalonosilko in protipodmornično fregato z 230 člani posadke. Odločitev o napotitvi pomorskih sil v Jadranje Francija sprejela po tem. ko sta bila v i. i. Krajini ubita 2 francoska vojaka iz sestave mirovnih sil. ■ ZAGREB - Poveljnik Unprofoija Nambiar je na tiskovni konferenci dokaj pesimistično govoril o možnostih za mir na Balkanu. Med drugim je dejal, da razume hrvaško vlado, da je izgubila potrpljenje in je zaradi tega ne more kritizirati, vendar pa tudi drugi izgubljajo potrpljenje. PRAGA - Za novega predsednika Republike Češke je bil z veliko večino izvoljen Vaclav Havel. Medtem pa Slovaška tudi po drugem krogu volitev ostaja brez predsednika republike, saj noben od kandidatov.ni dobil tri pet inske večine. Zato bodo potrebne ponovne volitve. svobodnjaške stranke, ki so zastavili parlamentarno vprašanje o (ne)dotakljivosti državnih meja, je dal zdajšnji avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock, ki ima ves čas aktivno vlogo pri reševanju krize na Balkanu. Po njegovem so Haider in njegovi poslanci očitno zamenjali mejo med državama z etnično mejo med Slovenci in Nemci, o čemer je bilo zadnje Čase slišati več nasprotujočih si mnenj. Pri tem Mock navaja, da je Avstrija, ko je 15. januarja lani priznala Slovenijo, izrecno poudarila, da novo državo »priznava v njenih obstoječih mejah«. Zato vodja avstrijske diplomacije poudarja, da nadaljnje pojasnilo o avstrij-sko-slovenski meji sploh ni več potrebno. Zanj je zadeva kristalno Čista in bi vsako natolcevanja lahko pomenilo nekakšno Spekulacijo tistih krogov, ki jim ni pogodu sedanje nost pogodb o mejah, kakor tudi nekoč podpisane pogodbe, avtomatično na teritorialnega naslednika. Tako med drugim velja tudi pogodba med Republiko Avstrijo in SERJ oskupni državni meji, kije bila podpisana 8. aprila 1965, ter kasnejša pogodba iz leta 1975. Sedaj to velja tudi v razmerju z Republiko Slovenijo. Sicer pa je vse to jasno potrjeno tudi pri izmenjavi not med Avstrijo in Slovenijo o nadaljnji veljavi avstrijsko-jugoslovanskih dr- žavnih pogodb, kar je bilo sklenjeno 16. oktobra lani. Potemtakem v odnosih med Avstrijo in Slovenijo ni nikakršnih nejasnosti glede meddržavne meje. Ta meja ostaja Se naprej nesporna, zato so težnje nekaterih nacionalističnih krogov, da bi vnesli nemir med ljudi na obeh straneh meje, zgolj poskus, ki nima nika- krSne pravne osnove. Trdna zunanjepolitična usmeritev dobrososedsko sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo. Vsekakor velja prisluhniti Se drugim utemeljitvam avstrijskega zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka, velikega prijatelja naše mlade države. Tako je odločno zavrgel načrtne Spekulacije o avstrijsko- slovenski meji, predvsem v nemškonaci-onalnih krogih na Koroškem. Pripomni! je namreč, da je po pravilih mednarodnega prava nesporno, da preide pri ustvarjanju neke nove države veljav- obeh sosednjih držav pa je najboljši porok, da je treba vse morebitne Spekulacije v kali zatreti, kar odpira velike možnosti za nadaljnje sodelovanje ne le na političnem področju. Tega se v obeh državah Se kako dobro zavedajo, zato jim ni vseeno. Če se skušajo vmes postaviti skrajno nacionali- stično usmerjeni krogi, ki si želijo skrhati dobrososedske odnose. Sporočilo uradnih av-st rij sko-slovenski h krogov je povsem jasno: »Ne bo jim uspelo!« MILAN JERŠE 131 tisoč mrtvih v BIH Od začetka vojne je v Bosni in Hercegovini izgubilo življenje, umrlo zaradi mraza ali lakote ali pa enostavno izginilo nekaj manj kot 131 tisoč ljudi. Teje sporoči! štab za zdravstvo in socialno skrbstvo BiH-a, V devetih mesecih vojne je bilo ranjenih 138 tisoč ljudi, od tega 63 tt^ huje. V Sarajevu je padlo 8.133 ljudi, skoraj 48 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Zaradi mraza in lakote sta doslej v Bill u umrli 802 osebi. Ob tem velja, poudariti, da se našteti podatki nanašajo samo na tista obmoi^a, ki so pod nadzorom muslimanskih oziioma hpraSkih ii).. , 1 Nekdanji Titov general, ki čedalje bolj oponaša svojej® velikega učitelja, gradi svojo politiko na nenehnih preseii®* J' ) Čenjih, ki so mu potrebna, da bi ga ubobožano ljudstvot* božje Častilo. Tedaj ko je bilo videti, da 71-letni dr. FranjJ Tudman izgublja svojo brezmejno moč, predvsem pa ugl®^ celo med svojimi hadezejevci, je z osvoboditvijo zadarsf® občine, predvsem pa Novskega Ždrila, kjer so Srbi ®-koncu septembra 1991 odrezali Dalmacijo od notranje^® Hrvaške z rušenjem masleniškega mostu, spet Čez St Še ni St d, st poslal oče hrvaškega naroda. . Po vojaških bobnih tolčejo tudi uporniški Srbi, ki soji^ priskočili na pomoč sorojaki iz Bosne, Vojvodine, Srbij®'* Kosova in Čakajo na obračun s Tudmanovo vojsko. Ko®^ koncev je Hrvatom prekipelo, vprašanje je samo, če vzr®* osvobajanja skoraj tretjine hrvaškega ozemlja pod okup®' cijo ni v lokalnih, regionalnih in polparlamentarnih r tvah za drugi, Županijski dom sabora. Povojne razmere i* j Hrvaškem, ki trajajo od 2, januarja lani, ko so v Saraj®^ ; podpisali zadnji hrvaSko-srbski sporazum o prekinitvi sovražnosti, so državljane sosednje države naredile so® I alno bolj ogrožene, kot so državljani Miloševičeve Srbiji| j Tako je prva večja žrtev balkanske morije devetdesetih I?: : neprimerljivo bolj tepena kot tisti, ki so vse skupaj zakuh^ ' ali pa sledili MiloSevičevim bojnim klicem. Cestni in žel®f 11 niški promet sta med severno in južno Hrvaško delom® ,1 povsem prekinjena od 17. avgusta 1990, med osrednjo f vzhodno Hrvaško pa od 4, septembra 1991, ko so St-' Hrvaško pri Okučanih za dalj časa izločili iz promet^' tokov med severom in jugom Evrope. Če k tem podatk®; prištejemo Se tretjino povsem uničenega gospodarstva, selij, deset tisoč pobitih, 30.000 pohabljenih, 300.000 w nancev iz okupiranih območij Hrvaške, uničeno kultaf*^ dediščino, predvsem pa sovraštvo med Srbi in Hrvati, kit’ ' sedanje generacije za nobeno ceno ne bodo mogle odp*’ ii viti, potem si lahko vsaj približno predstavljamo, da Tud®*' ! nova Hrvaška lahko Se najde nekakšen izhod iz ob®P’ ji - samo v nadaljevanju osvobodilne vojne. Po hrvaškem osvobajanju zadarskega zaledja se je reč tudi izkazalo, da so mirovne sile na okupiranih obt®* jih kvečjemu paradirale, težko orožje, ki bi ga morali po mirovnem načrtu OZN izročiti v varstvo modrim č* dam, je praktično ostalo v srbskih rokah, ki si ob neraz®® Ijivi toleranci generalnega sekretarja Butrosa Galija ljujejo ustrahovanje in trpinčenje njegovih vojakov na d^ piranih območjih Hrvaške, kot da bi imeli opraviti s prip^’ niki sovražne vojske. Sicer pa zgodovina ne pozna pd^^j rov. da bi fašistični režimi propadli s pogajanji za mizo. Hitlerja in njegove Nemčije je bilo konec s pora^ na bojiščih, vsi drugi poskusi so bili karikatura nekdanp?, britanskega premiera Nevilta Chamberlaina, ki je s sv” pomirjevalno politiko do Hitlerja leta 1938 sklenil t®. imenovani mUnchenski sporazum, katerega oponašajo t*. rekoč vsi sodobni balkanski sporazumi o prekinitvah vražnosti. Morda je lahko res, da je dosedanji predsednik S* ■1 iviviua JV IVO, ua jc uvovuajiji pic-uovuiiiK ^7 j ji George Bush gojil nekakšen skriti kult do diktatorjev i®^, zaradi tega s »puščavsko nevihto«, do katere je pravza^ prišlo tik pred krvavim razpadom Jugoslavije, ni zrušiti režima bagdadskega mesarja Sadama, Res pa j®' jf bo svet imel Se velike težave s Sadamom, dokler bo oblasti. In prav nič drugače ne bo v našem primeru, kp^ resni poskusi izenačevanja MiloSevičevih krvnikov z ®l^ vimi žrtvami objavljajo polomljena krila tvorcem in cem Velike Srbije, Zdaj je že popolnoma jasno, da ®^’jj' miru na Balkanu niti v primeru, če bi tako Srbi kot in Muslimani pod mednarodnim pritiskom zares odl®^' orožje, kajti nihče ni pripravljen sprejeti vloge poraŽ®*^j ampak vsi hočejo in dokazujejo, da so zmagovalci ' ..jt, zaradi tistih, ki Se v svetovni organizaciji oziroma niso opravili z lastnimi zablodami po ohranitvi nek®^^ Jugoslavije. Hrvatom je konec koncev prekipelo tudi tega spoznanja. Čeprav je še veliko vpmšatije, čc sploh lahko uresničili cilj, ki so ga tako jasno naE**!^ z osvoboditvijo zadarskega zaledja PETER POTOC?'2 k a yestnik, 4^ februarja 1993 stran 3 aktualno doma Po neučinkovitem delovanju občinskih parlamentov Nič ne more biti tako, kot je bilo! i»' DS Dl .at !) (k h * ,,. pogosto nesklepčnostjo posameznih zborov občinskih ^dpSčin, raznimi strankarskimi zablodami, ne dovolj jasnimi P avrlniki o delovanju zborov in usklajevalnimi postopki niso tudi v Pomuiju. V praksi je zato večkrat prihajalo do J^utov in neučinkovitih zasedanj brez željenih rezultatov. Poleg je večkrat prihajalo tudi do nezaupanja in neusklajenosti P*®n^ili političnih strank pri izvajanju dogovoijenih progra-redki tudi pojavi, ko so poslanci v marsikaterem P tnem celo (prikrito ali neprikrito) bojkotirali skupščinske sfeje. hila po velikih I il! & - - BPIKI ptl Pnzadevanjih vendarle zago- so se raz- m p® nepotreb- en in je osnovni na- hftpn fa povedanega zvodenel. Da ' ro posebej o tem, da v ,ir.k podobne kot ^1 ; uonrih ■■ - I imamo stHtili čHsiii. Pri tem hj 11’ Sf v( b Predno tinskih mislih obdobje, so se v posameznih ob-parlamentih začeli uk- variat;/„T„- ■ nezaupnicami, S. EZ mKOli prav zaiinnli I sn. davski in gornjeradgonski sindrom sta dobra dokaza za to. Tudi po tem obdobju so »blesteli« posamezni poslanci, ki so se odlikovali s svojo hudomušnostjo, drugi celo z neznanjem, tretji so brez omenjanja politične stranke natančno povedali, komu pripadajo, četrti so neskončno pogrevali tisto o nezaupanju, večina pa je največkrat sedela kar tako. Vse skupaj je bilo za neprizadete prav zaupali. Len- »ostale žalujoče« znosno. Se kar Vendar pa vsi nikoli niso bili takega mnenja, ker skušajo iz parlamenta narediti tisto, kar se od njega tudi pričakuje. Če so jim njihovi volivci že dali zaupnico, bi se tega morali vsaj bolj zavedati. Žal pa nadaljevanka s prejšnjih sej še traja, marsikateri poslanec pa ne verjame več niti samemu sebi, da je kaj takega v praksi sploh možno. Pa je! Zato ni nič čudnega, če so v marsikateri slovenski občini že spodbudili razprave o smiselnosti sedanjega načina vodenja občin in odločanja v skupščinah, Možnosti za rešitev iz zagat vidijo bodisi v ukinitvi zborov ali občinskih skupščin. Naj novejše spremembe v organiziranosti državnega parlamenta in preoblikovanje tako imenovane lokalne samou- prave dajejo takim razmišljanjem še dodatno težo. Potemtakem so trije zbori občinskih skupščin že preživeta oblika, torej anahronizem v našem po- li ličnem sistemu. Slišati je mnenje, da bi v občinah ukinili zbor združenega dela ali pa celo vse tri zbore in namesto tega oblikovati enodomno občinsko skupščino. Drugi se zopet zavzemajo za ustanovitev občinskih svetov. Vsekakor pa bo treba čimprej presoditi omenjene predloge o smiselnosti preoblikovanja sedanjih občinskih skupščin, kar naj bi se zgodilo Se pred razdelitvijo Slovenije na približno tristo novih občin, kot je predvideno z zakonom o lokalni samoupravi. MILAN JERŠE I I, I Kaj SO rekli dedki in babice? še jutri in uradni del polletnih oziroma zimskih počitnic se bo končal tudi za drugo polovico slovenskih šolarjev. Ne eni ne drugi pa niso imeli sreče s snegom, ki bi večini omogočil pravo počitniško sprostitev. Oh, ta neusmiljena zima, da se nič ne ozira na šolarje! Počitnice pa so se za mnoge - s 405 osemletk v Sloveniji (tudi za večji del v Pomuiju) - vseeno začele precej drugače, kot so bili navajeni, in sicer brez izkazov oziroma spričeval o polletnem učnem uspehu. Tako se je zgodilo tudi določenimu številu srednješolcev. »Čudno,« boste uajbiž rekli nekateri. Mar so nezadovoljni učitelji, ki zaradi neenakopravnega položaja pri nagrajevanju napovedujejo splošno stavko, iz protesta odklonili pisanje izkazov in spričeval? Ne tako davno so s tem že zagrozili, vendar tokrat ni Šlo za to. Razlog je prehod na 3 ocenjevalna obdobja (po starem sistemu 4), s čimer je odpadlo polletno zaključevanje ocen. Prva redovalna konferenca se je končala 24. decembra, druga pa seje šele dobro začela in bo trajala do 26. aprila. Tako so najbrž mnogi dedki in babice zaman segali v denarnice, da bi nagradili svoje vnuke za dober uspeh. Le kaj so rekli ali pa si mislili ob tem? Ampak če ni bilo nagrajencev, tudi razočaran ni mogel biti nihče zaradi zaključenih enk, dvojk, trojk in morda celo štiric. To pa je tudi nekaj. Bistvo vsega tega pa je nečem drugem - vsaj malo razbremeniti 1 I i s * javnih del ?"C SD Z>ad, letošnje le™ zaposlovanje prijavile programe javnih del za ®^čine pri prijavo Je bil sicer do 28 Januarja, z namenom, da bi javnih de! ' proračuna upoštevala tudi sofinanciranje ’®io. To n natečaj za zbiranje programov za Javna dela odprt vse zaposlovanj'''**''-’ prijavljenih programih na Zavod za jth prijavil ■'* nekatere. Sicer pa bi po številu programov, ki so r |QVirp Dom n TO L-^ i.i. ■. > ............ Rok za iP (* w Dl stl d! i(t p L-l občine lahko rekli, da bo to leto javnih del. , “fSKa SoJli.la ie nr,H„a, _______________________ ' ______ i^ih 63 delal ■ ' '' la osem programov, zanje pa imajo predvide- na ' Sund^ska in kmetijska. Zanimive prograipe pa pripravljajo ■ Tnje proErami so socialnovarstveni, trije komunalni in l-*ncJiia u . . dodatne ” Sest programov za 42 delavcev, pripravili pa bodo i^^lna in H P^Srame. Dva programa sta socialnovarstvena, dva komu-gozdarska ^ialnova Pf'JaviJ 16 programov za 74 delavcev, štirje programi so komunalnih in eden ekološko, kmetijsko, goz-^ti, nalne programe so pripravile ljutomerske krajevne skupno- programe. Dva programa sta socialnovarstvena, dva komu- h; iav (I zi' iti It)' cit sl jt č uili. oJi' ni' jajo, sjjgj ’ ^^ontetnb v radgonski vladi, tu s programi nekoliko zamu-P^rigratn programe pripravili tudi pri njih. Napovedali so del za ureditev Blaguškega jezera, MH f ifS" ur ■ »»l :i^! ilf; J ((T jT iP' sf if. I-”. /' t> s. i' tl; i-i r I J Za enako plačo v državnih službah! Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov je v pismu javnosti zapisal ugotovitev, da je nesprejemljiva ločitev sistema izhodiščne plače in koeficientov za določitev osnovne mesečne plače ter uzakonitev treh sistemov plač za posamezne veje oblasti, in sicer neodvisno od gmotnega stanja družbe in proračuna. Pri tem republiški odbor ugotavlja, da je bil dosedanji sistem medsebojno primerljiv in da je vodil k vzpostavitvi pravne in socialne države. Nov sistem plač pa po njihovem mnenju vnaša novo napetost med zaposlene in se odmika od pravne urejenosti in socialne pravičnosti. Zato pozivajo državni zbor in republiško vlado, da v skladu z načelom pravne enakosti in socialne pravičnosti Cim prej odpravita tak sistem določanja plač in pripravita takšen sistem, po katerem bo izhodiščna osnovna plača enaka za vse zaposlene v državnih učence in učitelje pri stalni »dirki« za ocenami, ker je pač treba po pravilniku o ocenjevanju znanja v vsaki konferenci zapisati v redovalnico najmanj po dve oceni pri vsakem predmetu. To pa je seveda povezano s pogostim spraševanjem in pisanjem raznih nalog. In takšna »dirka« prinaša tudi številne strese učencev. Mnogi Šolo zaradi lega zasovražijo, mi pa pričakujemo, da bi jo radi obiskovali. Seveda pa preverjanje in ocenjevaje ne »vznemirja« samo učencev, ampak vzbuja nemir in neprijetne občutke tudi pri starših in učiteljih. Samo tri ocenjevalna obdobja so torej eden od korakov, da bi postala Sola prijaznejša. Strokovnjaki pa celo dokazujejo, da številčne šolske ocene, s katerimi učitelji ocenjujejo znanje učencev (jih z njimi nagrajujejo ali kaznujejo), sploh niso pravo merilo dejanskega znanja, Učitelj namreč ocenjuje navadno tako, da primerja učenčevo znanje z znanjem drugih v razredu ali na isti razredni stopnji na isti šoli. Tako lahko dobi učenec na eni šoli odlično oceno za znanje, za katero bi na drugi šoli dobil le zadostno ali celo nezadostno (zaradi različne zahtevnostne ravni). Enake ocene učencev z različnih šol torej Se zdaleč ne pomenijo enakega znanja. To se, na primer, lepo pokaže pri srednješolcih prvih letnikov. Lahko se zberejo v skupnem razredu sami odličnjaki, kmalu pa se pokažejo med njimi takšne razlike v uspehu (veliko enk, dvojk...), da je to skoraj neverjetno. Le kaj si šele ob tem službah. M. JERŠE Popravek V članku z naslovom Gospod Turri, ki je bil objavljen v Vestniku 28. januarja je bila zapisana informacija, da je polovico neplačane najemnine prostorov odpisalo podjetju Turri - In tudi Mizarstvo. Direktor tovarne pohištva Mizarstvo iz Ljutomera Emil Miloševič j e to zanikal in sporočil, da je pravilna naslednja navedba; »Mizarstvo Ljutomer ni izvršilo nobenega odpisa neplačane najemnine napram L podjetju Turri - In. PRVIČ NA NAŠEM TRŽIŠČU: I^INERALNO - VITAMINSKE MEŠANICE, PRILAGOJENE NAČINU PREHRANE za krave molznice [ti mislijo dedki in babice? JOŽE GRAJ Konec neznank o maturi? 1 reja 2'”^ Dbuk gnoii »*e inojenih površin. ^lkob«Uii 1 "štetij Mesec miru na Razkri^u Kravimih travna sila za in trava krave in breje telice luruzna krmHo silala, seno in “'•rak aHrana koruza 4 5 6 dodatek doma piipravljenemu močnemu krmilu iz koiute le poletni čas dodatek doma pripravlieneinu krmilu iz pesnit rezancev za poletni^čas dodatek doma pripradieneniu popotnemu močnemu krmilu za mleko za pražjče L ti P^MOMIN 2 osnovni obrok iitno zrnje •optimalno izkoriščanje doma pridelane krme •večja proizvodnja •boljše zdravstveno stanje^ tfprjfl gospodarhost reje ____________ tek HuMjane vrtnina Zadnje čase je v razkriški župniji nekam mimo - kot da bi se zadeve z župnikom in cerkvenimi obredi uredile. In kako je v resnici? Minuli petek je bilo družabno srečanje z novinarji, kar je bilo za nas prijetno presenečenje, Tako smo bili po dolgem Času prvič skupaj, ne da bi spet ,obdelovali’ kakšen problem. Seveda pa smo se v sproščenem pogovoru dotaknili tudi vprašanja, kako je z reševanjem njihovih zahtev. Od takrat, ko smo nazadnje pisali z Razkrižja po zelo uspeli slovenski božični polnočnici, se stanje ni kaj dosti spremenilo. Zvedeli smo le, da je imel župnik SlaviCek poslovilno, mašo v slovenščini, na kateri je bilo 5 vernikov, in da sedaj opravlja v celoti slovensko bogoslu^e kaplan Rola iz Ljutomera, ki je tudi prevzel poučevanje verouka, Sestra Vida je morala to dejavnost opustiti (takšna je bila zahteva iz Vatikana po posredovanju hrvaške cerkve), lahko pa pomaga pri verouku. O dekretu, s katerim bi vatikanska cerkvena oblast ,pre- mestila’ raz kriško župnijo k mariborski škofiji, pa te dni še ni bilo znanega niČ konkretnega. Slišali smo lahko hrvaškega veleposlanika v Sloveniji, da se bo to kmalu zgodilo in da bo potem ta problem končno rešen. Da bi le bilo tako! JOŽE GRAJ Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije je imel v zadnjem času kar precej dela pri odločanju o maturi za srednješolce. Prejšnji četrtek naj bi se odločili. Dijaki (sedanji 2, letniki) se bodo lahko odločili za dve možnosti končanja 4-letne srednje Sole - ali bodo opravljali maturo ali samo zaključni izpit. Za maturo se bodo morali odločiti vsi tisti, ki imajo namen nadaljevati Študij na univerzi. Če si bodo izbrali splošno (gimnazijsko) maturo, ki bo sestavljena iz materinščine, matematike in tujega jezika ter dveh splošnih izbirnih predmetov, ki bosta povezana z univerzitetnim študijem, jim bo pot za nadaljnje poklicno uposabljanje odprta na stežaj. Učenci .strokovnih šol pa se bodo lahko odločili namesto splošnega za kakšen strokovni predmet, vendar bodo lahko v tem primeru kandidirali za sprejem samo na določeni univerzi. Vsi tisti, ki pa ne bodo želeli nadaljevati izobraževanja, ker se bodo hoteli takoj zaposliti ali pa morda ostati doma, pa bodo lahko končali srednjo Solo samo z uspešno opravljenim zaključnim izpitom (precej lažji kot matura). Skoraj gotovo je že tudi, da po uvedbi srednješolske mature na univerzah ne bo več sprejemnih izpitov. Če pa bo kandidatov preveč, bodo izbrali tiste, ki so bili uspešnejši pri maturi in med šolanjem. Lahko bi rekli, da gre za odločitve, ki bodo prispevale, da bo znanje naših maturantov spet primerljivo z drugimi v Evropi, In to je prav, če se jim želimo pridružiti. JOŽE GRAJ Nemška pomoč Sloveniji v začetku novembra lani je bil v Ljubljani sklenjen sporazum med vladama Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije o finančni pomoči, s katero naj bi spodbujali vračanje kvalificiranih delavcev iz Nemčije v Slovenijo, kjer bodo ustanovili ali prevzeli zasebno podjetje ali se odločili za kakršno koli obliko samozaposlitve. Za odobritev finančne pomoči tem povratnikom bo Zvezna republika Nemčija zagotovila sredstva v višini 10 milijonov nemških mark, enak delež v tolarski protivrednosti pa mora primakniti tudi vlada Republike Slovenije. Nemčija je posojilo Sloveniji odobrila za dobo 30 let, pri čemer 10 let posojila ne bo potrebno vračati, obrestna mera pa znaša 2 odstotka letno. Kot je zapisano v sporazumu, je do njega prišlo zaradi prijateljskih odnosov med obema državama in z namenom, da bi se ti odnosi Se okrepili, Nemčija pa želi na ta način spodbujati vračanje slovenskih kvalificiranih delavcev in prispevati k izboljšanju položaja pri zaposlovanju v Sloveniji. Nemška stran je že v proračunu za leto 1992 za ta namen zagotovila polovico predvidenih sredstev v višini 5 milijonov mark in jih že tudi nakazala. Da bi lahko tudi v praksi prišlo do izvajanja določb tega sporazuma, je bilo potrebno sprejeti zakon o ratifikaciji, to pa so poslanci državnega zbora opravili na zadnji seji pred dobrim tednom. V Sloveniji je za izvajanje tega sporazuma poleg ministrstva za delo pooblaščena Se Slovenska investicijska banka, ki skrbi za finančno izvedbo. Razpis za dodelitev posojil je ta banka objavila že pred sprejemom zakona o ratifikaciji sporazuma in pričakovati je ustrezen odziv tistih delavcev, ki se vračajo z dela v Nemčiji in se želijo vključiti v razvijajoče se podjetništvo v Sloveniji. L. KOVAČ J V stran 4 vestnik, 4, februarja 1^ I gospodarstvo • --.X Prostor za tovornjake Očitno so minili Časi, ko se je lahko v imenu »javne potrebe« na kmetijskih zemljiščih gradilo marsikaj - na rodovitni zemlji od Rakičana do Beltinec lahko dans »občudujemo« silose, tovarno in asfaltno bazo. Danes imajo cestarji problem, ker ne morejo ob magistralni cesti M-10/1 najti primernega prostora za ureditev počivališč oz. parkirišč za tovornjake. Mejni prehod Dolga vas prestopi mesečno skoraj 20 tisoč tovornjakov; tem se na pomurskih cestah pridružijo cisterne Nafte Lendava in dostavljale! blaga. Predvsem prvi nujno potrebujejo počivališča, kakršna so v vseh razvitih državah. To so večja in zavarovana parkirišča s sanitarijami in največkrat tudi z gostinskim lokalom. Počivališča niso nujna samo zaradi šoferjev tovornjakov, da si po večurni vožnji odpočijejo, ampak tudi zaradi večje prometne varnosti domačinov. Sedaj šoferji ob prepovedih vožnje za tovornjake in izrednih vremenskih razmerah parkirajo svoja velika vozila na avtobusnih postajah in manjših neprimernih parkiriščih ob cesti - policisti jih morajo ustaviti, ne morejo pa jih napotiti na primemo počivališče, ker ga v Pomurju ni. Da bi rešili več problemov hkrati, so se minuli teden v Murski Soboti sestali predstavnika Cestnega podjetja Murska Sobota Marjan Pucko in Viktorija Horvat, predstavnika RUC-a Jan Sajovic in Marko Dražomerič, vodja prometne policije na UNZ Murska Sobota Marjan Horvat in direktor BTC-ja Murska Sobota Anton Slavic. Slednji je predlagal, da bi počivališča uredili na okrog 2,5 do 3 hektarjih pri Blagovno- transportnem centru v Murski Soboti. Po njegovem je to najprimernejši prostor, saj imajo že sedaj urejeno vse potrebno za sprejemanje tovornjakov. BTC ima že lokacijsko dokumentacijo za dohodno cesto, za ureditev parkirnih prostorov pa si prizadeva tudi mesto, saj je veliko novih zasebnikov s tovornimi vozili, ki nimajo ustreznih prostorov. In še en razlog več govori v prid počivališča pri BTC-ju: ministrstvo za promet in zveze je sprejelo pobudo, da bi na tem prostoru nalagali oprtne vlake, to pa je tesno povezano s prevozom blaga in tovornjaki. Če bodo tovornjake na počivališče napotili policisti (Se prej se bodo morali natančno dogovoriti in označiti, po katerih cestah bodo lahko vozili skozi mestno središče ali mimo njega), jih to ne bo stalo nič, če pa se bodo za počivališče odločili sami, bodo plačali parkirnino in zavarovalnino. Predstavnik prometne policije je povedal, da se z lokacijo strinjajo, če ni boljšega predloga; za prevoznike nevarnih snovi bi bilo vsekakor bolje, če bi uredili počivališča ob novih bencinskih servisih v Lendavi in Gornji Radgoni. Seveda pa gre predvsem za denar: za gradnjo počivališč so načrtovana določena sredstva, kdor bo hitrejši in z boljšimi predlogi, jih bo dobil. Seveda bi bilo taka parkirišča za tovornjake najbolj smotrno urediti čim bliže mejnemu prehodu Dolga vas in ne sredi Pomurja, toda tam je menda Se težje najti ustrezen prostor kot v Murski Soboti! BERNARDA B. PEČEK Lendavski razvojni sindrom ali »silicijski« čudež sredi Lendave Po dogajanjih sodeč v Lendavi imamo zares opravka s sindro- I mom na eni strani, kajti ravno tista podjetja na katera se je pač ponui v preteklosti računalo, da bodo potegnila lendavski podjetniški ta ga bo odkupil. Osebno se mi voz, s svojo vsaj navidezno eksluzivnostjo in drugačnostjo iz blata zdi sporna niti naložba v vi-in dala nov zagon prosulerau ekstenzivnemu gospodarstvu so se sesula kot hišice iz kart. No, lendavski oblastniki kljub vsemu niso obupali in so napeli vse sile za revitalizacijo podjetništva na . nekbiiko drugačen način in sicer v navezi z zasebnim podjetjem jasno kako se inženiring posli ING-GRA. Toda glej ga zlomka vse naj bi ponovno postavili na ' 'j premoženjem licitira, kdor bo pač ponudil ugodnejše pogoje, šini 39 milijonov mark, pa četudi ING-GRA ne bi imela prebite pare, saj je vendar izvajajo. Torej če so dovolj glavo mediji, predvsem pisarije v Delu in Slovenskih novicah. In sposobni in bodo za lokale in poslovne prostore dobili pre- tako smo prišli do kolektivne terapije (tiskovne konference) pri predsedniku občinske vlade, kjer naj bi novinaiji dobili »ta prave« informacije. Toda - saj ni nič spornega Najprej na kratko povza-mimo dosedanjo zgodbo. Prah je dvignil zapis, daje družinsko podjetje ING-GRA, last Stje-pana Sakača po nacionalnosti sicer Hrvata, vendar državljana Slovenije in njegovih dveh sinov, odkupilo zadružno poslovno zgradbo s pripadajočim zemljiščem v središču Lendave za 1.4 milijona DEM, za ta nakup je najelo 400 tisoč DEM kredita pri Pomurski banki. V tem času se tudi dogovarja za nakup Kerala s kupnino od 1,2 do 1,4 milijona DEM. Vzporedno pa se pripravlja na gradnjo poslovnega središča v vrednosti 39 milijonov DEM. Sporno pri vsem tem naj bi bilo le, da pri teh projektih naj ne bi šlo za »čist« denar, za kar pa vsaj zaenkrat ni nobenih argumentov, ali oprijemljivih dokazov. poti nedvomno postala naložbeno zanimivo mesto in da jih ravno ta strateška pomembnost prepričuje, da bodo naložbo uspešno zaključili. Opisovanje, kako se do tega pride je bilo »sajenje rožic« s strani podjetnikov, kot da že imamo novo silicijevo dolino. Toda to puščam ob strani. dujme recimo v višini 39 milijonov mark, zakaj pa ne. Na raven pranja denarja se ne bi spuščal, vendar bi nanj samo opozoril, in se ne nanaša na omenjeni primer. Pri pran-nju denaqa oziroma pranja ni mogoče povezovat! samo z ne- čednimi »mafijskimi« posli. Rožice cvetijo pozimi Predstavniki vlade so na »te- ING-GRA je inženiring podjetje, ki se ukvarja s projektiranjem, izvajalskimi deli in finančnim svetovanjem in inženiringom, skratka gre za celovito inženiring ponudbo. Če sledim osnovni opredelitvi dejavnosti ING-GRE, je za to podjetje logično, da se ukvarja s posli kot so zgoraj navedeni. Dvomljiv nakup zadružne lastnine ni mogoče očitati ING-GRI, saj ga je ta kupila na osnovi razpisnih pogojev na licitaciji , prav tako ji ne moremo oporekati kredita, kajti upamo vsaj lahko, da Pomurska banka kajti v teh časih se pri nas pojavlja na pranju veliko »čistega« denarja. Nemalokrat se pri t.i. sovlaganjih zgodi, da tuji podjetniki pod krinko novih naložb v naših podjetjih odprejo svoje dobičke pred davkarijo v svoji državi. . ima izdelan itistrumentarij Kje ING-GRA sporna? Gledano po formalni in poslovni plati ING-GRA kot kupec in vlagatelj ni sporna, edino to kar je po mnenju nekaterih sporno je njena anonimnost in neposredna konkurenca sicer znanemu podjetniku, ki si vsega’ tega ravno ne upa, ali pa mu je onemogočeno. Gledano strogo s poslovnega vidika pa ima ING-GRA rapevtski seansi« sicer opozo- rili, da omenjeni projekti niso v nasprotju z njihovimi razvojnimi načrti, in da pisanje prej vodi k blokadi kot k realizaciji kakršnega koli projekta. Zatem so predstavniki podjetja predstavili svojo vizijo projekta poslovnega centra. Na tem mestu je edino vredno omeniti in se strinjati, da je Lendava z preusmeritvijo transportnih Zakaj ni podpisan sporazum »Sejemskega združenja«? Sejemski vrtičkaiji Slovenska sejemska podjetja se ne zavedajo, da jim nesodelovanje in nezdrava konkurenca prej škodita kot koristita. Že nekaj časa se dogovarjajo, da bi’ustanovili Slovensko združenje sejemskih podjetij, vendar do formalnega podpisa sporazuma se vedno ni prišlo. Pripravo vsega potrebnega so na lanskem poletnem sestanku prepustili Borutu Jeršetu (Ljubljanski sejem). Do napredka, večjega sodelovanja ali podpisa pogodbe ni prišlo; je vzrok preveč različna organiziranost sejmov (v Sloveniji imamo delniško družbo za organizacijo sejmov LJUBLJANSKI SEJEM, potrebni, koristni in zanimivi za tujce; spet drugi so bolj etnološkega in turistično-komer-cialnega značaja. Kot majhna država si ne moremo privoščiti, da bomo obravnavali vse sejme in vse organizatorje sejmov enako, zato bi bilo nujno narediti selekcijo tudi med tistimi javno podjetje za šport in prireditve CELJSKI SEJMI ter dniž- sejmi, ki jih organizirajo ljubljeno podjetje za sejemsko dejavnost GORENJSKI SEJEM) aii Ijansko, gorenjsko ali celjsko pa so ovira tesnejšega sodelovanja čedalje pogostejši konflikti podjetje. In kdo naj bi naredi! med regijami in centri, ki se jim je v zadnjem Času pridružil tudi to selekcijo? Kdo je pri nas »notranji spor« med Pomurskim in Ljubljanskim sejmom (Gospo- sploh odgovoren za sejemsko darskim razstaviščem). Sloveniji grozi velika nevarnost, da se bomo v množici sejmov izgubili in izničili še tistih nekaj dobrih sejemskih prireditev, ki jih imamo. Kar sto podjetij je registriranih za organizacijo sejmov, v letu 1993 pa naj bi bilo v naši majhni državi kar 60 sejemskih prireditev. Toda: Miklavževega sejma in Kmetijsko-živil-skega sejma ni mogoče primerjati! So sejmi, ki bi morali imeti večjo podporo vlade, ker so Eno najpomembnejših konkurenčnih podje^ ki se uk-vana z organizacijo sejmov, je prav gotovo STEP, d,o.o. Direktor Vlado Podhostnik in izkušeni obrtniški sodelavci so lani organizirali tri popolnoma nove sejme; Fonna-Tool, Vzdrževanje in Energetika. Letos naj bi organizirali sejme Biro, Prežema in Gost-Tur, Slednjega so nameravali organizirati že lani v Gornji Radgoni, vendar se jiti to zaradi nasprotovanja Ljubljane ni posrečilo. V januarski številki OBRTNIKA je na 51. strani pcxi naslovom Spet tri novosti zapisano: »Zato pa bi lahko toliko več povedali o sejmu Gost-Tur (od 30. septembra tlo 4. novembra), Pa ne o letošnjem, temveč lanskem, ki ga je kljub podpori z vseh strani in na vseh ravneh (tudi najvišjih) preprečila znana slovenska krilatica o sosedu in crknjeni kozi. Koza je crknila Radgončanom, kjer naj bi sejem bil, nad tem pa so se naslajali I4*tt>lianiani. Na, letos sejem pntv gotovo bo - v Mari- boru.^‘ - -.sl ( dejavnost? Formalno so orga-i ni žira ni znotraj Združenja za trgovino, vendar sodelovanje nikoli ni zaživelo; kmetijci, obrtniki, gozdarji in drugi strokovnjaki pač sodelujejo pri sej-j mih, ki so povezani z njihovim I področjem. Vendar pa sejmi prinesejo tudi 70 tisoč prenočitev, množico gostinskih storitev, nakupov, prometnih storitev in drugega... Zaradi tega bi morali v združenju sodelovati ne le sejmi, ampak vsa področja, ki se medsebojno dopolnjujejo. Nekdo drug bi se moral ukvarjati z »množico«; organizatorji sejmov bi morali 1 skrbet! predvsem za kakovost prireditev, ne pa da jim je glavni cilj čim bolje prodati kvadratne metre razstavnega prostora ter čim več vstopnic. Kdo je torej odgovoren za organizacijo, koordinacijo in promocijo slovenskih sejmov? Franci Ekar je v prvi januarski i ■ ‘l- .1 J S' i. J jr 11 ■■ I .- številki Gošpodahkega' ^est-^j sievifKr uospodarsKega' Vest; nika med drugim zapisal: »Če- I s pomočjo katerega je določila svojo črno točko, W morda bonitetni razred in kreditno sposobnost ING-GRE. Dejstvo je namreč, da to ni nujno samo poslovni rezultat po- djetja. Ob tem je seveda vprašanje. ali je zadruga glede na zadružni zakon legalno prodala svoje premoženje, saj vprašanje zadružne lastnine omenjeni zakon dokaj jasno definira. Prav tako se mi ne zdi sporen nakup Kerala, saj sc tudi s tem ravno zaradi anonimnosti in nepojasnjenih zadev tudi na sklicani tiskovni konferenci meče slabo luč na njeno poslovno zanesljivost. Podjetje ING-GRA oziroma njen direktor g. Stjepan Sakač je izvajal nadzor nad izvedbo naložbe KERALA. In ravno v tem primeru je iz dokumentov razvidno, da je bilo plačane bistveno več opreme, kot pa je H I b I bilo dejansko vgrajene, kar / v postopku dokazovanj)' Skratka v tem primeru gre d poslovno nekorektno izpelji posel pooblaščene služW pooblaščene 5 strani vlagatelja do le-te ga Konkurenca ne pozna milosti Zgodba ima Se eno zanimi* poanto. Če sem ugotovil, naj bi se Sakači obnaft' v skladu s poslovno logiko svoje aktivnosti podrejali talski logiki (razen v primoF nadzora pri Keralu) se tu sF čarno s Se enim kapitalskim nomenom, namreč kon)’ renco. Vse kaže na to, da sef konkurenčna bitka odvijala a r t t t F 2 F s k I t' s ii F P J eni strani med ING-GRO . Lekopom, kot dvema poteiK* alnima kupcema Kerala. Rc^J sicer, da je Keral bil enkrat* »odkupljen« konec novemt)!* V začetku januarja se je iztelt' razpisni rok za nakup Keraf ki pa ga je razvojni sklad p" daljšal, ker ni bilo prijavlje® kupcev. V tem podaljša®’, roku pa sta se pojavila dva pca in po informacijah naj bO' odkupil Lekop. Oblast ščiti svoj kapital V tej tudi oblast ni po*^ nedolžna, kajti v tem prin'< ne gre samo za to, kdo je d’’’ Keral in kdo bo vlagal v poslovni center, ampak kako bo oblast prišla do jega denarja, ki ga je vid"; v Keral. Tega ne spremeni^ dejstvo, da je oblast svoje e jatve zavarovala s hipoteko g C F t L v n tl z k <1 F 1 P s k c J. J KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA, z. O. O. Partizanska 5 LENDAVA objavlja JAVNO DRAŽBO li sl Šl a Z prav smo sejmarji Gospodarski zbornici, pa tudi drugim institucijam ie velikokrat predlagali, da bi začeli usklajevati sejemsko dejavnost v Sloveniji, ni še nič narejenega, razen pobude treh «£lanic» Ljubljane, Kranja in Celja, da se formalno uredi sejemsko kodeksno telo.'« Ivan Majcen s strokovne službe za ekonomske odnose pri Gospodarski zbornici Slovenije je- odgovoren za predstavitev sej- v Gornji Radgoni in Obrtni sejem v Celju. O (ne)sodelova-nju slovenskih sejmarjev pa je povedal: »Ni naša stvar, da bi rekli, toliko in toliko sejmov imejte. To se morajo dogovoriti sami in si zagotoviti drugačen položaj pri vladi. Sejmarji so neodvisni, sejmi so podjetja in delujejo v podjetniškem interesu, kljub temu pa bi morali skupno nastopati pri sodelovanju z vlado in pri oblikovanju za prodajo naslednjih osno’ sredstev po sistemu videb" kupljeno: 1. Tovorni avtomobil ftAP' letnik izdelaj' 1981, nosilnost 11.8 L 832.25, zen, registriran 2. Tovorni avtomobil 832.25, letnik I ' J izdel®^ 1979, nosilnost 12,1 t, ’ vozen, neregistriran Tovorni avtomobil 1620 BD, letnik izneljj 1985, nosilnost 8,7 t, 3. Tovorni mo v v tujini in vidi »sejmarske primernih zakonov. To bi moral biti njihov interes! Konku- probleme« z drugimi očmi. renca ni še nikoli izključevala Bolj si bodo metali polena pod noge in se onemogočali, bolj sodelovalna. Uskladiti bi mo- bodo koristili sejmom v sosednjih državah. Vseh sejmov v tujini ne morejo predstavljati, ampak le tiste, ki so dovolj kakovostni in zanimivi, to pa so Alpe-Adrija v Ljubljani, rali vsaj časovni koledar; ver- j etn o jih bodo razmere prisilile, da se bodo začeli pogovarjati in bodo spoznali nacionalni interes.« zen, neregistriran 4911. IwiI 4. Dvoosna kamionska lica FVK. tip PT 14, l^ izdelave 1981. vozna, stri rana .j 5. Dvoosna kamionska PG lica CALABRESE FVK, * nik izdelave 1982, vo®’ Kmetijsko-živilski , sejem BERNARDA B. PEČEK neregistrirana , 6. Dvoosna kamionska Sf j lica GOšA, letnik izd®^ 1936, nosilnost 14 t, nef" ■ stri rana : 7. Traktor ZETOR 7011 Kijf nik izdelave 1931, I Gorenjski obtožuje Ljubljanski sejem Pri prireditvah slovenskih sejmov vlada zakon močnejšega in vplivnejšega, trdi direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar in obtožuje Ljubljanski sejem, da se je udobno name- stil v prostorih Gospodarskega razstavišča, programe pa si kar sposoja po Sloveniji - Kranju je na primer »speljal* sejem Podjetnik in Securitv. Dnevnik VEČER je 29. janu- a tj a 1993 na 7. strani pod naslovom Slovenske sejemske zdrahe zapisal naslednjo Ekarjevo izjavo: »In še preden smo razčistili, kaj je sedaj s tem sejmom, so nam prevzeli še dva programa. Gre za nelojalno konkurenco, ki je driava ne bi smela dopustiti, saj sejmi niso nepomembna mednarodna gospodarska prireditev, pri tem pa tudi njihov sejem Alpe-Adria vse bolj posega v noš sejem gozdarstva, kmetijstva in prehrane. O tem sem obvestil direktorja sejma k Ljubljani boruta Jeršeta. Ta je v odgovoru zapisal, da ni res, da bi vsa Slovenija zgradila Gospodarsko razstavišče, da si prizadeva ustanoviti slovensko sejemsko skupnost in da naj kranjski sejemski direktor rezultate neuspehov svoje sejemske politike poišče pri sebi, Hkrati je ljubljanski sejetniki direktor kranjskega obvestil, da se zaradi nekonstruktivnega sodelovanja odpoveduje funkciji predsednika iniciativnega odbora slovenske sejemske skupnosti.« u. 1 registriran, z bočno " j nico UHR-50 s protiuta**^ 8, Razne tehtnice Javna dražba bo v petek, j 2. 1993, ob 10- uri v proS", Kmetijske zadruge Len<^ j DE Mlin Partizanska ul. 1 Lendava. r Interesenti morajo pred začetkom dražbe varščino v višini 10% cene ali jo vplačati na čun Kmetijske zadruge JJi dava. z.o.o., št. 51920'*^ 11784, kar dokažejo na dražbe s potrdilom, i, Ogled osnovnih sreds*®^ možen vsak delovni dan^ri 8. in 12. uro na kraju dra--^ Kupec in prodajalec innn nrtnndhn kupno pogodbo najka^J v 5 dneh po dražbi. Ce ne sklene kupne v tem roku, varščina prodajalec pa je brez oP^^*^ sti. Neuspelim kupcem s« ' f čina vrne v treh dnsP p dražbi. 0 A č P t Sl o P V; B J 11 februarja 1993 stran 5 gospodarstvo I Svobodni sindikati za enakopravno partnerstvo z vlado ! Svobodni sindikati Slovenije podpirajo vladno vendar pričakujejo, da se vlada ne bo postavila J . ,ašži*ila tml» gospodarstva oz. delodajalcev, pač pa bo x A pciMiii- delavce. V svobodnih sindikatih se zavedajo, da je vlada npn n ben partner, saj je od tega sodelovanja s,d‘H e. da ne bodo pristajali, da bi bili pri tem podrejeni. Ne pfMaW " . ne t>« popuščate zahtevam sindikatov, saj ®J*. strani pogovarjanja omogočati tudi popuščanje tako z ene kot drug vlada ( «1 V sindikatih so za enakopravno sodelovanje z vlado in gospodarsko gumico, zato se zavzemajo tudi za oblikovanje tripartitnega organa Ponudbo o tem so že poslali vladi in pričakujejo, da bo že kmalu prišlo do J da«--.. -' >. ■ - - ■ ■ zbornico, - - w zc poslan viaai m pneasujejo. oa oo A ^tcianja. Čeprav vlada grozi, da pritiskom ne bo popuščala, bodo^ J, Kati vztrajali s svojimi zaiuevmni, za katere irdijo, du 5U Icgniiniic. i«iciiiju j, namreč, da je bolje, če razmere obvladujejo v sindikatu in aktivnos i J !^tejo prek organiziranega sindikalnega gibanja, kot da bi jih " stihiji. Zaradi ogrožene socialne varnosti je napetost med delavci rj _ 'n če je ne bodo obvladovali v sindikatih, bo lahko prišlo do žkodljivin posledic. V Slovenili ,rl«. in u--'* ,I.l»■..—»»ne s svojimi zahtevami, za katere trdijo, da so legitimne. Menijo i it plače, ki vw.,uwv»ttii v «ii|iLjiis.akiiis w rc4HN‘J ukz । ’ V Sloveniji zdaj že več kot 30 tisoč delavcev prejema zajamčene se gibljejo okoli 13 tisoč tolarjev, zato po mnenju sindikatov ne vzdrži trditev, da so slovenski delavci preveč plačam m so zato naši izdelki na tujih trgih nekonkurenčni. Pri zaščiti socialno ogroženih bo firHliknl nepopustljiv, vlada pa bo morala poskrbeti tudi za večjo pravno varnost delavcev, ki so preveč orepužčeni samovolji vodilnih delavcev v podjetjih. Nujen je zakon o de-iovnibsodiEčih. pa tudi sker je potrebno spnjeti u$iTcz/ie uicepc, ki bniki ibDivili narnščnnje hm-rpusilnosti To je ie pieseglo knučjio mejo, če prištejemo že upokojence, pa je to število, ki že začne ogrožati tudi zaposlene Posebne težave se pojavljajo v podjetjih, ki so svoje premoženje prene-sG v .Skl.sii Ji tazvcij in po mnenju svobodnih sindikatov so prav ta p.nijeija rpičcnier socialnih stisk in so lahko tempirana bomba, če se politika Sklada do teh podjetij ne bo spremenila. V njih se lAto- ne bi kazalo ukvarjati zgolj i odpuščanjem presežnih delavcev v proizvodnji, pač pa hi bilo dobw preverjati tudi delo upravnih odborov in vodilnih dflnvcev. .Sviojc pa bo morala narediti tudi vlada od katere zahtev r.jo predvsem takšne razvojne programe, ki bodo ustavili povečevanje haejpo-selnosti m zagotavljali nova delovna mesta. LUDVIK KOVAČ 1 if M sledi govoric o gradnji prve zasebne bencinske črpalke v Pomurju Država bi morala poskrbeti tudi za carinsko službo in mejne prehode Cariniki odhajajo! čeprav v državi Sloveniji še ne moremo reči, da bomo odpustili vse carinike, ker smo vstopili v Evropo (med evropskimi državami več ni meja, zato tudi ni več carinskih uslužbencev na mejah), jih veliko zapušča to službo, čeprav trenutno pri nas primanjkuje prav tega kadra. V nasprotju z Evropo je namreč Slovenija dobite Še eno mejo in s tem tudi nove mejne prebode. Carinarnica Gornja Radgona je v lanskem letu zaposlila kar 91 I novih delavcev; skupno jih je danes 198 (v Pragerskem so štirje iz 11 piri«k>*. L.: iiu. t.:.: Carinarnice Maribor), po sistematizaciji pa bi jih moralo biti 225. I j 11' D Pa še resje! I ! 1 Tudi pri glavni carinski upravi Slovenije že vedno niso dojeli, da so se razmere na posameznih mejah po osamosvojitvi Slovenije močno spremenile in da bi temu dejstvu morali prilagoditi tudi število zaposlenih in delovne razmere Tako je na primer Carinarnica Gornja Radgona poleg močno prometnega mejnega prehoda za potniški in tovorni promet v Središču ob Dravi ter mejnih prehodov Gibina, Razkrižje in Petišovci dobila tudi novo in danes največjo železniško carinsko postajo v državi na Pragerskem. Na Pragerskem je zaposlenih le osem carinikov, v Šentilju (kjer imajo le 10 odstotkov pragerskega prometa) jih je 25, na Jesenicah, kjer imajo pol manj prometa, pa kar 15 delavcev. Na uho i 11» uno nam je te dni prišla tudi govorica, da sc neko zusebno pu-I djetje iz Črenšovec pripravlja na bencinske črpalke. Pa smo t' jo šli preverit. (.j či-i«— ®*^lepali ( 'o utegnilo ' MOB1X. kalereva lastnik 1, v , MOB1X, katerega je Matija Kuzma, in ki je bil ricah j.jUj najpogosteje ome- e^voricah tudi i»l “Da, iiaže podjetje ima resen na-'''en, da bi že do letošnje jeseni ^Sladilo sodoben bencinski servis, kakršni v Avisitnii do letošnje jeseni dl 198 carinikov je razporejenih na carinske izpostave Gornja Radgona, Murska Sobota, Trate, Gederovci, Kuzma, Hodoš, Dolga vas, Petišovci, Središče ob Dravi, Ormož, Razkrižje, Gibina ter železniški postaji Lendava in Središče ob Dravi. Lani je iz carinske službe odšlo deset delavcev, od tega dva z visoko izobrazbo. tam proti mIkhIu, skoraj nikjer fra id ptrtkrtiljeiio. ite bi se šofelji lahko usiavili u piimt rntin mestu. To vrzfl ho sktRalo lApolniti naše podjetje.« Za tiste, ki Še niso slišali za MO-BlX v Crenšovcih, naj zapišemo, da se ukvarjajo predvsem z avfo-fcleparskimi in avtollčarskimi deli, lani pa .so odprli tudi trgovino z rezervnimi deli za avtomobile in prodajni salon za japonska vozila znamke Honda. V podjetju je zaposlenih 9 delavcev. Ce bodo uspeli uresničiti načrt o zgraditvi bencin.skega servisa z nekaterimi dodatnimi dejavnostmi, pa bo lahko dobilo delo še okrog 10 delavcev. Verjetno vas že zanima, kje naj bi bila prva zasebna bencin.ska črpalka v Pomoiju- J-okacija je že izbrana, in sicer na levi stram ceste med Crenšovci in Odranci, Če se peljete iz lendavske smeri proti Murski Soboti. Tam zdaj obnavljajo tudi repubtižko cesto, tako da - ■ ■ I Nekaj jih je odšlo zaradi neznanja slovenskega jezika, večina pa si je našla boljši zaslužek v špediciji. Carinski uslužbenec, ki pozna vse predpise, je neidealnejži sodelavec špedicije, poleg tega je plača v špediciji nad dva tisoč mark. Konec decembra so prevzeli tudi zadnjih osem maloobmejnih prehodov na meji z Avstrijo na tem območju, tako da so na mejnih prehodih Sladki Vrh (ki je še dodatna zanimivost, saj se potniki prevažajo čez mejno Muro z brodom), Korovci, Cankova, Gerlinci, Fifcšinci, Sotina, Kramarovci in Matjaževci zaposleni le cariniki- Ker poteka tukaj mednarodna pešpot, lahko v Kramarovcih in Sotini prestopijo mejo tudi državljani tretjih držav, vendar !e peš ali s kolesom. I, Ali ukinitev carinskih služb na mejah med evropskimi državami l.i kaj vpliva na delo na »južni meji Evrope«, so avstrijski cariniki na 1 slovensiko-av.strijski meji kaj strožji? Janez Sever, upravnik Čari- j' narnice Gornja Radgona, je povedal; Maz mislim, da ukinitev meja ( Avstriji, Nemčiji in v Pt' nas ^f^svah, pa tudi Tu doL" ®y'omobiiskih cestah. Dri ■ ‘U Donii'„i -■'-“‘■juinr.in cestan. Ž* PMaie n-,Z načrtujemo poleg J I Miriel,— naftnih derivatov mHi ern. • ( ??'nsko derivatov tudi go- - ... lUOt go- “iinskci dejavnost in avtopralnice’' ((tli Kut je to predvideno v projektih, I 1 bodo na voljo 30 parkirnih mest za , ( avtomobile in 6 za tovot-p bjake, tuži za šoferje in drugi pO' hebni prostori, tudi WC za inva-y kue. Kot UKV- ■ Tu (zemljišče spada v katastrsko občino Odranci) naj bi še letos zgradili prvo zasebno bencinsko črpalko v Pomurju. Predvidena sta tudi avtopralnica in gostinski lokal. (Fotografija: J. G.) bodo lahko obenem uredili tudi davi, zelo pa ga motijo visoke zava- S I I Skozi 5ki ...„ vidite, poteka tu precej gost tovorni in potm-‘""itt proti Madžarski ali od promet tretji pas za zavijanje proti bencinskemu servisu (.motelu’). Podjetnik Kuzma nam je še povedal, da je nalete! s svojimi razvojnimi načrti na precejšnje razumevanje pri občinski oblasti v Len- rovalne premije za posojilo. Glede partnerja, ki bi naj bi sovlagal v betiuiijtkl :r'-IS. pa JU *e iti odAts- Cil. Ali bo ID IciKlav^a NMio ali pu kako tuje podjetje. JOŽE GRAJ I ^^^aljevanje gradnje magistralne ceste proti Lendavi vprašlji vo ne vpliva na naše delo, kajti dokler imamo mi v driavi Sloveniji predpise, kakršni so, jih je treba izvajati. Položaj se bo spremenil le, le se vključimo v skupni evropski trg. Ostane pa vprašanje Hrvaške in Madžarske, če se bosta vključilt tudi ti državi, potem bodo tukaj razmere na mejak drugačne. Zaradi tega pa ni nič stroije! Dejstvo jutfjicrc flu fnejuri arugaint:. ^ufuui icgu p« ni nn. urozje. Lfeisivo j pa je, da se vsaka driava bori za svoje gospodarstvo. Na primer । Kompas daje javnosti podatke o prometu v brezcarinskih trgovinah! To je netaktno, jaz teh podatkov ne bi dal. Potem pa so Avstrijci živčni in reagirajo tako, da v maloobmejnem prometu omejijo vnos živilskih izdelkov. Danes lahko Avstrijec vnaša te po 25 cigaret. Oni ščitijo svoje gospodarstvo. Mi pa smo “odprtir in ne sprejemamo nobenih protiukrepov. JI Neusklajenost projektov I fi 0* «* 4i> tc v IRi-sestali predstavniki RUC-«, »^nististva za notranje zadeve, ob-l^ndava in Murska Sobota, rc* PttblSki testni in prometni »nspek-'o^ ter nočrtovaki. DoEFfiv—'II' •? Murska Sobota, re- F 1 Oogovottli naj bi ' 1 Rtadnji ceste M-10/1, vuseKU mi >fi sttalne ceste Mariboi-Lendava (iH območju od Črsi'«''— jS' P»''- naj bi se Jif Prav »J i‘"‘'uor-i /^d Crenšovec o nadaljnji odseka magi- na do Hotize. 'o spomladi nadalje- kLT°" R»«e«nad; I# '^jer bo potrebno potrebno preata- viti protihrupn nasip pri be --riaVlJO 'ustnikom. Da bt Mi sanaci ja bank lahko skupina poslancev driavneg' 'g zakunu o poravnavanji plačanih deviznih ^Pttjme:.- začela čim prej, je ',a zbora pripravila prdarstvu predvsem zaradi razmerij med stavkovnega vala tudi plačami. osebni dohodki so bili v gospodarstvu 58562 tolarjev (neto 35723), v negospodarstvu pa 73986 tolarjev (44256 neto). - Po podatkih SDK-ja so bile v najviSjetn plačilnem razredu vse zavarovalnice, dve tretjini bank in drugih finančnih organizacij ter 26 odstotkov družbenopolitičnih skupnosti in le 7 odstotkov podjetij iz gospodarstva. V najnižji plačilni skupini je bilo 58 odstotkov podjetij in Se 17 odstotkov v drugem. kjer plače Še vedno niso presegle slovenskega povprečja. - Gospodarska aktivnost Gladovne stavke delavcev zaradi neizplačanih plač Vlada se bo sicer pogovarjala s sindikati, ne bo pa popuščala, je ob imenovanju nove vlade in ob napovedanem stavkovnem valu dejal dr, Janez Drnovšek. POVPRKCHA BRUTO PLAČA v prvih devetih mesecih lanskega leta je upadla za 15 odstotkov. iMATERINSKlI HURStA SfSOTA onaud RADOONd UMIMVA UlMCHER a&pt. aktob. 230 vea. 61-023 62-788 64.895 BOSI 57-oa^ 60.518 59.392 55.126 50.771 56.697 57.919 53.679 53.110 Ob pogledu na graf takoj oparimo dva izstopajoča »vrhova«, višjega za ljutomersko in nekoliko nižjega za radgonsko občino. V ljutomerski občini je torej v septembru 16,9 odstotka vseh zaposlenih prejelo (bruto) plačo med 35 in 40 tisoč tolarji. In ker je bilo v ljutomerski občini zaposlenih približno 2800 ljudi, je septembra plačo v gornjem razponu prejelo okoli 800 zaposlenih. Ljutomerska ob*, čina je imela septembra tudi 1,2 odstotkta zaposlenih s plačo, nižjo od 20 tosočakov. Drugi izstopajoči vrh je torej za radgonsko občino. Kar 14,6 odstotka zaposlenih je bilo septembra uvrščenih v plačilni razred med 20 in 25 tisoč tolarji. Toda vrh radgonske občine je v primerjavi z ljutomerskim za dva plačilna razreda pomaknjen v levo ali v nižje plačilne skupine. Ti zaposleni so torej prejemali plačo v višini zajamčene ali nižjo, radgonska občina pa ni imela zaposlenega. ki bi zaslužil manj kot 18 tisočakov. V septembru je bila zajamčena plača 21330 tolarjev. V radgonskem vrhu se je znašlo, če je bilo v občini zaposlenih 3900 ljudi, okoli 560 delavcev. Zanimivo je, da so bili stečaji tudi v radgonski občini in da je bito naraščanje brezposelnosti lani največje prav v tej občini. Toda sodeč * Maid kot zqaiačeej osebni dohodek Je septembra prejeto tomejndki odstotke zaposieaih, v lendavski 5, radgonski 14i'° Aotmiki občiiri 23 odslotka aapodenik. Stovea^ de^ Je Ml 53 o^totka zaposlenih. , * Kw odstotku zspostesBi v ^Momerrid te 0,1 v tadg*** občini Je prejelo aiaq kot zajimtčeno plačo, V siovenij^ je Wl delež 03 odstotke. renjfl |e bS plsclbi«« 41^ V plsclbi^n razredu od 35 do db tlso2 totanev, to je ' j d«v«a^ poTjffe^, je Mo v ni^uidi oMM rezv^ieidh Id/ji oliMItii zepiKlMUi, v leudsvatd 5,(r, futoiue^ti ' 0,7 in l|attdiii«« «,<> odstoilui a^postenUib djetjih. Lendavski vrh pa so temeljito odrezali stečaji in odhod delavcev v odkrito brezposelnost, To tovo tudi v lendavskih se pozna tudi na grafu. Čeprav lendavska občina nima značilnega prvega vrha, pa je vendar pomemben delež zaposlenih s svojilni plačami v levih ali nižjih plačilnih razredih, tam do 50 tisoč tolaijev. Torej pod slovenskim povprečnim osebnim dohodkom. Septembra je bil povprečni (bruto) osebni dohodek v Sloveniji 58273 tolarjev. ravFRHCHO OBRACunun piacs ka bgiavca za tncrosffi, hovember im iscehber tssz l mursca sobota bruto neto tXKRWMfiS7W oktob. Aovea. dRcea. i>ktob. hoven. dec«. 59-433 62.161 41.890 40.188 42-924 75.208 75.740 42.234 42.255 48.363 organizacijah. Potem so njeni v levo ali v desno pf • LDIMVA utntiiEii bi 14 to OOnUA RADGONA neto 59.409 S7.463 34.556 33.942 32.650 66.747 70. »7 39.904 42.499 33.136 bruto neto bruto neto 54.489 26.213 34«9A4 41.423 70,865 74.874 39.649 41.522 44.786 49.365 49.266 29.747 31.835 36.115 76.354 73.00fl 48.406 35.665 55,861 . b h s) n R' sl gl Sl lil la V IZ ril nj k, <^1 fo lestvici ali v skupino od ‘ ____t____■__1_____________1.1 « r ' tisoč tolarjev, kamor bi postavili učitelje in z višjo izobrazbo. Gonua Radgona je n^)vejyl delež zai s plačo nad 180 tiso<^ . Presenetljivo je, da je if®^ gonska občina v septembru ber odstotek vseh zaposlen''^ čarni nad 180 tisočaki (ali zaposlenih) ali v naj višje ih U nem razredu. S tem bolje plačanih se je uvrstil® j. pino občin, kot so Domžal®' I in Kamnik ter Kranj. Ostale občine so imel® p delež najbolje plačanih. občina 0,9 odstotka < 126 nih), lendavska 0,7 (29) "•j merska 0,6 oilstotka zaposl®' zaposlenih). ji V najvišje fpfičilne razred^ postavimo vtidstvene del®' djetij. MAJDA HOP' 1993 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo Miran Goslar, predsednik Poslovnega sistema Mercator, o prihodnosti največjega slovenskega koncerna Mercator vsak dan! I.Vlercitur, ki ga večkrat označujejo tudi z veliko čilto M, je poleg Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote najmočneje tr-govska organizacija v severovzhodni Slnvcniji- Prdeg Sloge v Gornji Radgoni in Univerzala v Lendavi so pod oznako Mercator tudi * Potrošnik Lenart, Zaija Ormož in grosRiičiiu oT^nizacjja MIF Ptuj. Vendar pa je trgovina le del pestre dejavnosti 44 podjetjj m I zadrug, velik del jih namreč deluje v kmciijKtru . 71 O dosedanjem In ptihiidnjcin lastninskem preoblikovanju, ■cšiiosti iit neuspešnosti podjetij, menedžerskih plačah in ' poslovnega sistema do manjših »puneželskih« podjetij pogovarjali s predsednikom Poslovnega sistema Mercator I ® uspešnosti *. odnosu § sm« Se i „ oc pvgovaijali s i I Miranom Goslarjem-f Najveqi slovenslu konce«* 11 Po priimku sodeč bi pi ! I vali -1.- " I I skoraj >rr(?«A:o- ■ uu sKoraj zagotovo igrate kakšen instrument? Nobenega, Nc vem, od kod ime, nisem še raziskoval prednikov. Vi ffc kemu to « fore; »dirigenf« veli- ^(kestruiki mu rečemo Poslovni sit' ”______. -■ kester pa mora igrati usklajeno, torej je pomemben prav vsak glasbenik, vsaka enota ii sistem Mercator. 0r- zakonu o lastninjenju, ki je bil sprejet pred dobrim mesecem. Gre le za potrditev nekdanjega sozda; mi smo nekdanji sozd transformirali v smislu kapitalskih povezav, ki prej niso bile mogoče. To pomeni, da so naša podjetja prenesla družbeni kapital na krovni sistem Mercator, nekatera 100, druga pa 51 odstokov. Številka, ki ste lajo. Bližje jim je, poznajo razmere. In zaradi tega bomo mi v kasnejši fazi izvedli tam, kjer bodo to želeli, zamenjav« teh delnic: da bodo zamenjali delnice, ki jih bodo imeli v PSM, za delnice v svojem podjetju.« Bo to dodatna ali poznejša privatizacija? »Poznejša privatizacija! To se pravi, da bo PSM kot lastnik podjetij del svoje lastnine pm-dal delavcem ali občanom, ki ne bodo plačali z gotovino, ampak z delnicami, ki jih bodo že imeli v PSM.« - da je Mercator mnogo več zgradil zunaj Ljubljane. Od 32 večjih blagovnic je samo ena imamo sedaj sicer sistem, da upravni odbor PSM potrjuje imenovanje direktorjev v vseh V Ljubljani. Mi ne bi bili tako podjetjih, vendar je to zgolj uspešni, ne bi zadržali podjetij v sistemu brez politike enako- bureu, Mi smo še daleč od tega - pri nas je še veliko svobode, pa tudi neracionalnosti. Če di- metnega razvoja vseh. Vsi morajo biti zadovoljni!« Kako je sistem sodelovat pri uresničevanju naložb? Posojila niso bila ravno ugodna, obresti so bile enako visoke kot obresti bančnih posojil? »Take so bile, kot so bile takrat povprečne bančne obresti, V povprečju je s cez 30 odstotki sodelovat PSM. ven- formalno, tako da se v to niti ne vtikamo in je bilo to vedno odsev razmer v podjetju.« 5e pravi, da ne preverjate njihove uspešnosti? »Preverjamo, preverjamo, ligiraS nabavo, to ne pomeni, da kupuješ tisto, kar je neracionalno, vedno nasprotno. Treba je skrbeti za dobro zalo- vedno jo omenili, je točna, kar po-zattnci ■» vrnita m vsi meni, da sta dve tretjini podje-p 5”'’. tij prenesli ves kapital na PSM. fPSMj'''*”' ®'stem Mercator To pa je samo vmesna faza, koncern največji kajti s privatizacijo bomo Šele trgovina Ti ni samo začeli in naša ideja je, da po- ^Ivo in ’ tudi kmetij- stane Mercator delniška . i>roi-,vr,a„:„ družba z zelo širokim krogom delničarjev. Računamo, da bo približno 58 tisoč slovenskih državljanov naših solastnikov.« Zaposlenih v Mercatorju je 13 tisoč? »Če bi samo vsak zaposleni kupil eno delnico za 300 tisoč ali pa zamenjal svoj lastniški in vsi sistem Mercator Sloveniji, ki ni samo ampak tudi kmetij-«i»o m proizvodnja. Glede orkestra pa; — — • «csira pa; včasih so v tako velikem sistemu 1**^' zlična stališča, ki jih je potem ” mr* iieL-l-' - seveda tudi ra- ---iBovei, m jiti je poten 'j 1 potrebno usklajevati. In jaz mi ! 1 slim, da je naš I Paj kot edini i mi- J®,?®.® ostal sku- slovenski sistem —.1. sjovensKi sistem j pravzaprav zaradi tega, ker smo znali uspešno kombinirati težnje po enotnosti in hkrati spoštovati specifičnosti, j nosti posameznih podjetij in 1 njihovo prilasaiani«* ) 4 V 1- v KP-j—j~ '■ I I ’ Mierem so. Tako da I \ krat ta orkester res .Spila',« ( zaen- res dobro Aa dar s sredstvi, ki so jih ta podjetja združila. Nikomur se nič seveda preverjamo. Hkrati pa tudi upoštevamo, da naša podjetja poslujejo v različnih razmerah, da so celo tukaj na tem območju med njimi velike razlike, čeprav so približno enaki pogoji. To se pravi, da ne more biti edino merilo, koliko do- bička je kdo ustvaril, ampak je ne podari, to je dejstvo. Vsak potrebno upoštevati razmere, -----------.--1 — J.— ' - ■ katerih posamezno podjetje mora povrniti ta denar in to je tudi pravilno, ker bi sicer investirali v objekte, ki ne bi bili sposobni življenja. Poglejte samo tisti objekt Agato pred Lenartom, ki je bila zgrajena s sredstvi za nerazvite!« Kakšne so torej prednosti povezovanja v veliki sistem? »Prednost poslovnega sistema je tudi v tem, da nobeno naše podjetje nima likvidnostnih težav. Ce bi bila ta naša certifikat, ki ga bo dobil od države, bi bilo to premalo odvisno od tega, kako bo ce- Mirin Goslar, predsednik Po- podjetja samostojna in oepove-slovaegp sistema Mercator (Foto: zana, bi mnoga imela velike Nataša Jutinov) To se pravi, da mora/o že v prvj fazi vložiti čim več delnic? »Tako je. To pa je seveda glede na zelo velik obseg druž- lotni sistem ovrednosten po za-benega kapitala, ki je zdaj konski metodologiji, te pa Se v PSM.« ne poznamo. In nato bomo dali ženost in konkurenčnost, kajti porabnika ne zanima, kje je blago kupljeno, ampak da ima dovolj dobro izbiro, kakovostno in po ustreznih cenah, To je glavni cilj in tu moramo biti konkurenčni. Seveda pa ni nobene nevarnosti - če na to merite - da bi tukajšnja podjetja ne mogla imeti svojih nabavnih virov s tega območja. To je popolnoma normalno. Sedaj imamo s proizvajalci sklenjene letne pogodbe m ...Približna ocena kaže, da bi vsak naš zaposleni in upokojeni moral prepričati najmanj še štiri druge imetnike lastniških certifikatov, da bi jih uporabili za pridobitev delnic Poslovnega sistema Mercator... Za nas zaposlene je tu najprej dolžnost, ki nam jo narekuje naša zavest pripadnosti Mercatorju. Kajti če smo sonstvaijali firmo, v kateri delamo, je prav, da postanemo tudi njeni solastniki. Toda za nas in za vse druge, ki jih bomo pridobili, bo t« tudi ekonomsko zanimivo, saj kot delničarji Poslovnega sistema Mercator realno lahko pričakigejo boljš) donos kot pri investicijskih skladih. Delnice bodo toliko več vredne, koliko bolj bo potiie^e, b' jih je izdal«, uspešnejše od dni-gih... iCasopis poslovnega sistema Mercator, št. 11-12, let« 1992, odlo- likvidnostne težave in je vpra- [_ šanie, če bi sploh lahko ob- stala. Bančni sistem je nesposoben servisirati vse kreditne mek uvodnika Mirana Goslatja) dela. In Sloga prav gotovo dela v najtežjih zaradi bližine meje in drugega .., meni se zdi nor- potrebe, ki jih imajo podjetja. - . Na primer, ko je Sloga odprla malno, da imajo 4-- do 5-fcrat I v okviru teh imajo potem podjetja svobodo, da se sama odločajo o dinamiki dobave. Tukajšnja podjetja nabavljajo pri MIP Ptuj in Potrošniku M.Sobota, čeprav Potrošnik ni v sestavu PSM,« Če se pomudiva še pri zaposlenih; bo potrebno Število zaposlenih zmanjševati ali ste vi že opravili racionalizacijo na tem področju? veEjc plače, ker imajo tudi to zadnjo večjo trgovino Marjanco. -50 bili pogoji, ki jih je dajala Pomurska banka, najmanj ugodni in ^a niso szeli. Pijgiiji so bili taki, da jih Sloga m mogla sprejeti, kljub temu pa je naložbo izvedla ,« takrat se je govorilo tudt o ir/rki blagovni hiši, ki naj bi bila zgrajena na tej lepi lokaciji. večjo odgovornost. To je povsod po svetu normalno in tako je tudi v slovenskih podjetjih Zakaj je bilo nujno prenesti na voljo ta družbeni kapital, da lastništvo na PSM in kakšna ga bodo lahko ljudje kupo- je njihov učinek tudi 4-krat večji? »Saj to ni od zdaj, Ta razmerja so bila že od prej. Jaz bi celo rekel, da so direktorji manj plačani, kot bi morali biti. Mi imamo sistem individualnih pogodb, ki jih morajo podpisati predsednik upravnega odbora podjetja, predsednik upravnega odbora PSM in uifekti/f. On je vedno odvisen od višine plač v svojem podjetju. Ni bistvenih razlik med plačami pred tremi ali štirimi leti in danes, gre le za drugačen režim. Plače se še vedno ne določajo po uspešnosti, torej se upoštevajo specifične razmere, v katerih je podjetje. Včasih moramo tolerirati tudi izgubo, pa za to ne kaznovati kolektiva ali vodstva.« To pomeni, da zaposleni zaradi manjšega prometa v trgovini (npr. v ijornp Radgnm zaradi gradnje ceste) ne dobijo manjših plač? »To že dobijo, vendar niso taki... Na primer v tem hotelu imajo sobarice 16 tisočakov pl.-sčc. Torej smo lahko mi še zadovoljni, saj imajo pri nas fiiijmanj šc enkrat več.« kefiiAo je odvisno tudi od po-slovodt], kako znajo organizirati zaposlene tn nabavo blaga, /.anima me, kako bo lo v pri- slišimo besedo koncern, . -■'»liino najprej na veliko '^ednarodno drufbn "cTorur ■■‘UŠI? ,1' ^1 it d r m •ahko (1 Men tudi merila ste pri tem uporabljali; je bilo odločilno uspešno ali neu- družbo. Je tudi tipeSno poslovanje? »Ne, ne. Ni bilo meril. Vsak v drugih dria- ''endar je koncern povsem nacionalni. nacionalni. Kietcatot seveda ima kapital' sko udeležbo v nekaterih zunanjih firmah v Italiji, Ukrajini, Češkem. Madžar- ■•JK- t skem... vendar to ni njgova I glavna dejavnost, Tam imamo SVoio kftnižr''*-'- špitalsko udeležbo po- «Min.i celo 100-odstotni j ™ssniki, v glavnem pt zz jz ^^pitatske povezave z lastniki teh džav,« glavnem pa so to Sestavljenost koncerna je pe--»K«, prav ,ako oblike lastninjeni nja. Od 44 podjetij PSM jih 28 Siainifl več družbenega kapitala, B kaka pa je s prencMi"*” ffl djetji? n »Veste, , toimacija Men sploh še ... ^.uvauzai '" p v tem smislu bo izvedena Pfeostahmi po- ji J) ij J k, •it čl 1. /I f'! £ se je sam odločil. Po pogodbi, ki je bila sklenjena že leta 1989. je imel vsak na voljo iz- biro - po tej pogodbi je bila vali.« V Ljubljani palača, na podeželju pa... Ste podjetiUr ki so ves svoi družbeni kapital vložila v PSM, Že ovrednotili? »Ne, ker se Je prenašalo na osnovi knjižne vrednosti druž- dolžnost vsakega podjetja, da benega kapitala. Kolikšna Je bila knjigovodska vrednost je najmanj 51 odstotkov lastnine v rokah PSM. kajti le v tem je zagotovilo enotnosti sistema in skupne poslovne politike. Kar je več kot 51 odstotkov, pa je bila v bistvu samostojna odločitev vsakega posameznika. Seveda imajo manj uspešna podjetja večji interes, da so njihovi delavci solastniki PSM, ker lahko računajo, da v posameznik podjetjih, za toliko se Je zmanjšal družbeni kapitii/ V tem podjetju in za toliko povečal znesek v PSM.« Nas seveda zanima usoda podjetij v severovzhodni Sloveniji. Načrtujete v prihodnje kakšne večje naložbe v tukajšnje objekte? V oči namreč bode razlika med ogromno Mercatorjevo palačo na Dunajski ce- bo donosnost vsega sistema večja kot donosnost manjšega sti v Ljubljani in zelo slabimi in manj uspešnega podjetja.« • ■ ■ ---- razmerami za delo v nekaterih Torej bo njihova varnost večja? »Tako je, čeprav je po drugi la dosedanja trans-catorjevih podje- **• privatizacija da imajo ljudje boljši odnos do m po strani psiholoSki minus v tem. svojega podjetja, v katerem de- -r ^'Klavskg t ^'^bOŽBA Murska Sobota, p. o. f^pisuje prosto J*®lovno f za štiriletni mandat mesto direktorja trgovinah na podeželju? »Ja, vidite, to sploh ne drži. Prvič; ta poslovna stavba v Ljubljani je samo v majhnem delu last PSM, več kot dve tretjine pa je last drugih podjetij, predvsem Mercatorja - Mednarodna trgovina. Vsa ta podjetja v okviru Mercatorja so se že do sedaj razvijala zelo usjSeSno. Od leta 1975 dalje, odkar smo združeni, sta Uni-verzal in Sloga zgradila veliko novih prodajaln. Univerzal je vsako leto odprl najmanj en kar bi brJo uresničljivo, če bt se povezali z nekaterimi protzva-hdei in trgovmami. Vi niste za takšno sodelovanje pri naložbah? »Seveda smo. saj tudi imamo take primere. Veste, glede tega so vedno razlike med realnimi možnostmi in pričakovanji občanov. Jaz trdim, da je trgovska mreža v Gornji Radgoni predimenzionirana, da je preveč tcgtivin glede na bližino meje m možnosti; z racionalizacijo te mreže bi se dalo doseči boljše rezultate. Vendar pa je težko zgraditi nov objekt, pri tem pa vse drugo pustiti prazno. To ni tako enostavno!« Kljub vsemu pa ne razmišljate, da bi katero od samopostrežnic zaprti, čeprav dela v nemogočih razmerah, saj kljub vsemu prinaša dobiček. Konkreten zgled je trgovina pri gornjeradgonski avtobusni postaji: zaradi lokacije in pretesnih prostorov bi bilo primerneje, če bi tam uredili specializi-1 rano prodajalno za kruh ali sadje in zelenjavot »Prednost prodaje živil je • »Ne, nobeno podjetje tega Se rti opravilo, ne Mercator in r: pav lako Se nobeno slovensko podjetje ne. Vsakdo ima presežke, nikoli ni racionalizacija izvedena v tem smislu, da bi lahko bili zadovoljni. Vendar je to stvar posameznih podjetij. Tu 50 podjetja samostojna in se mi v Ljubljani ne vmešavamo. Mi tudi nameravamo potem v nadaljnjem procesu celo vr- što trgovin dajat iv celoti v za- sebno last; tam zaposleni ali drugi bodo prevzeli trgovine kot svoja podjetja ali jih dobili v upravljanje.« Imate že kakšne konkretne ponudbe? »Ne le ponudbe, okrog trideset objektov v Sloveniji smo na ta način oddali.« Bodo prBla v poitev tudi tu- kajšnja Mercatorjeva podjetja? »O tem sami odločajo. Veste, PSM je zelo demokratičen v tem smislu, da so pristojnosti podjetij v operativnem smislu zelo velike. Nekateri delajo ®Plognih L®*« dneh PO pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izobrazba, Kandidati obveščeni v 8 dneh po izcin. Poleg g.. -------------------------------------------------- I po ’2p<3lnjevaniu razpisnih pogej^v Došliite v 15 ^noavska 1 I POMURSKA ZALOŽBA M. Sobota, •'azpis). po končanem razpisu. .3- I, LJUBITELJI PSOV, POZOR! KINOLOŠKO DRUŠTVO »GORIČKO« organizira začetno in nadaljevalno fejlanje psov, ki obsega: poslušno«, obrambo, napad, pripravo za A- in B-, Izpit. V^maclje In prijave pri Vladu GROFU, Ort «> 40145. ali vsako soboto v latomanu hal»rci}? ™ Igrišču malega nogo*iwta * S®" i I objekt, in to s pomočjo združevanja sredstev. Vsa podjetja v Mercatorju združujejo sredstva v razvojni sklad. Tako potem PSM pomaga s posojili vsem podjetjem pri njihovem razvoju. Vsako leto se sprejema enotni plan, v katerem so naštete vse naložbe in jaz celo trdim - to se da tudi dokazati Elektronik center Zagavec, Bad Radkesburg Velika akcija! Prvi TV shop center v Rad-gesburgu Velika izbira TV sprejemnikov 2 garancijo, ekran 63 cm samo za 1,800 ATS Plačilo s tolarji ali čeki slovenskih bank. probleme okrog lastnine; prej je bila družbena lastnina, zdaj pa je lastnina Poslovnega sistema Mercator. Nič se ni spremenilo glede samostojnosti po-! dje iu komercialisti nabavljati djetij. Nič! In kasneje, ko bodo ■ - - • ' I delavci postali solastniki podje- > tij skupaj z drugimi občani, roke, da bodo lahko poskrbeli menimo, da tudo to ne bo pri-za svojo konkurenčnost? neslo bistvenih trenutno v tem, da se denar, bodo morah poslovo- hitro obrača. Denar je drag., ■ ,, , „ , acu ne? Pri živilih se manj zasluži. ’ blago prek grosistov PSM ampak ker se hitreje obrača., vseeno imeli proste notrph,.,»« du bodo lahko poskrbeh ne potrebuješ toliko kreditnih /conkurenčnost? neslo bistvenih sprememb sredstev. Zato so tista po- - nikdar niso si načinu gospodarjenja. Tam djetja, ki imajo v sestavi svo-j^eli in iih ne moreio imeti! Ko ste vprašali, če je to res kaj neživi!,.. podobne trgovine povezano z nadaljnjo zaposli- ter se » - J- - ’ tvijo (obvezna vlozrtev certifi- »Prostih rok nikdar niso jega blaga veliko neživil, .1 irneli in jih ne morejo imeti! Ko v slabiem položaju blago slabše obrača - m Sloga je eno takih. Morda m oni manj naredili v sarm Gornji Radgoni, vendar pa so novi objekti v vseh pomembnejših krajih v radgonski občini. Isto velja za Univerzal, morda je nekoliko drugače v Lenartu, kjer je velika blagovnica, manj pa je bilo narejenega v manjših krajih. Ampak kje in kaj se gradi, to je pobuda podjetij.« Menedžerji p«d zaščito in nad vsemi Kako ste v vseh teh trgovskih podjetjih sestavljali menedžment? »Menedžment in direktorji so izbrani ........ v podjetjih. Mi v tujini, vidimo, da tam poslo- katov vseh zaposlenih in njihovih ožjih sorodnikov v PSM, tajo samo prodajati. Njihova op.a.). To je izmišljena stvar, glavna naloga je prodaja, s tem ••inta nobene veze s tem. do morajo opozarjati na to. kaj CHo risti, ki bo delničar, ni jim manjka, po čem ljudje povprašujejo. vendar nikakor ne vodje sploh nimajo nikakršnih pr.rvic glede nabave, om mo- ar v«* »■ s tem čisto nič bolj zaščiten. On bo kljub temu lahko odpuščen, če pride do tega, da bo prese-odločajo Solastništvo ne pomeni, uprave. Mi smo Se daleč od <*a Imaš ti zaradi tega, ker si tega Na primer pri avstrijskem ^lastnik, ze zagotovljeno to “ ■ delovno mesto. Delovno raz- meije je vezano na tvoje delo, kakovost, izpolnjevanje delovnih obveznosti. Delnica pa daje le pravico do soupravljanja in dela dobička v obliki di- odločajo o tem, kaj bodo nabavljali. O tem , • Šparu ne morejo nabaviti no- bene Stvari, ne da bi za to ve- dela centrala v Salzburgu. Imajo šest velikih grosističnih skladišč po Avstriji in Sefi le-teh so veliki gospodje. Njihova naloga je zgolj prodajati, kaj se bo kupilo, pa odločajo v Salz- vidende,« BERNARDA B. PEČEK stran 8 vestnik, 4. februarja 1 nasveti II Dogajanja na Ljubljanski borzi I Uvrščena kotacija I - obveznice RSL 1 je 26. L neznatno padla, tako da se je. njen enotni tečaj izoblikoval na 115,8. prometa z njo pa je bilo za 11338 lotov, naslednjega dne pa narasla na 116,00 (16478 lotov). V četrtek se je njen enotni tečaj povišal še za 0,2 odstotne točke (116,2) pri prometu 2078 lo-tov, da bi se v petek vrnil na 116,0 (18993 lotov), V ponedeljek 1. 2. pa se je njen tečaj ponovno povzpel na 116,2. prometa pa je bilo za 10671 lotov. Z obveznico RSL 1 (O) - z davčno olajšavo je bil opravljen promet le 1. 2. jx) tečajih od 112,0 do 117,7 in sicer s 34 loti, pa še ti posli so bili aplikacijski, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 117,0, RSL 2 je imela cel teden enotni tečaj 89,8 z izjemo 28. 1., ko je bil le ta 89,9, prometa pa je bilo v torek za 465 lotov, v sredo 1119 lotov, v četnek 1273 lotov, v petek 856 lotov in v ponedeljek 1. 2. 642 lotov. Posamezni posti s to obveznico pa so bili sklenjeni po tečajih od 88.5 do 90,9. Tako lahko opazimo. da so bili tečaji republiških obveznic v tem tednu dokaj stabilni Uvrščena kotacija II - obveznice Obveznica Mesto Ljubljana je 26. 1. padla iz 93.5 na 93,0, bilo pa je za 12 lotov prometa. Po tem tečaju sta bila opravljena tudi aplikacijska posla v naslednjih dveh dneh, ko je bilo s to obveznico po 6 lotov prometa. Tudi v petek so bili opravljeni s to obveznico aplikacijski posli po tečajih od 93,0 do 97,7 (4 loti), njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 94,9 (+1,9 odst, točke). V ponedeljek 1. 2. je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel s to obveznico (12 lotov) po tečaju 92,2 (-2,7 odst. t.). Z obveznico MLJ (O) - z izkoriščeno davčno olajšavo ta teden ni bilo prometa. Uvrščena kotacya II - delnice V letošnjem letu še ni bilo prometa z delnico Salus, delnica Lek pa tudi v tem tednu narašča. Tako je njen enotni tečaj 26. L porasel iz 11587 na 11964 (110 lotov), naslednjega dne ni bilo prometa z njo, v četnek pa je bilo za 372 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je porasel na 13813. v ponedeljek 1. 2., ko je bilo s to obveznico za 410 lotov prometa, pa je njen enotni tečaj porasel na 14017, posamezni posli pa so bili tega dne sklenjeni po tečajih od 13800 do 150(». Prosti iijt - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je 26. 1. porasel za kar 3 odstotne točke in pristal na 95,0 pri prometu 226 lotov, naslednji dan pa so bili prijavljeni aplikacijski posli po tečajih od 90,4 do 94,0, tako da je enotni tečaj padel na 93,3 (-1,7 odst, t.) pri prometu 98 lotov. Prav toliko prometa pa je bilo tudi v četrtek, vendar je njen enotni tečaj padel še za 1 odstotno točko in tako pristal na 92,3. Kar za 2,2 odstotni točki pa je njen tečaj padel, v petek (88,1), ko je bilo za 2052 lotov prometa. V ponedeljek 1.2, pa so bili opravljeni aplikacijski posli z 272 lot) te obveznice, njen enotni tečaj pa je narasel na 89,2 (+1,1 odst, t.) Z obveznicama Juteks in Lek 1 se V tem tednu ni trgovalo, z ob- njen enotni tečaj porasel za 0,3 odstotne točke (99,2) pri prometu 20 lotov, naslednjega dne pa Se za 0,1 odstotno točko (99,3) pri prometu 14 lotov, V ponedeljek 1. 2. je bilo s to obveznico za 311 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je nekoliko padel (99,1). Obveznica Rogaška 1 je 26. 1. imela za kar 0,6 odstotne točke (88,4) pri prometu 16 lotov, naslednjega dne ostala na istem nivoju pri prometu 46 lotov, v Četrtek pa ponovno narasla za 0,3 odst, t. (88.7), prometa z njo pa je bilo za 199 lotov. Njen vzpon se je na-, dalj e val tudi v petek, ko je pristala na enotnem tečaju 89,0 pri prometu 21 lotov, V ponedeljek 1. 2., veznico Lek 2 pa so bili opravljeni je ta obveznica Se neznatno narasla ................... ” na 89,1, prometa pa je bilo za 399 le aplikacijski posli po tečaju 98,0, skupni promet od 26. 1. do l. 2. pa je znašal 129 lotov. V tem tednu pa ni bilo prometa Se z obveznico Laško. lotov. Tudi obveznica Rogaška 2 je zabeležila 26. 1. porast in sicer za 0,3 odst, t, (48,0), prometa z njo pa je bilo za 21 lotov. Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel za v Tudi obveznica Lesnina je imela , . , , . . _ tem tednu stabilen enotni tečaj 3 lote te obveznice, enotni tečaj pa 85,7, prometa znjo pa je bilo 26. 1. za 64 lotov, v sredo 60 lotov, v četrtek 83 lotov, v petek 52 lotov (apli- je narasel na 48,5 (+0,5 odst. t ). kacijaj in v ponedeljek 1, 2. 16 lotov (prav tako aplikacija). Ob- V četrtek je njen tečaj padel na 48,1 pri prometu 8 lotov, v petek pa ponovno narasel na 48,2, prometa z njo pa je bilo za 9 lotov (aplikacija). Tudi v ponedeljek je veznica Metalna je 26. 1. neznatno narasla na enotni tečaj 89,1 (248 bilo za 11 lotov aplikacijskih poslov lotov), v Četrtek na 90,0 (80 lotov) po istem tečaju. ter na lem tečaju ostala tudi v pe- 26. L pa sta 2 lota obveznice tek, ko je bilo prometa z njo za 210 Rogaške blagovne zamenjala last- lotov, v ponedeljek 1. 2, pa je bil opravljen aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice po tečaju 80,0, kar predstavlja padec za kar 10 odstotnih točk. Z obveznico Občina Laško se je trgovalo le na borzne dneve (26. in 28. L), njen enotni tečaj pa je bil 79,0. Lastnika je zamenj^o 216 lotov teh obveznic. Enotni tečaj ob- nika po tečaju 15098 S, torej po najvišjem možnem tečaju, saj je njen tečaj narasel za dovoljenih 10 odstotkov glede na zadnji sklenjeni posel, ki je bil opravljen 5. 1. po tečaju 13725. Z obveznico Yulon pa tudi ta teden ni bilo prometa. Prosti trg - delnice Za delnico Dadas je v tem tednu značilno počasno a vztrajno naraščanje, 26. 1. je sicer njen tečaj pa- veznice Občina Zagorje je 26. I. padel za 0,2 odstotni točki (80,0) del za 200 (19117) pri 92 lotih pro-pri prometu 460 lotov, naslednjega meta, vendar je že naslednjega dne " - ■ ----- ■ porasel na 19371 (59 lotov pro- dne pa še za 0,2 odst, i, (79,8), ko je bilo za 170 lotov prometa z njo. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno narasel na 80,0 pri prometu 758 lotov, v petek pa se vrni! na 79,8 (582 lotov), V ponedeljek 1. 2. pa je bilo prijavljenih za 90 lotov aplikacijskih poslov, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 79,7, posamezni posli pa so bili ta dan sklenjeni po tečajih od 78,0 do 80,0. Z obveznico PTT Nova Gorica je bilo za 128 lotov prometa le 28. L po tečaju 79,0, z obveznico PTT meta), v četrtek na 19583 (40 lotov), v petek na 19779 (20 lotov), v ponedeljek 1. 2. pa na 19893 (54 lotov). Z delnico Grad se tudi v tem tednu ni trgovalo. Delnica MK Založba je 26. 1. narasla iz 2606 na 2867 pri 945 lotih prometa, naslednjega dne na 3081 (2584 lotov prometa), v četrtek pa začela padati, tako da je padla najprej na 2940 pri 620 lotih prometa, nato v petek na 2934 (748 lotov) in v ponedeljek I. 2. na 2700 pri 336 lotih prometa. Delnica NIKA je v tem tednu Ljubljana pa so bili 26. in 27. 1. opravljeni le aplikacijski posli nekoliko nihala. Njen tečaj je 26 (skupno 133 lotov) po tečaju 98.9, kar pomeni, da je ostal njen tečaj na istem nivoju, V četrtek pa je 1. padel na 36893 pri 115 lotih pro- CreditanstaU - Nova banka d.d. 7, nami do uspeha CREDITANSTALT - Nova banka, d,d., Ljubljana v svoji poslovni enoti v M, Soboti, Lendavska 11, ponuja; - vse vrste bančnih storitev, občanom, obrtnikom in podjetjem, - ugodno menjavo in nakup deviz, - obrtnikom in drugim možnost poslovanja preko žiro računa DELOVNI ČAS; vsak dan od 8. do 16. in ob sobotah od 8. do 11, ure. meta, naslednjega dne na 36188 pri 80 lotih prometa, nato v četrtek porasla na 36541 (75 lotov), v petek ponovno nekoliko padla na 36308 (22 lotov) in v ponedeljek na 36072 pri 94 lotih prometa. Delnica Rogaška prednostna je v začetku Še nekoliko naraščala, ta koda je 26. 1. narasla na 2950 pri 300 lotih prometa, naslednjega dne na 2979 (aplikacija) pri 56 lotih prometa, nato pa v Četrtek padla najprej na 2933 (30 lotov), v petek na 28(W (1020 lotov), v ponedeljek pa neznatno narasla na 2809 pri 6994 lotih prometa. Tudi delnica SKB prednostna je prva dva dni Še naraščala, nato pa začela padati. Tako je 26. 1. narasla iz 15475 na 17014 pri 817 lotih prometa, naslednjega dne na 18189 pri 2904 lotih prometa, v četrtek padla na 17816 (1193 lotov), v petek na 17560 (1175 lotov) in v ponedeljek na 17137 pri 122 lotih prometa. Tončka Božinovič Slovenska 13, 69000 M. Sobota Telefon 069(31680 int. 2 d. o. o. - PROJEKTIRAHJE - NOTRANJA OPREMA - KOPIRANJE OZALID IN TRANSPARENT KOPIJ - PRODAJA TIPSKIH ntOJEKTOV ZA STANOVANJSKE HIŠE ~ UREJANJE GRADBENE DOKUMENTACIJE (od lokacijske dokumentacije do gradbenega doToljettja) NOVO - NOVO - NOVO - PRODAJA - PROJEKTIRANJE - MONTAŽA SVETIL ZA LOKALE IN STANOVANJA - UVOZ IZ ITALIJE, ŠVICE, AVSTRIJE IN NEMČIJE Odhod k Zdravniku 0 Manj sanitetnih pripomočkov Bolnikom, ki potrebujejo posteljne podloge in plenice, se pravica do teh sanitetnih pripomočkov omeji. Zdravstvena zavarovalnica jih bo odslej plačala sanitetne pripomočke samo v vrednosti 5600 tolarjev na mesec, preostale pa si bodo morali plačati sami. To pomeni, da bodo bolniki na račun zavarovalnice dobili dosti manj sanitetnih pripomočkov, kot do sedaj. Še v prvih dneh v januarju so na stroške zavarovalnice dobili dva paketa sanitetnih pripomočkov, v vsakem po devetdeset komadov, odslej pa samo četrtino tega. Zdravnik mora tudi odslej za sanitetne pripomočke napisati recept, ki ga potrdi Povračilo potnih stroškov samo za primer poškodbe na delu Kmalu bo zdravstvena zavarovalnica začela izvajati ali upoštevati 40. Člen zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. To pa pomeni da bodo potne stroške za obiskovanje zdravstvenih zavodov vračali samo tistim zavarovancem, ki so se poškodovali ali zboleli na delu. Zavarovancem, ki so se poškodovali izven dela in morajo obiskovati zdravstvene zavode, potnih stroškov več ne bodo Spremenjeni in dopolnjeni splošni pogoji za prostovoljno zdravstveno zavarovanje Začasna skupSčina Zavo(b za zdravstveno zavarovanje v decembru sprejela sprfr membe in dopolnitve sploS- nih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, Po" membna sprememba je za pO' ket nadstandard, V pakei višji standard so bila v okt^ bru vključena ob zdravilih z negativne liste še neregistti' rana zdravila, predpisana zdravstvena zavarovalnica. vendar pa bodo na strošek zdravstvene zavarovalnice v lekarni izdali sanitetni material v predpisani vrednosti. i* ol w ri A C«ta pršili bsrcfv H. Bntici ESaSO socoe ea,z36. 'nicfaki: o«oe sa-ass POSČbv/UMica cnjtsuuM cnU 54, Uubhan« «*000 9064 Bt-ISS, TifffBK*: O€l J3I.347 "PMMklPC« AUmŠM P«rMzai»ska «2000 Maribor 9Oee e9-4«O, nitefakst O«2 29-4«0 I 1 I I I I 1 vračali. Hrvaški državljani, naši zavarovanci si morejo izbrati osebnega zdravnika v Sloveniji Hrvaški državljani. s strani konzilijev klinik in in* štitutov. Po novem so jih izft' tali oziroma ostala so sa®” z negativne liste. Zavod za zdravstveno varovanje bo tudi kmalu pp" pravil navodila in pojasnil® v zvezi z obveznim zdravsl*®" I I I t J i 1 p j 1 I I ki nim dnevno prihajajo na delo v Slovenijo in so naši zavarovanci, si morajo pri nas izbrati osebnega zdravnika. Če pa želi koristiti zdravstvene storitve doma, je to zdravljenje na tujem in mora za to imeli soglasje Zavoda za zdravstveno zavarovanje in pa seveda potrebno napotnico, Družinskim Članom zavarovanca, ki živijo na Hrvaškem. ta postopek ni potreben, čeprav imajo zadnje čase probleme pri uveljavljanju zdravstvenega varstva v njihovih zdravstvenih ustanovah, Podpisan sporazum med Slovenijo in Hrvaško za poplačilo stroškov zdravstvenih storitev je potekel v decembru, novega pa še niso podpisali, saj se je zapletlo pri po-plačevanju. zavarovanjem oseb * nm nrisoevka za oseW’ ' plačilom prispevka za oseW' ki nimajo lastnih prihodkom niti priložnostnega deta ofl' roma dohodka in ne morejt^ biti zavarovani kot družinsli' člani oziroma nimajo nik®" gar, ki bi jih bil dolžan prežim Ijati, Vest za upokojence upokojenci, ki so ugoW' vili, da jim pri pokojnini, so jo prejeli v februarju januar, niso odtegnili prem')* za prostovoljno zdravstvef* zavarovanje, se morajo 10. februarja oglasiti na dežu Zavoda za zdravstve^. zavarovanje v Murski SotK*' ali na občinskih jzpostaval'' da jih bodo vpisali v prost*’^ voljno zdravstveno zavarov®' nje. mhI SGP POMGRAD VISOKOGRADNJE cl«o»o« 69000 Murska Sobota, Štefana Kovača 10 < I i 1 I t ( ( 1 s J ! I ( I t c r I 3 r 1 1 s l j f t s t k TESARSTVO NA BAKOVSKI i F CESTI VAM NUDI: - lesene balkonske in notranje stopniščne ograje - vrtne lesene sedežne garniture - lesene vrtne lope, brunarice, pergole - pokrivanje streh s TEGOLO CANADESE, ETERNITOM, SALONITOM in BRAMACOM '31 I aa V J f p.-. i > i UMIH VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH! Informacije in naročila po telefonu 069/23454, telefaks (069) 31244 J r v ji k k li P d i( n r< n v tl n ri d d v. k J vestnik, 4. februarja 1993 stran 9 kmetijska panorama Superbik Herman Včasih je bil soboški Veteri- natsko-živinorejski , ugledna zavod _ ustanova. Njegov “gtedje bil geografsko gledano oonaj samoumeven. Spadal je J' ^nasledstvo, Čeprav morda L**'!..^l' manj naključno z nek-u^njimi prekmurskimi selekcijskimi ustanovami. Recimo ti-2*^ posestvih reč že zmanipulirali takšna semena, da je za njihovo rast v rastline in pridelke potrebno vsaki fazi drugo škropivo, hol.- . posesivm beltinske grofice Zhichv. Gro- fičini s*— ■ ■ - - ■' ,. strokovnjaki so z žival- I •^»^fBnskim semenjem, s c zadnjega tiče s sadikami, posegali v rastje in a P” T^ssijsretlnji tvropl. kovnjakov, eni 4hl - eno za kaljenje, drugo za utrditev bilke in spet tretje za zoritev. Vmes pa še vse tisto proti plevelu, plesnim, iji, škodljivcem. Proti temu zmagovitemu pohodu kemije pri rastlinogojstvu za zdaj Še ni pomoči. Bo pa bolje, ker ekološka zavest napreduje in se pripravlja na povračilni udarec, za protipohod. enega od teh stro- _ . predavateljica na št a “ Jšol v Ljubljani, b . sprašuje študente nihf kako to, da se ranima za pomembno "»kovno dokumentacijo, ki "»lom na beltinski gro-ril il' ^^kcljdtl postaji ustva-™ ojen oče. živinoreja na strani Mu,,, je , »astlinsko semen2okt živinoreja na krizi. ni semenegojstvo se- iiH boljšem - če •‘^'^ezijansko dejav-aspA;?'-’ ■ ”* “■ >'ekoč soboški Vrtnariji T*' je druga zgodba, tako Y"«iab.kB. Veliki ke- ,IaLi "''■•verni, ki se zave-več nn 7 »'f' prasko ^rtnar- Eoiu.: '^"»gojstvo in sadiko- I I I ) ! J li I. r pudrudili jr ^rati ^kemifnuirni pre-• Za poljedelstvo so nam- s kemi črtnimi Škoda pa je, ker je prekmurska živinoreja tako na psu, pa prav zdaj, ko bi lahko v naravno izbiro vrst posegli s prekmurskimi Človeškimi (genetskimi) potenciali. Tudi Če Slavko Š ven da o tem ne bi pisal, bi bilo jasno, da je Prekmurje izgubilo slovenski primat v živinoreji. Ker si dijaki nič več ne pripovedujejo zgodb o silovitih ose menja val-nih bikih na soboškem Živinorejsko - veterinarskem zavodu. Nekdaj, ko so bili njihovi skoki na vrhuncu in je v njihov goveji harem spadala še zadnja samotna krava v sivo pajčevina-stem hlevu v najbolj oddaljeni gorički vasi, so jih profesorice vodile gledat, kako jim jemljejo seme. Zdaj jih nič več ne vodijo na poučne obiske, nihče več se ne spomni nesrečnih bikov, ki so bili sicer, skupaj s prav tako žalostnimi kravami, ogoljufani za pravo govejo ljubezen. Na Nizozemskem biki v javnem življenju niso tako pozabljeni kot pri nas. Pred kratkim je o enem od nizozemskih bikov razpravljal celo tamkajšnji parlament. O biku Hermanu, ki živi v mestu Levspad na tamkajšnjem inštitutu za raziskovanje živali. Herman je prvi »transgenetski« bik na svetu, njegova dedna zasnova je zmanipulirana. V postopku tako imenovane genetske manipual-cije so v njegov genetski potencial vnesli spremenjeno verzijo človeškega hormona. Ta hormon spodbuja nastajanje lakto-ferina, pomemebne sestavine za obrambo pred okužbami. Tvrdka Gene Pharming Europe je skupaj veterinarji opravila ta postopek, ker je upala, da bodo krave, ženske potomke takega bika, odporne pred bolečim vnetjem vimen (mastitis). Zdaj pa genetski mani pulart Olji celo domnevajo, da bi iz mleka Hermanovih hčera lahko pridobivali človeški laktoferin. Z njim bi pri Cenepuj obolelih za aidsom lahko učinkoviteje odpravljali pogoste črevesne okužbe. Ob omembi te neozdravljive bolezni človeku sicer opazno mineva volja, da bi ta zapis še naprej pisal giosatorko, toda istočasno s tem se ponuja priložnost, da se še enkrat opozori na skupno usodo vsega živega na zemlji. Drug od drugega smo odvisni ne samo kot členi v prehranjevalni verigi, marveč tudi intelektualno. Kaj pa je navsezadnje genetski zapis - ne glede na to, ali gre za tistega v goveji substanci ali onega v človeški - drugega kot intelektulano dejstvo! da Zato je v resici prav škoda, Živinorejsko-veterinarski zavod izdihuje. Koliko bi lahko prekmurski genetski potencial pripomogel k boljšemu življenju govejega in človeškega rodu na zemlji! Nekaj po svoji čisti intelektualni dejavnosti, nekaj pa neposredno s kodami v genetskih zapisih, tako rekoč mate rialno - intel ektu alno. Tole pa v tolažbo: zaščitniki živali menijo, da so poskusi s Hermanom odvečni. Opravljajo se namreč že tudi poskusi, da bi človeški laktoferin pridobili iz genetsko manipuliranega kvasa in plesni. ŠTEFAN SMEJ Preiširi! četrtek mi aa s« bili stari te iettatrti, tefeiafi pa su t? So W kilog»«ao«. Gana za |a bBa tol^jeis. Zorica je postala podjetnica 2S oziroma po domače Ministrovi iz Šalovec obdelujejo v zemlje, povrh pa imajo še 10 hektarjev površin ^pšenic največ zemljiščih (15 hektarjih) pridelujejo žito ‘»liko na 4 hektarjih sejejo oljno repico, na prav dobra ‘mitju sladkorno peso, na njivah, ki obsegajo radie, ni pridelujejo buče, na 0,5 hektaija so imeli lani Pripri^i’^*’*®^"' jablan in hrušk viljamovk meri 2 hektaija, /Mevu'1"7/.'™2'P3-hektarsko pobočje za nov sadovnjak, iaiajo 3 tačas 6 krav molznic, letno prodajo 80 bekonov, Se marže, zato mora končni ku- »biskai našteval, kajti pec plačati 20 in Se nekaj od-lastni^i kmetijo, katere stotkov več, kot je cena pri lavci) O/-T '^bčssno najeti de- proizvajalcu. »Ministrova« sežno Dot resnično ob- " ' ' ” p^Tonia posprav-bjo "’"™ke.Žitaproda-^urska Mlinopeku tevam; oljno repico '' Slovensko Bi- nar Ormožu, iz jtt posBrav'■ oziroma z domačim bučnim oljem. Kupci pa so »ponoreli« za domačim jabolčnim kisom, ki so ga Rengeovi oziroma Ministrovi lani naredili 1.000 litrov, v letošnjem letu pa ga nameravajo desetkrat toliko. Jeseni bo obrodil tudi nasad hrušk viljamovk, ki jih bodo predelali v kakovostno žganje, ki ga poznajo ljubitelji žganih pijač kot ■ Do zdravega sadja opisal sem nekaj najpomembnejših starih in nekaj novih odpornih sort jabolk. Vas, dragi bralci, pa bi prosil, da opišete sorto, ki še ni bila omenjena in jo morda imate doma, imate tudi možnost, da jabolko, " imrina n? rtnvnAfp crbT-bj^m A fdknT-nrio s; J katerega imena ne poznate, prinesete v soboto, 6. februarja, v Diano, kjer bo od 10. do 17. ure razstava starih sort jabolk, navzoča, pa bosta j tudi dipl, inž, agr. Lombergar in dipl. inž. agr Benedičič, ki bosta z veseljem povedala vse o sorti, ki jo bosta prinesli v Diano. 'Vse takšne sorte bodo opisane v naslednji številki Vestnika, ker opažam, da je zanimanje zanje veliko, kar je po moje prav. 2a opis sorte BISMARK me je po telefonu zaprosil neki gospod, bilo bi prav, da si sedaj ogleda razstavo. Na razstavi lahko sodelujete z različnimi izdelki ! iz sadja - jabolčni kis, žganje, med, ribezovo vino, kompoti, razna peciva in sadja. Če vsega lega doma nimate, si to lahko ogledate na razstavi in lahko kupite. Naša razstava ima namen, da se spomnimo starih sort in tistih, ki so obstojne do februarja. To bo razstava vseh [ sadjarjev ne glede na to, kolikšen je njihov nasad. SORTE HRUŠK Hruške cepimo na divjo hruško, kutino ali na posedovalko - hruško. Ker se vse sorte ne primejo dobro na kutino (niso skladne, slabo zaraščajo), moramo najprej cepiti s posredovalko, to so sorte hrušk, ki se zelo dobro zraščajo s podlago (pastorjevka, kardijevka, passa erasana) JUNIJSKA LEPOTICA je stara italijanska sorta, ki raste zelo bujno, cepljena mora biti na posredovalko, vej ne pri k raj š uje mo. Je občutljiva na spomladansko pozebo, zarodi zgodaj in bogato rodi. Zori konec junija, vendar se plodovi ne ohranijo dolgo. Plod je droben, z dolgim ukrivljenim pecljem, kožica gladka, rumena na sončni strani močno rdeča. Meso je belo, sočno, sladko. Je primernejša za tople kraje. Se nadaljuje VLADO SMODIŠ, inž, agr. V* Zakaj ne grešimo firma sicer tudi pobira maržo, Z jabolkom? Po pridelavi in porabi zavzemajo jabolka prvo mesto v svetu, tako v svežem kot predelanem stanju.' To je predvsem posledica njihove sposobnosti aklimatizacije, saj dobro uspevajo skoraj povsod po svetu. Domovina jablan je Azija, v Evropo so prišla prek Irana, Kavkaza, Grčije... V Ameriko in Avstralijo so jo prenesli izseljenci in raziskovalci iz Evrope. Ko pogledamo fizikalni in kemični sestav jabolk, vidimo, da se med seboj razlikujejo glede na sorte, ekološke razmere rasti, uporabljeno agrotehniko, rodnost. Čas in stopnjo dozorelosti, vsekakor pa imajo vse sorte skupne značilnosti. Jabolko naj bi bilo na vsak način v naši prehrani. Odrasel človek bi moral letno pojesti najmanj 50 kg svežih jabolk in okrog 50 kg v drugi obliki ali drugega sadja. Plodovi vsebujejo od 78 do 90% vode, v kateri so raztopljene hranilne ali organoleptične snovi. To so sladkor, organske kisline, tanini, barvila, aromatične snovi, vitamini, rudninske snovi in encimi. Jabolk ne smemo uživati prehladnih (mrzlih), segreta motajo biti na sobno temperaturo, saj premrzlo jabolko škodljivo deluje na jetra in želodec. Suhih snovi v jabolku je malo, pretežni del je sladkor. Največ sladkorja je ob polni zrelosti. Sladkor (monosaharidi) je v obliki fruktoze in glukoze ter v obliki saharoze (disaharidi). Polisaharidi v obliki škroba so v glavnem v zrelih plodovih pred obiranje, a se ta hitro razgradi, škrob (pri zimskih jabolkih) se najde med skladiščenjem le v sledovih. Sladkor pa daje jabolku tudi pozneje okus in kalorično vrednost. Organske kisline so prav tako pomembne sestavine plodov. Kisline v kombinaciji s sladkorjem dajejo prijeten in osvežujoč okus. Najvažnejša je jabolčna kislina, jabolko pa vsebuje še limonsko in druge manj pomembne kisline. ■Vse te kisline dajejo skupaj z vitamini v ustih svežino, zavirajo zobno gnilobo, delujejo antiseptično. Pri skladiščenju se kislina izgublja (posebno močno v slabih kleteh), zato postaja jabolko čedalje slajše. Kisline so v glavnem vezane na rudninske snovi, le delno so proste, pH-vrednost jabolk se giblje od 3 do 4. Jabolka vsebujejo tudi tanin, vendar v majhnih količinah, vpliva pa na okus (trpek), odpornost in obarvanost plodov. Skupaj s kislinami in sladkorji pa daje dokončen okus in aromo. Barvilo se pojavlja v plodovih v naslednjih oblikah: klorofil, jabolka so Še zelena (zelena barva), karotin, oranžno barvilo (vitamin A), pojavi se med zorenjem, klorofil se razgrajuje. Rdečo barvo tvorijo ontociani, največ jih je v polni zrelosti rdečih sort, ki se pri višji temperaturi hitro razgradijo. Jabolko vsebuje bolj malo vitaminov, predvsem vitamin A (barvilo karotin) in vitamin C. Pektini dajejo jabolku trdnost in zrnavost (elastičnost), najdemo jih do 1%. Pektini 60 predvsem pomembni pri predelavi jabolka - sposobnost želiranja. Rudninskih snovi je do 0,7%. Pomembni so tudi encimi pri metabolizmu in predelavi. Aromatične snovi (značilnost sorte) dajejo skupaj s sladkorjem, kislinami in tanini dokončno aromo (okus) jabolku, ki pa se s staranjem sadeža izgubljajo. Aromatične snovi se dobro ohranijo pri nizkih temperaturah v hladilnici, ker je izhlapevanje le-teh majhno in ne pride tako hitro do prezrelosti ploda. Bolj kot po videzu spoznamo starost jabolka po aromi, saj se kakovost okusa močno slabša. Jabolk pa ne smemo skladiščiti v kleteh, kjer imamo shranjene hlapljive (dišeče ali vonjave) snovi. Hitro se navzamejo neprijetnega vonja in okus jabolka je neprijeten. Kalorije; Energetska vrednost je nizka, saj vsebuje le malo kalorij (pribl. 50 kal. na 100 g). Vseeno pa je pozimi jabolko skoraj nenadomestljivo predvsem kot naravna hrana, krepi organizem, gasi žejo, sladkor daje energijo, celuloza pospešuje prebavo, pektin preprečuje arteriosklerozo in infarkt, tanini preprečujejo driske, rudninske snovi (K, Na) sodelujejo skupaj z organskimi kislinami pri metabolizmu in regulirajo pH krvi. Kisla jabolka priporočajo ljudem s sladkorno boleznijo. Kalij (K) in natrij (Na) pa ugodno vplivata na normalno delovanje živčnega sistema in znižujeta krvni tlak. Jabolka tudi odstranjujejo toksične (strupene) snovi iz telesa. Največ jabolk se porabi svežih, predvsem veliko bi jih morali uživati pozimi. Poznamo pa tudi veliko načinov predelave jabolk. Najbolj koristno bi bilo, če bi sadje uživali samo sveže, po možnosti čim prej po obiranju, v užitni zrelosti, To pa je nemogoče, posebno pri domačih sadnih vrstah, obdobje zorenja (vsega sadja) pri nas je od maja (jagode) do oktobra. Za zimsko obdobje lahko uskladiščimo le jabolka v navadnih kleteh, vendar v ustreznih skladiščih al; hladilnicah. Ko sadje predelamo (razrežemo, zdrobimo, stiskamo, segrevamo, zamrzujemo), se naravne sestavine količinsko in kakovostno spremenijo na škodo prehrambene vrednosti sadja, V izdelkih se spremenita okus in vonj, zmanjša pa se tudi fiziološka prehrambena vrednost. Pri industrijski predelavi sadja je izguba vseh vrednostnih snovi večja kot pri domači predelavi. Značilen domač okus, recept prilagojen posameznemu okusu, kakovosti ki jo omogoča bolj natančno delo pri majhni količini, pa še doma je pripravljeno! letni Mitja, ki je Še osnovnošolec, potem 74-letni oče Ernest in 70-letna mati Veronika. Oba sta Se zdrava in pri močeh, zato Še vedno pridno delata in mlada (hčer in zeta) še spodbujata. Je pa tudi res, da je na kmetiji vsa mogoča mehanizacija za sodobno tehnologijo pridelave in predelave, a brez Človeških rok ne gre, je pa veliko laže kot nekoč. Vse to prinaša tudi nekaj več denarja, kot če bi klasično kmetovali in čakali na kupce posrednike ter se morali zadovoljiti s ceno, ki bi jo oni ponudili. Zdaj, ko prodajajo neposredno oziroma viljamovko. Čeprav je bilo lansko leto zelo sušno, so Rengeovi pridelali veliko sladkorne pese in radiča. Njive so namreč namakali. Vodo so črpali iz Krke ter Peskovskega in Markovskega potoka. Medtem so kupili še namakalne naprave za tako imenovano kapljično namakanje sadovnjakov. Ministrovi so zelo složna družina. Poleg Zorice, ki je dajala piscu teh vrstic vtis, da je »glava družine«, so pri hiši Se njen 44-ietni mož Mirko, 23-letni sin Dejan, ki sicer študira ampak ta je le simbolična - 1 odstotek. Dosedanje izkušnje neposredne prodaje so dobre. saj z lahkoto prodajo vse svoje pridelke oziroma prirejo iz hlevov. Svoje delo hočejo kar najbolje ovrednotili, zato ne prodajajo mleka, ampak ga predelajo v sir, kar je za naše prekmurske kmetije novost. Povpraševanje po njihovem siru je izredno veliko, kajti narejen je po domačem receptu, surovina pa ni le kravje, ampak tudi kozje mleko. Enako je posredno prek družinske firme, ki si zaračunava simbolično provizijo (le-ta pa tako in tako ostaja pri hiši), so s ponudbo svojih živil cenejši od drugih. Tako lahko porabniki kupijo njihova živila ceneje. To pa je pomembno zlasti za delavstvo, ki je v stiski z denarjem. Pomembno je tudi, da si prizadevajo pridelati hrano, na naravi prijazen način, na primer jabolka. Zorica Rengeo pa najde tudi Čas za preskušanje svojih in tujih receptov. Omenil (in tudi pokusil) sem že njen sir. Zanj je na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejela zlato diplomo, ponosna pa je tudi na bronasto odličje za domači mešani kruh. Rengeovim oziroma Ministrovim bo morda kdo zavidal uspehe. Sam pa tega ne bi storil, kajti vem, da je (bilo) treba zanje trdo delati, pozneje pa se mora človek nenehno potrjevati in iskati novosti, sicer ga konurenca »povozi«. Š. SOBOČAN m sertie predelajo s svojo etiketo ""uiKEi •kupcem... ^®^teda n k l^akovostnega _________1- v 1^ ter Ptedaiajc. Holka^ - in jih proda- "■* oziroma tedaj. "i;ti preko v kie ki ?*oje firm 1® glavi ’iava(] na biotehniški fakulteti, 14- pa prede- ga prodajajo zelo složna sem občutek, da inT Zorica, ki ni ■■tiuiiua. tektorica,"_ - -»tedna dpi?, katerega Ptečelav??^ j® proizvod-Nam/' in sto- ''s bi lahlcrJ"" ■ je, spoli. , —. ampak di-^^litoDviia jg podjetje Gorička I ' Vov "jakov’ iz hle- ' brei »nabijejo. visoke r Zorica Kengeo, po domače Ministrova, sicer ni ministrova hči, je pa prejela od pravega ministra, in sicer ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca, zlato diplomo za svoj razstavljeni (In pokusani) izdelek - potrdi sir iz kravjega in deloma tudi kozjega mleka. “fO je rtfctEC- CENE T~—niEAŠiceV NbvA Vlada d%lw&l3A, DA S- VbCFofe? iCHei-i5£W- "i \ . Sadje lahko uporabljamo (predvsem slabše kakovostno) za žganje Žganje sicer ne moremo šteti k živilom, je celo škodljivo iz zdravstvenega m socialnega vidika, čemur botrujejo prevelike količine žganja Zagotavljam pa, da je požirek dobrega žganja ob primernih trenutkih koristen in ne škodljiv. Žganje je tudi manj škodljivo kot nekatere druge Žgane pijače. Poznamo pa tudi sadno vino iz jabolk, pa tudi jabolčne sokove rer druae dobrine, kot so suho sadje, marmelade, kompoti itd. " ;a VLADO SMODIŠ, inž. agr. I stran 10 ve vestnik, 4. februarja ■ odsevi mladosti če bi bil jaz ravnatelj? Bil bi v sobi. Imel bi telefon. Nosi! bi pomembne podatke. Bil bi Sef. (David Antolin) Pazil bi, da veliki učenci ne bi nadlegovali mlajših. Vsi bi morali postati prijatelji. (Darko Rajtman) Ali veste? Beli očnjak Osnovna Sola G. Radgona je organizirala ogled filma Bit ( Spremenil bi, da bi prihajali učenci v Šolo ob 10.00. Imel bi lep park. Kosili bi travo, urejali rože, grme.. - (Dejvid KSela) Učil bi 3. razred. Imeli bi 2 uri športne vzgoje in 1 uro matematike. Če bi bil sneg, jim ne bi dal domače naloge. (Marko Bohanec) (Nagrajuje knjigarna in papirnica Dobra knjiga M, Sobota) Vsi, ki ste odgovorili, da se zvezda severnica nahaja v ozvezdju malega voza (malega medveda), takšnih (pravilnih) odgovorov je bilo okrog 30, ste bili tudi kandidati za našo nagrado (knjige, videokasete idr,). Največ sreče pri žrebanju pa je imel Janez Svetec iz Celja (OpekarniSka 12 a). Čestitamo! očnjak. , . Zgodba je potekala na Aljaski in prikazuje boj za obstaHf । lačnih in agresivnih volkov ter življenje človeka v težkih razi* čer rah. Prikazuje mučenje in izkoriščanje psa ter na koncu veli® spt ljubezen in zvestobo med dečkom Jackom in psom. * Film smo si ogledali zato, da bi spoznali pristen odnos i^ ™ človekom in živaljo, hkrati pa boj za preživetje v odtujeni divji* res MATEJA HLADEN, ® Naredili bi omare za gasilsko opremo. Prenovil bi pisarno in zbornico. Malica bi bila cenejša. (Aleš Kolmanič) Vsak mesec bi imeli 2 Športna dneva. (Dejan Božič) KUPON St. 23 Alt veste, koga imamo v mislih z naslednjim odlomkom iz njegovega življenjepisa: Uvod k njegovemu epu je bolj znan kakor ep sam; svoji nesojeni izvoljenki je namenil, makrocveteče rož’ce poezije‘, o svoji umetniški dejavnosti pa trdil, da , Slep je, kdor se s petjem ukvarja*? Odgovore (s kuponi) pošljite najkasneje do 10. februarja. OŠ G. Radgj’ ( ten če bi bil jaz ravnatelj, bi imeli samo dve uri pouka. Kdor bi se rad tepel, ne bi smel k rekreativnemu odmoru. Razredi bi bili urejeni, če bi prišel kdo na obisk, bi ravnatelja pohvalili. (Darko Senčar) Zgradil bi Se eno telovadnico in kupil mize za namizni tenis. (Daniel Vidmar) Bila bi stroga. Pouka bi imeli tri ure. (Katja Mavri n) Učenci 3, a razreda OŠ Križevci Zima Zima je Čas otroškega veselja. Ko snežinke pobelijo poljane, takrat naše veselje doseže vrhunec. Poiščemo sanke, smuče in hitro na najbližji hrib. Tam se začne pravi živ žav. Smučamo, kepamo se, delamo sneženega moža. Ne hladen veter ne mraz nam ne morejo prikrajšati našega veselja, JULUA ŽELEZEN, La OŠ Cankova Kulturni dan že drugo leto praznujemo kulturni dan v samostojni Sloveniji, Zavedni Slovenci smo na to ponosni. Ob tem dnevu se spomnimo tudi smrti najvei^ega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Za slovenski jezik in kulturo se je boril do svoje smrti, Ker je živel v nemirnih časih, ni bil svoboden pri svojem delovanju. Bil je Slovenec, ki ga je usoda opeharila v ljubezni in bogastvu. A naklonila mu je dar pesnikovanja... Žalost in bolečina se zrcalita v njegovih pesmih, ki so polne bolečine in usodne vdanosti v težko življenje. Če bi se Prešeren prebil skozi sivino, v kateri se je znašel, bi prišel v boljše čase, v katerih bi sijalo sonce. Kljub temu da ga ni več med nami, se ga spominjamo po tistem, kar je storil za prihodnost Slovenije. In storil je veliko. Boril se je za kulturo in narodno zavest Slovencev, ki so bili pod tujim jarmom. Vse to moramo imeti toliko bolj pred očmi mi danes, ko se sami borimo za kulturo. Nihče nas ne ovira pri tem, pa vendar... Kaj je sploh kultura? Je širok pojem, ki je povezan s človekom in njegovim vsakdanom ... je lepo vedenje, lepo obnašanje, obiskovanje gledaliških iger in predstav, branje knjig... Ker imamo Slovenci upanje v napredek in boljšo prihodnost, se moramo najprej spremeniti sami, spremeniti svoj odnos do kul- ture, do ljudi, do živali, do narave,.. Le ta pot nas bo vodila k napredku! DANICA VEGI, 8 b OŠ Turnišče Dr^ dopii»^! Bo dc^em čaau se vsm sp^ og^hi^iB. čeprav bc»n s tem odvzel prodora zjt vai^ pr^ievlEe. To je tudi (»novai raidog, da tiho, das^»mi! tri vm rad večkrat kaj pov<^. me je Se posclž^' »podbudU k pisanju MMej Tadnsft, ?. mceda Dvojezrihie OŠ 1 Lšmdava, ki mi je |>adtd ueie vrne pwt^ ker da sem sm v nekaterih deriSbf pre^ m pq|B3v3 njegov z imslo- vom Novo leto v oovi luSi. prizomi, da ima Matej svoj prav, Btt H vedel, se je zgotSIo^ trii ^sv |$q«ovo v protesžu. je oameč ta čaramo ~ o le^z. Ge »e prav ga es dva ko sera moEtd 3» za Odseve i. aadi^ bi Bwra! zara^ jraaaardosti * 1«^, midar se bb jp to zddo no- la dni n^ado^ v škoda, zuo sem gg« priredil za objavo po novem leta. V tem Brbneiii šobile ^(amembe seveda nujne. Tako se veliko-ms zfCdi mdi z BOTiaarskiiai ali dragjmi dopsaiikimi prispevki. SG tc^ prispevki. Imel srn torej te dober namen Jn morda mi bo pio tiam pc^smlu mErio oc^iustil. To pričakujem traS anoijev, ko se odločim, da iz njihovih le dde, kž se rai zdijo posebej aktualnipa če ktmm malo penico. Ge OBf fei Baratteč vse km* nam poSjete, '' Ge Auf bi nsmncč vse kar nam poSjete, mtem bi btk) treba izdajati vsak teden posebno prilogo. Kdor t^ ac v«r|aBafi,»ajj^dep<^tetl«, znec^avlje- miirf te debdhi. Fa zsto, kw vi se bi dobro »a vse eao^avoo ai dovolj prostora. ■ ■ ■ * * ' ■ ‘ pošljete kc^je krat pa »to, da leU^BiUco sUneein, ds m prispevek po^i »s več To'pa m zato vas prosint, da nc Sicer sem -l dopisovanjem zelo zadovedjen. . Mmb Z8 ESSRBBcvtmle ib sodelovanje pa 1^ poztov ■ ' JOŽE GRAJ I Moja babica . Moja babica živi na TRATAH, to je približno 2 kilometra od mojega doma. Vsak dan, ko grem iz Sole, najpr^' krenem k njej. Babica mi vedno skuha kosilo, ki je zelo okusno, razen takrat, ko je na jedilniku zelenjava. Te mo ■ nai net stil 1 doi hče 1 svo Kirn Je majhen kot noga, okrogel kot toga, ve, kaj se to pravi, če skačeš po travi. Ko mleko popije, si gobček umije; rad cvili in skače, se vesi na hlače. Je silna neroda in prava nezgoda; večkrat hrano razlije in je tudi pomije, To je moj kuta Kirn, rada igram se z njim, zdaj mu je lepo, da nikoli tako. Ko zdoma vsi gremo, ga v sobo zapremo, a ko velik bo postal, bo hišo varoval. JULIJANA MAKOVEC, 5. r. O& Razkriije Ko bom velika »Kaj bom, ko bom velika?« To je težko vprašanje. Mojih želja je veliko. Vedno, ko se nečesa spomnim ali vidim kaj zanimivega, si mislim: »Kaj, Če bi bila prav to!« Ko gledam učitelje, si mislim, da bi ta poklic veselil tudi mene. Zakaj? Ker so vedno med učenci, jih učijo in se z njimi pogovarjajo. Rada imam otroke, Se predvsem majhne. Pa tudi prijazna znam biti z njimi. Včasih pa si mislim, da bi bila zlatarka. Všeč so mi izdelki iz zlata. Tako bi si lahko tudi sama po svojem okusu naredila prstan, verižico in druge stvari. Mojih želja je vsako leto več. Bolj ko odraščam, vedno večjih imam. Do dneva, ko se bo treba zares odločiti, pa imam še veliko časa. Mogoče pa bom... PETRA KOVAČ, 3, b OŠ Apače nzirin p.p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 (061) 271-135 (068) 46-568 TAR-GARD JE USTNIK ZA TRAJNO UPORABO. ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditil Če pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD. TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretne^ dima do 97% škodljivih snovi. Deluje po Ezikatnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še prozornega, pri katere.Tl boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠl OD VŽIGALNIKA! 699 SIT -t PTT stroški NAROČILNICA ■ Ime in priimek: Ulica in št. Poštna št. in kraj kmrKM&IffiNG lemGiHGEn hw«TflRtjA(B It I l(ti)wC«((j4WNaL_l Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p.p. 61000 Ljubljana namreč ne maram in je skoraj moj najhujši sovražnik, ki j« prekašajo samo domače naloge. Mojo Babico imam zelo . gta tie. rad'in je ne bi zamenjal za noben ZAKLAD, Če bi se So tako lepo lesketal. Najlepše je takrat, ko zlezem v posteljo Jj^ in mi babica pripoveduje zgodbice iz njenega otroštva. Med tem zatisnem oči in odpotujem v prečudovito deželo sanj' ‘ VASJA GOLAR, 3, b OŠ Gornja Radgona IIII I ------------------------------------------------------- ner Mo/a bolna senca Po kosilu sem šla na sprehod v gozd. Za sabo sem zaglri^^poi veliko senco. Vprašala sem jo: »Kam pa ti greš?« Nič mi raz odgovorila, . njij Sla sem naprej in kmalu sem opazila, da sence ni več. s p sem jo, a je nisem našla. Sonce je začelo zahajati in odhitela mo proti domu. .vat Ob robu gozda pa sem jo zopet zagledala-senco. Ležala je 1^ grmom. Bila je vsa mokra in od mraza se je kar tresla. Stekla po toplomer in ji izmerila vročino. Imela je devetintrideset^, pinj. Pokrila sem jo s travo. Čez nekaj dni sem jo Sla obiskat. P|rl je zdrava. , Spoprijateljili sva se in postali dobri prijateljici. Vsak dan I nato skupaj sprehajali po gozdu in poslušali ptičje petje. ■ MARTINA MALNAR, iack podružnica Gedei«’ setj ČANG-ŠLANG shujševalni čaj GINGER Čaj za moško vitalnost rejs d.0.0. TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik n '4'G H •• I Eaji •VrSi Sod fon , J Iprij lUb pa I fetr Jere tih Kok ta teč< KING-KONG KING-KONG, LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevamosU'|j prave prodaje kondomov, Caprav so ti Se vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ? Zato k^l prisilijo k obotavljanju. Te skrbi izginejo, fe kupite KING-KONG. ker: zadrega izgine (ne kot pri klasifnem kupovanju * zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakupu KING' ju v kioskih ali trš^ i-KONGA lahk'’ ' prihranite. Ne verjamete? Poskusite' KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini meda; popularni medenjaki!!! - Komplet vam pošljemo po pošti na naslov. Ce pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo rešitev: napišite in priimek, namesto naslova pa post resiante. poštno številko in mesto. S tem bo vse rešeno, vaš KING-KON^, Čakal sedem dni na pošti. Plačate po povzetju. Embalaža je navtralna. , pj-f F S 4) ČANG-ŠLANG JE ČAJ 2A ZMANJŠANJE TELESNE TEŽE, Med najpomembnejšimi boleznimi 'd so povezane s preveliko telesno težo- Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspeSnejSi, Naredite popijte skodelico ČANG-SLANGA! Mnogi pripravki za hujSanje (vitaminski napitki, tablete.,.) in razne/Jf! -pomagali pri zmanjšanju telesne teže, idealne teže pa niso ohranili, ČANG-ŠLANG je drugačen, ttipi'-!^?^ _ naravnih sestavin po starodavni kiiaiski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala. zmanjSuje Nekdanji kitajski velikaSi so pili ČANG-ŠLANG, da so ohranili zdravo, prožno telo, mladost in f( učinkuje, se je ČANG-ŠLANG na kitajskem ohranil do danes - celih 1700 leti V eni škatli ČANG-ŠLANG 1= 1 čaja - dovolj, da vam uspel Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in vaše težave zaradi telesne raztopile. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. 5,^ [rff ■ GINGER, ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO MOSKII Čaj o* sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so obranih poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. SIT rU 9. Z r; pV^IIJI ICl. rilJC cajd Ud rhltajbhCtH Uincu - Moaiu IW1,UJU'.II A.OPiaj- — J , Rj Navodilo: vrečko s čajem prelijte spol litra vrele vode in pustite da se ohladi. Vrečko odcedile in zavrzite-sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2.5 dH- F pripravljene količine), . j/v i' Čaj deluje postopno, zato ne boste občutili učinka Že po prvi skodelici, Po nekaj dneh pa boste opazili, da 1 napetost popustila, da trdno spite in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno 0] bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, p uživanje čaja na dva- do trikrat na teden. 699 SIT -r DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta-modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. ima malo Cindy Cravvford. NINA RICCI Iman, YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosellini. Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržiSCe dekle, ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na TV in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd,). Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost • psihološka pripravljenost za breme statusa znane osebnosti * pripravljenost za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s Cim veC podatki na naslov: Džirlo, d. o. o,, p.p. 45,61000 Ljfibljiuia Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirib, bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo Članice skupine DEKLETA DŽIRLO. Opravljala bodo i manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji, NemCiji, Španiji in v drugih evropskih državah. I i IZBOR VSEH DEKLET OPRAV! LASTNIK PODJETJA G. I. DŽIRLO OSEBNO. C «Bb( FD' L >^> i Pl FJi ! i vestnik, 4. februarja 1993 stran 11 kulturna obzorja Ocene Drugi film iz programa FILM ART FEST: Življenje je sladko - angleški film 1990, predstava je bila 29. januarja 1993 v kinu Park v Murski Soboti I Film je po zasnovi realisti- f ^n. vendar je ta realizem na- ( sprotje naturalizmu ivlBdiju, strogi kanoni criLira bik V filmu v smislu. boleha za bulimanijo, kronično nejeSčnostjo. Ta njena »muha« jo pripelje do slabosti ob vsa- najbrž še samemu ni bilo jasno, žrtvovala in pomagala vsako- organsko in ; v\. ^^^53 ta resničnost je .1 hlrnu potencirana, S Celotna kršnem grižljaju hrane. Le . temelji na "tov, k, 50 vsebinska zasnova nerešljivosti pr oble- žena se trudi, da bi bile stvari kolikor toliko v redu. V času ko njen mož ravnokar kupuje nesrečno prikolico. pride navori '«mvni del življenja neuspehu kot i stilu. življenjskem V ospredju je družina iz lon-SrW P''®^rnestja, ki ima a^tki dvo čiej ni«ta ;____________ dvojčici. Družina ima svojo hišo in ; ™a ElavariJ A 'P '* družinske ga po- 1? d ^"^reiva, ki je čuden in iJJi^lP.^^-daniniščepri- I upravi! da bi niaknil. V se mu lahko iz- svoji lahkovernosti I,«.;*. ^-Dl od nicfca Za nrp- l^i^en dci '^■s tem 'vlako - njega Za pre- P*-isKrtii la dodatno :naT na na- slojem dvorišču. . HčerVi u ,'‘?'?Jem dvorišču, povsem mS' 'razvajen i,? ■vati p tesnila. Druga, Nicole, pa i. Ena od Sl služi denar k njim prijatelj in prosi za pomoč v lokalu, ki ga namerava odpreti čez nekaj dni. Andrew se medtem vrne in skupaj si ga gredo ogledat. Prijatelj Aubrey bi po svojem zunanjem videzu morda spominjal na kuharja, nikakor pa se to ne bi dalo reči o njegovem vedenju. Je brez smisla za humor, nekomukati-ven, neroden, kar se spozna že po lokalu, Wendy se kljub temu odloči, da mu bo prvi dan pomagala. Njena dobra volja pa se spremeni v popoln polom. Ne samo da v restavracijo ni nobenega gosta, Aubrey se od žalosti opije in na koncu kot mrtev obleži sredi podrtih miz (v jezi in razočaranju jih je podrl sam). S tem pa težav za Wendy še ni konec. Ko se namreč vrne domov, najde pred vrati ležečega moža. S prijateljem se je tega večera tako opil, da je kar Drugi dan Andrew sicer odide v službo, a zgodi se mu nesreča. Kot poklicni kuhar ima v rokah poln krožnik, ob tem pa nerodno stopi na žlico in si zlomi nogo. Vendar pa to ni razlog za nova razburjenja, ampak za spravljiv in pomirljiv konec. Družina se ob očetovi nesreči spravi (pred tem smo namreč priče sporu med Nicole in materjo, ki hčerki očita, da je zapravila svoje življenje). V filmu je sicer veliko komičnih prizorov ali, kot pravi režiser. »odštekanih elemen- tov«. Tipi, kakršna sta Andrew in Aubrey, ki bi radi živeli brez dela, zbujajo nelagodje in na določenih mestih celo odpor (prizor ko se Aubrev pijan in le napol oblečen zvrne med podrte mize). Obe hčerki. Še posebej Nicole z izrazi kot so: »Zapri gofljo«. »Utihnil«, ki t obležal pred hišnimi vrati; kako je do tja sploh prišel, pa merijo na starše in sestro, kažeta, da sta samovoljni razvajenki, ki jima starši pri njunih letih sploh niso več kos. Že vnaprej je jasno, da ljudje s takimi navadami in delovno vnemo ne morejo uspeti. Ves neuspeh pa mora konec koncev zgoreti na ženski, na potrpežljivi Wendy, ki bi se rada mur, samo da bi bili zadovoljni. Na srečo ji (tako kot njenemu možu) ne manjka optimizma, vsak še tako nemogoč položaj skuša reševati trezno, Če ne gre drugače z ironijo. Vendarle pa to ni film, ob katerem bi bil možen sproščen smeh. Trezno in s premislekom so prikazani problemi deklet, ki bi bile rade privlačne, a jih to pripelje v nemogoča in celo konfliktna psihična stanja. Fabula je sicer precej statična, nizajo se posamezni prizori, ki tvorijo sklenjeno pri poved o življenju povprečne družine, a nikoli ne pripeljejo do dramatičnih zapletov ali preobratov. To preprečujejo že značaji oseb. Pa tudi konec je dvoumen. Ni jasno, ali se bo Nicole resnično poboljšala ali pa bo Se naprej živela na tuj račun. Vse kaže, da bo življenje te družine tudi po očetovi nesreči enako kot doslej, saj nobena od oseb ne pokaže dovolj odločne volje, storiti kaj sebi in drugim v korist. Življenje, kakršno koli že je. pa je vendarle - sladko. Film v celoti odlikujeta mojstrska režija in umetniško prepričevalna igra vseh akterjev, JULIJANA VOROŠ Nissan Sunny še vedno čaka na vas Dobra dva meseca ste ga lahko gledali le na slikah, prejšnji teden pa smo vam ga tudi pokazali " ' ' v živo. Ob pomoči Avtoiiiše Murska Sobota, Nissan Adrie , Zavarovalnice Triglav in banke UBK smo se z nissanom sunnv odpravili v Mursko Soboto, Gornjo Radgono, Lendavo in Ljutomer. Japonski lepotec je vzbudil veliko pozornost, srečnež, ki ga bo dobil, pa bo moral počakati do marca. Nissan sunny je zaenkrat še v naši garaži, prihodnji mesec pa morda že v vasi (če sle seveda naročeni na Vestnik). DF foto: AP 2*^1 z. Eniške kokosi in prihodnost slovenskega filma upravičeno eledai J™ 5em sicer resda so v do- vršinein kmetijske jP £iv:ali, toda n« r.ri. ■ , ' po- if. ta—^oda po odzivih film. celoti zelo čuden ^dej i Prvi P"zor, ki poli^^^l^ega.kijahana ga zašli ga ZaeliJ ■ v £rdKU se Po- Sfe Cpir . ru- /Tiku k p/ ‘ v Ka- neJikopter še i^drun " -^-tULl A J -r*'-* ov -k-Luiu? t.ViPov;,‘-;iii?‘i\"!"nt sede- y tiioSbi tefie za U'’ moškega, ki ^^PPJem, kaže od bliže. Moški nekaj kriči konju. Toda, kaj mu kriči! Samo v slovenskem filmu, kjer so tudi dialogi med ljudmi skrajno topoumni in posiljeni, mu lahko kriči kaj tako butastega. Češ konj, mrcina, kam tečeš, vrni se! Kam tečeš, konj, povej, vrni se! Pomislite samo, koliko konjev je doslej že zakričalo nazaj čez »viher«, da tečejo v Stožice, in koliko se jih je obrnilo ter priteklo nazaj. Naslednji prizor: Ženska na-tresa pičo kokošim. Kaj na-tresa, z besom jo zaganja mednje in jih na vse pretege in brez filmsko razvidnega razloga preklinja! V zraku se torej neki debeluh priduša nad nekom tako, da omenja moško kokoš, kar se je tvorcem filma menda zdelo zelo zabavno - drugače pa je kajpada to očitna aluzija na manjšo izrazno sposobnost v slovenščini, ki jo lahko opazimo predvsem pri pripadnikih madžarske narodnosti na zemlji pa se neka ženska usaja nad pernatimi človekovimi domačimi živalmi. Dalje filma nisem več gledal. Ob slovenskem kulturnem prazniku pa moram pripomniti. da kljub temu nisem ostal brez upanja za slovenski film. Zato, ker se 1,: vsak ponesrečen slovenski film, taka pa je večina, ključno sesuje ob dialo- gih, 2.: iz česar sledi, da mora slovenski film imeti lokalizirano tematiko s pripadajočo govorico, ki mora biti zelo prefinjeno modificirana, da je razumljiva tudi tistim, ki ne komunicirajo v dialektu, ki je osnova verbalne filmske govorice, 3.: umestnost filmskih dialogov se mora zato preverjati v dialogih z živalmi: če so ti dialogi poslušljivi, je izbrana besedna govorica primerna, 4,; na živinorejsko-kmetijskih območjih je zadevne dialoge najlaže zbrati in preveriti, 5.: Prekmurje in Prlekija sta na kmetijsko-živinorejskih ob- močjih, in 6.: Čas’je za obtnur-sko kinematografijo! ŠTEFAN SMEJ II r il d »■I prof. E; TITAN: SOZVOČJE-1980 .i ■ 3^ 4 - II SOZVOČJE-1980 pri’‘®ditve ‘1 MMllVUirTV prazniku ‘P *9. uri, 5. feb. ob 17. uri in ‘ hollywoodska komedija * i 'P 59. uri ter 13. feb. ob 17. uri is ub IS ‘^^^edija: BABICA GRE NA JUG; , Andersen-F. Lainšček: SNEŽNA ■ H^^r***: 5.9. uri predstava SNG Drame iz iftu • ob n Zaigraj še enkrat, sam; 17. ------------------- f r*? '■ uri H. C, Andersen-F. LainšCek: SNEŽNA uri predstava SNG Drame iz ■ , ' iJC' LZ-l v rN JV/V J A - Jtu 'J? PODELITEV NAGRAD ZA DOSEŽKE 'SREČANJE s PREKMURSKIMI DOK-^ETjRn,' Pb 19’ Gal iT>iv P'‘'^dstava porabskih Slovencev: SPROTO- •Koncert učencev GLASBENE ŠOLE za otroke J z, . .. ob s , . ! Pr.t. .^OLONiip °rvoritev razstave MEDNARODNE L1- LEND«a‘ i . razstava del ZNANOSTI. '^obra kn’’ 8. in 17. uro dan odprtih vrat. PJiga- v februarju je nakup knjig s popusti. a- Dl f "t , -- mg: »■fi Nissan Sunny je pred pošto v Murski Soboti široko razprl svoja krila, počakal na potnike, da so se usedli na udobne sedeže in pripeli pasove, in se pripravil za »polet« v Gornjo Radgono. 1 i i 1 Oli- ■ Dopolnilo k članku Kar ostane, je kultura. Vestnik, 28. januarja 1993: Predlog za financiranje kulturnih akcij menda sploh Še nt bil pri soboških izvršnikih, ki potemtakem niso mogli izločiti financiranja DAG-a, Zdaj ga bodo nemara Se težje. Za vse se jim opravičujemo. Reti, za kulturo. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA; V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. "LENDAVA; V lendavskem gradu je na ogled stalna likovna razstava del udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled so tudi freske akademskega slikarja Zoltana Gaborja. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled spominska soba slikarju in kiparja Gy-orgga Zale. MURSKA SOBOTA: 12 februarja bodo v galeriji odprli 20. razstavo mednarodne likovne kolonije Leipdava, ki bo odprta do 9. marca. RADENCI: V galeriji Medi-koss razstavlja akademski slikar Štefan Galič. MURSKA SOBOTA: 25, februarja bodo v Železnem na Gradiščanskem v pokrajinski galeriji odprli likovno raz.stavo Pannonia 92. stopili učitelji glasbene Sole iz G. Radgone, kot gosi pa skupina Radkersburger Mu si k anten iz Avstrije. Koncert bo ob 20. uri. GORNJA RADGONA: V ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri bo v kulturnein domu osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer bodo podelili nagrade za delo na kulturnem področju. v sredo 10. februarja, ob 19.30 uri bo v kulturnem domu v Radgoni gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana Mož moje žene. • MGRSKA SOBOTA: Najuspešnejša komedija v zgodovini Hollywooda v soboškem kinu. Predstave 4. in 5. februarja ob 17. uri, 6. februarja ob 17. in 19. uri in 7. februarja ob 15. in 17. uri. PRIREDITVE GORNJA RADGONA: v petek, 5. februarju, ob 17. uri bo otvoritev prizidka h glasbeni šoli. Nastopil bo pihalni orkester in druge skupine. 7. februaija bo v kongresni dvorani hotela Radin glasbeni koncert, na katerem bodo na- KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA; Pokrajinska in Študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8, do IS. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsak dan razen nedelje je odprta tudi čitalnica. LJUTOMER; Knj ižnica je odprta v ponedeljek' torek in četrtek od 8 do 17. ure, v petek in soboto pa od 8. do 15, ure. Nissan - avto za vso družino in vse generacije. Ljutomer in okolica sta znana po konjih, le koliko jih ima nissan? T 'lu*. V<1 W- 'S 09^ L... . i ■ 11« 1 ■ M i® 11. ■■■I s' i S & i S I L 1 iSi :??r' _____59Ži! Staro za novo vozilo Vestnik. ts? r.NiiuLd"- res ne gre? Zato se pa raje naročite na stran 12 vestnik, 4. februarja 19^ ne zgodi se vsak dan Kako delujejo možgani; Nevrologi in psihologi že dolgo vedo, da so možganske poškodbe dobra priložnost raziskovanje za organiziranosti človekovih misli in spomina. NajnovejSa taka raziskava je objavljena v zadnji številki revije Nature. Sedemdesetletna knjižničarka, ki je imela možgansko poškodbo, nenadoma ni bila več zmožna poimenovati živali, prav lahko pa je poimenovala druga živa bitja, na primer rastline in tudi predmete. Ni znala opisati fizičnih lastnosti živali. Na vprašanje, kakšne barve je slon, ni znala odgovorili, poznala pa je odgo- vore na vprašanje, ki niso v zvezi s telesnimi lastnostmi, na primer, kje žival živi, ali je udomačena in podobno. In ko so ji pokazali sliko leva s konjsko glavo, je takoj vedela, da to ne gre skupaj. Kralj in srečke Španska božična loterija je dogodek, ob katerem noben Španec ne more stati ob strani. Ko je žrebanje, tudi kralj Juan Carlos zadržuje dih tako kot njegovi podložailik'' Srečke zanj vsa leta kupuje neki prijatelj, toda doslej kraS ni imel sreče. Na zadnjem žrebanju je zadelo 95 sreiSh' najveqi dobitek je bil milijon dolaijev. Kraljeva srečka sejt uvrstila na sam konec, prinesla mu je komaj 136 dolaijer^ vendar je bil kljub temu vesel. d J Prašek za poslovneže Nemci mu pravijo »prašek za poslovneže«, Američani ga obožujejo, Brazilci pa uživajo v velikih količinah. Gre za rastlino iz amazon^ega pragozda (guarano), ki so jo začeli izvažati tudi v Francijo in jo že prodajajo v tigovinah z zdravo hrano. Guarana v obliki prahu, ki ga raztopimo v malo vode in malo sladkamo, menda strašansko spodbudi intelektualne in telesne sposobnosti. Deluje tudi prod stresu. Pa Četudi bi bile vse te dobre lastnosti, ki jih pripisnjejo, izmišljene, ostane še vedno ena, ekološka namreč. Gojenje te rastline v ničemer ne škoduje tropskemu pragozdu, Indijancem pa prinaša denar za preživetje. "vinnnai^iunHAnjuiruiruT Tovijof je sigdar več, pa sigdar ved ji bou, je čedno brez statistike, vč5 Bela, moj pajdaš. nazaj » so n j egavojit i pajdaši Pepiji, Par I Soboti noči na razsvetlenon dvorišči stanovanjskoga bloka. fkradnol1 dva daj z njegovega avtoja. Perše, ffasi je vo poozvo policijo. Ovd sta preči hitro vo prišla, pa sta zaCnola pisati zapisnik. Gda sta skoro vse zapisala, ežče tisto, ka 4to je buv pri Pepijovon ponudi pouleg, je eden od polic^jof pijto: doj ikradnoli?" Ja enostavno "Kak So 'an pa lej ko je povedo Pepi, trje tou avto zdignoli, eden je pa potaCa doj potegne. Cda je tou Pepi Seleki povedo, sta se začnola ^mijati, ka std se spdutila, 'kak je eSče Sou Dela jdvit na postajo rlilice, prsj ka SQ njemi fkradnoli. Pa gda je ittiliCnik vse podatke doj satTto bole pomali kak zdaj, te je pijto Belekai "Pa sistemi bic ik 1 napisa, mogouCe znate* 4to van je bicikln tkradno?“ Cx bi znau bi san 4ou po njega, je pravo Bela, pa odi^o* pa tLidi biciklna nigd^r nej več vido, Pitanje čuvarof reda* je pa ostalo v eton sistenti skoro enako. sta gor priila, pa Sta začnola kak v prejinjon. Kitajskon horoskopi gubati * ka tan vsi kokoute pouvali. Vej pa letos kokoutovo leto. Zaj do nej čudo, je Bela. Tan je e^če itak k.ofnuni5ti£ni pa ja tou tak. Prina& je glij je po I pravo rotim. tak bilou. Edno leto smo povali govedo, tč prasce, te plemenske vsi zadnoli ugurke kukarco, ne vejmo. sej ati, te ribezi, Čoke, te pa smo pSeolco, no zaj je pa telko InaCi* ka naj povlemo» lesnike. ka spl oj Pozdrav, brat Dlouti* Najmanjša violina najmanf Dunajski violinist Gergely W. Szuecs je zaigral na violino na svetu. Izdelal jo je švicarski izdelovalec violin Cont violino’ lius Schneider, meri pa 3,3 centimetra. Gcrgelv na zaigral zato, da bi poslušalstvu pričaral umetniške užitke, aiuf* zato, da bi bil Očitno imajo možgani lo- 1 Cena sistema za klasifikacijo različnih vrst predmetov. Na različen način hranijo različne kategorije informacij, na primer fizične in nefizične lastnosti živali. Raziskava govori torej v prid domnevi, da imajo možgani dva klasifikacijska sistema. Eden temelji na vidu, drugi na jeziku. Enega lahko poškodba uniči, drugi pa ostane nepoškodovan. ^Mini humoreska---------------------------- Konvencija Na konferenci so sprejeli sklepe s koordinacije in jih naslovili na konvencijo. Konvencija je potrdila sklepe sestankov po predlogih z mitingov in zborovanj. Na mitingu so sprejeli sklepe zborov in jih naslovili na skupščino. Skupščina je potrdila predloge sej in jih naslovila na sosvet, ta pa na predsedstvo. Predsedstvo iz vsega tega ni moglo več izluščiti bistva in je naložilo upravnemu odboru, da na kolegiju razčisti zadevo in jo preda tajništvu, da le-to pripravi predlog za konvencijo. Medtem jim je potekel mandat, problematiko so prepustili novemu sklicu. Bori voj Repe t - J. Ki xvexdG vam kažejo omenjen v Guinnessovi knjigi rekordov. Skrivnost dvorca Mayerling Kljub vsakovrstnim pikantnim poslasticam iz britanske kraljeve hiše, doslej ni Še noben »kraljevski« škandal pre- dvorca Mayerling. Leta so v njem našli mrtva triu^ letnega avstrijskega ................ kosil skrivnosti lovskega naslednika Rudolfa in sedemnajstletno ljubico nico Mario Vetsero. OVEN BIK OVEN: Bili ste nekoliko nespretni, vendar boste napako zlahka odpravili, če boste znali nekoga bolj poslušali, Pohibte s predlogom, nekomu je veliko do tega, da vas izpodrine in uveljavi svoje želje tam, kjer sl vi najbolj prizadevate. Ne bodite ljubosumni, da si ne onemogočite nekaj zvez. BIK: Poskušali boste na različnih korreih, posrečilo pa se vam bo samo tam kjer boste tudi s srcem, ne le z glavo. Veselje, ki ga boste skušali v dvoje, vam bo ostalo v nepozabnem spominu. Nekomu boste povedali več, kot bi smeli, toda skrivnost kljub temu ne bo razkrita. LEV DEVICA DVOJČKA DVOJČKA: Obvladale veliko umetnosti in spretnosti, le tiste, kako ohraniti čisto glavo v prijetni družbi, še no. Partnerjeva graja vas bo močno razjezila, z vso silo boste rinili drugam. Hrepeneče boste vzdihovali, zaljubljeno gledali, nekdo pa vas bo pustil čakati. KAK RAK: Ko se boste vrnili, stvari ne bodo več takšne, kot so bile. Premislite torej, kam, za koliko časa m s kakšnim namenom odhajate. Denarja vam zaenkrat ne bo manjkalo, vertdar boste kaj kmalu sprevideli, da si žetite od življenja še kaj drugega kot le to. Prisrčno vabilo bo prišlo ob pravem času. LEV: Zdi se vam: da ste za marsikaj prikrajšani, v resnici pa imate vsega dovolj in preveč, zlasti zoprnih dolžnosti, V petek se boste razveselili nekega nepričakovanega presenečenja, nato pa boste izpovedali ljubezen nekomu, ki si tega niti približno ne zasluži. Preveč mislite na druge, premalo nase. DEVICA: Bodite odločni, ne verjernite nikomur, razen prijatelju, ki vas zelo ceni, da je pripravljen pozabiti tudi vaše napake. V petek boste nekaj pomembnega podpisali, v soboto pa napisali. Neverjetne stvari vam bodo prišle na uho, le glejte, da se ne boste prenaglili. TEHTNICA: V pravem trenutku ste naleteli na pravega človeka, za to vam ne bo težko tudi v primeru, da se boste morali odreči marsikateri ugodnosti, ki vas vsak dan spremljajo. Poslušali boste nasvete vseh vrst, le modrega med njimi ne bo nobenega. Preveč časa TEHTNICA ste žrtvovali za neko zadevo, nikar sedaj ne odnehajte, ŠKORPIJON: Nestrpni boste in razburjeni, partner pa vas bo hotel prepričati, da niste na pravi poti. Ko boste že tretjič zgrešili Cilj, vas bo neka podrobnost, ki vam jo bodo pokazali prijatelji z natančnimi podatki, neprijetno zbodla. Zresnili se boste in v trenutku nado- SKORPIJON mestih vse izgubljeno. Krivec za sibirsko katastrofo? Je leta 1908 gozd pri Tun-guski v Sibiriji izravnal z zemljo komet, ki je trešči! iz vesolja. črna luknja ali neznana vesoljska ladja? Nič takega. Računalniški model, ki so ga razvili znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA, je razkril, da je najverjetnejši krivec skalnati asteroid s premerom 30 metrov, ki je eksplodiral v zraku. menda ustreljena. Sta samomor? Sta bila umoHr samomor; oia uua Večino sledi, ki bi lahko nile skrivnost, je dvor p** ( Dunajska zgodovinarka gitte Hamann trdi, da j^J 1981 potomcem habsb^ rodbine nekdo izročil v kateri sta bila Rudolfo**^ Stola in, poslovilno pisino< mannova ima oboje za da si je par zaradi prepo’^^' l/ ljubezni prostovoljno smrt. Pred kratkim pa zadeva nenavadno Dunajska policija je t*^ našla truplo Marie Vetse**, je bilo lani ukradeno. ročila pravijo, da na *ii ki bi jih p^' nobenih ran. čila krogla. J STRELEC: Odpirala se vam bodo mnoga vrata, '''j si boste želeli le eno, da bi bilo spet vse tako kot ne^ Miru ne boste našli, zato pa boste jadrali na uspeha vsaj do nedelje, ko vam bo nekdo p^**®J z koristno, toda nič kaj prijazno resnico. Pohitite, *- STRELEC ijavite se. KOZOROG: tmate srečo, nekdo drug jcra ne, zaradi tega ste dolžni popraviti neki spodrsljaj ali pretvarjali, kot da nikoli nič ni bilo. Medtem ko zbirali pogum, bo nekdo govoril tf ljubezni na usta. Mu zavidate? Bi ga radi posnemali? Ne pusti*® KOZOROG ustaviti, srečo morate ujeti. svojo pomoč, pa jo bo zavrnil. Tako vam bo dovolj časa in precej lahko boste uredili svoje zad^if VODNAR VODNAR: Preveč ste pametni, da bi govorili o vah, ki vam ne greto iz misli. Nekomu boste po*''./ __I___________:i _____ RIBI i posvetili nekaj Časa’ tudi tistim prijetnim užitkorn* 1« sicer pogosto zanemarjate, RIBI: Zelo ste nemimi, zelo težko pričakujeta^ vas bodo seznanili z neko odločitvijo. Ko bosta t*,! sled z vsem na tekočem, vam bo odleglo, srai*’!^ vendarle ne boste. Dobri ljudje vas bodo raz*^, vps nekdo, ki se izd^a za vašega prijatelja, pa krepko izkoristil, če boste to seveda dovolili. I I ' 1 f i vestnik, 4. februarja 1993 stran 13 1 V f { j If * s C' 1( (t 4 I t I * r i S* * i za vsakogar nekaj Kako očistiti vaze Oblog v vazah, ki niso na pogled prav niČ prijetne, se lahko znebite na različne načine. Tako bel rob. ki kaže, do kod je segla voda, odstranite Kamelija Je dragocena Včasih je bila v tem času zelo iskana lončnica kame- lija, zdaj pa je žal zaradi cene marsikomu nedostopna, Je pa ta rastlina kot nalašč za zimske dni. Najlepše bo seveda uspevala v nekurjeni sobi, kjer se temperatura giblje od 6 do lu stopinj. Če jo bomo postavili v marsikomu prostor, ogrevan s centralno kurjavo, kjer je aj«.* JV malo zračne vlage in visoka temperatura, bo gotovo v nekaj dneh odvrgla vse Gvetne popke in cvetove. ■^Gvno tako je nikakor ne smnno prestavljuti. kci inta Jiihkii it lobna sprememba nanjo slah vpliv, [ttr je običajno salonov najmanjša svet- ^^jena v šotnih substratih z b*' ■ ■ L &uu5i.rdLin '’0l] kislo reakcijo tal, je __________...jnvljV val. J-pomembno, da lončka nikoli preveč ne presušimo. Bolezni pa ta rastlina skoraj ne pozna. Ti, Berite Vestnik Glasbene lestvice N skladb Kadar se sladkamo 4 v 1 S kosmom vate ali papirnato brisačo, prepojeno s kisom. Pet minut jo pustite na oblogi, da se zmehča, nato pa jo odstranite. Ce pa se hočete znebiti zelenih oblog,ki jih v vazi pušča cvetje, dajte vanjo kroglične ležaje ali kosce svinca in jih zavrtite po vazi. Lahko pa vazo pustite čez noč napolnjeno z vodo, ki ste ji dodali dve žlici gospodinjskega amoniaka, nato pa jo umijte in iz-plaknite. .Vli pa dajte v vazo čisti pesek, malo detergenta za pomivanje posode in tople vode, dobro pretresite, pustite stati čez noč, ponovno pretresete in vazo splaknite. nas boli glava Zdravniki opozarjajo: če pojemo preveč sladkarij, nas začne boleti glava, poleg tega postanemo utrujeni. V sladkarijah so namreč lahko prebavljivi ogljikovi hidrati sladkorja in škroba. Ko zaužijemo sladkarije, ti ogljikovi hidrati hitro pridejo v kri. Količina sladkorja v krvi se poveča, organizem zaradi tega spremeni presnovo, posledica pa je, da količina sladkorja v krvi nenadoma močno upade. Kljub zaužitim sladkarijam trpimo zaradi pomanjkanja sladkorja v krvi. Posledice tega pa so glavobol, splošna utrujenost, nezbranost, pojavljata pa se tudi občutek strahu in nespečnost. Kaj svetujejo zdravniki? Kadar se sladkamo, pojej mo le malo sladke jedi. I če imamo pulover, ki nas grize in praska, ga operemo, J zadnji vodi pa dodamo žlico glicerina. Volna postane mehka in na koži prijetna. * * + k čevlje iz lakastega usnja očistimo s kosmom vate, namo* fenim v mleko. Nato jih zdrgnemo s sveže prerezano . 1 čebulo ali pa jih namastimo s kapljico olja. Za konec čevlje s še zloščimo z mehko krpo in sijali bodo kot novi. ! i + + >1= Usnjeni Čevlji ne prepuščajo vode in ostanejo lepi kut novi, če jih primemo negujemo. Podplate od časa do časa natremo z malo toplega lanenega olja. Vrhnje usnje pa negujemo z ricinusovim oljem. Na tako negovanih čevljih ne nastajajo grdi snežni robovi. * * * Omaka k pečenki bo okusna in lepe barve, če nadrobimo vanjo kos črnega kruha. Omako s tem ne le začinimo, ampak tudi zgostimo, Ir i: Mehke in tople zanke Zima - čas za široke, tople puloverje veselih vzorcev, ki pomagajo preganjati hlad in se tako lepo prilegajo belini svežega snega. Vsaka sezona ima svoje priljubljene barve pletenin, letos veleva moda, veselite se na snegu v črno-belem. Za sprehode, smučanje, sankanje, klepet po napornem športnem dnevu. Lahko so norveški vzorci, lahko domiselne aplikacije, bordure. kombinacije s Šali, rutami, debelimi dokolen- skimi nogavicami. Tudi kakšno staro skoraj že pozabljeno pletenino lahko poživite z doma izdelano kapo, rokavicami, trakom in boste zelo moderni. Le še sneg si moramo omisliti. I' i I i 1 li ■ ■r*'- 7 i I I 9 ■-.i. B« o S s 1 * 4. VESTNIKOVA KRIŽANKA Pravilno geslo je: NISSAN SUNNY SEDAN BAD _ radkersbDrg 311 J I W s Dri » S Pd C SAVNA BAZENI k - c SOLARIJ MASAŽA KOZMETIČNA NEGA PEDIKURA Vse informacije po tel. 9943/3476 26 77 ali 24 11 1: SEl"™ ^i^^JNGFOR__________ klCK I vail.F UIGAR - Thomas Dolby , FRi^r4^’*NTHEWALLS-Totu ‘■*LWAy$ LOVE YOU - Whitney Housiun 5’‘‘E»LOG1: Wl(;KifP,^^'^*‘RADIO-Ro3fOtWsun AS IT SEEMS- Kciih Rkhards 3. 4. 5. S. WILL-Allanah Myles El ion John AFALL-Vaya Con Dios p-'N THE WALLS-Totu ■ Joe Satnani ’ ZABAVNE GLASBE ZApi ■ Magnet mraz med spomin F. S hjr- - T Aleksander Mežek 5- - .. MED SPOMINE - Alfi Nipič .-‘‘-‘THrnchili OKru'”’’' l-Fsrvh' Sk-- 1. -Zjtuvci ^^LETJE- Irena Vrčkovnik Vlado Kreslin z Ivaudu glasbe ''KON, CEKRON pa z MA KEK n Nagrade prejmejo: 1. Kristina Kežmah, Lendavska 19, Rakičan, 69000 Murska Sobota 2. Jelena Hedžet, Gibina 55, 69240 Ljutomer 3. Miran Močan, Stefana Kovača 21, 69000 Murska Sobota Pisna potrdila boste prejeli po pošti. ČESTITAMO I Odpiralni čas: od pon. do sob. 9.00-21.30, v ned. 9.00-19.30 SESTAML MARKO NAPAST 'POLDIVJI KONJ V AMERIŠKIH PRERIJAH FRANCOSKI Filozof {FRANCOIS -HERRE) VZHODNI SLOVANI POVEZO- VALNI DEL VOZA i PISANE MERA ZA IDOLGO- RITEM (REPE PAPIGE STANJE BREZ ZAVESTI HITER motorni ČOLN Kuhajte z nami Sodobno zgoščevanje jedi SUKA Z VODNIMI BARVAMI SEVERNO. AMERIŠKI INDUANCI ZGORNJI DEL STOPAU T t I I I l IGRALNA karta SOKRATOV TOŽILEC pozdrav BTARM RIMLJA- REKA V UKRAJINI Nekatere omake, zelenjavo in juhe moramo med pripravo zgostiti. Do nedavnega smo to počeli s prežganjem - na maščobi prepraženo moto. Sodobna zdrava prehrana ta način zgoščevanja iz zdravstvenih razlogov odklanja in ga nadomešča z dragimi kuharskimi postopki, ki so boljši od prežganja. Kadar občasno uporabimo prežganje, naj bo čim svetlejše (moko le svetlo prepražimo). Med boljše načine zgoščevanja prištevamo: Podmel; V majhni količini mrzle vode gladko razmešamo potrebno količino moke. Med mešanjem vlijemo podmet v vrelo jed in jo s tem zgostimo. Za mlečne juhe in nekatere druge mlečne jedi naredimo podmet iz mleka in moke. Smetanove juhe, nekatere omake in prikuhe zgostimo, »podmetemo« in s tem izboljšamo jed s smetano, ki smo ji vtepli moko, Poprašitev z muko: Prepraženo ali dušeno meso in zelenjavo potresemo z moko, jo rahlo prepražimo in zalijemo. Maslena kroglica: V košček masla v velikosti lešnika ali oreha - odvisno od količine jedi - s kuhalnico vgnetemo toliko moke, kot jo maslo lahko sprejme. Nato damo kroglico ali več kroglic v jed, ki jo želimo zgostiti. Zaradi masla se lepo razpusti, ne da bi za njo ostale kepice moke. Nariban krompir; Zelenjavne juhe in nekatere mesne omake lepo zgostimo, če naribamo vanje malo krompirja, ki se hitro razkuha in jed zgosti ter ji izboljša okus. Dietno prežganje pripravimo tako, da moko na suho brez maščobe rahlo popražimo in jo zalijemo najprej z mrzlo, nato pa Še z vročo vodo. Z metlico ga raztepemo in gladko razkuhamo. Preden ga dodamo jedi, naj vre 15 do 2p minut. Ilešamel je prežganje iz masla in moke, vendar mora moka ostati bela. Zalijemo in razkuhamo ga z mlekom. IREKA NA PREDPONA V TUJKAH, KI POMENI »DVO- CIPRSKO OSVOBO OILND GIBANJE SLOVENSKI OPERNI BAS ST (JULIJI IAEKANA Pkl-ICA lA j^euA^ SNOPOt, , SKI NOVEC ---- .->,.1. jisvKB riuia Z? N A POT - ans. Gašparii 4- EU Sr 7'™ muzikanti - Alfi Nipič in njegovi muZiKanii 5 SRfA.,^^' " Dobri znanci 6 DOMU-Ans-lev5ek V A tP' iA SLOVENCA - Ans. Lipa ''OIJO planine-Slovenski muzikantje ['^EbLDGl: Z- SnV•’ PRIJATEUI -Štajerskih sedem ’■ SPOMIN 1 hJd J Mjti-Hni, K, P^'1K=’ ear, saj smo si pridobili tudi to zastopstvo.« V Avtohiši Murska Sobota želijo kupcu kar najbolje ustreči. To pa jim ni težko, saj prodajajo svetovno znane avtomobile, za katere velja jamstvo na 100.000 prevoženih kilometrov ali 3 leta; jamstvo za pločevino, da ne bo rjavela, je 6 let; Jamstvo za barvo, da se ne bo spreminjala, pa je 3 leta. Mednarodno podjetje Nissan je na svetu Četrti največji izdelovalec avtomobilov, na Japonskem pa je po številu izdelanih avtomobilov na drugem mestu. Nissan ima 36 tovarn v22 državah. Večina avtomobilov, ki jih prodaja v Evropi, rih, ki so »udarjeni« na zahodne avte, češ da je japonske avtomobile težko prodati. V Avtohiši Murska So- bodo kupili računalnik za tako imenovano samodiag-nozo, ki so ga razvili strokov- bota povpraševanje po rablje- njaki Nissana. Nič več ne bo nih avtih presega ponudbo! treba pritrjevati žic na dolo-OCitno je, da tisti, ki kupi ^^nih delih avtomobila, am-vozilo Nissan, ne prepusti rad bodo kabel priključili le volana svojega avta, da bi si omislil drugo vozilo. Avtomobili Nissan so zelo vzdrž- na enem mestu, ki bo imel za ta namen posebno »vtičnico«. Iz Avto hi Se Murska So- Ijivi. Če bi pa bila potreba bota še tale novost: Imajo so-pomoč mehanika, nič ne de, dobno kleparsko delavnico, saj je na območju Slovenije opremljeno tudi z ravnalno kar 15 Nissanovih servisov, mizo, ki deluje ob pomoči ja-opremljenih po normativih, ponske laserske tehnike, zato Vodeni so iz istega centra - iz je tisti, ki da v popravilo po-Nissana Adrije Ljubljana, škodovano vozilo, lahko pre-Posamezne delavnice so po- pričan, da bo prišlo iz delav-vezane s centralo v določeni niče z lastnostmi (skoraj) no-državi, ta pa z evropskim sre- vega avtomobila. Oprema diščem Nissan Evropa, ki je v kleparski delavnici je tudi v Amsterdamu na Nizozem- rezultat dobrega sodelovanja skem. Oprema in orodja z Zavarovalnico Triglav, ob-V vseh Nissanovih servisnih močno enoto Murska Sobota. delavnicah v Evropi so enaki, Avtohiša se je tudi moralno za izobraževanje mehanikov obvezala, da bo odkupila vsa »karamboli rana« vozila (tudi »totalke«), kupljena v Avto- skrbijo v istih izobraževalnih središčih, vse servisne delav- niče povezuje isti informacij- hiši Murska Sobota, prejS-ski sistem, in sicer tako po- njemu lastniku pa omogočila, slovni kot tehnični. da se Se isti dan zapelje z no- Pa še nekaj o Nissanovih vim avtom. AG. VENERA V PROSENJAKOVCIH v nedeljo 7.2.1993 ob 9.00 KARTAŠKI TURNIR z bogatimi nagradami V ZADRUŽNEM DOMU. Ob 19.00 veselica z ansamblom BRANE DRVARIČ S SVOJIMI rt izh iAHrter 'S«! Nesreča divjih lovcev v sredo, 27. januarja, sta se Ivan R. in Stanislav S., oba iz Bodislavec, napotila proti bližnjemu gozdu, da bi uplenila kako divjad. S seboj sta imela orožje, čeprav nista člana lovske družine. Med hojo pa je Ivan R. nehote sprožil puško, snop Siber Je zadel pajdaša Stanislava S. in mu prizadejal hude telesne poškodbe. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico, kjer so ga operirali. Tam je ostal na zdravljenju. RX\ZSTAVNO PRODAJNI IST INTERIER SALON I SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI PoMštvo, belo tebika CANDX vimelnk^ svetila in ostala opreno zo voi iloin.Vse to lahko po VEDNO UGODNIH pomi dobite v novem razstavno prodinneffl solonu, IST INTERIER v USTNIKI Morski lovem razstavno prodoinem Sobott Bk^vno trgovinsM iih TeLbfai 069/31-616. center, Nemfavci Id. I, Naloip na tri čeka brez obreeU. Poeojllo od « do 12 mesecev brez pologa. Popust za plačilo v gotovini. TRIDEK IVANJŠEVCI d.o.o. Ivanjševci 5, 69207 Prosenjakovci zaposli NATAKARJA(-ICO) za delo v okrepčevalnici LIPA ' HcmIoš tMovai ioK vsak daa od S^do tS^^soboto od S^^^de 12^ - Dobrodošli in ne pozabite - naše geslo je - VEDNO UGODNO ■ IST INTERIER - VEDNO UGOD: Lahko ja tudi priučen(-ena} oz. ima voljo do dela v gostinstvu. Interesenti naj se oglasijo po let (069) 44141, 59010 ali osebno na sedežu podjetja. Vsak četrtek Vestnik ; y ■ A 'A f I S ' ■ ž' ; -s , j, I Jb. I 1 V l 20 KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA, Z.O.O, Partizanska ul. 5 LENDAVA RAZPISUJE natečaj za oddajo poslovnih prostorov v najem. V najem damo poslovne prostore v Lendavi, Partizanska ul. 5, in sicer v pritličju. 110m= (5 prostorov), in v riadstropju približno 100 (4 prostore). Poslovni prostori so primerni za pisarne, predstavništva, trgovino ali mirno storitveno dejavnost. V ponudbi za najem navedite: - dejavnost s programom - višino mesečne najemnine za m^ poslovnega prostora, ki ste jo pripravljeni plačali - pisno izjavo, da Imate zagotovljena sredstva za ureditev poslovnega prostora Poslovne prostore oddamo v najem za nedoločen čas. Informacije o razpisu dobite osebno na sedežu zadruge ali po telefonu (069) 75040, Ponudbe zbiramo 10 dni od objave. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti 2 vidno oznako »NE ODPIRAJ PONUDBA ZA POSLOVNE PROSTORE« na naslov: KMETIJSKA 2A- DRUGA LENDAVA, Partizanska ul. 5, Lendava. Ponudniki bodo o izbiri obveš- čeni v 15 dneh od dneva odpi- ranja ponudb. □p- JANEZ BALAŽIČ I 1 I 1 1 I I Ob Kristusu v mandorli oz. ustrezni likovni uresničitvi motiva Majeslas Domini se Je delno ohranil latinski napis, ki naj bi sporočal letnico nastanka 1393 in je posvečen spominu na mojstra Janeza Akvilo - Memento mei Joh(a)n-(nes) Aguila. Leto 1393 je prepoznal Stelč,' toda tej dataciji na.spro-tuje stališče, daje tudi ta poslikava - kot apostoli na severni steni - nastala leta 1383,^ kar bo tudi držalo. Na vsak način gre za delo delavnice, ki se je v Turnišču mudila dlje časa. Tudi na južni steni prezbiterija prepoznamo veČ plasti slikanih nanosov, vendar so le-ii tako slabo ohranjeni, da ponekod spoznamo le skromne sledi prizorov ali njihovih akterjev. I J ri ¥ v rT r I, > 'c df ' A s v prvi traveji ob slavoloku je bil Turnišče, poslikan obok gotskega prezbiterija po letu 13H0 očitno prizor Pokopa, zgoraj pa fragmenti kažejo, da Je šlo za upodobitev Predstavitve v templju, o Čemer govori tudi latinski napis. Druga t ra vej a je še ležje razpoz- Laudate. d(o)mti)n(es) . angeli . eius k hvalnici. owne5. navna, le tohko, da Je tu in tam personificira evangelista Matej, opaziti kak obraz ali dekorativno " ........................ Ikonogralski program poslika*'! prezbiterija Je Stelč uvrstil v t.i- TJ tip kranjskega prezbiterija,^ Na drugi poli, v severnem polju ravno bi’Jo jKi vsebinskih ozna®® stoji z napisnim trakom angel, ki valcih lahko že Steli za eelosb" slikano vizijo nebeškega Jerni®' V preostalih treh ploskvah oboka lema. ' Tudi v tem se kaže odličn^ turniškega spomenika, ki kratK malo časovno in po kakovosti sega sočasno likovno produkciji' la. partijo. Navsezadnje je mogoč se zvrste še lev evangelista Marka, sklep, da je poslikava nastajala po- .......... dobno kot na severni steni, saj je večini slikanih plasti rabila za osnovo apnena - štukna podlaga. Isto tehniko slikanja kažejo slikarije na oboku. Dvoje križno-re-brastih pol. eno od Štirih razpoložljivih ploskev za upodobitev je sli- I' I vol evangelista Luke in orel - simbol evangelista Janeza. Pri obravnavi slikarij v prezbiteriju turniSke cerkve se dodatno postavljajo številna vprašanja. Po for- Kajpak zaslug za to nima .......................mojster Janez Akvila, temveč malni analizi pridemo do spozna- odlični naročnik, namreč Ladi^iJ^ nja. da je tudi obok s svojo posli- L Binffj'. katerega diktat sioi kavo mogoče uvrstirl v delavnični spoznali za uničeno votivno PL ' ............. dobo v pritličnem delu sevejT prezbiterijske stene. Gotske sliT rije narativni značaj slikanih pd^ rov v različnih ikonografskih tvah vendarle pričajo o visoki nji sodelovanja med mojstrom -J nezom Akvilo in naročniki. Sf®® ____ -J spozna- nja. da je tudi obok s svojo posli- kar namenil angelom z mStrumenii krog in slikarije pripisati nekemu in simbolom Štirih evangelistov. --------------- ■ ■ neznanemu .Akvilovemu pomočniku, ki Je svoje delo opravil tam V zahodnem polju je naslikan po letu 1380, angel z oprekljem, v severnem angel z goslimi. Južnem angel z lut- Prav v prezbiteriju tarniške njo. v^vzhodtiem polju pa vse sku- cerkve se kaže, da je ime mojster paj poziva angel z napisnim trakom Janez Akvila pomočnike oz. je vzdrževal neke vrste slikarsko de- RADENSKA - TRI SRCA ; Radenci objavlja I dražbo ; tovornega vozila IMV Furgon ' 1900, letnik 1984, nosilnost 11, registriran. 135,000 SIT, Izklicna cena Ogled vozila 10. 2. 93 ob 13. uri v obratu Boračeva. Dražba bo 10. 2, 93 ob 14. uri. Kupci položijo pred dražbo 10% varščmo. nJeveSki viteški duh. ki ga zaznal', za temi slikarijami, je ustrezen n' sev duhovnega stanja na kakovostno opraviti svoje delo, ki dvoru, kajpada cepljen “(i , ‘ Akviiov že nekoiikanj nieSCai’^ značaj, pridobljen med Šolanj® , lavnico. Če je namreč mojster želel je zahtevalo tudi primerne tempe- raturne razmere, in ob tem poslikati Ogromne površine sten, si je moral zasnovati tako'organizacijo, s katero Je potem lahko učinkovito izvrševal naročila. Delež pomočnikov se tako kaže v slikanju Vrhnjih delov sten in oboka, V podajanju ornamentalnih partij, saj so le-te stalnica v delav- v Srednji Evropi in utrjen v šWI''' skem mestecu Radgoni. ' Hraneč Steli: Gotsko stensko SIVO. Ar.s Slovcniae. Ljubljana 1’' ' KLIT Erizo Morosi. Bine Einlcitun^ i* ničnem opusu, kajpadn pa je potrebno upoštevali, da so pomočniki stali mojstru ob strani pri listih delih poslikave, ki smo Jih z gotovostjo pripisali Janezu Akvili. Probleme um Johannes Aquila. fj hannes Aqiiih und J k V/oiitliTi^'^^^, des 14. JahrhunUerUv 3udimpeSiQ ■ 42 -4.^ J ’ France Sldč, Slikani svodovi |' skih prezbiterija □ Sloveniji, Smrt**' l92R/2y, 73 in 77. J vestnik^, februarja 1993 stran 15 1 >1 f ) t ,1 i ( r ( r r r r f « k r .) ' 1» H. r: I I ) * kronika Iz Župnijskih kronik: Sv, Ana v Slovenskih goricah (II) Cerkev sredi romarske poti Po drugi svetovni vojni so mnogi kraji izgubili pridevnik »sveti«, prizaneseno pa je bilo sloveskogoriški vasici Sv, Ani. Ob mojem zadnjem obisku v tem naselju, ki pa nekako živi '' ”'“"c7, bližnje in večje Zgornje Ščavnice, se nisem šel po- v »senci I« giabljat v to svetniško zaznamovanost, ampak sem od g. župnika Jožeta Horvata, rojenega sicer v Bogojini, poskušal zvedeti čim več iz pretekle zgodovine župnije in njenega novejšega utripa. Pomagala z Župnijsko kroniko. sva Sl trinajstih kraje’ ^upnija sv. Ane ima 2200 J-Kiit »IH« prebivalcev, vanjo pa so vklju' čene vasi; Sv. Ana, Zgornja Ščavnica, Kremberk, Rožen-giunt, Lokavec, Bačkova, Fro-leh, Krivi Viii, z-gornja Kočica, Žice, Ledinek, Žitence, DtrSku Vrti in del Nasove. Tudi v tem koncu Slovenije je potekal postopni razvoj verske oziroma župnijske organiziranosti. Omenjeni kraji so vrsto let spadali v (zdaj) sosednje župnije: Apače, Cmurek, Lenart, Sv. Jurij,.. Zamisel o ka- Vrh, Zgornja Ro- pelici in DorndT P'’^'’vje cerkvi pa se je dogradili so jgtaaiii cerkev sv. Trojice Gradišču v Slovenskih Goricah. Tja so začeli zahajati ro-ntarji tudi z območja Cmureka, ki je sedaj v Avstriji. Pot jih je vodila čez Krivi ’' 7. ‘-7 -oekoč imenoval Krihenberg in je na nadmorski višini 355 riov. Je C V Vrh. ki se je me- (Wl) nekje na sredini romarske poti, zato so si ljudje hm radi odpočili in predlagali, da se zgradi kapelica, posvečena Maria-: ■ odpočili in predlagali, Za Marijini Mantise! materi sv. Ani. -anuse! so sc ogreli tudi uomačini, ki so dotlej obiskO' '^ali verske obrede v oddaljenih župnijah, navdušil pa se je tedanji lastnik cmureSkega gradu t .'T Vuk Stubenberški, ki je bil sicer »zaščitnik« trojiške cerkve. Leta 1654 so na zemljišču trgovca in tržana Martina Pavla, ki je sicer živel v Cmureku, a je imel posest v Slovenskih Goricah, zgradili zasilno kapelo in vanjo dali kip sv. Ane. Kapela I 4 r ' lU I' k j h > m že omenjeni prvi župnik duhovni iz sosednjih župnij Jože Urbančič, rojen v Rad-niso bili ravno naklonjeni grad- goni, je bil župnik od 1786. do nji cerkve in poznejši samo- 1791. leta, od leta 1791 do 1811 nije sv, Ane sem prebral, da stojni fari, saj so se upravičeno je bil župnik Janez Alič iz Gobah, da bodo zgubili del verni- rice, ki je med drugim dal kov in tako tudi gmotnih kori- (1804. leta) pozlatiti glavni ol- stih. Kljub peripetijam so cer- . I * . E I. J i BiS’ t Pogled v prezbiterij cerkve sv. Ane v istoimenskem slovenskogo-riškem kraju tik ob Zgornji Ščavnici. Posnetek: Š. S. je bila majhna in v njej ni bilo mogoče maševati, zato so še naprej zbirali darove romarjev, pa tudi domačini so bili, čeprav revni, velikodušni in pomagali po svojih močeh. Pa ne le z denarjem in delom, ampak tudi z oporočnim darovanjem zemljišč in vinogradov. Spodbujala naj bi jih tudi milost, saj jim je bilo prizaneseno s kugo. Temeljni kamen na Križevo Temeljni kamen za zidano kapelo, ki pa so jo pozneje dozidali in tako razširili v sedanjo obliko, so položili 14. septembra 1699. leta na dan. ko katoliška cerkev slavi praznik povišanja sv. Križa. V kroniki žup- kev spravili pod streho 1705. leta in jo pozneje blagoslovili. tar, V letih 1811 do 1848 je župni koval Anton Kronabet Vogel, v njegovem obdobju (1827. leta) pa so dobili poleg drugega Se križev pot... V novejšem obdobju pa je bil župnik (od 1927. do 1967. leta) Leonard Šešk; odtlej pa vse do danes je župnijski upravitelj že omenjeni gospod Jože Horvat, ki je k Sv. Ani prišel že 1959. leta, in sicer kot kaplan. I Preuredili prezbiterij Tisti, ki hodite v cerkev, veste, da duhovnik že nekaj časa ne kaže med mašno daritvijo vernikom hrbta, kajti v cerk-' vah so zgradili nove daritvene oltarje, obrnjene proti ljudstvu. Tam je tudi pridiga in ne več na vzvišeni prižnici. Tudi v cerkvi sv. Ane so na novo uredili prezbiterij, in sicer po načrtih mariborskega arhitekta Cirila Zazuda. Je pa Se naprej ostala v ospredju znamenita Prezbiterij (bogoslužni pro- nabožna slika. Velik oltar je štor) je polkrožna apsida in je 177 _________"J dolg 8 metrov, Širok 5,9 metra, visok pa 11 metrov. Ladja cerkve je dolga 14,8 metra, široka 10 metrov, visoka pa 13 metrov. Podatkov o višini zvonika nisem našel, pač pa sem v kroniki zasledil zanimiv podatek o prvotnem zvoniku. Le- 1794, leta naredi! Jožefa Hol- ta je »štrlel« [Z cerkvene strehe, pokrit je bil s skodlami in je imel skromen zvonček. Ni pa znano, kdaj so začeli zidati zinger, freske v stranski kapeli pa so delo mariborskega slikarja Jožefa Reitterja iz začetka 19, stoletja. V kroniki sem prebral »zgodbo« o nenavadni sliki, ki prikazuje očeta in mater ter njune otroke, nad njimi pa je oblaček, v njem pa sv, Ana. To je oljna slika konkretne družine: Janez Spieler. njegova žena, pet sinov in dve Ugasnilo pet življenj število prometnih nesreč, ki so se zgodile v preteklem tednu na območju Pomurja, ni veliko, žal pa so bile tri hude, saj je zaradi posledic umrlo pet ljudi, od teh dva otroka, kar je še toliko bolj pretresljivo. Prva huda prometna nesreča se je zgodila v torek, 26, januarja, ob 23.15 na magistralni cesti Rakičan-Beltinci. Voznica osebnega avta Brigita Poredoš iz Bodonec naj bi se peljala z neprimerno hitrostjo in v Lipovcih pri gostilni trčila v pe^a Jožefa Časarja iz Lipovec. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. V Četrtek, 28. januarja, ob 6.30 je Martin Golob s Spr<)CENC.X MIH sta praznovala Za začetek so a * mož Andrej Duh iz Borec v ljutomerski občm^o trdo, kajt. duhovnika. , 39. obletnico zakona. Njuno življenje je bilo sk otroke. 1 ''7' 'ako sta lahko ustvarila prijeten dom zas^« Najdlje ,c “("‘^rpravic in obveznost.. je vzorno sospočinjila. And.cj P=» leta jima Dpša nuna vseh pr t’’"' v nodieju Križevske opekarn_e. Jesenska vnukov in 7 nr-,.- " kev, ki je stara skoraj 290 let. Prispevki za boj proti raku Pomurskemu društvu za boj proti raku so v zadnjih dneh prispevali; Anica Potisk iz Gornje Radgone (za pok. Feliksa Neuvirta) 2.000 tolarjev; OOS Uprave občine Murska Sobota (za pok, očima sodelavca Dušana Grofa) f,500 tolarjev in (za pok. očima Milene Kocuvan) 1,500 tolarjev; Družina Kuhar iz Gornje Radgone (za pok. Marijo Štum-berger) 2.000 tolarjev; OOS Zdravstvenega doma Murska Sobota (za pok, očeta Majde Mes) 1.500 tolarjev, Alojz Ajlec iz Gornje Radgone (za pok. Feliksa Neuvirta) 1.000 tolarjev; OOS Agromerkur Murska Sobota (za pok. brata sodelavke Gabike OroS) 2.000 tolarjev; OOS Agromerkur Murska Sobota (za pok. mamo sodelavca Branka Peterke) 2.000 tolarjev; ZKO, sekcija Likos. Murska Sobota (za pok. člana Kolmana Bezneca) 2.500 tolarjev; Delavci AOP Mura Murska Sobota (za pok. mamo sodelavke Vere Štefa-nec) 4.000 tolarjev; Učenci 8. b - razreda I. osnovne Sole Murska Sobota, letnik 1988-89 (za pok. mamo sošolca Zoreta Bošnjakoviča), 1.000 tolarjev; Terezija Vukan iz Gornje Radgone (za pok. Feliksa Neuvirta) 1.000 tolarjev; OOS Uprave občine Murska Sobota (za pok. brata sodelavke Nade LainSCek) 2.000 tolarjev; Delavci Geodetske uprave SO Murska Sobota (za pok. Štefana LainŠČaka) 3.000 tolarjev. Vsem darovalcem hvala! Prispevke nakazujte Se naprej na žiro račun številka 51900-678-48545, Pomursko društvo za boj proti raku. Na položnici napišite namen darovanja, POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU I I s ll ______________ , najbrž želeli ekspozna. torej ntji sv. Ane so imeli (nazadnje) Aiiojcj pa}c hodil v službo. Najdlje jc rednega duhovnika, ki pa (še) 1978. leta misijon in tako po-’ ■ , globili duhovnost. ŠTEFAN SOBOČAN ■ - pravnuka. Posnetek: D. MAUKO. kot jih ima župnik. Pomladiti društvo ■a •Čli.NtA HORVAT - V družinskem krogu .®fva) jpi 'rilovala 54J-!etnico skupnega življenja 77-letni Stefan U Ivitn "9 let stara žena Gize la. ki se je pred poroko „^^•^315nn Srednji Bistrici. Štefan je kmetoval, poleg zJai m 2(He( žago. V zakonu se jima je rodilo sedem ie h vnukov. Januarja 1943. leta ko sta se Si’- ? d'‘bc’a plast sneaa. na noročni obred v Črenšovce Se plast snega, na poročni obred v ČrenSovce Slab odnos do požarne varnosti Pred nedavnim so lendavski gasilci pripravili kratek tečaj za obrtnike in nove poslovneže, da bi jih naučili, kako se uporabljajo ročni gasilni aparati, ki morajo biti po zakonu o požarni varnosti v vseh delavnicah in poslovnih prostorih. Od 70 povabljenih jih je prišlo le 11, kar zgovorno kaže, kakšen odnos do požarne varnosti imajo. Lani so gasilci opravili kontrolo v trgovinah, delavnicah in drugih lokalih in ugotovili, da gasilni ročni aparati sicer so, a ponekod prazni in kar je Se bolj tragično, ljudje z njimi ne znajo ravnali. Tudi te ugotovitve so gasilce spodbudile k organiziranju tečaja. V lanskem letu na srečo ni prišlo do požarov, ogenj pa seveda lahko zagori kadarkoli. Ročne gasilne aparate bi bilo dobro imeti tudi v gospodinjstvih, saj bi z njimi lahko preprečili marsikatero škodo ali pa omejili požar, dokler ne bi prišli na pomoč gasilci. Te dni potekajo v lendavski občini občni zbori gasilskih društev, med katera sodi tudi Gasilsko društvo Lendava. Ko so pred 120 leti v Lendavi ustanovili gasilsko društvo, je bilo to v ponos meščanom, pomagali so mu, društvo pa je pomagalo njim pri varovanju lastnine in tudi na kulturnem področju- Lendav^o gasilsko društvo je bilo tudi po zadnji vojni eno od nosilcev razvoja v občini in mestu. Skušali $0 pomagati pri ustanavljanju gasilskih društev v vaseh. Danes $0 seveda novi časi in gasilci imajo zavoljo tega nemilo težav. Mladi se le stežka odločajo za delovanje v društvu, saj temelji na prostovoljnosti. Takšne težave $0 ugotovili tudi na letošnjem občnem zboru. Društvo je sodelovalo pri gašenju požarov, ki jih na srečo v lanskem letu ni bilo veliko, sodelovali so na gasilskih vajah doma in tudi v tujini, saj tesno sodelujejo z gasilci onstran meje. Letos naj bi bilo delovanje društva prikrojeno visokemu jubileju, saj bodo kmalu praznovali 12ft-letnico obstoja. Pri pripravi tako pomembnega gasilskeg: .slavja pa si želijo tudi pomoč občine oziroma gasilske zveze. [a JI) Na matičnem uradu v Radgoni so se poro61i; Peter Srt, delavce z IvanjSevskega Vrha, in Cvetka HadlČl, 1 gospodinja iz Maribora; Samo Merdaus. kurjač iz Spi^nje j Pelj 1 fuasr snega, na poročni ouicu v ® 5 sanmi, ki sojih vlekli konji. Posnetek: J. Z. JD Sevnice, in Irena Tanacek. prodajalka ,2 Spodnje^v- nice. ČESTITAMO! stran 16 vestnik, 4. februarja 19$ - Šport Konjeniški klub Ljutomer Prijateljski nogomet — Ljutomerčani zopet najboljši v državi Konjeniški klub Ljutomer, i ki bo prihodnje leto prazno- l val častitljivi jubilej - 120-let- j nico delovanja, je bil v lanski J tekmovalni sezoni zopet na ' vrhu slovenskega kasaškega športa. Kaj so dosegli in kaj načrtujejo, o tem smo se po- : v kasaškem športu. Kako ste bili aktivni v prejšnjem letu? »člani našega kluba se ves čas vključujemo problemov v v reševanje kasaškem govarjali s predsednikom športu. Tačas st prizadevamo pripraviti pravilnik Kasaške zveze Slovenije, ki naj bi bil evropski. Pri tem smo prišli zelo daleč in upam, da ga bomo sprejeli pred novo tekmovalno sezono.* — Katere prireditve pa načrtujete letos? »Tudi letos načrtujemo tri klasične dirke. Otvoritvena dirka sezone bo v Ljutomeru 25. aprila, druga bo ob občin- Športne komisije Jankom Slavičem. Lani ste v kasaškem športu uvedli nekatere novosti. Katere? »Res je, lani smo v kasaškem športu uvedli nekatere novosti, namesto časovnega smo uvedli denarni hendikep. Štartno mesto vsakega konja v dirki je namreč odvisno od njegovega zaslužka. To pa pomeni: čim več je posa- - - , - ., j mezni kasač zaslužil, tem ki je 14- krat zmagal, — Alt letos predvidevate daljšo stezo ima na dirki Durasom ll-krat, najpo- kakšne novosti v kasaškem Druga novost, ki je značilna membnejši pa sta vsekakor športu? za lansko leto, je, da smo slovenskem kasa- »Letos - Kdo pa je bil najuspeš- skem prazniku 1. avgusta. nejši tekmovalec? tretja pa v okviru Kmetijsko- »Najuspešnejši tekmovalec živilskega sejma v Gornji je bil Jože Sagaj iz Ključaro- Radgoni,* vec, ki je 14- krat zmagal, z Durasom 11-krat, najpo- zmagi na slovenskem kasa- predvidevamo Skem derbiju in Šampionatu uvedbo štirih rejskih dirk. To v Pomurju organizirali šest - ■ .... dirk ter da smo v kasaški Slovenije. Trikrat pa je Jože so dirke za dve-, tri- m stin- Sagaj zmagal z Amilo. Drugi letne ter uvožene kasače. šport vključili zasebno po- _ . _ djetje Arnol iz Škofje Loke, najuspešnejši tekmovalec ali Rejci kasačev se namreč zani-celo najuspešnejši pa je bil majo za te dirke, saj plačujejo ki je tudi uspelo pritegniti medije, zlasti televizijo, s čimer smo ta šport predstavili širši javnosti. Poleg tega so bile lani na posameznih dirkah razpisane nagrade po 10.000 DEM, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti veliko več, čeprav je to v primerjavi z dirkami na Dunaju, kjer znaša nagradni fond 42 milijonov Šilingov, le 1 odstotek.« Marko Slavič mlajši iz Ključa- visoke vpisnine. Letos znaša rovec, saj je 16- krat zmagal, ie-ta 30.000 SIT po konju. Ti vendar od tega 6-krat na Du- konji pa imajo potem tudi naju. Z Dinamitom Lobellom višje cene pri prodaji.« je zmagal 5-krat. Tretji naju- - Konjeniški klub Ljuto- spešnejši tekmovalec pa je bil mer bo prihodnje leto praz-Milan Kukolj iz Krapja. ki je naval visok jubilej - 120-let- z Letjo petkrat zmagal. Med nico delovanja. Kako se nanj dveletniki pa je bil najuspeš- pripravljate? »Ta visoki jubilej bi radi nejši Slavko Makovec iz Lju- tomera, ki je s kobilo Leona dostojno proslavili. Do takrat II zmagal štirikrat,« bi radi obnovili sodniški - Ljutomerčani pa ste tudi stolp, zgradili primerne tri- — Kakšna pa je sicer bi- znani organizatorji dirk. Ko-lanca ljutomerskih kasačev liko jih je bilo lani? v lanskem letu? »Po organizaciji dirk je bilo tudi, da bi na Moti zopet bune ter nove hleve ali sedanje vsaj obnovili. Želimo si lansko leto eno najuspešnej- imeli zadrugo za vzrejo žre-ših. Skupaj z LQcy Companv bet, ki je bila ustanovljena je klub lani organiziral pet leta 1909, ukinjena pa 1957. dirk, kar je ena dirka manj Z ustanovitvijo zadruge bi se 61-krat zmagali. Med 340 kot v Ljubljani.« »V Sloveniji je lani tekmovalo 220 kasačev, od tega 57 iz ljutomerskega kluba. Ljutomerčani so na 150 dirkah Starti pa so zasedli 144 nagrajenih mest (prve štiri). prav gotovo izboljšala kako- - Ljutomerčani ste bili vostna vzreja kasačev.« vselej pobudniki novih idej FERI MAUČEC Alojz Pucko - tehnični vodja JAK Gidos I. SOL - moški Potrošnik: Mura 1:1 Namizni tenis Okrepljeni v drugi del tekmovanja Nogometaši Gidosa iz Turnišča, ki Pomurje predstavljajo v drugi državni ligi, so prvi del tekmovanja sklenili na sedmem mestu lestvice med šestnajstimi moštvi. Po be.sedah tehničnega vodje Alojza Pucka so s to uvrstitvijo zadovoljni. Četudi bi lahko osvojili kakšno točko več. Njihova naj večja želja je, da bi to mesto zadržali, s tem pa si zagotovili obstanek v ligi, saj iz nje izpadejo kar Štiri moštva. Ker pa so se v mini prestopnem roku okrepili z nekaterimi igralci, bi lahko v spomladanskem delu tekmovanja iztržili kaj več. Moštvo Gidosa so okrepili naslednji igralci: Lackovič (Hotiza), Bukovec (Kobilje) in SiamenkoviČ (Polet, Pribisla-vec). vmil pa se je Mujdrica (Renkovci). S pripravami na spomladanski del prvenstva so začeli 16. januarja pod vodstvom trenerja Mirka Škaliča in njegovega pomočnika Jožeta Rousa. Vadijo vsak dan razen ob ponedeljkih. Od 22. do 29. februarja pa bodo na skupnih pripravah v Vrsarju. Med pripravami pa bodo odigrali tudi več prijateljskih tekem. Dogovorjene imajo tekme z Muro, Pred blizu 2.000 gledalci sta se razšli v prijateljski tekmi v Beltincih moštvi Mure iz Murske Sobote in Potrošnika z neodločenim izidom 1:1 (1:0). Strelca golov: Ška-per za Potrošnik in Omerovič, enajstmetrovka, za Muro. Vratar Irgolič pa je enajstmetrovko Ška-perja ubranil. Sodil je Zekš iz Murske Sobote. Nafta: Podravina 2:3 v prvem polčasu so nogometaši Nafte z goloma Šabjana in Roba vodili z 2:0. V nadaljevanju, ko so zaigrali tudi rezervni igralci Nafte, pa so si gostje zagotovili zmago. Strelca sta bila Ružič, 2, m Spole-rič. Občni zbor NK TIGOPLipa _ Borili se bodo za obstanek v ligi Borih se bodo za obstanek v ligi Nogometni klub Tigop Lipa Je po jesenskem delu prvenstva v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota zasedel dvanajsto mesto med Štirinajstimi moštvi. S to uvrstitvijo niso zadovoljni, so ugotovili na občnem zboru kluba. Zato jih v nadaljevanju čaka zahtevno delo v boju za obstanek v ligi. Ugo- lovili so, da je v mladinskem moštvu opaziti osip in lahko se zgodi, Druga evropska liga v Radencih Prihodnjo soboto, 6.. in nedeljo, 7, februarja 1993, bo v novi Športni dvorani v Radencih tekmovanje v drugi Ženski evropski namiznoteniški ligi. Sodelovalo bo pel reprezentanc: Grčija, Švica, Izrael, Latvija in Slovenija-Kapetan slovenske reprezentance je določil naslednje igralke: Polono Frelih, Polono Čehovin, Mojco Guzelj in Petro Dermastija. Program tekmovanja: sobota ob 10. un I. kolo - Izrael : Grčija in Latvija : Švica, ob 14.30 uri IL kolo - Grčija : Latvija in Slovenija : Izrael, ob 18.20 । slavnostna otvoritev prvenstva, ob 18.30 III. kolo - Latvija J : Slovenija in Švica : Grčija, nedelja ob 9.30 Slovenija J : Švica in Izrael : Latvija, ob 14.30 V. kolo - Švica : Izrael in Grčija : Slovenija. Z olično Polono Frelih ima Slovenija lepe možnosti, da zasede prvo mesto in se uvrsti v prvo evropsko ligo. Tekmovanje v Radencih bo vsekakor enkratna priložnost za ljubitelje namiznega tenisa, ki ga ne bi smeli zamuditi. L... Prva državna odbojkarska liga I Oslabljeni Sobočani v trinajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski Pionir iz Novega Mesta v Murski Soboti premagal domači Vigros Poi®r s 3:0 (9:15, 11:15, 4:15), Sobočani so nastopili oslabljeni, brez"' igralcev. Tekmo sta sodila Gril (Pekre) in Čelan (Hoče), Vigros Pofl','^' pa je nastopi! v postavi: Gobec, Žalik, Vnuk, Kerec, Novak, B*'' Marič, Poredoš in Prša. V prihodnjem kolu igra Vigros Pomurje doma s Salonitom. Druga državna odbojkarska liga Ljutomerčani štartajo na prvo mesto Odbojkarji Ljutomera, ki so osvojili naslov jesenskega prvaka v državni ligi s prednostjo Štirih točk pred Topolšico, ki jih je ' 'j ' , . 'J J) na nadaljevanje prvens®’ Sklepne priprave pa so imeli od 17. do 22 januarja 1993 v Brnu * Češkem, ki so se jih udeležili vsi igralci razen Rajnarja, ki je bil zašl^ Vadili 50 vsak dan, odigrali pa so tudi Štiri prijateljske tekme. Po vrnit®! —.—-J- r_______________________- odigrali še dve tekmi doma z mladinsko reprezentanco Slovenil*.' brali Jožeta Zvera, ki je že treniral prvoligašem Olimpijo. Tako so se dobro pripravili za drugi del tekm«^ nja. Pomembna okrepitev za Ljutomerčane pa Je vsekakor prejšnji Modriče Nermin Bungur, V soboto se začne spomladanski del prvelist'| V prvem kolu gostijo Ljutomerčani najnevarnejšega tekmeca TopolŠk’ računajo na zmago, saj bi tako povečali vodstvo na lestvici. da bodo sčasoma imeli težave mladinskim moštvom. Izvolili so < _ . . - , , novo vodstvo kluba. Dosedanjega premagala, se že dalj časa vneto pripravljajo z predsednika Stanka Ferenčaka je zamenjal Frane Jerebic, tehnični vodja bo Se naprej Štefan Zadravec, za novega trenerja pa so iz- člansko moštvo. (J.M.) Odigrani dve koli v občinski košarkarski ligi Murska Sobote za starejše pionirke sta Pokalni rokomet Pomurka v četrtfinalu i# Salonit Kamnik Pionir Olimpija VIGROS Fužinar Bled Prom Granit Šempeter 13 13 0 39:6 26 13 11 2 34:11 22 13 10 3 31:12 20 13 8 5 29:17 16 13 7 6 23:25 14 13 6 7 23:25 12 13 4 9 21:29 8 13 3 10 13:31 6 13 2 11 10:35 4 13 1 12 5:37 2 II. SKL-Ženske Pomurje peto Sklenjeno je bilo tekmovanje v drugi državni ženski kiošarkarski ligi. Ekipa Pomurja iz Murske Sobote je zasedla peto mesto. Najboljša strelka v ekipi je bila Droži-nova s 326 koši pred Laiičevo, 111, štefkovo, 92, in Brezičevo 86 košev. Slovan Go met Metka Domžale 14 12 2 1126:38326 14 11 3 888:778 25 bili odigrani dve koli. Rezultati -OŠ I : OŠ lU B 27:13, OŠ Prosenjakovci : OŠ III A 18:95, OŠ Prosenjakovci : OŠ H 13:18 in OŠ III 'A : OŠ III B 60:4,Po tem tekmovanju bodo pionirke tekmovale za pokal Marsa, mladinke pa v mladinski ligi, (ŽT) Namizni tenis i V povratni pokalni rokometni tekmi .na območju Slovenije Pomurka iz Bakovec in Šešir v Škofji Loki v osmini finala razšla z čenim izidom 16:16 (9:8). Bakovčani so večji del tekme vodili in bi laj tudi zmagali. Zelo ostro in na trenutke tudi grobo pa so igrali Strelci za Pomurko iz Bakovec: Meolie 7, Kušter 3, Dapo 2, Lovetija^ Murski Soboti Žugelj in Buzeti po enega. Ker so na prvi tekmi Bakovčani s 25:20, so se uvrstili v Četrtfinale, kjer se bodo s Kolinsko Slovanom iz Ljubljane. Prva tekma bo 17. februarja v M'’ v Soboti, Uspeh Arconta Druga državna rokometna liga V Avstriji V Avstrijski Radgoni je bilo drugo mednarodno namiznoteniško tekmovanje. Med 40 tekmo-valci-so bili tudi predstavniki NTK Arcont iz Gornje Radgone in dosegli lep uspeh, saj so zasedli vsa prva mesta. Pri pionirjih Je zmagal Bukovec, Ocepek je bil tretji Med mladinci je bil prvi Uhan, Jarc četrti. V tekmovanju članov je zmagal Rihtarič, Slovenski tekmovalci so bili lepo sprejeti 14 10 4 956:798 24 14 8 6 960:967 22 OdbojkU POMURJE 14 6 8 868:881 20 Razburljivo v Soboti in Radgoni V enajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni lig' v Murski Soboti derbi med Krogom in Poletom iz Murske št*,. Srečanje se je končalo s tesno zmago Kroga z 19:18 (11:7). Kovačič 5, D. Kofmanko 4, A. Kolmanko 4, Meolie 3, Lukač 2 in 1 za Krog ter Čemela 7, Kovačič 5, Murgelj 2, Fefer, Slamar, ; Kreft po enega za Polet. Srečanje med Radgono in Celjem p* a končalo neodločeno 22:22 (12:15). Strelci za Radgono: Mijačinov'^» Žalodec 4, Grah 3, Holc 2, Husar 2 in Javernik 1. V prihodnjem k®!« v Murski Soboti zopet derbi med Poletom in Radgono, medtem ko ” gostuje v Hrastniku, Judo Sežana N. Me sto Šentvid 14 5 9 915:944 19 14 3 11 756:893 17 14 1 13 625:92815 Vikom Omladincem, Nafto, Potrošnikom, Rogašovci, (.^UlOCllu UO Odranci, Svobodo, Martinom na Muri, Ižakovci in Beltran-som. Treningi so dobro obiskani in upajo, da se bodo dobro pripravili in dosegli željeni tretja tekma cilj. F.M. Druga državna košarkarska liga Radgona izgubila Na zadnjem turnirju v občinski namiznoteniški A—ligi Ljutomer so bili doseženi naslednji izidi: Ljutomer : Gimnazija 5:4, Vučja vas : Cven 3:5, Gimnazija : Vučja vas 5:1, KamenSčak : Ljutomer 3:5-Vučja vas : KaraenšČak 3:5 in Cven : Gimnazija 5:4. Zaradi enakega Števila točk bosta za naslov prvaka Turnir V Ljutomeru Pred drugim delom prvenstva je bil v Ljutomeru ženski odbojkarski turnir. Sodelovale so štiri ekipe Rezultati - Ptuj : Cven 2:0, Paloma II : Ljutomer 2:0. Ljutomer : Cven 2:0, Paloma II : Ptuj 2:1, Paloma II : Cven 2:0. Ptuj : Ljutomer 2:0. Vrstni red: 1. Paloma 11, 2. Ptuj, 3. Ljutomer in 4. Cven. (NŠ) Uspeh Lendavčanov V Nagykanizsi na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje ' f, Med 147 tekmovalci iz 9 klubov so bili tudi Lendavčani in dosefi,/ JAll LtllUUVLadI ILI rfl bili; Nedeljko. so zasedli; ŽivkC- uspeh. Zmagovalci v svojih kategorijah so t nec, Babič, Gal, Balažič in Gone. Druga mesta so zasedli: Živko-Kovač in Čizmašija. Tretji pa so bili: B Časar, M, Časar, Vidovič- in Horvat. (JK) Tekači Radenske vadijo V zadnjem kolu prvenstva v drugi državni košarkarski ligi je Slovenj ekipi Ljutomera in Cvena odigrali ■ “ _ tretjo tekmo. V občinski B ligi je Gradec premagal Radgono z 80:73 (45:38). Gostitelji so bili boljši in so zasluženo zmagali. Strelci za Radgono: Cigut 21, Gomboc 14. Bratkovič 11, Ulaga 8, Slavič, Banič m VukoliČ po 5 ter Karlo 4. (BD) zmagala Stara Nova vas pred Ljutomerom 11 m Juršovko. (TF) ” Vestnik Te dni so začeli z vadbo - pripravami za bližajočo se tekaško v naravi Člani tekaške sekcije Radenske iz Radenec. Priprave so jjl na tri različne termine v telovadnici in na prostem v treh krajih, da V'j lahko svojim članom najbolj ugodili. V torek ob 19. uri je vadba v te^^ niči radgonskega Partizana, ki jo vodita Franci Klemenčič in d Umek, Vsako sredo ob 10. uri vodita vadbo v telovatnici OŠ Bat*,-! telovaEnici oS telovadnici osnov®^)^} Branko Lehner in Ivan Župec, v Radencih pa v t____________ Zdravko Mauko m Roman Klančar. Člani tekaške sekcije si organizirano plavanje ter uporabo savne in kabineta za fitnes v Radin. (G.G.) J i 1 vestnik, 4. februarja 1993 stran 17 r in t J v ¥ 1 1 (I Marika Kardinar in Robi Markoja športnika lendavske občine Nogometni klub Gidos iz Turnišča najboljša ekipa V hotelu Lipa v Lendavi je bila tretja prireditev, k'. j pripravili MMR, Nepujsag in Športna i ---i— ki so jo ■športna zveza Lendava ob‘ glasitvi raz- najboljših športnikov, -- in športnih ekip lendavske občine za leto 1992. Pokrovitelji prireditve pa so bili: Športna trgovina Olge Zver ter podjetja Gidos, ingra in Nafta it Lendave. Po nagovoru predsednice Športne zveze Lendava Terezije Donko so razglasili rezultate ankete. Za najboljšega športnika lendavske občine za lansko leto je bil izbran Robi Markoja, Član SD Štefan Ko- ' vač iz Turnišča, državni mla- I dinski prvak v streljanju s serijsko puško ter tretH nn Hrlav. ^portnic ■.■»v puško ter tretji na državnem članskem pr\'enstvu. Prvo mesto je zasedel tudi na finalu dopisne strelske lige Slovenije, posameznik pa je bi) najboljši _____________ J? tudi v drugi državni ligi kandidat za mladincV.-« 4»-*- "■^Prezentai gdan , Je mladinsko dižavtio inco. Drugi je bil Bo-. Lešnjak, judoist iz Lendave, ki je zasedel na držav-študentskem prvenstvu državnem mladin-ttetje in na državnem nem prvo, skem na sivem prvenstvu peto Izkazal se Je tudi na ’ naiodnem t ‘'______. -r- “aiionija. Tretji najboljši šport-pa je bil Šahist Jože Geren-'z Lendave, najboljši tek-v ObHni Vi me- se je tudi na med- tekmovanju Alpe- nik čet iz ^31 na S" občini, ki se je izka- . ,_ Mv- J’«' it-nvv* I na mednarodnih turnirjih in slovenski Sahovsk' ''“i najboljšo Športnico občine - ' v Šahovski ligi. Za - lendavske lansko leto jc bila Občni zbor ŠD Lendava ____ Tea kwon do Črenšovci izbrana kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, najuspešnejša slovenska kegljavka, ki je na svetovnem prvenstvu v Bratislavi osvojila dve zlati in eno srebrno kolajno ter postavila nov svetovni rekord v kombinaciji. Bila je tudi izbrana za razglasili Nogometni klub Gi-dos iz Turnišča, ki uspešno tekmuje v drugi državni ligi. Bil je tudi finalist občinskega pokalnega tekmovanja. Drugo mesto je zasedla SD Štefan Kovač iz Turnišča, jesenski prvak v drugi državni strelski ligi. Ii J f b I I >11 4 č« .‘I ^iJ '4 ■ 4 < N LC*“ II najbolJSo slovensko športnico. Druga je bila Mateja Žalik, članica Kajak-kanu kluba Bistrica, ki je iju državnem pionirskem prvenstvu v spustu zasedla drugo mesto. Tretja pa je bila Tanja Šiumberger, ki je na pionirskem državnem šahovskem prvenstvu zasedla sedmo mesio. Za najboljši športni klub za leto 19^ so ^^^elstvo ■ . - ■——' — Markoja in Tišina pomurske strelske lige - standardna bo® ® krogi pred Turniščem, m Pomurko, P^iem kolu vsuli Tišina z 28 točkami pred ’ . pred posamezniki je zmaga! Markoja vadi MS’*, m Pertocijem (oba TiS.),577 krogov^ 7 bogov' pred Pertocijem, 2837, m Bukovcem, .817 ‘ekmovanju SD ŠK JurniSČe je med pred Draškovičem, 556, in A. Maučecem. 549 6VV. Tiana II in Pomurka V Četrtem kolu občinske strelske 1420, m zmagala Tišina 11 s 1427 krogi prea Jjmei- 58. Pomurko^^^^ krogov. Vodi Tišina 11 s 64 točkami pr«! - Med Maučecein ziajboljli Makari (Pain.) s 369 pred (Rak.T vJo' maiaii trum., krn nrpH r-j”' Duiidekom (Gal.). 365 krog.r*. Vodi Makari & ''f’PionbHh dl naUikam (Nof.), 1454 574 in zniagaJa Pomiirk-i s 662 krogi pi«l Craničaijem 12 T krogov Voai Pomurka s 16 točkami pri d Skinj* .®®laifco Bakcivei, 3 totii- Med posamezniki je iem, "A ’ D6 krogi pred GomboSijem tPfim.l, 169, in '-^otnbošijem. 663 krogov. (FŠ) in TiSino, 517 krogov Vodi Pomurka s 16 točkami pri č- Vod) Balasko .s 695 krogi Kerčmar- ^ah \ Plovcih 86 šahistov bol šahovski koneetedenski turnir za poka! KS Bakovci. 7®fididatQ^ R ^6 šahistov, med njimi mojsier Fide in 15 mojstrskih ~'b) 8 I ■ “laRril je Kovač (Radenska) z 8,5 točke pred Zupetom “om (Radenska) 7, D. Harijem (Rad ), Žgancem (Or.), im Ostati v prvi slovenski ligi Na letnem občnem zboru Šahovskega društva Lendava so ugoio-vili, da so v minuli sezoni dosegli dobre tekmovalne rezultate, niso pa bili povsem zadovoljni z organizacijskim delom. Dogovorili so se. da bodo v prihodnje posebno skrb namenili delu z mladimi .šatiisti, njihova največja želja pa je, da bi ostali v prvi slovenski ligi. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za predsednika je bil izbran Ludvik Jerebic, za tajnika pa Franjo Strbad. Ob tej priložnosti so tudi izvedli hitropotezni rut Ilir. Med 12 šahisti je zmaga! Gerenčer z 10 točkami pred Vučkom, 9,5, ter Strbadom in Bre-zovičem, po 7,5 točke. V nedeljo, 14. februarja 1993, ob 9. un pa se bo začelo tekmovanje v občinski Šahovski ligi Lendava. Tekmovanje bo v gostilni Marof pri Lendavi. Vabijo vse, ki želijo sodelovati, da se prijavijo pred začetkom tekmovanja.(JG) Smučanje_____________— I Tečaj in tekmovanje s šestdnevnega smučarskega tečaja so se vrnili učenci soboške prve in druge osnovne šole. ki je bil I pri Zidanškovem domu na Pohorju- Tečaja se je udeležilo 50 učencev. Po končanem tečaju pa so tekmovali v veleslalomu na Arehu. Rezultati - st. dečki; 1. Ovsenjak, 2. Erniša, 3. Huber; st. deklice; L Sever, 2. Kukovec, 3. Gaber; inl. Tretje mesto pa je zasedel Kegljaški klub Nafta, ki uspešno tekmuje v mariborsko-podrav-ski A-Iigi. Razglasili so tudi perspektivne športnike Milko Pečanič (badminton), Roberta Lovenjaka (šah) in Andreja Pintariča (atletika) ter najboljšo šolsko Športno ekipo - z d^jfizične OS Lendava. FERI MALICFC dečki; L Viher, 2. Pleteršnik, 3. Turki; mi. deklice: 1. NenicŠ, 2. Gaber. 3. Cipot; najini, dečki; L I Šadl, 2. Gider, 3. Ratnik; najml. deklice: L Beloglavec, 2. Kozar. (KC) VESTNIK Karate Dobili »vige pasove« Kar 23 karateistov in karatcistk iz Pomurja je polagalo izpite za »višje pasove«. Vijoliča.stega so osvojili; Šticl, Hor\'at, Vrečičeva, Gaberjeva, Husar, Čeleš, Mikolič (vsi MS), Tropenauer in Čosič (oba GR); plavega: Mlinarič (MS) ter Rok in Tuš (GR) ter rjavega; Zido, Zadravčeva, Stefanec, Škandali (vsi MS), Maruškova in Rues (GR). Mojstrska kandidata: Vori in Jakovljevič (oba MS). (DS) u' . -......- ___________ ' ■ f J*linci ie i.;,' '-'“porjern (Rad.) in Habjaničem (MB) po 6,5 točke. Med „„ tinHann/J Habjanič pred Sertom (oba MB) ter K. Marič AA KaagOUa 'ž‘-'u nekatenoriiiki m i<. -jTr,!.«.-!! rofflr ri.e.l nred Habiani- ^’^b) inGJa^^^^^^^^Soriiiki pa je zmagal Cofek (Le.) pred Habjani v Danilo Hari odprtega prvenstva Kavern. g’ Hnfi fen u : Ri,5;x^"“ ** bili doseženi naslednji izid D o^^onia 1.0, M^r^,■■ GaborOT, Radosavljevič ; Režonj jtjUmien ih Kovat: Havaši 1:6. Bis.nčii : LveA" Bogdanom ^iiem^n Vutlco i;0. Vodi Danilo Han s 6 Kosom m Rd®"' feni n ^'^■“‘'dsavljcvičem in Gaborjem, po 5,5 ,nčke ■ S. Kovačem, A. Maričem in Benkom, po 4 točKe. Smučarski tečaj Smučarski klub Gornja Radgona je organizira! pri Ruški koči smučarski tečaj za otroke in odrasle, ki se ga jc udeležilo 54 tečajnikov. Poleg tega pa so za 70 otrok orga-Ainrah tuvli avtobusni prevoz iia smiičiSča pri Ruški koči. II. DRL - moški Krško V. Nedelja KROG Zagorje Hrastnik RADGONA Celje Ormož Radeče POLET 11 9 1 1 248:210 19 11 7 2 2 243:204 16 11 7 04 226:217 14 11 52 4 257:246 14 11 5 1 5 242:221 11 11 5 1 5 229:243 11 11 4 2 5 256.252 10 11 3 0 0 196:224 6 11 3 0 8 203:250 6 11 1 1 9 218:252 3 Prihodnost zagnanih Crenšovčanov Na pobiukj štirih mladih, med katerimi sta bila tudi brata Dean in Gorazd Horvat, ki še danes vztrajata, so lani oktobra ustanovili športni klub Tea kwon do Črenšovci. Gre za borilni šport, ki izhaja iz Koreje, kjer jc to nacionalni šport, v zadnjih letih pa se širi tudi v evropske in druge države. To je sodobna borilna in atrak' tivna veščina, ki je privlačna tako za tekmovalce kot gledalce. poudarek pa je na nožni tehniki. Tačas imajo v klubu 16 članov, med katerimi je večina zelo pogumnih fantov, kar daje t Dean Horvat kluba S’ ■ I predsednik upanje, da ima tea kvvon do iJ’.________„2..;;. L,. ČrenSovcih prihodnost. Kot gledalce gotovo privlačno. Tonam je povedal prizadevni lee tega bodo prikazali speci-predsednik kluba Dean Hor- v nike možnih udarcev, kar bo za vat, imajo z vključitvijo v slovensko zvezo tudi možnost sodelovanja na prvenstvu Slovenije. Že na prvem tekmovanju so črenSovski športniki presenetili z zagnanostjo in bojevitostjo. Z delom nameravajo nadaljevati. V drugi polovici februarja pripravljajo v Čren-šovcih drugi propagandni nastop s prikazom atraktivne teh- alno tehniko in tehniko lomljenja. Dobro sodelujejo z mladimi mojstri iz Maribora, ki jim tudi veliko pomagajo pri učenju tehnike modernega teak won doja. Poleg športnih borb se ekipa pripravlja za tekmovanje v formah, to je veščina, kot je v karateju kata. Dobro pa sodelujejo tudi z lendavskim klubom. F. M. »MII I Razpored tekem II. SOL XII. kolo - 6. 2. 93 Pionir 11 Olimpija II Mežica LJUTOMER Mislinja Vileda II ■ Braslovče : Izola : Salonit 11 ; Topolšica Vlleda II Celje Mislinja Topolšica : Olimpija II : Braslovče : Izola : Salonit II XVIII. kolo - 20. 3. 93 ■ Celje XIII. kolo - 13. 2. 93 Vlleda II Celje Mislinja Topolšica Salonit II Izola : Pionir 11 : Črnuče : LJUTOMER ; Mežica ; Olimpija II : Braslovče Pionir 11 Salonit II Izola Braslovče Olimpija II Mežica : Topolšica Mislinja : Celje : Vileda 1! ■ Črnuče : LJUTOMER XIX. kolo - 27. 3, 93 XIV. kolo - 20, 2. 93 Pionir II Braslovče Olimpija 11 Mežica LJUTOMER Črnuče : Izola : Salonit II • Topolšica : Mislinja : Celje : Vileda II Mežica LJUTOMER Črnuče Vileda II Celje Mislinja . Pionir II Olimpija II ■ Braslovče ■ Izola . Salonit II ■ Topolšica XX. kolo - 3, 4. 93 XV. kolo - 27. 2. 93 Črnuče Viteda 11 Celje Mislinja Topolšica Salonit II Pionir II : LJUTOMER : Mežica : Olimpija II : Braslovče : Izola Pionir II Topolšica Salonit 11 Izola Braslovče Olimpija II ■ Mislinja : Celje : Vileda 11 : Črnuče : LJUTOMER : Mežica XXI. kolo - 10. 4. 93 XVI. kolo - 6. 3. 93 Pionir II Izola Braslovče Olimpija II Mežica LJUTOMER ; Salonit II : Topolšica : Mislinja : Celje : Viledall . Črnuče Olimpija II Mežica LJUTOMER Vileda II Celje Salonit II Pionir II ■ Braslovče . Izola . Topolšica : Mislinja . Črnuče XXII. kolo - 17. 4. 93 XVII. kolo - 13. 3. 93 LJUTOMER Črnuče Kegljanje : Pionir II ■ Mežica Pionir II Mislinja Topolšica Salonit II Izola Braslovče : Celje : Vileda II ; Črnuče : LJUTOMER : Mežica : Olimpija II Poraz Nafte V drugem kolu mariborske kegljaške A-lige je ekipa Krilato kolo u Maribora v Slovenskih Konjicah premagala lendavsko Nafto s 7:1, Točko za Nafto je osvojil Kopinja z 834 podrtimi keglji. Preostali Lendavčani pa so podrli naslednje Število kegljev; Levačič 815, Radakovič 802, Horvat 797 in Žalik 784. IZ V drugem kolu Mariborske druge kegljaške lige so kegljavke Nafte podrle 4034 kegljev. Posamezno: ŠČap 403, A. Varga 358, Mulic 340 ir. Gu!d 333. Ul Na klubskem prsenstvu KK Nafta iz Lendave je ph moSkih zmagal ---------------------- ._ j/ii iiiusKiii zmagal Peric z 881 podrtimi keglji pred Horvatom, 373, in Radakovičem, 832 kegljev. Med ženskami pa je bila najboljša M. Vargova s 777 podrtimi keglji pred A. Vargovo .s 711 in Sčapovo, 685 podrtih kegljev. (MŽ) stran 18 vestnik, 4. februarja 199J 1 Ji iz naših krajev ■ PERTOČA - Predsednik sveta krajevne skupnosti Pertoča Anton Haužar nam je povedal, da bi radi v letošnjem letu {poleg modernizacije cest) nadaljevali z deli še na nekaterih drugih infrastrukturnih in komunalnih objektih. Tako načrtujejo Širitev telefonskega omrežja, saj imajo že 150 interesentov, vendar to naj bi bilo mogoče šele, ko bo povsem zasedena centrala v Rogašovcih. ki jo bodo nato zamenjali z večjo. Zaradi pomanjkanja pitne vode pa se želijo gospodinjstva z zahodnega dela Goričkega Čimprej priključiti na omrežje občinskega vodovoda. (G. G.) ■ RANKOVCI - V Rankovcih imajo dolgoletno gasilsko tradicijo, saj so društvo ustanovili že 1883. leta. Tedaj so imeli ročno brizgalno, na požar pa je opozarjala gasilska trobenta. Zdaj je seveda drugače: tankovski gasilci imajo ustrezen dom, gasilsko vozilo, motorno brizgalno, gasilske vrste so okrepili z novimi člani. Vneto se pripravljajo na letošnjo 100-letnico. Ob visokem jubileju bodo izdali obsežno kroniko, na proslavo pa bodo povabili vsa okoliška društva. (F. Ku.) ■ LJUTOMER - V ljutomerski občini praznuje letos več gasilskih društev. Najprej, in sicer 29. maja, bodo praznovali gasilci iz BolehnečicbO- letnico, naslednja gasilska društva pa bodo v letošnjem letu slavila 100-letnico: Stročja vas (13. junija), Lukavci (3. in 4. julija), Iljaševci (11. julija), Kokoriči (18. julija) in Mota (25, julija). Ta društva bomo pred jubileji obiskali in iz njihove kronike izbrskali pomembnejše dogodke. (S. S.) LIPA - Na nedeljskem zboru občanov v Lipi so se poenotili, ___da je treba najprej dokončati dela v mrliški vežici, katere gradnja je doslej stala 1,2 milijona tolarjev, približno toliko denarja pa je še potrebno zbrati. Na zboru smo slišali tudi nekaj očitkov predsedniku sveta KS Lipa Štefanu Zadravcu, Češ da je premalo storil za razvoj krajevne skupnosti. Gre predvsem za ulično razsvetljavo, ki je Še nimajo, vendar se je predsednik izgovoril, da je treba končati najprej začeto naložbo, šele potem lahko začno z novo. Po njegovem tolmačenju naj bi dobili ulično razsvetljavo šele čez 2-3 leta. Prej naj bi Še popravili načete asfaltne ceste. (J. M.) Krajevna skupnost Radoslavci V denarnico do dna Precetinci, Godemarci, Sitarovci in Radoslavci so združeni vas KurSince, enako za kra- v krajevno skupnost, ki ima 210 -ipodinjstev, v katerih živi 670 jevno skupnost Logarovci, ozi-prebivalcev. Čeprav je ta skupnuai ’ ‘ j"" 'j občini, se ponaša z uspehi, ki bi jim jih utegnil kdo zavidati. Seveda pa rezultati niso padli z neba. na od manjših v ljutomerski povsem sklenili do dneva tvih. Pogovarjali smo se s tajnikom krajevne skupnosti Radoslavci Janezom Rudolfom in predsednikom vodovodnega odbora Vinkom LebariČem. roma njene Gajševce, saj je osnovno vodovodno omreije zdaj speljano veliko bliže teh skupnosti oziroma omenjenih kra- Naslednje pomembnejSt je povedal tajnik krajevne jev,« je orisal rezultate skrbi za skupnosti, nato pa »predal« boljšo vodo Mirko LebariC. »F lanskem letu smo uspeli asfaltirati cesto med Radoslavci in Godemarci v dolžini 2.000 metrov. Zanjo so krajani teh dveh vasi prispevali 30 odstotkov od predračunske vrednosti, in sicer denar, ki ga zbirajo s krajevnim samoprispevkom, poleg tega pa še na podlagi posebnih pogodb. Posamezniki so dali od 6.000 do 18.000 tolarjev. Vsega skupaj so zbrali 2.800.000 tolarjev, še sreča, da ni bilo treba dati vsega denarja naenkrat, ampak v obrokih, ki so jih dajali od novembra 1991 do sredine lanskega leta,« nam besedo predsedniku vodovodnega odbora. »V preteklem letu so se Pre-cetinci priključili na občinski vodovod. V ta namen je bilo treba speljati 1.200 metrov dolg primarni vod od Logarovec. Po Precetincih pa ni bilo treba polagati cevi, saj so imeli vodovod že prej, vendar od lastnega črpališča. V njem pa ne le da ni bilo dovolj vode, ampak je bila tudi oporečna. Zdaj ima 50 pre-cetinskih gospodinjstev zdravo pitno vodo, za to pa so prispevala po 20.000 tolarjev. Napeljava vodovodnega omrežja v Preeetinee pa je pomembna Se za det krajevne skupnosti Mala Nedelja, vsekakor pa za njeno ■ ŽENAVLJE - člani krajevnega odbora Rdečega križa Že-navlje so pred kratkim organizirali krvodajalsko akcijo. Udeležilo se je je kar 60 krvodajalcev iz Ženavelj, Boreče. Martinja, Šuiinec in Neradnovec. od koder jih je prišlo kar 24. Kri so dali na transfuzijski postaji v Rakičanu, vseskozi pa jih je vodila misel, da bodo s svojim dejanjem morda komu rešili življenje. (M. G.) ■ GORNJA RADONA - V soboto, 23. januarja, so se na radgonskem pokopališču poslovili od radgonskega posebneža Janeza Mulca. Med krajani je bil znan po svojem vozičku, tako imenovanem »japanarju«, s katerim je vozit odpadne škatle in lesene zaboje, ki jih je pobiral po dvoriščih trgovin. S svojim vozilom pa je občanom prevažal tudi težje tovore. Bil je nekak postrešček. Imel je veliko prijateljev, kar je potrdila tudi udeležba na pogrebu, pa tudi besede govornikov niso bile gole fraze, ampak so prihajale iz srca. Bil je namreč dobrosrčen, preprost, ustrežljiv, delaven in - šegav. Janeza smo nedolgo od tega predstavili v Vestniku. (L. Kr.) ■ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI - Tod so rešili problem telefonije, zato se bodo poslej bolj angažirali na drugih področjih. Posebno skrb bodo namenili ureditvi cest in oskrbi z vodo. Lansko leto so. na primer, asfaltirali 2 kilometra vaških cest. Na drugih odsekih (Sovjak, KokolanjSČak in Blaguš) pa so pripravili cestišče za asfaltiranje. Seveda pa bi bile take naložbe le želje, ko krajani ne bi veliko pomagali. Njihovi prispevki znašajo ponekod 50 odstotkov od predračunske vrednosti del. (L. Kr.) ■ GORNJA RADONA - V gornje radgonski občini je kar 31 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev. V februarju bodo imela občne zbore, kjer bodo temeljito pretresla delo v pret-klem letu in sprejela programe za leto 1993. Spodbudno je. da ima vedno več gasilskih društev sodobno gasilno opremo, tudi članstvo se ne zmanjšuje, zato lahko zapišemo, da je ustrezno poskrbljeno za preventivo. (F. KI.) ■ LJUTOMER - Člani ljutomerske gledališke skupine, ki deluje pri tamkajšnjem kulturno-umetniškem društvu, se I pripravljajo na bližnje območno srečanje gledaliških skupin, ki bo I sredi marca v Ljutomeru, Predstavili se bodo s Partljičevo kome- j dijo Moj ded, socialistični kulak in Marinčevo komedijo Srečka. To delo je režiral domačin Srečko Centrih in tako uspešno prestal režijski krst. (G, G.) ■ LENDAVA - Slovenski gasilci bodo imeli letos 12. kongres, zato se nanj pripravljajo tudi gasilci iz lendavske občine, saj bodo svojim delegatom posredovali predloge, o katerih naj bi spregovorili na tem vseslovenskem srečanju gasilcev. Sicer pa ima gasilstvo v tej občini že dolgoletno tradicijo. Tako bodo lendavski gasilci praznovali 120- letnico, 70-letnico bodo proslavili gasilci iz< Odranec. Gornje Bistrice, Srednje Bistrice, Turnišča, Pinc, Velike Polane in CrenŠovec, 60-letni jubilej pa bodo proslavili na Dolnji Bistrici. (J. Ž.) ■ ČREŠNJEVCI - Od leta 1980 deluje v Gornji Radgoni oziroma Črešnjevcih obrat soboške Mure. V njem je tačas zaposlenih 580 delavcev, od tega največ žensk. Že nekaj časa opažajo, da so prostori tesni, zlasti v prikrojevalnici in likalnici, zato jih bodo povečali. Napovedujejo prizidek v velikosti 2000 kvadratnih metrov. Z deli naj bi kmiu začeli. (F. KI.) ■ LIPA - Na občnem zboru kulturnega društva Lipa so pohvalili delo mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Andrej Maroša, 1 Čeprav v njem prepevajo v glavnem kmečki ljudje, je pohvalno, da ob delu najdejo čas Še za kulturno delovanje. Pevci imajo naštudiranih 30 pesmi (narodne, umetne, pa tudi cerkvene, saj prepevajo tudi na pogrebih). Letos bodo, tako so namreč sklenili, nastopili na vseh proslavah in drugih prireditvah, ki bodo v Lipi, pa tudi na cerkvenih svečanostih. Predsednik društva bo še naprej Ludvik Bojnec. (J. Ž.) ■ NEGOVA - Tradicijo taborjenja mladih gasilcev ob Negovskem jezeru oziroma ob tamkajšnji lovski koči so v zadnjih dveh letih prekinili. Čeprav je bila udeležba velika, saj se je zbralo (po navadi v avgustu) okrog 180gasilcev iz pionirskih desetin. Zdaj so sklenili, da bodo že utečeno druženje nadaljevali. V avgustu mladi taborniki torej spet na običajnem mestu! (F. KI.) ■ MURSKA SOBOTA - V lanskem letu je kar 20.408 občanov soboške občine zaprosilo in dobilo nove (slovenske) potne liste. Povpraševanje po njih se nadaljuje tudi v tem letu, kar naj ilustriramo s podatkom o številu novoizdanih potnih listov v januarju: 2.600! Tako ima zdaj 23.000 prebivalcev občine Murska Sobota nove potne listine. Povpraševanje po njih pa še ni poje- Besedo je spet povzel tajnik Janez Rudolf; » V letošnjem načrtu smo si zadali asfaltiranje ceste Sitarovci-Preceiinci v dolžini 1.900 metrov. Morda pa bo celo toliko denarja, da bodo modernizirali Še enako dolg odsek od Preeetinee do Logaro-vect Za cesto Sitarovci-Prece-tinci občani že dve leti zbirajo samoprispevek. Zelo radi bi tudi modernizirali krajši odsek makadamske ceste v dolžini 350 metrov med Radoslavci in Ka-menščakom. Sicer pa imamo v naši krajevni skupnosti še 25 kilometrov krajevnih makadamskih cest. Pravzaprav nobena krajevna cesta, ki povezuje naše vasi, še ni asfaltirana.« delo na območju krajev* skupnosti Radoslavci so meli" oracije zamočvirjenega svea z obeh strani potoka Buk«* niče, ki teče od Moravec ins^ niže zliva v potok Turjo. Kt bodo uredili strugo in rokavi' bodo pridobili nekaj deset hektarjev zemljišč, ki jih bo(k lahko koristneje kot doslfl izrabili za kmetijsko pridelav® V radoslavski krajevni skupn® sti oziroma vaseh, ki jih zdr"" žuje, pa so oči uprte tudi v pt® jekt Slovenske gorice, katere? realizacija naj bi prinesla lep^ življenje tudi v Radoslave^' Godemarce, Sitarovce, Prece; tince in še kam. Š. SOBOČAl^' Kak sta Mirio' njalo, zato se je rok čakanja podaljšal na tri tedne. V nujnih ! I U'- f * * v Ceste so torej velik problem krajevni skupnosti Rado- 4 h' ul j 'V I >x Janez Rudolf ni le tajnik, ampak tudi predsednik gasilskega društva Radoslavci, zato smo ga fotografirali pred gasilskim domom, ki so ga zgradili pred 5 leti. Lani so kupili avtocisterno, kombinirano vozilo in električno sireno. Foto: Š. S. slavci. Imajo pa Se druge potrebe, kar je samoumevno, ko pa se razvoj nikoli ne ustavi. Tako bodo morali globoko seči v vedno bolj plitve Žepe tudi zaradi sofinanciranja gradnje osnovne šole v Mali Nedelji. Otroci z območja krajevne skupnosti Radoslavci obiskujejo namreč šolo v omenjenem kraju. Kolikšen bo naložbeni delež KS Mala Nedelje m BuČ-kovci, tačas sicer ne vedo, saj še ni znano, koliko denarja bodo dobili iz občine in republike. Skupna naložba dveh krajevnih skupnosti pa bo tudi gradnja mrliške vežice v Mali Nedelji, Dokumentacija zanjo je že nared, v začetku marca bodo že gradili, dela pa naj bi pa Ji^efc k Anti^ romala 1 . d To je l^lo enega dere sta » Mirko pa Juže*; zgučala, ka ta jedva Jt Asj tuji romala, I Keri ste mlodi gviSoo vete, kaj je to tisti sveti tun hvinsto' patrpn. To pov^ala 3atQ/ ka' jedvfr. netn keri obsoda, ka dila k ttstemi Antuji, ki j^ vseh zalilblenih patron, pa najtomeje. Bilo srečno ožejeaja. F kuči ed^^ osen, drtlgi pa Šest dece- f' ‘ bi fce v Štalah pa hlevih tep** gor raslo, bota Šla na /p' maje k Antuji, Bija je tisto leto sneg visok prek kol^O; Ženske so tnusdle. Kon vrE^ nese f toti celec! ni gazi) Ja, Se to moren povedaf- Človek in njegov poklic Zaj se do Bolfenka pripelate z avtom. Dere sj’ jedva Sla, je sneg pokb? I Ko ne bi bilo Vlada Vladu Veselu, ki ima v Radencih urarsko delavnico, doma pa je v Lutvercih, sem predlagal, da bi malo poklepetala o njegovem delu. Je sicer pristal, hkrati pa dodal, naj mu ne delam reklame, sicer bo Imel Še več strank. Saj ne, da bi jih ne bil vesel, ampak kako naj vsem dosedanjim in morebitnim prihodnjim ustreže (popravi ure), ko pa ima samo dve roki. Urar ima dela čez glavo. Zato pa si je deloma kriv tudi sam, kajti ni je ure, ki je ne bi znal popraviti. Torej ne odkloni tudi tiste ure, ki jo je že kdo popravljal in »zapravil«, saj so mu nekateri deli ostali. Še večja nerodnost pa bi bila,, če bi kdo hotel narediti iz ene ure - dve! Mojster za ure Vlado Vesel pa je strokovnjak tudi za elektronske ure. Večina urarjev takim uram ni kos, razen da menjajo baterijo, nastavijo .čas, datum, zamenjajo pas. In prav teh ur se veliko (z)najde,v radenski delavnici. Obljubil sem, da bom spraševal predvsem o vrstah ur. Pa o tem, ali uspe popraviti tudi stare zidne ali celo stolpne ure. Vprašal sem ga, ali zna narediti tudi" manjkajoče kovinske dela, ali je kos tudi lesu... Odgovori so biti pritrdilni, O vrstah ur pa mi je dejal, da jih je veliko. Pa s F K blatne kantole. Gazila ■ brege. Še v poletjten uip ' v ših krajih še veliko starih in dragocenih ur. Odgovoril mi je, da so, ampak ljudje niso več tako naivni kot v preteklosti, ko so jih dajali drugim zastonj ■ali za skromno odškodnino. je 3-4 v tire hoda z naše ves>-Obečala sta, ka bota F^l' I doč prnesla vino z got’?; F kajere sta jima naloS* zethano meso pa klobos® ofer. (darovanje) .[ Nekda je bila navoda, so roman v zahvalo dar sv. Antuni. (Najbrž 5e držijo ti običaji,) 'I L* V žep Stasi (^ala južno ji v gcnice. Še f trdi temi je sosid M žek že niža po dverah, S P'*' nimi kajeri. prozno flok^; omotana v fače v črevlih f pa tople vnflče sta odv^ drala. Že je padna totih dveh romarof pa nikot. j,- Tak oegda okoli puiK’’^ se je čaio po Siengan ”7. gajgi speiovaje gor pa I Vladu Vesel v svoji delavnici v Radencih, kjer mu delajo družbo številne že popravljene ure, pa tudi lake, ki na mojstrov poseg še čakajo. Človek ima pač samo dve roki, zato prav vsake ure ni mogoče popraviti na mah, še posebno pa ne take, ki ji je treba naredili nadomestne dele. PoMielek: Š. S, Vlado se je poklica učil v Urarstvu v Murski Soboti, ne le tistih, ki merijo Čas (in s tem kratko življenje), ampak šolo pa je končal v Celju. so tudi stikalne ure, denimo V matični firmi je delal dobrih tiste, ki ob določenem času preklopijo električni števec iz nižje tarife v višjo oziroma narobe. Preveč prostora bi porabil. če bi hotel zapisati vse, kar mi je povedal, povrh pa bi morda izpadlo Se kot reklama, 15 let, leta 1986 pa je postal samostojen obrtnik urar. V ta namen je najel prostor, ki pa je zelo tesen, zato si prizadeva dobiti večjega, morda v središču. Tedaj bi lahko tudi koga zaposlil, da bi sprejemal pokvarjene in izdajal popravljene ki pa si je ne želi. Več da na ustno propagiranje, zato je glas ure. sam bi pa se Se bolj poglo- (igemnih) primerih pa je mogoče priti do novega potnega lista o njem segel tudi do goričkih bil v popravljanje ur. Na koncu veliko hitreje. (F. KI.) vasi. sem ga Se povpraSal, ali je v na- o prednostih oziroma pomanjkljivostih nekdanjih in sedanjih (elektronskih) ur pa mi je povedal: »Elekironske so bolj točne, a občutljive!« Po tem logično sklepam, da so nekdanje ure manj točne in manj občutljive. To pa Se ne pomeni, da ne bi »crknile«, če bi se nadnje kdo spravil z izvijačem, kleSči ali pa - bog ne daj! - s kladivom. Tudi leteči krožnik, ki ga kdo vrže proti uri. je lahko nevaren. Š. SOBOČAN ''“J* r** -u Po drugeil cajti Je zruJ*’^, kliika, f priklt se je pre*^?? picna kup snega, ž sta sneženega rnožans^' cale, zvlekle z njega obleko, pa ga spravile f K stelo na varno, (žena in Zaion dere so ženske k živini (hišni oCa je f IK! n «K*Ti URADNE OBJAVE 1=^^™ l I Odgovorni »rednik: I LETO XXIX Murska Sobota, dne 4, februatja 1993 St.: 1 I MARIJA MATJAŠEC I VSEBINA 1. Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokac^skega načrta za gradnjo železniške proge Murska Sobota-Martinje-državna meja 3. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1993 v občini Murska Sobota 2. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter dragih preiskavah v letu 1993 na območju občine Murska Sobota - Popravek Odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota I I _______________J Na podlagi 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu Živali {Ur. 1. SRS, St. 37/85) in 219. čl. Statuta občine M. Sobota (Uradne objave. Št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Izvršni svet občine Murska Sobota, na seji dne 25, 1. 1993 sprejel ODREDBO a pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1993 v občini Murska Sobota, 1. Člen S to odredbo se določijo pristojbine za obvezne veterinarsko-sanitame preglede iz 57. Čl, Zakona o varstvu Živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, št. 43/86) in stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter za potrdila in dovoljenja iz 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št, 37/85). 2. Člen Za veterinarsko-sanitame preglede pošiljk, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov pri nakladanju, prekladanju in razkladanju se plača naslednja pristojbina: 1. Za kamionske in vagonske pošiljke po režijski uri veljavnega cenika za veterinarske 6. člen Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa, se pristojbina poveča za 50%, Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa, si pooblaščena veterinarska organizacija zaračunava neposredno pri podjetju ali občanu, ki je pregled naročil. 7. člen Za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe iz 5. čl. Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ut, objave. Št. 4/80 in 24/82) plačujejo lastniki živali pristojbine ob izdaji zdravstvenega spričevala, za pse pa ob preventivnem cepljenju proti steklini in se glasi: storitve za vsako začetno uro, 2. Za pošiljke v kombiju polovico vrednosti režijske ure, 3. Zapseinmačkeodkomada 4, Za kosovne prfiljke: - kopitar jev in odraslega goveda - telet, ovac in koz od komada - žive perutnine od vsakihzačet. 50 kom. - za ribe, rake in polže od kg - za meso kopitaijev, parklarjev, perutnine in mesne izdelke ter medu od kg - za vsako čebeljo družino 230,00 230,00 145,00 25,00 2,50 2,50 25,00 Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača za kamionske oz. vzgonske pošiljke. Če pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pa pristojni organ, ki opravlja ' veterinarsko-sanitarni pregled, pride ob dogovorjenem času na kraj nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora stranka, ki je pregled naročila, plačati Še zamudnino v višini režijske ure. določene z veljavnim cenikom za veterinarske storitve. 3. člen 1. Pristojbine za stalne veterinarsko-sanitame preglede živali, živalskih surovin, živalskih proizvodov in odpadkov v obratu klanja in predelave v Mesni industriji Pomurka, Agromerkut in Tovarna mlečnega prahu v M. Soboti se plačujejo po dejansko opravljenih urah pooblaščenih delavcev Veterinarskega zavoda Murska Sobota, stroški za režijsko uro so določeni z veljavnim cenikom za veterinarske storitve. 2. Za veterinarsko-sanitame preglede: a) Divjačine pred odpremo ali skladiščenjem - divjih prašičev s trihinoskopskim pregledom od komada - divjih lajeev od komada - srnjadi in jelenjadi od komada - pernate divjadi od komada - kosovnih pošiljk lovskih turistov do 20 kom. velike divjadi - za vsakih začetnih nadaljnjih 20 kom. male divjadi ali 1 kom. velike divjadi 665,00 SIT 20,00 SIT 145,00 SIT 20,00 SIT 450,00 SIT 120,00 SIT b) Živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov ler drugih proizvodov na sejmih, tržnicah. gostinskih in drugih obratih - zaklanih odojkov in perutnine od kg 1.50 SIT - mlečnih izdelkov od kg 1 -50 SIT - za jajca od komada 1 .•» SIT - pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in obratih predelave mesa ter za druge preglede, ki jih ta odredba ne omenja, se plača pristojbina za vsako začeto uro po veljavnem ceniku za veterinarske storitve. 4. člen Določeni zneski pristojbin in režijske ute iz 2, in 3, Čl. povečane za 15 %, vsebujejo tudi 15-odsiotni prispevek za občinski sklad za zdravstveno varstvo živali, kot je določeno v veljavnih predpisih. 5. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi proizvodi oz. podaljševanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za molznico 280,00 SIT Pristojbino zbira organizator odkupa mleka Pomurske mlekarne Murska Sobota-Imetniku molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarni, paČ pa ga daje v promet na drug način v javno potrošnjo, se zaračunava odvzem vzorcev mleka za preiskavo na higiensko kakovost iti stroški preiskave na TBC. - za goveda in konje - za teleta in žrebeta do 120kg - za ovce in koze - za prašiče do 50kg - za prašiče nad 50 kg - za perutnino po komadu ~ za kunce in zajce po komadu - za Čebelje družine po družini - za pse 230,00 SIT 145,00 SIT 30,00 SIT 30,00 SIT 58,20 SIT 0,53 SIT 3,50,SIT 7,00 SIT 360,00 SIT 8. Člen Pristojbine v odredbi se valorizirajo v skladu s porastom cen veljavnega cenika za veterinarske storitve. Sklep o valorizaciji cen za pristojbine v odredbi izda Izi rŠni svet na podlagi informacije o veljavnih cenah za veterinarske storitve. ' 9. člen Pristojbine v odredbi se valorizirajo v skladu s porastom cen veljavnega cenika za veterinarske storitve. Sklep o valorizaciji cen za pristojbine izda Izvršni svet na podlagi informacije o veljavnih cenah na veterinarske storitve. to. Člen Pristojbine se plačajo takoj po izdaji zdravstvenega spričevala oz. po opravljenem delu, lahko pa se obračunajo tudi mesečno. Plačane pristojbine se odvedejo na posebno podpartijo za zdravstveno varstvo živali žiro računa SO M. Sobota, Štev.: 51900-6.10510009. »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. 11. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja Štev,: 326-4/93-8 Datum: 25. 1, 1993 PREDSEDNIK. IS SO MURSKA SOBOT A: Ivan OBAL, dipl, oec I. r. Na podlagi 57- {lena Zakona o urejanju naselij in drugih potsegov v prosior (Ur- Ifsl SRS- jtev. 37^ SSs 29^ in 26/90) ter 219. dlena Siatuta oWine Murska Sobota (Ur- objave- Štev. 2(1/80. 36/8k lt/B4 in 4/86), je Iivrinl svet SO Murska Sobota na seji, dne 7/1-1993. sprejel ODREDDO o javTu TnigmiiTi osnutka lokacijskega nofrtb za graditfO železatiike proge Mnokn SubufH - Maninje - državna meja I. Javno se razgrne osnutek lokacijskega nairta ra gradnjo železniške proge Murska Sobota - Martinja - driavna meja, ki ga je pod Siev 13/92 - CNJM3, avgusta 1992 izdelal Zavod za ekonomiko tn urbanizem v Murski Soboti. . II O&nut^k lokacijskega načrta se razgrne v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Slovenska ulica) cer da sedežih KS Puconci, Mačkovci in SulincL Javna razgrnitev ireja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah Pomuritkili občin. V cem času bo po potrebi organizirana javna razprava, kraj m čfis razprave bo Juločen nDknadno. lil. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, oiganizacije in skupnosti pisne pttpombe k osnutku lokat ijskega načrta Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. St. Rozmana ul. štev. 5, Številka: 352 - 2/93-4 Murska Sobota, dne 7/1-1993 Prvdsecirik Izvrtnrga ^veta SO Murska Sobotu Ivan OfiAL, dipl, cec Ivan OBAL. 1. t, Na podZa^ 3 odsf. 40. čl. ZaJcoM o z/iravstveneat var^tvv živali (Vr. t. RS, J7/S5) m repvbiiSke O prercnO Vnilr ukrepov Zaradi pdknvaiya jij preprede von/a /ivolskih kužolb bolezni vlcfu JPPJ fUr 1 RS. Šr 63^) ier219 čl. Statuta občine M, Sobota ^Uradne objave, Ut S2/SO, 36^1, Ll/S-t in 4/86) jc Izvrint svef .^kupičioe občine M. Sobora, dne 25. J. 1993 sprejel ODK£DBQ o prevenritziifr oepJtrenjlh m diagnosriciuh rer dragih prnsknroh v fefu 1999 na ohnHH^ ohČMte Murska Sobofa, J. člen ^šno zofčimo cepljenje psov proti steklini, srarifa več ko< 4 mesece, se mora opraviti od 1 2. do 15. 4. 1993, Nfladt psi morajo bili cepljeni proti steklini takuj. ko dopolnijo 4 mesece starosii. Vakcinacijo opran Veterinarski zavod M. Sobooa z ioaktiviraao (mrtvo) vakcino. Ofc cepljenju psov proti steklini se mora opraviti zdravljenje psov proti trakuljavosti {dehelmintiza-cija). Stroški zdravljenja bremenijo lastnike psov. V'sleri(»riti lavod M. Sobota in lovske oigaoiucije v obCioi M. Sobota opravijo perotalno vakcina cijo lisic Vakcinaciji se opravi i vakcino, ki jo odobri Ministrstvo m kmetijstvo v roku, ki gn določi Republiška veterinarska uprava. • Wen Na bnjcefozo je potrebao pretikati enkrat letno- - irave ’ zasebni reji m osdovdo čredo pri KG Rakičan z m/ečnini prsiena.srjm pjeisiusom. ob sumljivi ali pozibvni reakciji je potrebno živalim odvzeti kri za pregledi - 20% pkmeaskih živali osnovne goveje črede KG Rakičan in vse bike v asemenjevainem srediiiču ter v vzrejaliSču plemenskih bikov 2VZ v M Soborr s serološkim pregledom krvi. - 20% plemenskih živali v osnovni čredi prašičev na /annt NemŠčak in v rejah plemenskih prašičev v rejah kmetij za selekcijo prašičev. - odstreljene poljske zajce pdiooDatomsko io laboratorijsko na območju občine Murska Sobota. Vzorce mleka jd mlečno pntenoslo preiskavo opravi Veterioanki zavod. M. Sobota. Vzorce krvi na prašičereji formi Nemščak odvzanze Veierinanki zavod M. Soboio s sodeJovanjem tehnične ekipe obratne Veierinarske ambulante KG Rakičan. V ostalih primerih vzorce odvzame Veterinarski zavod M, Soboia, laboratorijske preiskave j7a opravi Veterinarska fakultete v Ljubljani. E^re^ed zajcev opravi Veterinarski zavod M. Sobota, laboratorijske preiskave patoanaiomsko sumljivih zajcev pa Veterinarska fakulteta v Ljubljani. 2. člen Ptoli atipični kokošji kugi je potrebno cepili kokoši, piščance, brojlerje, japonske prepelice in matiCne jate fazanov; - v peruminskih obraiib ABC Fomurka, Agromerkur. kjer se zrejajo matične jate in piščanci, - v peruminških obratih zasebnih rejcev, hi so kooperanti z ABC Pomurka. Agromerkur in K2 Ormož, neposredni okolici rej brojbrjev v kooperaciji v naslednjih naseljih: Addjaoci. Bakovo. Bokra&i. Beznovci. Cankova. D. Slavefi, Doklelovje. Dolina, Filovci, Orad, Koiarovci, Kuštonovct, Lipovci, Lucova, MoUonci. Neradnovci, Pečarovci, Puževci, G, Petrovci, Radovci, Ratkovci, EUkičao, Sebc-borci, Skakovei. Sirukovci, Šalamenci, Malova, Tropovci. VaaeCa, VidoDCi in Zeokovci. - v lozananjah GL »Kompasv G. Petrovci in »Fazan« Beltinci je potrebno preventivno zašCiiiti matiCne ja le fazanov in jerebic. Cepljenje iz prejinjcga odstavka se upravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprohlakse {obvezno strokovno navodilo Republiške veierinarske uprave, 322/A-026/82 z dne 11.3. 19B2). CeTdjcnje v perutninskih obratih in pn kooperantih ABC Pomurka Agromerkur opravi Obratna veterinarska ambulanta Agromerkur. v vseh ostalih rejah pa Veterinarski zavod M. Sobota Vakcinacija se opravi na natin, ki ga za posomezDo vakcino dolo6 proizvajalec. 3. fleo Pregled kokoši matične jate ABC Pomurka Agromerkur na povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hiire krvne aglutinacije opravi Vcierioarski zavod M. Sobota z ekipo obratne veterinarske ambulanle Agromerkur. Pregled na kokošji tifus japonskih prepelic in matičnih jat fazanov ler jerebic v GL »Kompas-* in »Fazan« Beltinci opravi Veterinarski zavod M. Sobota, Valilna jajca smejo izvirati iz perutninskih jat, v katerih pri preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni jmziiivni reakiorji m so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju, Morekovi bolezni, inlekciožnemu bronhitisu in Gomboro bolezDi in ki po štirinajstem tednu starosti niso dobivale nitrof uranski h preparatov. Cepljenje proti navedenim bolewim matičnih jat in odvzem vzorcev za kontrolo imunosti po cepljenjih iz 2. in 3. č1. te odredbe, v obratih DO Agromerkur, opravi obratna veterinarska ambulanta Agromerkur, preiskave na koncrolo imunosri pa opravi pooblaščeni inštitut Velcnnarske fakultete v Ljubljani. Proti Marc kori bolezni, inlekcioznemu bronhitisu in Gomboro bolezni je treba vokcinirari proizvodno jaio^v obratih individualnih prozvajalcev, kjer je reja perutnine pornembnejša gospodarska dejavnost. 4. člen Proii prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v gospodarstvu, ki imajo 10 ali več plemenskih svmj ali najmanj 50 pitancev in prašiče, krmljene s jx>mijami in odpadki živalskega izvora in družbenih obratov in gostišč, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev lastnikov gostišč in prašičev krmljenih s pomijami, bremenijo lastnike živali. Proti prašjčji kugi je potrebno cepili tudi prašiče ime mikov živali v neposredni okoJici obratov farme Nem^Čak pri KG Rakičan. Cepljenje prašičev v reji KG Rakičan opravi obratna veierinanka ambulanta pri KG Rakičan, v kooperacijskih rejah KZ Panonka in zasebnih rejah pa Veterinarski zavod M Sobota. Cepljenje se opravi s sevom K-Japiniziranega virusa. 5. člen Veterinarski zavod M. Sobota mora ruberkulinižiraii 50% (9, splošna inberkulirtizadja) vseh krav in brejih telic na območju občine M. Sobota m sicer na naslednjih naseljih: Bogojina, Borejci. Dolena, Ddič. Dolina. Filovci, Gornji Peirovci, Grad, Gradišče, Hodoš, Ivanci, Ivanovci, Kovačevci, Krajna. Kramarovci. Krog. KupŠinci. Lipa, Lipovci, Lončaruvet, Markovci, Mariinje, MaijaSevci, Moščanci, Moivarjevci. Murska Sobota. Neradnovci, Noriinci, Ocinje, Oiovci, Pečarovci. Pertoča, Petanjci. Pordašinci, Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Prosenjakovci, Puconci, E^iievcii Rakičan, Ran-kovci. Ratkovci, Rogašovci, Satahovci, Sebeborci. sSelo, Serdica, Sotina, Središče, Strukovci, Suhi vrh, šalamenci, Salovci, Sulinct, Tešanovci, Topolovci, Trdkova. Tropovci, Vadarci, VaneCa, Večeslavci, Veščica pn M. Soboti. Vidonci, Vučja gomila, Zenkovci in v naseljih, v kaierib iz Odredbe za 1. 1992 tuberkulinrzadja ni bila opravljena: Bakovci, Bodonci, Fikšinct, Gančani, Gcriinci, Jurij, Krašče. Tuberkulinizacija se mora programirali tako, da bo vsako tromesečje opravljeno vsaj 25% predvidene akcije v letu 1992. Tuberkulinizirali je potrebno: - plemenske bike s osemenjevalnem središču in vzrejališču plemenskih bikov ter bike v prirodnem pnpusiu, last 2ivinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomuije M. Sobota. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska lak ul leta v Ljubljani, - vse plemenske merjasce na prašičerejski farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Farionka, luberkulintzactjo na farmi NemšČak opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani, v kooperacijski reji KZ Panonka pa Veierinarski zavod M. Sobota, - reprezeniaiivni vzorec 500 plemenskih svinj na prašičerčjski farmi Nemščak, tuberkulinizacijo opravi obrarna vetennarska ambulania KG Rakičan. - vse plemenice v rejah na kmetijah za selekcijo praiiCev, luberkulinizacijo opravi Veierinarski zavod M. Soboia. - plemenite in mcrjfisce v okuženih rejah pred odjavo luberkuloze (zadnje kontrola tuberkuliniza-aja). na luberkulozo je ircba preiskatis s pregledom mezcoieriairtib. porlalmh in dnjgih bezgavk vseh zaklanih plemenskih živali osnovne črede laime NemSčak m il koopemcijske reje KZ Panonka. prav Inko se morajo pn vsaki patoannromski preiskavi praličev opraviti (udi pregled meiemerialnih. ponalmh in drugih bezgavk na luberkuloio Preglede opravi velerinarska služba Velerinatskega zavoda M. Sabora. 7. člen Na bolezen Aujeszkega in TGE je potrebno preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih praSičev na farmi Nemščok in v rejah kmeiij za selekcio prašičev. Vzorce krti na formi Nemščak odvzame Veterinarski zavod s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante KG Rakičan, v rejah kmetij za selekajo prašičev pa Veterinarski zavod M. Sobota. 3. člen Na meburčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je potrebno enkrat letno preiskati plemenske bike v osemenjevalnem Središču Ž.VZ M. Sobota in v naravnem pripusiu. Enkrat letno je potrebno pregledati plemenske bike v osemenjevalnein središču pri ZVZ M. Sobota in v prirodnem pripustu na vjbriozo (infekcija s Camp^lobacter foetus}, leptospirozo. trihomoniazo. levkozo, opravili kopološki ter bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitaraimi bakterijami. Vzorce odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, preiskave pa opravi Veterinarska Eakul-icia v Ljubljani 9. člen Na govejo levkozo jc jKUrebno pregledali 20% vseh plemenskih živali v osnovni čredi pn KG Rakičan. Vzorce kr-'! odvzame Veierinamki zavod M. Sobota, preiskave seruma $ preiskusom precipiia-etje v agarjem delu opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. lO. člen Na Icptospirozo je potrebno enkrat letno pregledati 20% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni čredi goved pri KG Rakičan in 20% vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Nemščak in , v kooperacijski reji KZ E^nonka ter 20% plemenskih prašičev v rejah kmeiij za selekcijo prašičev. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota s sodelovanjem tehnične ekipe obralnc veterinarske ambulante KG Rakičan 9 rejah kmetij za selekcijo prašičev pa Veterinarski zavod M. Sobota. Serološke preiskave opravi Veterinarska (akulteia v Ljubljani. 11. člen Proti kužni bolezni rniksomaiozi in hemoragični bolezni kuncev in zajcev jc potrebno cepili vse plemefuke Živali in živali, ki &e odpremljajo na razstave, ocenjevanje in podobno. Stroški cepljenja bremenijo imetnike živali. 12 člen Veierinatska organizacija, ki opravlja prevejiiivna celjenja in diagnostične preiskave, mora vodili evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu in serijski ter kontrolni Šievilki cepiva kol tudi o rezultatih cepljenja m preiskavah. Veterinarske organizacije iz pejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o lem obvestiti veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. Preventivna cepljenja sc morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so Živah stalno zaščitene. Kontrolo imunosii opravi Veterinarska fakuUeta v Ljubljani po programu, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. 13. člen Veterinarske delovne organizacije iz prejšnjega člena morajo spremljati zdravstveno stanje živali po upofabi biološkega preparala in obveščati veterinarsko inšpekcijo o v&eh nezoželjenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost. 14. člen Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Gr. L SRS, št, 37/85}. 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Sievz 326-3/93-8 Datum: 25. 1. 1993 predsednik is SO MURSKA SOBOTA IVAN OBAL, dipl oec. tr. POPRAVEK V odloku o usianovitvi javnega Zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota, objavljenem v Uradnih objavah SkupSčine občine Murska Sobota, St. 15 z dne 31 decembra 1992. se besedilo 27. ^lena pravilno glasi: »Ta odlok začne veljati rtaslednji dan po objavi v Uradnih objavah Skupščine • občine Murska Sobota, uporablja pa sc od 1. 1. 1993.* Sekretarka Skupščine občine M. Sobota Marija MATJASEC. I.r. stran 20 vestnik, 4. februarja 19^ V( Is li T8ISH0P Zza 'r I TlrimMni d.o.o. 69220 LENDAVA na debelo in drobno PO ZELO UGODNIH CENAH vam ponujamo: - betonsko železo, premer 6,8,10, 12 kg - armaturne mreže za tlake - armaturne mreže 4,2 x 4,2 - armaturne mreže 6 x 4,2 - armaturne mreže 8x6 - cement MB 45 - apno - strešniki Bramac TERMOPUTZ — peči za centralno ogrevanje Ferrotherm 35 - dvobrazdni plugi OLT (10- in 12-colni) - dvoredni kultivatorji za koruzo - trtne sadike (Ivanjkovci) kos kos 45,40 SIT 703,00 SIT 994,00 SIT kos 1.266,00 SIT kos 2,586,00 SIT k9 kg kos vreča 6,80 SIT 10,50 SIT 66,00 SIT 800.00 SIT kos 102.723,00 srr kos 59,935,00 SIT kos 83,167,00 SIT kos 100,00 SIT NOVO! —drobno CENE so BREZ PROMETNEGA DAVKA - Ves drugi GRADBENI MATERIAL, KMETIJSKA MEHANIZACIJA, SE- MENA, UMETNA GNOJILA. Telefon; (069) 76078 Priporočamo se! MIRA - CONTO Podjetje za ekonomske storitve, trgovino in gostinstvo LENDAVA d.o.o Jusa Kramarja 6 (prostori stare Šole) 69232 Črenšovci telefon: 06970156 ___ t I NOVO V SLOVENIJI ODSTRANJEVALEC LAKA ZA NOHTE Prodaja na veliko in drobno. Druga ponudba: - akustični aparati - zlati nakit - kristal - izpolnjevanje obrazcev za dohodnino - vsa zavarovanja Možnost obročnega odplačevanja. BREZPIA ČNi MAH OGIASI OG2/2S-T9S D€>BtT£ CA VKfOSKtH UGODNO! - Kmetijska mehanizacija OLT (možnost plaCila na 3 obroke brez obresti) - umetna gnojila - semenska koruza TORNAR, d.o.o. Jnša Kramaija 13, Črenšovci telefon: 70762 n @ metalka MODNI SALON EKA Lendavska 23, 69000 Murska Sobota ali Filovci 7 telefon; (069) 32007 Ponujamo vam: - moške srajce - trenirke za vso družino - ženske bluze, tunike in krila - »pajkice« - modne oprijete hlače - Možnost plačila na obroke Obiščite nas in se prepričajte! Velika izbira, kakovost, nizke cene. iTrgovina za prodajo na drobno Tadeja Damiš Trije kralji 6 a 62234 BENEDIKT Tel.: (062) 731 315 Odprto od 8. do 20. ure (tudi ob sobotah) in ob nedeljah od 8. do 13. ure Dekliška in fantovska oblačila za maturantske plese in birmo • kavbojke za odraste od 2.500 SIT • kavbojke za otroke od 1.620 SIT • trenirke (bombažne) za odrasle od 2.300 SIT • trenirke za otroke od 1.600 SIT • moški, ženski in otroški puloverji • spodnje perilo za vso družino... Posteljnina, brisače, kuhinjske krpe VSA BELA TEHNIKA, AKUSTIKA IN DROBNI GOSPODINJSKI APARATI Primerna darila za vse življenjske priložnosti: kristal, porcelan, posoda, okrasne ure.,, Pri nas kupljena darila aranžiramo zastonj! NAKUP MOŽEN NA TRI ČEKE! POTROŠNIŠKA STRAN Že nekaj mesecev je v Vestniku potrošniška stran. Namenjena je vsem kupcem, kot vodnik za najugodnejše nakupe. Namenjamo jo trgovcem, podjetnikom in tistim, ki imajo novosti v svoji ponudbi, ugodnosti, popuste, razprodaje... Stran, na kateri se srečujejo prodajalci in kupci je v Vestniku vsak prvi četrtek v mesecu. Ker je časopisni prostor omejen, ga je potrebno pravočasno rezervirati. In Še ugodnosti za oglaševanje: S-odstotnI popust tn še posebno rekiamirenje te časopisne strani. Kupci, oglejte si potrošniško stran. Stran, ki vam omogoča najugodnejše nakupe. agencija VENERA Zakaj bi se mučili s pisanjem? Beležite si z DIKTAFON) PHILIPS ipHiLipf T Piodajni lastopnik CANKARJEVA ZALOŽBA Šlefanova 1, Ljubljana (nebotičnik) Tekloni: (061) 217741, 115249 V lebnia^D popusti! A & c HORVAT VERA ŽIŽKI 61 a Telefon: 70211 Ugodna prodaja oblačil za zimo in pomlad! ; - • ženske bluze od 1.980 SIT • moSke srajce • ženska krila od 1.800 SIT • ženski kostimi od 7,800 SIT • otroški puloverji od 1.000 SIT • otroški pajaci od 463 SIT WLIKA IZBIRA TRENIRK 1 ■T KAVBOJK... Obiščite tudi našo bogato založeno samopostrežno trgovino! TILIA 9 d.o.o. kmetijska trgovina z gradbenim materialom BUČEČOVCI 8 Telefon: (069) 87378 Priporočamo Ugoden nakup: .o* • gradbeni material • pocinkane in črne cevi • armaturne mreže _________________ j* kmetijski reprodukcijski material., Botrif obdarujte svoje birmance z motornimi kolesi! NASE CENE SO ŠE POSEBNO KONKURENČNE! Ugodna prodaja! I I Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. Ij KLJUČAROVCI 19. 69242 Križevci pri Ljutomeru - SLO. tel. fax: 069/87-731 KMETIJSKA MEHANIZACIJA • izdelki TEHNOSTROJA, SIPA, KRAS METALA in drugih tovarn • vsa kmetijska mehanizacija na enem mestu NAKUP MOŽEN NA OBROKE! i( 3 GRADBENI MATERIAL 3 • strešne kritine • opeka modul • cement * apno • železo • armaturne mrež® • nosilci in drugi material I VSE TO DOBITE TVDI PRI VESELI GORICANEI V RA' ■ DOVČIH (telefonska St. 53 016) I I H l vestnik, 4. februarja 1993 stran 21 I I |; I i radijski in televizijski spored od 5. februarja do 11. februarja IC st »H EjS šS ■ H El se 5 LU CC1X sg Et ■^■s£|-§.|SS>7g ■^^^g-a.£ I 3 ,z 2 ''^^oSSo^^ CM m ca (B o it; rt n T " i Br I C o Si .5 7^« ' < e,«i^7s7||iy“"" 7 s.' I5 l>c5t'iR“g S^.S 'gErt £ »a fiE "itz T - .F rt «. rt 5£|a.£^ = -;“ ' 3- g Si' ^ “= I l■^r^raG^1p o rt'»'^Z** rt“S^®r,.a-t u a 3 I -S ■= s ."-JTE s .a! s 3 ■“■' “ o = £ «coB^x»o Q >^2q^ oo <■ 4> P t o rt 'a' J l>c5N = “^ x2=t? I «-S rt ?• '*** C3 Irt .E n •« P n I S V3 O V) I “ ~ I a: •X rt ra 3 .?L P 0^ »v 8;^ »Ji? * E H o os« a Li dzS I < Z LU > O 01 > z o « > H z lU o h £0] ^1- I d I- Q Ig I« EU g O Vi > < 2 LU o co z UJ > o 0) £ < z s o 01 § s o 01 :::* g- = S^ =2° = S? I §rt>7^ BiUiW'^-E_ rt-^^ I -ra 1 -J -'»— E 1 'd . -d e 7'6-gS Q > H < 1 E CQ 1-’ ® Q^5ra^*n'‘' g 5 ” I'' BC tl.SB''l5 :^rtF-"^5 “ "jc gf.^iCS " o-Ži^ S 00 o .^1 “ 2 S 2 S-e| p 2 I g g- 1, -. ra -r Pm — o s r) N 3 4) ra o •’ -C Litf o JU ■■" 4» B. ra ^75 <3 o U-i -^-. 7;«;^ s £ " "S la < "5zzg:g S ««2. B E VJ O, ra Z' ” ra o Q,g fl> _ JN Q T? di r (/) o "B 41 rt [-sl 2''i 3 S ni £ " rtlp^ g 1-; 1*11*1 , s s I 3 o, - rn 5 Kj -:SO:5CM„„.E- 3 U '5 — I 3=3S s®- lA . — s ES I c o 2 X H .3 rt fM u - Ji pa ra .„- o 4> ra ti ra . I 'G' C B ti- □ 'T' ra ra ^^2 2 ^^.5.......... tl *2 ra Q dt 3y-*N’^Dc; s s m a5.o I s I -ra ra^dv)'^ rtTzif OOOiTMrnE 4JCQ 9 — m e -JU A ■ raiST^tS^iS ’ P^ = o-^c'’" c: ara — raP i? Ji ® 5 •- ■^“iSSESuii-a-THS ' > P o^Q G »-^'-* . z ra rt r' Q >H/) pq c 3 u 0,711 ? I 0 J2 i 9 “ ■“ ; S 06 ra N c ■K Xj-= ra.xo4f4)':7.' 'Ortraaj ' č'B-^.£B'i3'-'ra 3::= > ;e'L> rai5S3J?raaE-^^i^X t i ta O-Jik^a c a V-n O ‘/•'v 3 — iZ^-B ra rt A :o o";^ 0.2 O-se-o Q j[ « o -r-a^C □. cl-- 5^ 2P-2 ’-r^ vr^o v^.„ « ,ra.' o U i LH"! Q .3 Q raoo o e C4^ B V“+*i'^ n 2 s — rt rd -i rt r< ■od ra §b£;§n---- ' o 2 i. VI c 73 o rt,_' .'_ I V| o 73 O O-?£ x5"!f*i:B'3O «>8 Jd^CMO A ^ '"' ^ i-i ti u 1-1 fJ 1 ra I ■* 'i ± 'U rt u JV — (Vi diijj B^ŠF^rtSuZSnJiS rt rt 1 £ G 1 I I'" f " 5 £’S 7 = p77iH^^ ey^ 4JJ2©..^> Lal^O -■'t '-§55gs?a® D >,? " 7 P Srt, - z r s - = e£;§n’-^23S?^-&'. p 00 o' o I f c .5^ i I I = "’„i2žsu ogp e.^ o - a.^E s o ijJzi ? „ 'S^SESg p >55«='’ ' £.3Z s.i^r. ' rt"s577 7'g ' s s .5 fie £^« I - |8 ib; = '3‘gSa>{^27''° “2S “^-§2' =-s> - - ■= — rn .. rt,^s Ji" € I 3 « 27 £ VI 3 SS o ai "E T-i" «3 ■; 3 1^ “I G £ P.--1 "i ;a S8-Ert^-S© ra-^ira ^.9 5 ¥io^d^ g-g K« g •’ rt ■“ I "A U r. I .£ ■." j; := G ■ _ .2 o I 3 - "S .1 'd Q > s: ^ ‘ ■ iJfUšžsU 5x '^o '^***#® ;ra I ® ^.vi rt . nJ I ^2 c §> •73 CU 3 c> * g I ra *,' llis L) ^.. v Ja; tli •- ■ ¥l O « 33 P ra .E o ,1-5^- 7$: ___:? 'ra o 3 'b I S« .—, s t ra B ■2 © ». - •«■ L- ( rd g -tu i JC 2^ 'B '^p^ee E ^□2'Sdra- r - r Pri ftr v, A< a Sss N c: > 1 I I n '4)rtvb £« G £s^2 “I gS c I 1 6“ S Ji . 5 ■ t. IS r, O t * !; £.2 E g S S >V> _ 1> 4) H Q 772 I B“ - " frtP E 7 . " ■ JO “ S S »Wi^,;r*t*4> 1_ - ■'■ 'Al ~ -Z. .g'S i°=°B p.ag<-:i; Sss>^ ^|SS’R-S-gi^K,.G.^ -- j-a-;; £ oes iS ,2f|,^Š7 '"l.liT F® „0.3 G F — 1^. r I _ E ta - - ■ - I .«> I Sqo a> rt VI ; C c-.£ c , F S 2 -J -^.i^ "s -® C f. .ii -ti :5 uS s “ Kfl (A*J T č c 2 'V C: 4> pT) "^ _ ifl Vt o c a 2 n R 1» ■ .* c CVI B ta.o g ra -z g JI 'b —' I X G ' ' «:i G GB°“Qa5 2,. kk8 cgK^ >7* o a.'"! T p 7, - , , Cl.'^" A rt I p u ' ’ iS? « 1=! n ■ I “ I v s o.af 1 »VJ — * E £ X r y :-: < '3 !O OJ _- -z< G>N = S£L)rafrira3> > ■=3JCAi>_fc4>-:4> fcZra icH^Ritt-i .~ > ra _ - H V 37 5 O B — C F, 3 O Q '^'2-gE3'5oiErtj o^rao “^rE^d rt -fl; c Qr i tt I Lu, I 3 a '55 Sfso- E 2 d :e >u o D c ' rt N -- , ’ 3 I •' O ■. •.•■ — OU N O Q iss=t^ p; 1 .. BS « FM 00 O ' v :?'« Si rt = Il Li3 >■ k> LJT 7x^£t£iŽH VI ra rt 13 ' 3 O -C u = g,jiE-=««3S 31 ||B *rt u "i O > A -i 'I rt S G I 3 S llfl Si piJ rt rJ ra B “ E 7 I o.G =t: ' = .g.S a c - ■ ' ' > S G = G-:5|2®ggx " O t I ■_ f® ' aj y u E £ Č j:, oo rt 3 oJ° 5 3 J o r.- I- .X ^0 £ 3> "S rt.-s -G-i.'!' “-Gg^-Pnia". “^■H2 Qit:3a cB^Sg ■■»3■= «£•“;& g -ž ‘ = fc2ŠE7 I «.2,«:u-)j-icfiG IDI .El c p i O -1 I -- “ O -r 3 I g V - 3 « i k- 4) > ra 0'1*.'“ •' 3 R C E K .ra - I ■R 3 fS 2 '= H 'C .3. jj .S ' ._ W ,0 I ■- o ra "5 - .£ o O rt ' 43 3 .i: rt 41 3 = 'Tj rt ra rt Ji < eE='T^rtrart -■o" h1J'^3 “- i3 , , 7s.£s'SJj; s-s a.Jj£o £>e-irag:5 N -S SS ” h •Ri-!4>.2«i4J4) .E. E ra..^ BcCi'LCiiAC^‘-iC>E<*^7-'^9’>raCk—'GUN Bn-=j!<^4l 3fi2 S.O ,iKL*IS"rt^® 'G E 5; 4i J« d ' ” *u S ta “ □ • ra’rM o 2nSS1 S 2?^ "-• K^Šra'^ iS ■" *' St ¥141 ' 2S L_?.u ra ra •“ CLfB t?i -__ Ži sSsI?^^ Hp^3'37'= = g-i;g o-i ^3^ ■ la-icO-,- « G ' 2 2 ar" ■" 5 A .i ra ra c o > »d ^ — c ’y -Z ra cl o 1- S -E 5i -33 c -1- S -5, 3 qQ C a> >SS w > .S O > rt Q O % I e,dS Vi 4J jfj ra Bi rt rt) CM I 3 rt N 22 ’ '"' o E '- '” UT) "P XJ O-’®'' r^ rti (J «1 r liiO--V S .1£\ 2 ’^2o3S>I^_i£ ’ ra tu I O > .Jk 'J 5» □ ,0 'S *** ** 2 "S^d ~~ I 2 ^21® tl >s =* ’.ra I '^1 Se-. lil I > 1:3 O 00 rtrt p- UT I 23 ' ' - S 'O© OO lA -C t 2 O I '" ■■ I I ® - ra *. -7 I ra s e s ' i-= ■ “ l.!S,„ c-S ii.5 S 2. X)C1.'-' [/)Cl,'X?GG'^ Q liSgs---’==»’ ° :g s IM = ® I ■.-, m s5 - .z 2 - 'N s s rt -2 ?;■ . I I Eš -o :;, I ^2 I ■c : 4) ■3 e O o •; O cc N I I U o C'- , O i a rt 'rt * Vi rt O ra ra ra ra rt > 2 .SS 4J — , t-l v . rt rt ■ s c£ «g to ra ra J I 3 « s 5 g P-Cindg r4 OC rt «-3 OJ ■"+ d 09 > < > o I ’ tA o 4) rt -I "“E > O o\ rt ' ' ‘ "* B I J' H a >„11- rt. tl -r " čl“ c I n . ".2- 5 - ' U r Is lUe,,; O g e-t 2 F 3 =®rS 7 iR .(S “ G ■7:U!S V) ■s p 3CQ^ sp. Q rt £ B rt Si?-.; gs I ■ "S.s^ 3 R 5 "S° £Fj?i 43 • o 2 f” Q g FJ3 a ’rt O < E > N OP Suj ' I tn ,41 j T, E3^ 2^ 4) ,2 i I .2 “ ® I -S =. - " F. U-G s .5,0; 1^’ I > E - 5 , s; ® 'C p-i u w iJH, »ra. Si!”:3 Kg . 2-- O^- '-7 :£! D I ''.S r 3 'b j2« s’--------------- I,-. rt Si £ ,^2 □< TS rtS FFi — _ rt t. 4) — -S-o 5Srn’S£'"^ * 5 "m-S bi JI ra »J » 3 RR W ^E U rt c ■ R,>U — c -S ra 4> B. O 5 .= « . .3 I- .*•/ I 'rtrfzi 1^ j^jji I o ,g I c rrtK.n I I W .-=s I I c? s Vb t o E I 74 I X nmS-^jo 6 u ra ra^Sv^Sji ja 4> 5 Sv aŽ < I “ - —- — pzi Q Vi o ' e-b n I t J £§ = " E Q,B ™ S u cn ■■ X) ® i&.S LE ra E -S~ =7 E a-SP I O 2 ii 'C R -E VI 41OOMob 'F~ s £ -S "S .2, o.tt' .?l I rfl Rk ^^pa i u “i > o t. rt 1 — O«I 2 — ^rnJim "=-'. vi iUJSrOjCHi^j^ u rt v JLS I [D 3 TJ 'c^C/J t 3 Q □ s -, X O . aos " id *■' « rt ..gg=iGoa2'SlfiRR>2 1 s =7 a -S2=:3'sac2! s ■O I .s-i-sS7 o u^;;? tl 2;ys.2■"■“ s t -9 ■§ g ',' » ud g 1- s rl r, 'ij Sr MiiSPsTc l^,-irapX-fMra(Ax S'®. R°.’ K S , , -,= £ “ ^":Sp.q7FFi.£'5 rt ,, 3 rt -pr 0 ra vi 4) C ,A V ,■ ■ ‘* iB* S- E O > <= ■“'O b-i -p 0 rt rtrt G^ SiST'?’ s:; EK “ I I.° 1 X ;7 .-""Sme^u^ '^ ■■ 2 lii^ rxi.“ ra J? 3 ____, ra Cl B ,rt- k. rt. “5 2 2; o o E , ' “ u -S < Vi X hj o pa ■3 ra Z:: rt I lA rt 2 s" - eŽl55 S 2:i ti ra c « S C ' M ^3,2 .a jsj.g?i = O I |’’;'2-*“J';55< ‘ .L =; B £ E ra v s« H" n 3 ■“ = 5:=- ^^ksgfiKl o ■’■''’ I o o v M I' — ■ 4j I .F-t? I 2 sV^ 12« ■8.«,^'^ -- S - = CM • "i" n < rt 4J ptl ■'~5 -'a s e<=.5 J.J F 4J . F . “ 3 £■ I ra O I I ra -^-^ i. rt. ra --- C "7 .H,cQ 5 b .Ji J^I i S V) 4J d> 10" ' '“■s« 3'^ g g Gq '7 '“Ss Es2,fi-2.S “ ' d 7^ S > I I 3 g " G^ I ■3^.'®' -7-" 5*30 g 7^ I -s g-i^g 1^.;= . ra — -*i ra^52Sr*. rt.Sa>C 1 &<« I o v r Q rt O © , -S? 3 — T ° ® , ■=?>, .2. , g5.5|5hiz Q I o-S di^o |O 1 'd :> 'O m AC I U ,C cc I D iX g stci^s:; I ^.S7 ' 3b □ ■ n .a i. -■■ rt - 5 .2^ >3fl4S* = e t “ giii-coi: i -“Sg7z s s '1' ' rt 0,2 r o 4) s®"!.! ■ 87 »N O < rt > jg 0-3 'C4 > C 3 ( O « 'Cl rt v> 4 rt O I » g D” 2 ’“)'/ C k o I ' -r -2 o ra 'C ra >7 03 g š C? N ■ *l" 2? S7 1 ' B 4» I O S S rsj :;5 X 7 "-.o I rt I n, I J. I £ F .. .S.c> 3 e£3;s:^“ “ rt ' 5 = H ' £ -1 Oilii ? rt U c S 31"' dsaV g.^Q<^ s = .S.^i .Ji£ 52 S 7 si o6)v5 5b I f K 5 š sS -- r S .-[ra---------sGf*; rt O 'li n p 2 -- ■ t 3 ra • ^“1 - rt > rt rt . • • tl ’>ra;rs 'S ?s 2 " ® § rt N Vi > < > U > 3 > tC rti C cc c'9^feQ ' o ( 5 5 ' cu o o cd o 3 I 3 > n " V) ra i O £ irs rt ■?«; a-= 1^ 1-1 E > O —S )N 4J o oo:x Bi S * B C :“ • c Z |i X I .3 rt i 4) © O J ri ■n _ c?^ I n 1 ;> I ra rS t: Sil _ -Sn J® v 4^ *^ ■!? > ra p -o ž-i? F?g ■^tE-SScj I « o = g _ >Kjn I :a .:i 1 s VI VI rt o m:> rt J-« □0 -UM. - - I IKd I I rt n .3^ =1 a=irtg g-E’ £5''^° E7f>"" šgSg:2.§ S^°= S=J f^-2 = o* >D I n O 3-5 rt > -PCM j*i — . S ra 'Ib . M ”'S®'rt4i'3Srtr-^o25 e O 2 = ^8 E -3 tu d 4» 15?- ? I rt Vi o >0 Ois7 n ^5 □ c 'Š£ 6'^.3 2 š ' ^i:^2R=-ž.a;7gi(-d-0 -E£ .» I " s-s s< »-s* S.P" s * '*'p x._ o- c,r'ra . o ,£ v Id 1^ C iz^^^ *** ■37.3 K '^'sSKEsIl^rt T5 £i O seS "gsgj* gisgs-šs® i^vgSsS^lssssr o 1. 3[«jL4jrao'^'|'Ora3oraA''^ 11 ss" s bo2 soip : s 2 ' " ‘ 6.^ iia - . . - -rt 5 ; 5 a.žt “: -■= e-,t; ' rt 3 E2 »(J ? ^oO 3 □ O rt s 3 • .-^ rt rt ■. ^ c rt4J^Cx^i-''raO ra ' g^gSmaBsE - 2 z '*^ «■ .rt u ra^ V) 2 Vi X < >N O < S > rt c ra o 1 ' -^p o g-? J S I ■ ^ I^V) šfg:^ eSŠ o - ' •¥ I 4 " ‘^S.e^.pjTi' O ni O^ rt 3 3 .a rt B Č ' ' 4> ’>U P'-’-oJ raCL, G S iJ-o “ S "" & '6 u > 0 o d.!i,= . c .z ra a> J o "S’ . x-Qj 3 55- CJJ" o ij-i ' _ z ■- Si v: 5 o B r* t/i " s. c ■■■ 3 1 u L; o 2 J .n X' 3 ” J ' -2 “c 5 ? S3S^'o'3-'2^.2^^ 1=^ o 41 2g § S;:® i N 3 s rt g = JToo I S 1 F E )"F._rt urtG gE a ' fic^ . -s ■= S S g ES -ra4-^:j'^p.5ir2^ . M ? ra A^ .-‘-5 s i) _. SiS > □ t/j o -” J! čŠ S Ci 'J'’ s2-° Sl (N S O “S.-* H *i.t? < 3 X »rt N on c O p ol ' 5a = " 5£™ « 1 I va >; 4J p 2 o mci > g m (N 3 u rt 1. W w7C)S35-Vi„ ©orS I C ri - ■i - E gortu'*'| 3tJ = --C -5.^ £ ra® IF3 I 0,50 I 5 .7.'2 m'17 .* i 7 Ji I -rt ' .§ g 'i £7 8 £ 5 O n 7 “ .^3i ;; g ~ 2 41 3^ £^S'C'2^ — Sfej 'c -ra o,** cS JSS* ra ct,’^ S ra 2>-h-^7«Ss£„277sis^ .isiz-^.sia" 1 E , =B-Ssi'Š‘ = S':; »rt I g rt ib VH7, )5i ’“ «. I.,! rt 'C I 2^-S^ 01 > < > X I .. v ra 3 S « .1^ iV) 5 -5 ra9OfiQ4< .i; ■5-S"L ' CLasJ ■ - G ta ra G A CT) 5- 6 i 6 rt a O X uo m , -‘3 a O X "O '. aji-s ■"zv S > <ži =>o^ Q0 £Ž gigo = .1:- tt. Po I O v -M 41 ■JJi,,-3 ^CČert^ ^'''' “ I I Ci»Q I -S^rs 'C I I d • • s a M 4 J2 S N 3 u _ fM 3 ra 3 2 rd X) ra - g " Si I - 2 = G ® G I E^2-g-;5«.2'E S.Š ? ;.S77ps i5^75sJc.5 cE2Scrt'^'^®'^^2 -B >rp fciSi—L^r^^fAi >.^ ,, X)tsju s ra JA 2 O'rO^3 > - d e^l‘^7 1 '2'3 ° ^-gOg 1 i O .N 4) rt ■"• P I 'B > 3 t/J 2-Qg ' ' S||s LcgS.^K „ rt Ci, ra rti E ' u'' A Oc^ac X I ' b B t B jy " ‘r B £ £ o z ■77 0(1 O b I s S^£ .ratu gjc i ■*;sss 5.2, v i!i37-aO C lU C o □ U X £" ■"n tJ G u a. ., s c? s 1^ oiS5J3;2;MJ^32 S^pj ® 3 7 = 5.577 COKHl II I ._ JC I i I I ‘C C'! (N rt rt rt rt ra rt) tS t® 'C I !! rt — ua'; 3 rt 4> :^-S 3 gesS-t^ E B ,-1 (A ,fm S 3 g. dq oo o I I rt e X 41 o Ž I e “^zi " _ 4^“i.u>—-.-« " "■S-,; = 2S^ir§ -8 n g I _ ,1 ra • . rt . A Qc !■»»"» 4) _■ o f J ^=tl g-q §-*=:------------^Ss ... ...M.., I ._. 1^1 c^c-Gta Q .E ^■3 4) I rt 2 T ■= n i: J, I g oofTi 77 41 ‘=s;h= f ^5 rt ra . rt i; —' .rtrataO4J^:5v)Oc . i" X >u ra E ;p T ii -2'Baco22'^.^R^’-S ra fen ra v TJ Z o'C SS * 5 Tl cii.ir,CAXi (XN-o rt rt »S 1 'r. b 3 ‘ B C J tn O "“ • rt — ii “ j; E o " s Sl“ «7? rt 3 c 3 ■a S 2 Bz 4» S 'S e 3 iS-.g^ “8g-:^s “§.sS^5’e-»gp3=3-S^ g o l$S2.k r-i ^od Q rh rn i-i o "^75?7;S v)'Lt;rt04)B4jraovv)0 03 g rt'-:^3f^iV|fn»rt ra O O *3 O ;> 4^ rt R- .6 C 1=^ O 5 2 2 S 2?.SJ 2.8S ., .>od > B — ««13 rar-j—rJrM "**.■> -L O^ijoO 2.15 C '.3s:|' ER«oSiši.McS-E" -■ vinoma G *" «3 .2 fi 2 P .S (i.1; - F 3 - B .0 .1= S« t’ « .5'^ >'||S1S„S 7SS|ia g.S ^°o g fe Ss Z So^ralOviJi I ' '.giOiiiiiSijftra ■z f iiii.S'oSvta-2;^ s n ' K. rt ■ — rt»V> ra — 9 o = £ • ■ B Cl, tA fij a 4> N M 'P JU £ B E 1; C rt o’ rt rt a e ’ 5 o o ’,'' ■ INI — s. '^l5.^x 1^.®» B^jvg I g.5S.5^ltgS ■= 3 .£ B.P s r, R-S .ii > N 4? I os OO^tijfiC^I I I I E 13 P-O 4J L^raseoi.^^ O 4J OJU/J V) c >1 iAir-,c 2.i I O.S B * rt ^3 _r M , rt R 'I . .U rt . .,_ ¥ nsMli? . s c t5 o ,a c > , „'^rG ' rt rt 41 Is, rt S V) ra "ra s >S" g?!’ < SS Vi X < 'N O < S > ra vi Q 4J r*l i-l s _ E®X^ o ra 4*0 'N 7f O.S c.„ -' 7Sc^ '"""' ■" _ B , Cin rt S ra O o tsJ . 44 rt« 2 “JJ [ Sr- I i ' i ® “ B " = ^ T rt 4£ .S 'O fM 5 13 LiS ' ■g:2 ' G E .a 5-ra « £ o ur: 3 43 ' ’ (A rt ra I O iy i£ ■u .. g =■'' E i £ rt I O S “ c .i,". s|m -P . * I s.),.! 4) £ -± > N rt N ° >2 B „ .F,, B u h'i't£^"rt, ££p .,^7 2o 1 Sš^7£7=.AŽp^^1IpI igSSg ^5 g 5 SS rt — ra 3 I rt I ™ 3= 4J rt rt rt .1% Wg3 E ra rt B I h: X 2 © . "O I o I d 2 u 3 m rt »-• X '■^.= o 1,-d I v ra :p,i X rt o '.^ 2 3 k 1 SJ ?J C C/) Bm gc-Agcs 1^ - °L-Sg “b X ~ 3 feo l«tNrM-g^ FH I I L N)V1 iv. rti rJ rt rt U 4< I m '■» ra -J !i.S 'S I-TIJ 1 > c u a =■_ “j( E oS;i-=2-SSt^Sg« E rt « o, Moo ei.xi ■< Cl'ci > t t,*! n ffl u — B ra £ ra JM .^k '?'jz o'C ,ra 'C o’™ "2 ra -n S45 U-ra'® S^iit-O^^So .- ® V) VI .. 2 CD _ O vi o 4< ' . (*! pif; id Ji I ^°S § itHl rt 3 Srn « K i5::2^e|;2p ' J n 5 - M' ra “ - '^ 4» E JS 5^ ra S rt t c rt Jp u PA^^ Ital^” " •‘'»ranzic '^-So^^Sjra 2R5a'.s=‘Si.i2>g8 -xS§.S''S7s79k 7 51« ^?5rt25 it^goo'^^ I X — 'ra un J Op rt 3 K O JžS "m ••'Ul • 'R* —. SS'-2:^2.. Q - O -3 I e2«S >ra-)C=.^^^-6 w S c -“"Z" — '»/ fj p a6KZ'inS I vjOClI oOZDOrt o rt .-i — fM :3, 4> rt I S ' s«<3 ' ^ 'B 3- I ras f 5 ® P B ??? B ■" L,5.Q^rtW iu;EnP s ii .-S -. - ra ^;> >3 V) I it 1331- , 5i;oc< r3 ± ?5 "f I t: 2 -e b >* 9 e .t Lrt 41 s c JS? P -c. rt . . ,_ i fS Ji. I* 'Po j "C sRS -s (A J-: T-i 4) > r 4> ~ t n 41 C ra2 OJ g i.»jSj^xiJ5JSv ■P 2 -S K » I s*^ 6S7 =r.2 F 3« EkS .ii '£ I 3 N I Vi 5 £ 4J X - > S *■ o - B-^r^.2 — 5,5 c B’-! ‘ JS Cl^ crt^ 3^'0’-* df F raO'*’.^ flipc B . JU >o,$ss tuiJo-gRgi^ao *" M SiO m — p uT^ .Si n- KJ rt 's7-as°s ,j a in F 5 Z3 t s Zl g « 5 = p £ rt C/3 rt CM ;; . O ;_ > £ S 'oj M-a 3 pj I 4J n 'en O >Ss 7 I O rM 2 2 = gS "n'J 5^1 ■- M^7'Š'gn^=5 -S E e'^' £ '’ ^8 , S“^ Is -sf ? s Vi J I (X I w — on > ] 'C < o.tU O 'g < ■3b’Š3^ 3 J j rt ■c'^ .3 -R r,j rt I CM '5 B F rG J- ,E 111 O tJ-i — PD d -L-J VI Q,< R 2^ - ' ^j^ 2 4) ‘riS f2 ?e .3.A •-■ -^ > U S O'S ge = — ■rtOC^O,_S2 — '"“^ CnrtZ E >a s S Ch rt rt Ob 1 J(J I 3' rt I S«ico4iBra4>jtj .g 33 —-g 1= .g o^^-SRN-RiSiCgoJggi ouni-ii-i^i 2H4542 4}^ ® a I I 7 F .0 IG £ G ” j: = ra ci — •™ H Tj m ra 3 y U LE E - E i it i i'-- flj v D tA ■ = 00 ra .rt v, ra I I in :5 R o = ra ra V) "V n -1 ? si::ig£"Si £5 ^2^3, pS i < .<>■5-5 s N U -77 -= U S- > “ f 2 - rt = C 43 _ o p; 5 o T r a« I c I I ■-« 44 4J ■S ? t,5 £ = 8. I o. I 1« O B JZJ -rt rt xj -« ^.5 flj (0 rt . _ .1 ir .M o s ? - 4J o " N □_ *; a.g S3 ^-s □ £ h3“.-“r E .. Z c y * rt m' n OJi , CL.'aj ■» '- i— ta -• •I o B £ -S U g-^ a -c -5 _5 ._ J ZS ■5B7ŽSu®-S’«Sig“£S£ uS'-šS‘'zJ3=>ia“E“.E°?js.E:g ■T* k »a r* fM ^crtpn«OJiG eS> 'ajB,4)C<=)9iZi,..E>NCllta5 ra_- ■N ---------- 3 « n rt rt 4J c ITi :p>o e - ■2 _ £ S,"';’ 3 O 31 ■“ G I ,j G IPIfi “S “ .E.5 rt.- So p s < Vi X < 'N O ^'aj ra dj _ 'r- PinTZ KJ I ng.ug^as. ■-„-□■■ - I “liio c ’ ^s .g^aigSS-.^as '"šgFiG ■^g-S ^23' ^ ■ -^ “i^ ■ -s SOtriS*^ I — 5,SSi< W ® T- SS > rt h 4J «0 ž s 1 i B § r Z|' -SIS n “iS; 2'77;''' st S^2|-='2 5 ^3 I '■ s ■' 31S S i J2 **> L.O * ra E ra 00 41-0 >■ 2viSxi’'i *” FJ F- ■™’ 4B t? iLi ^rd (U rt ... E > SScDiž = 3 2 “g w ■■"> 1 s &™7?ii2s a I I j; r M > o ’ , . xa ,■ 3g > ® “ F = I" IB- - ; S K N -s I— c 'g ig 7 X S B'i" g 51 .g X t?i g 2 I I 3 g 'o Cu 41 1'17-^ "7 L-s 2-H “ " Bora.. „ rt-i F,rt i'-B^”DqNGnjC‘A 1 u: X1: S R s s .E _ ra >F* I ?9 S es"7 "3°ž § p 4» 2 u ' rt tJ ra o Q □ 57 Vi , - rt) T3 rt X H ■• “f Si o ’> o rt > ' ' ra< Sg ^.2, ra 4> tu s .E .-7;^ 6 G [11 -5 '■''' ^ 'v •cSS^>S,^ig3 ■rt E 41 E in ra ■ _ N^Pj^^naa^gc^ Eq^-™^2-rt45'’« 2 - g . 622?Se;J3 £ oL 1 (*• ,S 4,1 3 rt) rt Zo—mOG-E-SMr, >opL!rtghI,nL I 1^™^^3£|^S^^n■'E^£^ L_ v, rt □ 75 c !o.>oti ^^:jXi AJ Q ),/| Kf, v ri" p -, 1^ _■ rta R.« . _ sj^ X 4j ' O 35 41 ra "v S ■> 2 ' B S B ra •N Hb.5; ■« t-4 rt "H ■ Tu h< IB 5 ft K. « .□ ffi BTC 4>o\ e ■raJS4Jrt E^C « > z X £ I S , 41 Š E ,' "5 ra P 4» .. K . B E -s n rt »-> u CM 3 •a- • z 17 5 2 E ig s 30rt-:-';£04» Svr" OcoOH f T o^OiBa- t iiž I Q 0(oO H f SE;2:>gAJ.c š? z ■?trt "S 3 d s 2 = 7 o "S -J Q 5 g o 4> > 0 ra u ra , rti; “ 'L' 2 f' D B S OJ LZ U*3 L/l rt. “Tl Vi > < > Lfl j3 rt al T= T rt \ C rt X) = ra I®; ; „ rt o w »B > ti . «rtl 2 X E 6 £ £ E I u 'I n • 3^, I p’ IL 5 Ji = P rt c ? c E =:> -iSH"—= . 1" H ■ m lE. •'^R.'"rt'"l?3 7-'ug rt) v S dS '1 I 1 I 3 I £' pa ■'■' J7 e š S2 «« X N & T ra M 4? ' S I — M •B.S 4» 41 • X •« 5 .S "lO 15 rt t (£ I . o ti® (N £.2, I gS Ž." - £ J :□ “ S č-g - ra a* v 5 I .4 n, > c. H - ir? O Q X ra 00 -i IM 3l^ ra ^ !■- 2 ra .E S a. 1 “-■b 's;..,, F , ug'’')St;7=a.'b 'E >>Ls.z.r s ra _. .^rt .rt L. g c I I E I H? " I 1N3 ' 'B’“ o "P 2 5'S s i-li i B n a q > „ c S< o t 2i a 4» »-■ Q I 4j rt rt o s i^i 1 X « > “ -H g ;-. “' o g o *;.s“gs-g-;a.Jg-&(l-4i I 13 >.t/l I .p c o X1 I v I *W) 'š'^ i š I - “ ■=! T ■ •■ .3 ,!? i-b {=> r „ U “ Sb' o rt C? 243.E2ortrt4;S q£| U ,,- ra ( ) A r*■ ■ ■* lij .F X. 41 c Vi ra 4) o .— Pi^ '~? i gK?^ur^iE'= C, J ^5,4—•^d»CF3= 3 21 — _ ^ 77-uh: z 5*^ «- J. 4»C .A o ra A ra ra 4> — -F O 3JS,^JC PaBSijBbnJtn:^ 4)j£“>ra OBlr/} 5)£W-Zifl,U*" O I S V) 5j-^ y ■š;;i5 00 a; s.sSST?--^?i I ič iC [ --E Š2j>^ "-.■'£ = £”£^'^ o I s--^; ' .r,~C.E,if»oN',;j ■- I • o ("^ _ I r S £ RA : ta 4) d ra 'C F. ,_ St 1^ Q a = ■□ « V) 4-1 B 'lw',*,j rtS. iR^s ?-2 —— — —; .z° I 5 I. I . - ■ ■3 ’ n R^ u = —, F ' ' .F . ■= S‘Srt > S.g'2s7z;; = §g.^.5i,£S^ " _ B mS ra J£d OJ VI S ^65'^ C,O^ «''■ E (Zl 4> s §^87 .1.., z : z '010 I "rt - *- -1 .'^S'7’"^i54i-D o rt fn 3 3o»0 4fl "3 2 s J*A ■C 4» M CiAi N , ,s i (N E I 3 -lii Oi i £ l?b ' 7 £ 4> K ^.E = ,-, E 7E-S = < Vi X < »N O < E > 4) £ clS OJ 5 w 3 a 'i ^t. _ra \ J .£■3 I ■=, I «j ° I o CM J ™ " w M , ra 0 - 4J 3 I' S«-:? S 2 S ? S I I &J5 2 R ' -^ P Sioirt^ |OiSB K ,f ta ■“«• F .rt u 4" j 4^ S g-s ' Ji "E S I o3PX G. S t!.a,£ ? “ Sti cZ § -gtF-c - Su M&Z = s šio 5 5 o v p CD * -I- ■ • O A ITi ^-£'3|Ž Sf, 5fo i-i , C.c >r'JN'^v) -* ' g i.- O I c . _ m & c — ra ra S I *3 R I 22K'"e ■■ 2 ._ '7 d g S c G iG v Sj^ b ■B e 4J . J., _ ra ,a O ' □ ra o _ B P-R - Irt — 3 ra JU « N .„ 4J X ,4i,x: •- Cud fN J ' v ■■ 41 .2 V) — "S fi p I e 1 □b c rt i' 4^ I rt-is ® rt > [A rt ra r^ z: ra I 5 2 "S "* O c ra rt-n— o „7=^ w^5t-2i C S v, ra rs V) 4J Br^-SniN^ ^1 I IC 5 'JZ I ' lu n e-.ra'c" Q c ra rt ■□ rt, 4> jj I "rt "1^7 la”- 3 ra ■“ r, P F. r( ll = » I -5 7 ■ i ra -c:L ■? .2 o c 6 * 5.^ on J2 5; rt ll^g S°8 » m O (£> i I — rt rs ” ra rti 2 .iS P* "a di .E £- •= D ra ._ '• ^ rt 4) rt, « °!Š 6.32.25 E e 2 'f u s rt “ 5 č o I i <17 ’ 7-7 e.g ^3 -SSgR S PiiSiS.,® ,r.C P .- 4» ioB« Ob ti e rjrrt' 0 B Ln > I ra . ■ '■^ tt.c rt o F- rt ?-p, g -1 “ “ -g JS fj, £■£ M ' 41 rt ra ■.“.s —UCi i 1s^“ „0 ¥. B z £ S ' i:; " c'i "iS^-E S ‘Č-.5 - F 1 -tr It fM •5 »C ra ■- s , li 3 .Ji ra' ''čl? 4) = 3 S fe. S.":?S2£t K 57 7^ ’ s “S s2 3 £ 5 c £ E ra' “4*2 “ S - S.rt ■ ra f*'i « I ra ■ ■ = 4> »o 3 .3 c I S T 3 S 2 - ti ii rt) 7 ■ sip^i R, , .Jap'“i5£ brt °9 A- 4J I .r< J I« ■=■ ?-S’^ - . 3 B. p " 2 t! c c " R^i^ •" SS rfi JU '■“ x; °S-.= M - F^V"""- S '■“■ .^©-'■‘"£^£5; ' "£■; i^sssg g7ičS64rt .,R«FtjT-ui s-e^i^itt P=" z-'S""‘:='O""™ rt ra 1- lA 41 co I -ti 4Ž in P “ -S 2 O «j Vj =□ft.« ;b Ž d 0) > < > .F, (A-o 7 ,031»« I CL, I lA • ra | I 7^ IX, pa 3 B 3 gov>c>rt'!2!di 2 V)Or*\73c*iO’J 3 rt I f^S“7s O "V o • r i= ■ „n, I I = t ' i - rt I S ,i c -fZ 3« *■ XI 4i r* ■* - »0*5 iBi 2 H •C4.b ra JAVI'- iv v o 4=] ■- - I 'r* si.« rafi-i g E ra O •=■ ts fn •* ,S 5 S < Jf C-lu- rf, C-'^X> — " < Bs: rt ta v ■> o I- 4 ■*? 'C F rt... F„..rt iPM^-ac-NJu ■->'-g>.§-SE-2x, ■t3^M= 17 Š . _rt _* U r - •- ^ c O ■ 2>_-Sa I eJ o'S «rj B .r < .E,.a ; , ; 1. s i; 3x1 = rt) ra-raPD,^ 'rt O'^ B-J7 E Bir^O »£) H K C i So ta^Z )5;CZ<^2,i v »N ^Cl^uZC02‘^^jC ^_'* Vo ^vvviv-. Si^ d ( 3 I 5 I i: (E I . o "S I 7 rt o ClO i c < "1^^!== g B H -so£° g - -■- r-rg ra'75 04, rtVl U Q J lA = rt7 ;y =5 £-3 B-iz o f"- .H H "9 ® p t7 e7 =7-$ g.-«.a^«E ’0'E'g g,^g E ■Ml—-S Z 5.E , X c < Vi X < -E £.®Z ' č-S ' _ _!>. M?. 51-7^ ; c I Gjij-gGgj,® c - ta 'S «.□( I C £ d 3,gZli|. » g§;7;S|‘p’"G 52.3 7 = g'^2o?’..2,‘"'Š'^.S.3^;.- " u 1; oj| I o|g - 8^’iS?o7-^8i ' ' g.sS 5.a^g.7^ - I 7s £■ " š- Ž o.S,2'js£ f, ij ai 1" Sl piR r* 1^ u XA o rt E."- g Ec= ' ..r, g E--H rt .3 G - JS o ■ 4J ,2 4^ — I V “ T 2, 458 = .M «2 3 < . 4) ra ! « u O :g, 3 3 O v I e S ’ .. = X — "ratfl .-B^ 00rtBor*7 ■ ^'7; b d j-.~ 25i3o5 o S1^'?' '■ .3 S 4? ^ ; = ih; VI ” .g 5 I .. _ "■ 3 E-S H ! i O S £ c o. p ■■■ • I” — rt ra rt rt i °Q 5 C . m (*! rn ra ■□ _ CM n M ra U7 5 ra £š Ort"« “ ±: « X = ? s j3 - V ra 1! “ ib.JS-kJ 'X”O o , ^CQ •c rt. 7 rt s 3 I 9 5 6 . j- = ’« 7 ■Js .2 v» xz “■ i — J = - -c I E e — •"• I Cl v c 51 (N c .1 P7’§4^p^-gt- _ u-š 3 Mo^ iVi-flC Q_ »B •N O < S 3 S - B ; 5g 10 “4» ■*! ra N _ , ' I K5 w > s o 'I rt' pl o o o X I C4, d r ogS2Z- O E tfi > > 41 E ® 13 K='□»'' B rt — ' o I '»o [S I I £ ,5 "2=4'4 '-"S^ESOo ^." '1š ■i4JBAT ra_.Brav^ — MD ooSti,o;^ci-ieXzX icrttAiicfl X — c= (""■ Za 7"* - B 5 r <5 k-i 1-. m b rt. p S rt jC: "^,^.2 ^■^>5 ohora^jv'^ ^^tŠS ® '’^'6> p°“RG2'uu “a g7 ® I ii: c.Ss^i-i si®u^,£.S .17 rt . . . rab"* , o 3 ra 3 c I E —• i r^Jo jrinš: ■"SlraiD^brara B * 2 -z t/) Fd ■<-''' 2 Š .S. 5 g P "š e " I S '7. g Q f«? —|’O\ 3-J0D’^i-i2S_ -La I •rJ-mH®!-!’§5 ■ rti H P"-* ■3E'‘54rf £ f c B ■■7^.5 » 'EP rt rt I I > Q I- 5 - ' ' J ra ra Ji r5 7*1 ■< -D a- 5 *’ 6 5 I 3 „ P .S li^ Rp tt o — c « IG; g .g > .5 ' o " ? R 'Ž‘7 u s = 1 ' °rS -■}! E q6 > E 2 I ra , LA J 3 — u b E rt - 3 .S2 O = 6 ' rri^a ra -S .5 . 5 ■ sc 3 I H w U C > rti rt K I = B " •5' Ov £ o 71 p'i , s r JU n Aj rt 4J 1 »« J.------ IS ' > S rs. S = viC»-iaji>fME" rn . r- , 9,. f £ a"?- s 1: - s “51 [Z E n K O 7 X .C 3 v, -r S £ ‘'I rM ||>{^£l,i >Q|Cl[xi > I N I I it s-i , , :Z 15 I s a a s c o d £7 G 2 -§ .0 a £ - s 'Š I i: = Ji rt "S ig-s 7 “ .1 3i5-)t.3 o-c o J.,iL'^j£4.^./.-tt-..a.S I .Hj^. A - g 41£jfAi -J S" ub 4> *u »-R. .1)^ O ra ra 41 i L IZ stran 22 vestnik, 4. februarja 19? motorna vozila kmetijska mehanizacija 125 P. letnik 1981, registriran do 1994, zelo ugodno prodam. Nedeiica 79, tel. 72 141, od 8 do 15 ure. inl063 VISO OLTCIT 11 RL, staro 15 mesecev, prevoženih 15700 km, prodam za 4.900 DEM. Štefan Vučko, Sr. Bistrica 17. tel : 70 320. po 15. uri. m-jg TOJOTO KAROLO. letnik 1990, prevoženih 37.000 km, prodam Tel. 26 150 ali 22 57L mlO56 RENAULT 4 GTL, letnik 1986, prevoženih 75.000 km. prodam. TeJ. 22 132 m 1019 VW PASSAT, letnik 1977. prodam. Makovec, Oibina 41, Ljutomer. m2484 KADETT, letnik 1976, registriran, vo’ zen, sn garažna vrata, lesena, prodam Tel.: 45 315 in]015 GOLF, dobro ohranjen, prodam. Brezovci 65 a. m 1033 126 P. starejši letnik, zelo ugodno prodam. Viljem Cipot. G. Petrovci 2 a. m 1023 KAVASAKl KDX 125 SR. letnik 1991, zelene barve, ter BT 50 N, Jetnik 1991, in avtomatic. Jetnik 1989. prodam. Tel.: 23 063 ml016 GOLF JXD. letnik 1986/S7, registriran do oktobra, prevoženih 90.000 km, prodam. Tel.; 60 502. m3474 FLORIDO, staro dve leii. prodam. Ogled po 16. uri. Lemerje 69. m 1039 OPEL KADET COUPE, letnik 1979, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam Tel : 86 028 ni2477 ZASTAVO 101, karambolirano. v celoti ali po delih prodam. Bohar. Bodonci 57. mlOOO JUGO KORAL 45, letnik 1988, prevoženih 40 000 km, in FIAT 125,P prodam. Tel.: 45 079. mlOOl GOLF, leulik 1981, prodam za 3.000 DEM, Tel.: 87 233. m 1003 JUGO 45 in OLTCIT. letnik 1991, pro dam. Pordašinci 29, p. Prosenjakovci. 011047 GOLF, letnik 1981, prodam Možen ogled vsak dan v TumiSSu, Cveina 18 m 1004 LADO 1300 KARAVAN, letnik 1986, prodam Tel,: 87 536. lljaševci 51. 012475 126 P. dobro ohranjen, prodam. Oslrc, trg svobode 10. G. Radgona, po 15. un. m3466 RENAULT 18. letnik 1979. prodam. Žepovci 23. p. Apače m3463 ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMO- BILE in kmetijske stroje - priključke, Antolič, Žerovinci, tel.; 062 714 113, od 11. do 16, ure. m2478 KARAMBOLIRAN MBBW 216, let nik 1988, prodam Td.- 48 252. m994 BT 5G, prevoženih 4.400 km, letnik 1987, registriran, prodam. Tel.: 55 025. PREDSETVENIK (raukombi) 235 Širine, nov. prodam Tel.: 46 415. m990 ENOOSNO PREKUCNO PRIKO- LICO ^menjam za rabljeno creino ali BCS. Žiberci 17 m 3471 TRAKTOR URSUS 335 prodam Ivanci 50, p Bogojina. m 1028 ŽIVINSKO PRIKOLICO, domače deiave. prodam. Tel. 43 119 m 1057 IZ- ENOSOBNO STANOVANJE, 42 m2 zamenjam za dvosobno z doplačilom. Tel : 31 481 m 993 MANJSI sadovnjak na Vaneči, ograjen, prodam. Tel : 23 038 m 1029 PARCELO za puči (niško hišico v Oiov-cih in vinograd predam. Tel.: 51 091. ml2038 VINOGRAD v Dobrovniku, 350 trsov, star 6 let, prodam Tel : 79 271. my95 V NAJEM VZAMEM stanovanje ali hišo za dobo dveh let v Ljutomeru ali bližnji okolici Tel : 82 818. m2473 živali VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI. z vsiu opremo, roiacijske brane, širina 180 cm, v odličnem stanju drva. trda. 8 m2 prodam. Zen k ovci 67, tel,: 49 176, mlOtO klavirsko harmoniko melo- D1J,A, 120-basno, 11 + 3 registri, malo rabljene, ugodno prodam ali menjam za gradbeni material. Vadarci 31, tel.. 49 284 mlOŽl NAJUGODNEJŠA PUSTNIH MASK IN PONUDBA PUSTNIH II1989 WARTBURG. letnik 1979, dobro ohranjen, registnran do julija, ugodno prodam Tel, : 26 271, m 1031 TOVORNI AVTO FAP, TRI OSO-VINE, motor Stayr indiferennja, vozen. prodam. Trnje 52 mlOll RENAULT 4 TLS, starejši letnik, vozen. v celoti ali za rezervne dele, ter moped Tomos 3 m prodam Rakičan, Kotna 27. ali tel.: 23 978. ml012 CITROEN C 15 D. podaljšali, letnik 1987. prodam. Tel.: 82 533, 81 753. m2474 ■ ZASTAVO 7Se prodam Mikloša Kuzmiča 17. M. Sobota. 01986 VESTNIK SERVIS ZAMRZOVALNIKOV in hladilnikov Jzolacije, menjava kopmresorje v, polnjenje hladilne tekočine. Tel,: 062 28 802 ali 062 27 701, posesti IŠČEM ODKUP STANOVANJSKE PRAVICE za tri- ali Štirisobno stanovanje. Tel : 32 853 aJi 32 854. m 1005 ZEMLJO, 2.42 ha, k,o. Lipa Gančani. prodam. Možnost plačila na obroke Tel.: 32 666 ml040 V GORNJI RADGONI dajem v najem prostore za trgovino z vadbenim in elektromaterialom Tek: 062 34 856. m343 V CENTRU RANDENCEV oddam konforino opremljeno enosobno stanovanje Tel,: 062 226 815. ra343 ENOSTANOVANJSKO HIŠO ah dvo-do trisobno stanovanje v Radgoni, Radencih ali okolici kupim. Ponudbe poslati na naslov: Štefan Divjek, Za ka-Varijo 29, Maribor m343 STARI VINOGRAD in travnik, 31 arov, na lepem sončnem mestu, prodam Gergar, KukeČ 5, tel 26 646 ml017 POSLOVNO—STANOVANJSKI OBJEKT v pritličju s trgovino in obrtno dejavnostjo v nadstropju s stanovanjem in dve parceli v centru - prodam, Roga-Sovci - Prekmurje. Tel.: 062 102 663. ml013 STAREJŠO HIŠO na 4O"arski parceli NE5NICE, MLADE JARČKEt PASME HJSEX, rjave, stare 3 mesece, cepljene, prodajamo po zdo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 1Q jarčic, dobi eno zastonj Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvat^a, Nemčavci, leL; 24 393 ali v gostilni Železen, Beznovci, tel.; 49 025 m-pp KOKOŠI JARČICE mlade nesnice, stare 6 mesecev, prodam. Informacije dobite po fel : 82 401 ml059 MALE PUJSKE, 120 do 130 kosov, težke od 20 do 25 kg, kupim. Plačilo takoj v DEM, Tel : 9949 703 ISO 4340, do 12. ure. in3473 KRAVO s teletom prodam. Borejci 9, Tišina. ml020 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME H1SEX. rjave, stare 3 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarCic, dobi eno zastonj. Naročila spre-jamjo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, ali v gostilni Železen, Beznovci, tel.: 49 025. m-pp OBLAČIL. Priporoča se Trgovina, sve-čarstvo, roletarstvo Rugelj. Gederovska 11. Čemelavci. tel : 32 920 m 1026 NAJCENEJSA oblačila in OBUTEV za majhne in velike. Kavbojke od 1.000 do 2 000, trenirke od 1 500 do 2 000. copati že za l.OOO SIT Obenem tudi velika izbira otroških igrač. Trgovina, svečarstvo, roletarstvo Rugelj, Gederovska 11. Cernelavci. leJ.; 32 920. mlO26 MONTAŽA IN IZDELAVA plastičnih rolet Priporoča se I,.,,, Černe la vci, tel.; 32 920 Roleiarstvo Rugelj. PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE EMO 20. rabljeno 3 mesece, in prenosni televizor, črno-beli, star 1,5 let A. prodam. Krog, Trubarjeva 72. m992 Preklici Preklicujem veljavnosi naloga za vpis v HK St 28518-9. Ludvik Fartek ša-lovci 130. m996 Preklic’ Preklicujem žaljive neresnične besede, katere sera izrekel zoper Vido Kaučič iz Zbigovec. Stanko Skrobar, Zbigovci. m997 ATARl 11140 stf, 4 MB RAM, PC SPEED (emulator PC) dva monitorja, literatura 100 disket. MegaFile 30, harddisk. prudam. Tel. 23 572. ml054 SEMENSKI KROMPIR prodam. Tro-povei. Križna 13 m 1002 MIZARSKI KOMBINIRANI STROJ 3 operacije, in rezkalnik, domače Izdelave, prodam, Večeslavci 76. m998 UPOKOJENKA iz Stare ulice 14 v * Soboti iS£e žensko za pomo£ v gosp dinjstvu. Vse drugo po dogovoru. Op site sc vsak dan v Cvetni ulici 20. > Sobota, od 10, do 16. ure. m 1042 ZAPOSLIM MONTERJA LLEKTF STROKE za samostojne opravljul elektroinštalacijskih del. Tel.: 7tl8w ra 1053 storitve 7 EMAJLIRAMO OBRABLJENE K" PALNE KADI v vseh barvah, 6^ cija. Tel: 69 152, m774 SATELITSKI SITEMI Že ud 655 AMF, d,o u. Tel.: 7(1 021. mpp ZAGAVEC ANDREAS l 2 gospodarskim posiopjetn ob asfaltni cesti v Ratkovih in 40 arov zemlje, primemo za vinograd in njivo, prodam. Tel 44 036. od 8, do 16. ure, ali 44 129, m 1049 ZEMLJIŠČE, 37 arov, s hišno številko, v bližini Radenec, prodam. Tel - 65 235 m-of fSČEM TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti (vzamem v najem). Tel,- 32 853 ali 32 854. m 1005 OBRTNIK najame stanovanje v Murski Soboti ali okolici. Možno predplačilo. Tel.: 24 706. m983 POSLOVNI PROSTOR, 35 ml, z urejenimi sanitarijami v Stročji vasi, prek trgovine, ob glavni cesti, dam v najem. Tel.: 061 181 334. m2480 43 AROV mešanega gozda v Krplivniku prodam. Cena po dogovoru. Teh: 24 400. po 15. uri. m999 VINOGRAD, z večjo hišico, v Lendavskih goricah, prodam. Jože Bemjak, Gaberje 16,1.endava. m4596 V POMURJU (M Sobota, Lendava. Radenci, G. Radgona, Ljutomer) prodamo - kupimo hiše m stanovanja., DiU. d,o,o., tel.: 23 666. m10O9 LOKAL, 10 m2, na odlični lokaciji, v M. Soboti, dam v najem. Tel.; 56 010. mW51 30 ml stanovanje v centru M. Sobote, telefon, kabelska, prodam Tel - 23 537 ml037 Izdaja podjetja za informiranje Murska Sobota Časopisni svat; dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peče k, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Sdmer (tehnična urednica), Nataša J uh nov (fotografinja), Nevenka Emrl (lektorica) Naslov uredništva In uprave; Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženja) 22-403, teletaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in totografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1993 je 900.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana S0100-620-00112-5049S12, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16/IB z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. agencija za trženje Vcxlja agencije: Renata Bakan - Ficko Propagandisti: Nataša Praprotrilk. Franček Blefanec, Robert Perš Oblikovatec: Endre Gčnter Dejavnost: aveitovanj«, stihi z javnoetjo In publlcItMa (izdeleva vseh vrst infonnecij za javne medije, tiskovne konferenca, pokroviteljstva, protokol), oglatevanje v tne- dljlh (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakati, lepaki, letaki), pubUkecija (Izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, faktoriranje in prevajanje). graMno oblikovanja (obUkovanje celostnih podob in posameznih komunikacijEkih ^loročil), fotografiranja, organkzP ranja prtr^Hav I j i Naslov agencije: Slovenska 41, M. Sobota Telefoni: 21 363, 21 064, 22 403 Telefaks: 22419 s i TUJA FIRMA z zastopništvom pri nas išče pomoč pri delu za območje Prekmurja. Leta niso pomembna. Osebni pogovor v soboto, 6. februarja, ob 14, uri pri recepciji hotela Diana, g. Walter. razno Preklici Preklicujem veljavnost hranilne knjižice St. 79, izdane pri HKS Ljutomer - Križevci na ime Franjo Žitek. BuCečovci 22. m2476 KOVINSK.A VRATA, leva, 120 x 206, kompletna, prodam. Ivan Kem jak. Gi-bina 45, Ljutomer. tn2483 TER VOL TRDI, 3, 4 in 3 cm, ugodno prodam. Tel.: 24 929. ml034 BOBNE TAMA ter ozvočenje, primerne za manjšo discoteko, prodam. Tel. 70 762, od 8. do 15. ure. v soboto od 8. do 12 ure, Štefan. ml036 STRESNO opeko, novo, Bramak, klasični tip, 250 kosov in 1500 kosov rabljene zarezne strešne opeke prodam. Puconci L08. ml032 DVE NOVI GP-ANTENf za CB koaksialni kabel in priklop za Z 101 prodam. Teb: 57 155, po 16. uri. ml052 * m 1026 SLAMO prodamo. Tel,- 55 075. m 1030 NAJCENEJSe FRIZURE v Inzer-skem salonu >»Picolo4<, Prežihovega Vo-ranca 5, M. Sobota, cel,: 24 652, crajno k odra nje že od 1.500, frizura s fenom 4CX) SIT. vodno kodranje 300 SIT m 1027 Preklic! Preklicujem veljavnost lističa za vpis OD za mesec december, Št- 33298-1. izdanega pri HKS Paronka M. Sobota. Ludvik Abraham, Šalovci 8 ml007 PRALNI STROJ GORENJE ugodno prodam. Sonja Flisar, Mojstrska 1, M. Sobota. m 1064 HLADILNIK, dobro ohranjen, prodam za 15,000,00 SIT. Tel.: 82 536. m2470 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdane pr HKS Križevci, Ljutomer, na ime Boris Farkaš, Stara Nova vas 70. m248L PLETILNI STROJ BROTHER za de belo volno in kletko za zajce ali kokoši prodam Tel.; 24 796. m987 RAČUNALNIK IBM 131/24 PC XT, 4 MB. tiskalnik Manesman, 24-igličlli, format 3 in 4, prodam. Tel.: 24 354. M1046 PISALNI STROJ BISER 35 in miško zn commodore 64-128 prodam. Tel.: 26 104. in991 LES za ostrešje ugodno prodam. Tel : 69 069 m3472 ŠIVALNI STROJ »NECCHl« prodam Tel.: 24 878. m988 delo iSCemo varstvo za osemnajstme-sečno dekiko. Tel. 32 850, po 16. uri. ml0l4 VARUHINJO za 2- in 6-letno deklico iščem. Barbarič, iilomikova 7, M. Sobota. mlOčU varuhinjo iščem. Šoštč. Rakičan, Lendavska 15, blok, pritličje levo. ml0652 ZAPOSLIMO žensko za celodnevno pomoč starejši osebi. Drugo po dogovoru. Tel, 26 356, od 12. do 15 ure mlOSO lmport-Export Langgasse, 8490 Bad Radkasburg Tel,: 9943 34762574, faks: 9943 34763161 tičemo RTV eervleerje za popri' vilo eprejernnlkovv Avstriji. Oob*® plačilo. Informacijo; Zagavec, tel.; 3476 2574. ličemo eervleerje u belo tehnlK^ v AvttrlJI. Dobro pJečilo. Informacije: Zagevec, tel.: 34762674 ličemo goepodinjeko pomočnl«^ u delo v AvetrlJI, Informacije: tel ; 9943 34762574 ■ I I Nedolgo smo zrli Se v tvoj obraz, a zdaj nikjer več te ni, zaman te iSčejo naše oii, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Franc Vinčec iz Renkovec 159 Uk J ■* ★ ★★ GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinjatoči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. Ni besed, kako smo te ljubili, reko solz bi pretočili, če bi tebe, dragi moi in oče, lahko prebudili. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Gregor s Petanjec 116 zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu, pevcem, GD Petanjci in g Mlinariču za slovesen govor. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Dani ju, Roku in Tajdi Gimnazijski sošolci z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste naSeg^ očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, Šopke ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje, Hvala družini Čemi, sodelavcem Planike Turnišče in Beltinke Beltinci ter osebju kirurškega oddelka bolnice Rakičan. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem aa odpete žalostinke in Štefanu Ferčaku za ganljive besede slovesa. Vsem Se enkrat - iskreni Bog plačaj! seut r I efa" ]' J Žalujoči: hčerka Marija, snaha Veronika, sinova štefa« in Ivan z družinami ter vnuki in pravnuki čudno fe naie s ivo/o mračno ^ai^esrjo, da se pesem konča »j .plitkem jarku za cesto. da se včasih konča, preden se je začelo, brez zemlje m brez kot roža nedozorela. (Kajetan Kovič) v SPOMIN 8. februarja bosta minili 2 Žalostni lti‘' odkar je brez slovesa odšel od nas dragi si d' vnuk in brat Fredi Škodnik iz Gradišča Neprevidnost, kaj si storila, najljubSe na svetu si nam vzela! Ne morejt«^ dojeti resnice, da si odšel in se nikoli več ne boš vrnil med nas. Tvoje je obležalo na robu cesta, korak je obstal, glas je onemel, ne slišita se besedi: mamica, ati. V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ne bo nikoli minila. Hvala vsem, ki se ga Še spominjate, postojlte njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Zslujači vsi, ki smu te imel) rudi ZAHVALA V 82. letu nas je tragično zapustil^ naša draga žena, mama, tašča, babi^^^ in prababica Antonija Marinič roj. Kardinar ii Banovec 17 Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedoff’ znancem in vsem, ki ste darovali cvetje, za svete maše, nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obrs^' pevkam za odpete žalostinke in g, Novaku za ganljive poslovilni besede. Hvala g Rožmariču za odigrano Tišino in vsem, ki '1* drago pokojnico v tako velikem številu pospremili k večnetH^ počitku. Vsem 5e enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ;l I I I ! I I stran 23 vestnik, 4. februarja 1993____ I I I I 1 1 I 1 I i i i| I l^lekje v Khi je f>ii“ >>ol. n zafrtannti močfiejsf vendar ni bilo take. Onemela so ivo/o usta, zastal /e rvo/ /roraitv jf« fvp/e srce, fto/em pruffief« damu csfafe sc p/ojifj pridnih in martjivth rek, katere cenit bo fe pozm rod^ iA.HVA.LA Mnogo prezgodaj uas je komai v 56^ 'e.u za vedno li zapustil dragi mož, oče in »tat Alojz Pintarič iz Veščice 35 vsem sorodu jkoin. v tretiuikih bolečine se najgloblje i,evi1u f sosedom, prijateL|em in znacem. ki ste v mili na njegovi prerani zadnji poti. darovali vence in šopke, nam pa izrekli ^ialje in sočustvovali z nami- Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni nhred, pevcem za odpete žalostinke in g- Marušiču za odigrano Tišino. ........ rt,.„x_;v„ in Mure, članom zSAM M- Sobota Hvala tudi kolektivoma Potrošnika in Mure, članom ZSAM m. auou,-ter obema govornikoma za besede slovesa ob odprtem grobu. Posebna hvala tudi domačim gasilcem in gasilcem iz sosednjih vasi. Prav posetma hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, la,ti bolečino nam lajša spoznanje, da v tej žalosti nismo ostali sami. Globuku žalujuči; icaa Olga, hčerki Brigita m z ;i. Prav posel'np Milena, bratje in sestri dninama ter drogo sorodstvo Privoščim mir ti večni na Jitn da pa tako si zgodaj mora! umreti, predragi moj, in nas pustili same, to laiit bom, dokler mi bo živeti. (PreSeren) v 49, letu nas je po ,- -prezgodaj zapustil težki bolezni mnogo Janez Zadravec trg. poslovodja in čebelar iz Bakovec Ob bolea in prerani izg'**’’soU^n^biit ji^vnihiom V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na BOleC m iaioaiv.. J- -r___________ 8 februar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena in mamica Majd« Grah iz Doliča Boleč in , hvaležni smo za vse, kar Žalostni in potrti obiskujemo tvoj grob, hvaležni smo za vsb, ».a, nam je dalo tvoje dobro srce, Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdraiji •Si v SPOMIN žalosten je spomin na,10. februar, ko mineva leto žalosti, odkar vedno zapustil našdrae. moz in oče V SPOMIN leto žalosti. 4. februarja mineva odkar nas je za vedno zapustil Franc Sadi iz Večeslavec Žalostni in potrti obiskujemo tvoj grob, vendar ponosni in hvaležni za vse, kar nam je dalo tvoje srce. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigale sveče. žalujoči*, žena Marija, Sin Geza, hčeiki llonka 5» z družinama ter drogo sorodstvo Minila ialestno je leto. odkar zapustil mene Sh na tvojem s^obu roža le cveti, ki grenka solza jo krast. V SPOMIN I Jaze Štelcar izŽiberec in Žalostni in potrti obiskujemo tvoj grob, vendar ponosni ... hvaležni za vse, kar so nam dali tvoje dobro srce in pridne roke. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite trenutek svojih misli, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsem še enkrat - iskrena hvala! erobu, mu poklonite \fe^rrl $oro4stvo iti lik bo os^l /ned narm,^ ^i TvOf pžeme/iiti tik bc ostat moj med nami bodo ostoii siedovi tvojih prid/tih rokt kot smo te ceniti in te spos/ovatt, ---------------------------------- njz/z r>Ar<37tlZl. « Ob V ^pomiriw oidi ^roTiib- zahvala moža, dobrega bole« izgubi dragega -očeta, starega očeta m pradedka Ludvika Lutharja iz Doline ter vsem, ki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem, ki sre ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom, mu darovali vence in Šopke, nam pa izrekli sožalje. Besedo zahvale izrekamo g, duhovniku, pevcem žalostink. gasilcem, govornici Simoni za besede slovesa ob odpnem grobu, kolektivu Veletrgovine Potiošnik ter Stanku za odigrano Tišino. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! ste ga v g' Žalujno tvoji najdian' ZAHVALA Ob bolea izgubi dragega ( moža, očeta in dedka oddelka Splošne bolnice M. Sobosa Ljubljani, ki so se borili za njegovo J-.,-......._________le. Iskrena hvala domačemu g. župniku ’h župniku pokojnikovemu bratrancu za skrbno izbrane tolažilne slovesa in pogrebni cbted Prs *.... *kovskemu cerkvenemu pevskemu zboru za roitke. Besede zahvale namenjamo govornikom - predsiavnmv čebelarskega društva Bakovci, Čebelarskega društva Majšperk i.. l^Bakovci za spoštljive poslovilne besede ter kapelniku pihalne gtrabe iz Bakovec za ganljivo odigrano žalostinko. Hvaležni smo woi kolegom čebelarjem, ki so pokojnika pospremili h grobu, tisrčno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, ^delavcem in znancem, ki so dragega pokojnika med njegovo Jileznijo obiskovali, kakorkoli z njim trpeli in mu lajšali bolečine, —/>vš»tia in za sv,* j in bolniškemu osebju kirurškega 'n onkološkega inštituta v 1 . življenje in mu lajšali bolečine. Iskrena obred. Prav tako se zahvaljujemo sočutno odpete žalo-- predstavnikom -. ,—.,1, ij, 1 Ivan Mihalič iz Turnišča ----------------------- upncev. cvetja in za sv Zahvaljujemo se vsem darovalcem .. ^ c- :‘ ' rod, vsent, k, so namesto tega na pokoinikovo « , , maše, pa _______, darovali za zvon dobrodelne namene. Hvala - --■ "»m ustnoal, ns bakovskem pokopališču ali v druge dobrooeine , «* vsem, ki so Mtn v težkih trenutkih stali ob stran, pisno izrazili sožalje in našega dragega pokojnika itevilu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem Še en r iskrena hvala! Bakovci, 28 januar Vsi njegovi 1993 r kiK irgn. Minili so dnevi«_ na maminem grobu pa role cveto. Ji sve(e golijo zdaj prav mimo, da v srcu ostala edina nam bo. V SPOMIN Mineva dve leti, uto« « draga naša zapustila Sidika Gerlec roj. Gergjek ujHikojena gostilničarka h Murske Sobote Hvala vsem, ki sc je radi spominjate in postojite ob njenr '1“ Vsi tvoji HAjdroŽJi I i i i j 1, februarja mineva odkar smo se leto žalosti, poslovili od našega nčela in starega dragega moža, oče očeta Ernesta Celeča iz Dolnjih Slaveč 70 Hvala ''sent, ki sc ga spominjate in mu prižigale sveče. U I I Žalujočijsi njcgovi_ 8. februarja mineva leto žalosti, odkar z lepimi spomini nate prihajamo k tvojemu preranemu grobu. Vsem, ki obstojite ob njegovem grobu ali prižgete svečo v njegov spomin, iskrena hvala. ia mineva leto žalosti Jožefa Špilaka iz, Berkovec Žalujoča hčerka Suzana V SPOMIN se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem vsem sorodnikom. t.ii*'.' — ... , ki ste ga pospremih na r J 1: Hvala vsent- ki "ja minevajo 3 žalostna leta, odkar ni več med nami naš - ~- rtoin 5, februarja se ga dragi in nepozabni sin Štefan Nemeth izVadarec spominjale, prižigate darujte cvetje. Žalujoči vsi njegovi, U smo ga Ob boleči izgubi se sveče in imeli radi zahvala življenja nas je zapustil naš v SA letu ž vljenja nas je dJgi mož, očka, srn, brat, str,c m svak Jože Siherle zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijale- : zahvaijujciiiu ----------- Ijem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji - TU darovane vence in cvetje, ki so prekrili njegov poti. Hvala za darovane Modernih interi- poti. Hvala za uapj.«... poslednji dom. Zahvalo izrekamo kolektivom Modermn imt erov, Mure - Moška oblačila, Eureka, Dela - prodaje sodelavcem Podjetja za informiranje ter vsem, ki so sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih slovesa. Hvala reševalni ekipi Zdravstvenega doma in ga. Rappl za pomoč, Cvetličarni Cuk iz kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete 'osebna zahvala g. Bagariju za poslovilne besede. j-1-----nnča.ctili I nami v teh doma in ga Lendave, g. l Žalostinke, Posebna —-Se enkrat iskrena hvala vsem [j .* t t in li obred m pevcem za odpete . ki ste z njegov spomin dobro mislijo počastili . _ -Veir ki MO« g“ ’“*** 1. . X A * b. « 1* * I Ih « * * * sosedom in znancem, Al __ njegovi zadnji poti, nam pomagali v najtežjih trenutkih in darovali cvetje ter za sv, maše. Hvala g. župniku za cerkveni obred, pevkam ža odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala govorniku za poslovilne besede. ’*i--- Žalujoči vsi, ki smo ga hvala, imeli radi ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnik Rihard Tiirha iz Čentibe lostjo v siciii se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-, dobrim sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ja -j'-o * boleznijo obiskovali, ga tolažili in najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, tli vence, cvetje, za sv. maše in ga v tako velikem ■ i zadnji poti. Posebna hvala z žalostjo v srcih se kom ki ste ga med njegovo nam v I darovali vence, cvetje,: Številu pospremili na njegovi Jozsefu Bernadu iz Lendave in Martinu župnikoma —------------- Voresu od Sv. Jurija za pogrebni obred ter pevcem iz ?cie žalostinke ob odprtem grobu. Hvala lajšanje bolečin in tolažilne besede. Vsem ■ <--- Čentibe za odpete dr.Mikldsuza še enkrat - iskrena hvala'. Globoko žalujoči: Žena Mu™, Muuva Kiki in trio z družinama, sestri Pavla in Hilda z družinama ter drugo sorodstvo NI Z I v Radgonski mehurčki Tudi Radgončan Je samo človek. Gripa Je namreč proti, le da bi dobili tudi novo lekarno, pa kakšno ‘ ‘ ‘ ■ ... . .. dobro posojilo. zdelala tudi mene. Najprej sem se le slabo počutit, in če ne bi bil zagotovo vedel, da prejšnji dan nisem popival, bi mislil, da imam mačka. No, potem pa meje začelo zbadati v glavi, pa levo zadaj na hrbtu, Lendavski pereči Pozdravljeni! Zadnjič Novi zunanji minister Lojze Peterle^Lujz, za katerega je bilo Že od prej znano, da od tujih jeztkov obvlada tudi prekmurščino, je 5 svojim celotnim jezikovnim obsegom (isto pretrese! starega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Rupel je nedavno zahteval, naj Peterle pred I komisijo, ki je ugotavljala njegove sposobnosti za zunanjega ministra, odgovarja v angleščini. Zato je Peterle prisegel v vseh štirih uradnih slovenskih jezikih. Za govorniškim pultom pred parlamentorh je prisege! v madžarščini, italijanščini in slovenščini, ko pa je šel mimo Rupla, še v prekmurščini. Reke! je: eBokibogme Rupsi ka tij nikdar več neš zviinešnji minister. « * * * Nova knjiga Branka Hdmna Z naslovom To ni Amerika, izšla je pred kratkim, je spet povečata zanimanje pomurske javnosti za novinarke Murskega va!a. Bralci knjige neprestano sprašujejo sodelavce Vestnika in Murskega vala, kdo je novinarka, ki je v Zagrebu, ležeč ob glavnem junaku v Šomnpvi knjigi, gola sesljala zrele kalifornijske jagode. * * * Direktor soboškega Potrošnika veletrgovec Jože Kovač, ki je bi! v teh dneh v Melbournu na teniškem Ausiralia opnu, nemške tenisačice Sleffi Graf ni uspet pregovonti, da bi sprejeta sponzorstvo Potrošnika. Se pa zdaj vsaj zna, zakaj Potrošnik čedalje slabše sponzorira beltinske nogometaše - zamenjati hoče športno zvrst. Da Kovačevo zasebno potovanje kljub temu ne bi ostalo brez vseh poslovnih učinkov, je v Avstraliji kupil nekaj kengurujev s posebno velikimi vrečami. Pri Potrošniku jih bodo uporabljali kor potujoče trgovine. Akciji bodo dali naslov: Hopa hopa hopa - naša bo Evropa! * * * Emerik Zver, Veliki mag. prenoviteljev, je svoji stranki za naslednje volitve že skoval prvi volilni slogan, ki je naperjen proti krščanskim demokratom: »še pomnite, tovariši delavci, kdo vas je tepel, ko ste štrajkali? Tepli so vas črni Bizjakovi policisti!» ■’ * * + Ko so bistriški Črni ribiči (kr-iakarji) videli prvo slovensko vojno ladjo, ki jo je pred kratkim s šampanjcem krstila gospa ' predsednikova Štefka Kučan, nato še desno, pa v prsih... saj veste, kako Je. Čeprav Je žena tečnarila, nisem hotel iti k zdravniku; da bi tam celo dopoldne posedal, potem pa bi mi predpisal tablete, čaj in kapljice, ki bi jih moral sam plačati in bi si Jih lahko že prej sam kupil. Jaz sem si rajši natočil malo močnega v čaj, se lepo zavil Sicer pa ni treba biti vsak dan na cesti. Že nekaj časa vera, prav tako pa vsak dan poslušam prijatelje, da bo podjetje, ki je gradilo cesto skozi Gornjo Radgono, kmalu bankrotiralo. Na cesti oziroma glavni mestni ulici Je že toliko lukenj, kot Jih Je bilo pred začetkom gradnje, in vsi šoferji, ki so si uničili kolesa, amortizerje in gume na avtomobilih, bodo od te firme zahtevali povračilo stroškov. Vso pravico imajo od graditelja ah vzdrževalca cestišča v odejo pa na kavč pred televizor. Upokojencem Je zahtevati povračilo stroškov, ki nastanejo zaradi res lepo; slabše pa se Je godilo mojemu sosedu, ki je njihovega slabega dela. zaposlen in Je moral zaradi gripe že dvakrat vzeti nekaj dni dopusta. Če bo ' ........ zbolel, bo ostal brez dopusta! In ker sem moral doma ležati, nisem mogel toliko hoditi po mestu, zato nisem povsem na tekočem, kaj se dogaja v Radgoni. Tudi po interni televiziji ni bilo nič zanimivega; otvoritev bencinskega servisa v Črncih me ne zanima, saj živim v Radgoni, sicer Mene pa vseeno najbolj zanima, kaj bo z avto- v tem letu še nekajkrat busno postajo. Tudi na zadnji skupščini Je poslanec naše krajevne skupnosti zahteval ponovno proučitev načrtov. Jaz razmišljam takole: kdor upa, da bomo v naslednjih desetih ati dvajsetih letih dobili železniško povezavo z Avstrijo, Je več kot utopist; tam zadaj za hotelom in zadrugo pa Je, kolikor vem, še veliko prostora, le tisto prodajalno plina bi mo- pa Je pri teh vesteh toliko slovničnih napak, da se rali preseliti (saj itak po vseh predpisih ne spada tja) prav čudim, kako ravnatelj kaj takega dopusti. Ne- in odstraniti skladišče kmetijske mehanizacije lu v Radgoni ni kmetov, vsi drugi pa imajo lepe kampanjo za prodajo poslovnih in stanovanjskih trgovine v Radencih, Ivanjcih, Ščavnici in drugod, prostorov (ki Se niso zgrajeni) v načrtovani zgradbi Naj se Certus in Avtobusno podjetje malo zganeta: kaj pa sem vseeno izvedel: že tretjič so organizirali ob Cesti na stadion, torej pred sejmom. Tokrat jih tisti, ki bo bolj zainteresiran za sodelovanje, bo ponuja SKB, ki si bo očitno tudi v našem mestu dobil lepše prosore. Tako se bomo hkrati rešili zgradila svojo palačo ali spomenik. Nimam nič kioska v središču mesta. »Radgončan« Cene krmil Vrsta Bek 1 Bek 2 Super bek TL pit 1 TL pit 2 TL starter Super U 3 PU starter Panonka 31,07 29,45 48,74 27,26 25,52 36,61 35,57 40,31 Agroshop Brezovci 30^ 29,50 55,74 26,50 Agromarket Tešanovci 30,00 29,00 29,30 31,20 32,50 37,54 31,50 38,00 Cene rabljenih avtomobilov Znamka avtomobila Renault 19 Chamade BMW 316 M Opel Corsa 1.2 Opel Kadett Opel Ascona 1.6 S Hvundai Poni GLS Renault 11 GTL Renault 9 TL Renault 18 TU Golf JGL Visa OItcit Škoda 120 L Letnik 1991 198K 1990 1979 1986 1991 1987 1982 1987 1982 1991 1990 Prevož. km 12.000 76.000 70.000 88-000 109,000 28.000 56.000 113.000 78,000 95.000 [5.800 20.000 Cena 19.500DEM 17.300 DEM 12.800 DEM 3.500 DEM 9.900 DEM 16.000 DEM 12.000 DEM 5.900 DEM 9.000 DEM 5.000 DEM 4.900DEM 8.600 DEM HiNissan sunny l^je resničnost Pomurci radi sodelujemo v nagradnih igrah in dobivamo. In kdo bo dobil Vestnikovo limuzino nissan sunny? Ti-sli. ki se bo zanjo potrudil. Na dopisnicah je treba še naprej pošiljati kupone, izrezane iz časopisa, z zaokroženim odgovorom na zastavljeno vprašanje. Čim več vaših kuponov bo v bobnu, tem več možnosti bo za nagrado. Avto JO svoje lesene čolne prekrstili । bomo izžrebali za tistega pošiljatelja domovini. * * * Slikar Endre Gdnter, nekdanji tehnični urednik Vestnika in po novem reklamni oblikovalec agencije Venera, ki pn igranju kontrabasa uvaja stare budim-peštanske prijeme, je pri Prezi-diju prekmurske republike vložil zahtevo, da se mu dodeli ministrstvo za modo. Gdnter hoče iz razlogov visoke budimpe-Štanske estetike prepovedati nošnjo trenirk na javnih prostorih. Prezidij bo prošnji ugodil takoj po pustu. EESECAiriKORJ nnnnis E Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA Jabolka Mandarine Pomaranče Limone Banane Khi Suhe slive Solata Čebula Česen Koretije Zelje Jajca Oreh, jedrca 80,00 140,00 130,00 100,00 05,00 100,00 300,00 180,00 60,00 252.00 100,00 «0,00 13,00 1300,00 ZELENJAVA POMURKA 70,00 140.00 80,00 125,00 105,00 175,00 180,M 45,00 270,00 30,00 05,00 12,00 1200,00 Velika [ Vestnikova nagradna igra NAROČILNICA Podpisani . kraj --------------- po4iD» številka naročam VESTNIK. ' kuponov, ki je že ali pa še bo postal ' redni naročnik. Predlagamo, da napi-j šete na dopisnico enak naslov, kot je ; nalepki vašega Vestnika. V tedenskih ■ žrebanjih pa upoštevamo poleg dopis-1 nic, ki jih pošiljajo redni naročniki, tudi ! rešitve, ki jih prejemamo od tistih, ki ' Vestnik kupujejo v trgovinah oziroma ■ kioskih. Takim bralcem in tistim, ki berejo sosedov Vestnik, predlagamo, da : izpolnijo naročilnico in postanejo redni naročniki, saj s tem izpolnijo pc^oj za (katerokoli številko, kajti zdravstveno zavarovanje, 4. j scKJelovanje v glavnem žrebanju, po- zavarovalnica Triglav, ob- kmetijsko zavarovanje, 5. tem pa bo vse odvisno od sreče. Torej, močna enota Murska So- obrtniški paket. No, tokrat je ' zakaj ne bi poskusili? ulica I .pošta I' Naročnino tx>m poravnal po prejemu poJoioict. PODPIS Vestnik. Slovenska 41,69O(K1 Murska Sobota v torek smo izžrebali ku- bota, med drugim nudi: 1. pa-pon številka 6. Pravilno ste ketno avtomobilsko zavaro-odgovordi vsi, ki ste zaokro- vanje. 2. pravno zaščito, 3. imel srečo naš dolgotelni na- ročnik: Mihael Vinko vi£, zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota nilSSAN Kupon sta 7 Koliko let jamstva imajo avtomobili Nissan: k ©no leto, 2. dve l©ti 3. tri teta? d. d. AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA d, o. o. ■ ] mestu zapišem, da Je priznanj^] dobila tudi »šahistjca« brodar-] skega društva Bisrica gospe-] dična Mateja. Vsaj tako Je ka-] jakaSico »krstil« povezovalei^ V prireditve. Verjamem, da 1 lažje igrati šah, kot pa se izpO" J stavljati murskim psom. NAC! /o Pomurska banka lUk [ z; Vaša domača bank^ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 2. Tebruiga 1993 od «.«« daljr Slednji tečaj Banke Siovenijc velja od 2. febrnatja 1993 od 0«.00 dalje Diiav* Enota Avstrija Francija Nemč^a [talija Švica ZDA Id« ino KI« ilKi 10« 1 Banka Slovenije 874,1798 1.816,2618 6.1S«,5650 6,6334 6,6573716 100,0881 Nakup 8T»,0« 1,768,00 6.170,0» 635 6.550,00 97,40 Predaja 1 ~89b,^ L838^j 6.29«,«« j Mij 6.»««,»« J 1«2,3« J S 1. februarjem 1993 veljajo 1 NOVE OBRESTNE MERE | IlrAiiilnc vloge Tekoji in žiro ričuni rolArikA ^artcv3ln> liikjirki VEZAVA od 10 diJ 19 dni fDepDuti |E>cpoEiti od 20 do 29 dni Dc polili (kT 50 do 90 dni: do 50.000 SIT nad 50.000 do loonoo srr nad 100.000 SIT jPepoati 84(l l Tnčicc Dči^ziti nAd 3 mcičcc j. do 5O(M)0 Si l Mil 50 (K>0dD 100 000 SIT _________ nad 100 (100 Srr iDcpozrli nad 6 mcšcccv. do 50.000 SIT n>d SU+- U 3, Kovačeva ulica 13 (osnovna šola) PfnonacBiropna žgradbk’z višokim 'pritličjem stoji na vogalu Kovačeve ulice in poti na grad. 11 x 6 — osno šolsko poslopje jMUriva streha majhnega naklona. Fasada je Členjena z vodoravnimi polji, maliastiml šivanimi robovi in venčnim zidcem Okna so poudarjena 5 profiliranimi obrobami, policami in temeniki. Ovrednotenje Dolnja Lendava seje razvila pod gradom. Celo tisočletje, od . leta 890 do 1919. je bilo ozemlje občine v madžarski lasti, od ; Habsburžanov dalje pa tudi v zvezi z Avstrijo Od leta 1867 po uvedbi dualizma preide pod ogrski del avstroogrske monarhije. I Lendava je dobila ime po lipah (Linda, Lindau, Lendava), ki so v času, ko je naselbina v sestav Priblnove m Kocljeve države, obdajale Lendavo in okolico. Ves srednji vek in se v začetku novega veka je v Lendavi gospodovala rodbina Banffy (Baniči), Ko so 0anffyji leta 1644 izumrli, je Dolnjo Lendavo z okolico dobil F. Nadasdy, po . n ! r< i rr f ■"'ir— !■ ? 'i 'i J ‘f 'i V; . . : r L 'J ‘J Ovrednotenje Poslopje je značilna fiistoricistična Šolska zgradba s preloma stoletja. Varstveni režim Spomenik varujemo v celotni neokrnjenosti in izvirnosti Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti Način uporabe Osnovna šola njegovi usmrtitvi pa je cesar Leopold L podaril grad in zemljišča H. Esterhazyju Knezi E5ierhazy so bili lastniki gradu do druge svetovne vojne. Njihovo posestvo pa je bilo po prvi svetovni vojni razdeljeno med agrarne interesente Nagel razvoj Lendave se je začel po letu 1867, ko je naselje postalo okrajno mesto, in spet po letu 1890. ko je dobilo železnico. To je obdobje, ho pričnejo Lendavčani graditi zidane hiše ob glavni mestni in prometni žili, t. j Partizanski cesti, ki predstavlja jedro mesta Lendava. Varstveni režim V naselju varujemo historično ulično mrežo, tlorisne in višinske gabarite, opečno kritino, prvotno obliko fasad, nepo- U 4. Partizanska cesta 7 (sodišče in geodetska uprava) "opis 12x6 — osna reprezentančna, vogalna stavba ima triosni, rahlo izstopajoči rizalii z močno poudarjenim vhodom v osrednji osi in limpanom. Rustikalno pritličje in profilacija fasade sta tipično neoklasicistična Ovrednotenje Zgradba je značilen primer' prezentanine enonadsirdPj neoklasicistične hiše s prelom stoleija. Varstveni režim Spomenik varujemo v tel^' neokrnjenosti in izvirnosti voljeni so posegi za njeg’ vzdrževanje in vakjrizacijo io 'i govih spomeniških lastnosti Način uporabe Sodišče in geodetska upr®'' >' ''E vestnik, 4, februarja stran 26 rz "i! I i •I »« š u U 1 'M U 5 - LENDAVA, Partizanska cesta 10 (knjižnica) Opis Priiiična, neobaročna vila na pravokotnem tlorisu ima štiri vogalne stolpiče. Fasada je členjena z bogato okrašenimi baročnimi kanušami m maliastimi šivanimi robovi. Ovrednotenje Hiša je primer kvalitetne hi-storicistične enodružinske vile z vrtom, v kateri se danes nahaja knjižnica. Zgrajena Je bila leta 1906. . Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Knjižnica. U 6 - LENDAVA, Partizanska cesta 14 (restavracija Park) Opis Tri naj s los na. enonadstropna zgradba ima močno uničeno desno krilo pritličja, v katerem je danes trgovina z belo tehniko. Osrednje tri osi so poudarjene z balkonom, bogato profiladjo in gl riandami. Ovredotenje Osrednji del zgradbe, nekdanji hotel Krona, je dal zgradili že grof Esterhazy v prvi polovici 18. stoletja. V zadnji tretjini 19. stoletja so zgradbo razširili. Varstveni režim Spomenik varujemo,v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Pri obnovitvenih delih bo potrebno poenotiti okenske odprtine v pritličju, ki SO bile povečane. in rekonstruirati profilacijo v pritličju. Način uporabe V zgradbi je restavracija Park, trgovina z belo tehniko in stanovanja v nadstropju. a- 1«,^' LENDAVA, Partizanska cesta 17 (We- ■ssova hiša) Opis l^snonska pritlična zgradba, izrazito podolžnega lm3 v - 1 . nadaiiL*^^ '' hiz lesenih iziožb. ki se s Eirrrir.'^J° had katerim se dviga stolpič streho. Lesene izložbe so bogato profili- rane Ovrednotenje dana^ni^Li'^;'^ zgradil trgovec Weiss (oče Poslovrin^ 'dsinir.i VVeissa), je kvaliteten primer dobta panonskega lipa iz ob- hegovan^' ^7^' svetovne vojne. Za zgradbo je lepo lerase na**^ h ' dostopen preko pokrite ''eiJovan 'varstveni režini . spomenik '^virnosti. H i ■i' varujemo v celoti, neokrnjenosti in 'je in I L^voljeni so posegi za njegovo vzdrževa-f^ačinspomeniških lastnosti. Stanovanjska namembnost. fije in 5 B '^NHM U 9 ska I ~ LENDAVA, Partizan-L9 (slaščičarna) r^iflifna z, doliZ"^ =Sr"«a iirniiio po- Pini Vioine fa- rx.IPser^ izln5K- Ovreri";; 'Vrednotenje , Primer vanske !nje senjmj Va. panonske malomeš-amitekture z velikimi le-tžlozbami ' J^ivzoami .^tveni režim /Spomenik vi /Oljeni so , 'liiJJtriin teluli. //‘ ^>1, ^Pis Partizanska sa^^'“*^ha 1 ,®hio v - ^EiJdha cesta 24 (trgovina Toko) z u dvokapno opečno streho ima leseno izložbo V nadaljevanju hiše Je stanovanje. Fasada je okna pa so poudarjena s policami, karnisami in te.L enjt I štole^^^^^ stanovanjsko trgovske pritlične zgradbe iz za sušilu Ur rujenio v celoti, neokrnjenosii in izvirnosti Dovoljeni 'niOs[i "iejtiivo vzdrževanje in valorizacijo njegoviJi spomeni Tok, i.;?.’ i ■ -i.'- ii ^^Inil ^oko in stanovanje. ^®bruarja 1993 U 8 — LENDAVA, Partizanska cesta 18 Opis Visokop rit lična, enonadstropna, sedemosna stanovanjska zgradba, ki jo pokriva dvokapnica, ima polkrožno zaključen portal v četni osi. Okna v prvem nadstropju so poudarjena z bogatim okrasjem nad karniso. FasJda je členjena s secesijskimi pilastri, šivanimi robovi in venčnim zidcem Ovrednotenje Stanovanjska zgradba iz začetka stoletja. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Stanovanjska namembnost. ‘j tl " r'r. iJ ’3 I ■'■.■ ■■ r;.. «■ U 13 — LENDAVA, Partizanska cesta 33 Opis Enonadstropna zgradba s irakii, ki oklepajo veliko notranje dvorišče, deluje s Partizanske ceste kot pritlična hiša. Pokrita Je z dvokapnico, v notranjem dvorišču pa je še originalni gank. Trakt ob Spodnji ulici je še ohranil profilacijo okoli oken in^enčni zidec, ki deli fasado v dva dela. Ovrednotenje Značilen primer stanovanjske zgradbe iz okoli 1900 z notranjim dvoriščem in gankom. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizac.ijo njegovih spomeniških lastnosti. Potrebno je ohranili notranje dvorišče z vsemi detajli lesenega ganka.in rekonstruirali fasado ob Partizanski cesti. Način uporabe Stanovanjska hiša. U 10 - LENDAVA, Partizanska cesta 20 Opis Sesiosna. enonadstropna hiša z visokim priiličjem ima dostop v notranjosti skozi širok dovozni porial v zadnji osi. Rustikalna fasada v pritličju je od prvega nadstropja je izrazito ločena z izstopajočim venčnim zidcem pravokotnega profila. Po dve okenski osi v nadstropju so med seboj ločene s pilastri z dvojno preklado, nad katerim poteka podstrešni venec. Ovrednotenje Značilen primer meščanske arhitekture iz konca 19. stoletja. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Stanovanjska zgradba. 1 I I t v t .1 1 r . If' ' h**M S'f itin' £, I ;' f !■ "kr 'la U 12 - LENDAVA. Partizanska cesta 30 Opis Pri I lična. 5 x 2-osna vila je pokrita s piramidalno streho naklona cca 40 stopinj. Fasada ob cerkvi je oplemenitena z mogočno klasicistično lopo, ki sloni na baiusiradi in je dostopna po enoramnem stopnišču. Trikotna okenska čela slonijo na klasici- stično obhKovanih pilasirth. Okenske osi so med seboj ločene s pilastri, ki segajo preko cele višine zgradbe. Ovrednotenje Vila je kvaliteten primer post-klasicisiičnega oblikovanja druge polovice 19, stoletja v Lendavi, Varstveni režim . Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Stanovanjska zgradba. stran 27 I U 14 - LENDAVA, Partizanska cesta 36 Opis Enonadstropna, triosna hiša ima vhod v osrednji osi. V pritličju so lokali. Velika izložbena okna z zaobljenimi vogali sov nasprotju z bogato proHla-cijo okoli oken prvega nadstropja. Nad osrednjim oknom prvega nadstropja je pravokotno zaklučena atika. □vrednota nje Trgovsko stanovanjska hiša iz začetka tega stoletja. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Trgovsko stanovanjska hiša. U 15 - LENDAVA, Partizanska cesta 38 Opis Enonadstropna hiša ima poudarek v zgornjem stanovanjskem delu, ki je od pritličja ločeno z gladkim zidnim vencem. Okna so obrobljena z značilnimi secesijskimi obrobami. med okni pa so secesijski ornamenti. Pod streho poteka arkadni kon-zolni venec. Ovrednotenje Zgradba je najkvalitetnejši primer madžarske secesije v Len-davj. V tej hiši so v letih 1934—35 tiskali »Ljudsko pravico« Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Stanovanjsko membnost trgovska na- t 1 j 1 i 1 i U 16 - LENDAVA, Partizanska cesta 42 Opis Nadstropna stanovanjska hiša z vhodom v prvi osi, ki Je poudarjena s širokim uvoznim portalom. Nad njo je veliko okno z balustrado v parapetu in polkrožno zaključenim čelom. Večja okna v nadstropju so poleg obrob, polic in lemenikov okrašena še z močno poudarjenimi karnisami Hišo pokriva dvokapnica naklona cca 40 stopinj s petimi polkrožno zaključenimi podstrešnimi okni. Ovrednotenje Primer stanovanjske hiše s preloma stoletja. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti Način uporabe Stanovaniska zgradba. I ¥?*- > M' i<' s* v 'tg -f . iSU«: t!?":;-;*; m ■ I U 18 - LENDAVA, Partizanska cesta 52 (uradi Stanovanjske skupnosti) Opis Repezentančna enodružinska, pritlična viia. Sredi vrta je pokrila z opečno streho naklonskega koia cca 35 stopinj. Okenske osi so najbolj poudarjene v dveh izstopajočih delih s paroma oken. Ovrednotenje Primer bogataške vile s preloma stoletja. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Sedež stanovanjske skupnosti. --S' I a"" ................ ' Mk«. S fs^ !_______ Stran 28 U 17 — LENDAVA, Partizanska cesta 44 Opis _ Enonadstropna, neobaročna zgradba ima v pritličju lokale in stanovanja vi. ...^ ' " oblikovane vratne in okenske odprtine so poudarjene z rastlinskim okrasjem. V nadstropju v polkrožnih okenskih čelih nahajajo kartuše z angelskim glavicami na Skoljkastem ozadju. V prvern nadstropju so polja vizuelno podaljšana z balustri. fasada je členjena tudi z močno poudarjenin}' zidnimi venci, pilastri in podstrešnimi girlandami. Na levi strani Fasade je vogalni mansardni stolpih- Ovrednotenje nadstropju. Polkrožttf ■ J Zgradba je najlepši primer sta nov n ajs ko trgovske hiše v Lendavi. Bogato okrašena fasada, na hat*^' '■ je ohranjeno še celotno stavbno pohištvo, je edinstveni primer historicizma v Lendavi. . Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanjt in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Hiša je bila obnovljena leta 1989 ob strokovni pomoči Zavoda za varstvo naravne in kulturf® dediščine. ' Način uporabe Poslovno stanovanjski objekt !* žifc ' '■ 'i U 19 (glasbena šola) Opis LENDAVA, Partizanska cesta 64 J f SVfji k Pritlična, petosna stavba je poudarjena . - . osrednji, širši osi s trikotnim čelom, nad kaierim^ nahij bogato profilirana atika z balustrado. 1* v sada je členjena s šivanimi roboni v osrednji osi'' i ozkimi, vodoravnimi pravokotnimi polji. dvojni^^J' i karnisami in cvetličnimi motivi v parapetlh oJj"' i okenskih osi. | V Ovrednotenje Enodružinska pritlična hiša . v uličnem nizu primer bogato profilirane madžarske fasade s loma stoletja. Varstveni režim Spomenik varujerno v celoti, neokrnjenosti ' i izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrže*^ jj nje in valorizacijo njegovih spomeniških lasinosi'' • Način uporabe V zgradbi je srednja glasbena šola. i u 20 — LENDAVA, Partizanska cesta 70 Opis Pritlična, osemosna zgradba podolžnega tlorisa je pokrita z dvokapnico naklona cca 40 stopinj. Vhod v hišo vodi z dvoriščne strani. Fasad je razgibana s šivanimi, robovi, izmenično pa ra pe mi mi polji, trikotnimi in polkrožnimi okenskimi čeli ter vodoravnimi fugami. Ovrednotenje Hiša je primer stanovanjske arhitekture S preloma stoletja. Varnostni režim Spomenik varujemo v celoli. neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti Način uporabe Stanovanjske zgradba. 5 vestnik, 4. februarji D 21 Opis ~ LENDAVA, Spodnja ulica S (sinagoga) ^idovsKa sinagoga v Spodnji uJici je enondčsiropna monoliiria zgradba na shoraj Kvadratni osnovi. PoKriva jo sLirikapnica, pod streho pa poteka konkavru venec. Fasada je členjena le s pilastri. Sekuhdarve okenske odprtine so na&^tale iz nekdanjih gotsko oblikovnih oken. Dostop v zgradbo je danes možen le iz Spodnje ulice. □v red norenje židovsko versko društvo je bilo ustanovljeno leta 1830. Prostor za nnohive je bil urejen v zadnjem delu gosli 1 ne enega od členov. Leia IS37 50 uistanovili zidovsko versko občino in za obrede najeli hiso. kateri je bilo 30 sedežev za moške in 20 za ženske Leta 1843 so I ll 'M I 'jB tir-’. ■ ' U 22 — LENDAVA, Župančičeva ulica I (nekdanja židovska Šola) Opis Enajstosno, pritlično zgradbo z vhodom v centralni osi pokriva dvokapnica. Nad velikimi okni so karnise, ki slonijo na konzolah. Polkrožno zaključena vrata so poudarjena s segmeninim čelom. Ovrednotenje V zgradbi je delovala judovska šola vse do internacije Judov leta IV44. Sola za jude je pričela delovati že leta 1850 V levem delu zgradbe je bilo rabinovo stanovanje, v desnem pa dva razreda, najeli večjo hišo, ki sojo leta 1847 odkupili za 1500 forintov. Gmotna taven skupnosti se je v drugi polovici 19. stoletja močno dvignila, zato so lahko leta 1865 zgradili novo sinagogo. V sinagogi je bilo 80 moških in 60 ženskih mesi. Leta 1898 je bilo v Lendavi 222 Židov, 'ferske obrede so imeli vse do leta 1944, ko sojih Madžari internirali. Do takrat je tudi delovala zidovska cerkvena občina. v v I !t '^J Jj tri v katerih so j ude poučevali hebrejščino, pisarije in branje. Dostop v sinagogo je vodil iz zahodne sirani. kjer je naklon najvecji. cerkev je bila orieniirana proti vzhodu, kjer je bil včasih oltar, -danes P4je lam glavni vhod v siavbo. Ob strani pa je še ohranjen siranski vhod. Nekdanja šilasio zaključena okna so sprernerijeria v pare pravokotnih oken Galerija v prvem nadsiropju, na kaieri so ženske P n s os Ivova le obredu, je uničena varstveni režim ■1 M ''' 'Alk 'h- Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških laslnosli Način uporabe Sola je prazna. V niej bi se lahko uredil judovski muzej Prekmurja. so Spomenih varujemo v teloh, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomem-sRih lastnosti. Potrebno bi bilo rekonstruirati originalna šilasio zaključena okna. Ptvoinl vhod na zahodu, orientiranost proti vzhodu, prvotno, galeriio nadsiropju. itd... Način uporabe Cerkev služi kot skladišče za pohištvo. O 10 Opis LJUTOMER, Glavni trg 1 (JoSka Berdena ulica 2) ^jar. ,1 i: t -ijii 1 Sede žejnim v e tteirti osi P^talu ,e i, Obrobe.'' obokana z s opis Ljutomer Tlorisno mrežo mesta danes sesiavljajo trije trgi Glavni tre. Stari trg m Miklošičev trg - katere med seboj povezujejo ■■ ' .. r> . ....................11111*3 ijijce'- Vrazova. Posiružnikova. Kerenčičeva ulica. Glavno komunikacijsko os skozi mesto predstavljajo promeino in ormoška cesta - Glavni trg in Prešernova cesta. Mesina parcelacija je, razen na najstarejšem Starem trgu, kjer so deloma še ohranjene ozke parcele, iz 19. stoletja. Stavbe zavzemajo celotno širino parcel Posledica slednjega je strnjena mestna zazidava. Gabaritne višine mesta so večinoma enonadstropne, glavni poudarek je župna cerkev sv. Janeza Krstnika, ki se dviguje nad ostala poslopja. kjer so Ovrednotenje Naselitvena kontinuiteta Ljutomera sega v pradavnino v čas Keltov in Ilirov, Za časa rimske vlade (okoli leta 15 pr, n. š. do 3. st n. š.) se je kultura znatno dvignila, nastale so nove r postojanke in nove naselbine. Uredili so politično upravo. < • '1.^ _________________11_: —« Ij-. rn-i/rtP m 1 hiitArTiAr- Srednjeveška naselbina se je razvila pod prvotnim ljutomerskim gradom, ki je stal na hribu tik nad mestom. Bil Je obrambni stolp, ki so ga poiavili solnograški nadškofje. Mesto se prvič omenja leta 1 174 kot Lutienvverde, kasneje se ime še večkrai spremeni. Mesto, v katerem se je odvijala živahna ■ ■ ■ letih 1735-36 dobilo obzidje u 12 - LJUTOMER, Glavni trg 3 Opis Perosna, enonadstropna, v nizu sezidana hiša z dvojnima prvo in zadnjo osjo m izstopajočim triosnim osrednjim rizalitom Pritličje krasi reliefna rustika, pravokotni portal brez vratnic je v peti osi, prav tak, a ožji dostop v lokal pa v drugi osi. Nadstropje, katerega loči od pririlčja profiliran mejni zidec, je okrašeno s profiliranimi obrobami oken, balusiradnima parapetoma v prvi in peti osi. trikotnimi zaključki nad okni in profiliranim podstrešnim vencem na konzolah. Veža stavbe je obokana s križnim obokom z oprogam - pod sekundarnim opleskom so vidni sledovi poslikave Ovrednotenje Ena najkvalitetnejših hisiorici stični h fasad v mestu iz leta 1897. ko je bila sezidana v neobaročnem slogu. Na portal je potrebno ponovno namestiti vratnice in zamenjati neustrezen neonski izvesek lokala v pritličju. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosii in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe Z lokalom v pritličju m stanovanji v nadstropju je stavba pravilno izrabljena. obrtna in trgovska dejavnost, je v imosna, vogalna siavba s triosnim rizalitom in profiliranima 'b podstre&nim vencem. Potlačeno polkrožen uvoifnt porial uokvirjata slopa z volutaslima kapiteloma in preklado. Na '(Nniira 1833. Okna v pritličju in nadstropju imajo gladke I— nadstropju pa tudi profilirane police. Veža jo kapasto t: tla v okoii cerkve in kapelo sv. Florjana. Danes kaže mesto večinoma podobo iz druge polovice 19 stoletja z redkejšimi starejšimi stavbami. Večina starejših stavb se skriva za mlajšimi fasadmi. Kljub temu je Ljutomer kvaliteien historični organizem, ki mu lahko z ustreznimi posegi spomeniško vrednost še zvišamo. Varstveni režim Leia ihzt slednjim "i ■ nastala siavba uk ob nekdanjem rotovžu je skupaj najkvalitetnejša siavba Glavnega trga. Da bi ji njene in spomeniške vrednote Še valorizirali, bi bilo potrebno figodovinsk,. glavne*'^ 1'i'^R’esuti tikmiie nad okni v nadstropju iriosnega užalita ''farstvo lesene naoknice, kol ie razvidno iz siare foiografije. Peiim ' ^tinan?šr'"*' v celoti, neokrnjenosti ih izvirnosti vseh delov Ijeni ''“banje razporeditve prostorov ter stopnišča Dovo- uporabe Javna ■ hjtth razvidno iz siare roiograrije. prostorov ter stopnišča Dovo-sanacljski posegi in posegi za valorizacijo spomeni- dejavnosi v stavbi ustreza njenemu značaju in legi na osred- ^esinetn 'rgu. Celotno siaro mestno jedro Ljutomera je urbanistični^spo-menik m ie koi tako pod neposredno spomeniško zaščito Za to je poirebnov historičnem tkivu varovati vse sestavine, ki JjatSlif." r - .J?' I, dl -1 /-□OJ pi- [J s,/I ■ -s- - kakorkoli prispevajo k njegovi spomeniški podobi, To predvsem tlaki, gabariti SO !n fesa de. Vse novogradnje v mesiu se morajo prilagodili obsioječim starejšim zgradbam. Varu- bC iiiA>Jaj’J k/j J ---- J _ J' iemo tudi vedumo podobo mesta kot celote, zato se je zaradi J , ------------1 , ustreznim organom tudi o more- tega potrebno posvetovati z . „ . ■ ■ 'j nadgradnji stavb, ki niso neposredno pod bitni adaptaciji ali „ . , spumeniško zaščito. Za kakršenkoli poseg znotraj nega območja je potrebno soglasje spomeniške službe zavarova- Način uporabe Varovano območje naj služi dejavnostim mestne rabe - stanovanja, uprava, šolstvo, kultura, trgovina na drobno, drobna obrt, gostinstvo, turizem, rekreacija Tri leta potem ......... ' je neka profesorica poimenovala razstavo v galeriji A . na lemo „Prenova mestnega jedra«, fri ivahneiše bide srca H nekaiere odlomke iz le pravljice. Tn leta pozneje je " d užbenc jedra, za kar gre zahvala ljutomerskim političnim elitam, ki so^i svojo dr^^^ric ''i hlsn Pndprle posamezne skupine, da so lahko aktualizirale 7?,-,,kiiiriraniu ttrogramov rnes, da bi Izključno ekonomski interes dominiral pri pr amoak se kaze _"'esinem središču. Slimuliranjc prenove m osialo le na dehlaraiivnih osnovah, ampak se kaze bila ■Ljutomerska pravljica- rega 1« ' i' U!l<*l I lllb l,yuisll! libVV,) Ul I Ib-'1 K--J . ”ohii,a„jii lehniCne dokumeniacije za novogradnje po sistemu kaie: ■re se projektnih natečajev, na ■I zia najmanj pel izvajalcev, ''mevi, javnosti dela, ki se poslužuje javnih predsi ŠiŽ Pi^bsior. 11 lip, ffbgaie' predstavitve v ,iaviiev vseh gradbenih posegov e v lavnih mediiih m razsiave so pomagale oblikovati nov odnos do ''P'‘ašanje n It h”" :'|L''no subiilno jedro Ali je prenova ^5tP'0 uriLJJd dll pd la Spomina, loj,, ------------j - ■ . . etnoloških, eRonomskin in oiugii, splet različnih X?o na ie tisti dogodek v procesu prenove, ki ry,.e " " Vf^Hi mestu ° , duš, njenih prebivalcev, -v ib 5e la ko organizirana obemsKa polj P t,ti imadii* oje splet akcij in procesov. noloških, ekonomskih in drugih j II II ^“(kici , udejatijip še lako organizirana----------- , ' ndi občasnih ali celo naključnih obiskovalcev. JERICA MLINARIC r februarja 1993 naoknice, iz pilastrov v pritličju pa odstraniti pisne lable ter za njih najii primernejše mesto. Varstveni režim na- Spomenik varujemo v celoti in nedotaknjenosti vseh elementov zunanjščine in posebej originalno razporeditev notranjih prostorov. Dovoljeni so posegi za ohranitev objekta in valorizacijo spomeniških lastnosti Način uporabe Javna namembnost je v skladu s primarno funkcijo spomenika. ' Stran 29 r U 13 - LJUTOMER, Glavni trg 7 Opis Petosna. enonadstropna stavba s portal no osjo, ki rizalitno izstopa in je na vrhu povišana ter potlačeno polkrožno zaključena. Fasada je okrašena s secesijskimi in historicističnimi elementi. Okna imajo profilirane obrobe, podstrešni venec je profiliran Ravno strppano vežo v notranjosti krasi tudi profiliran dekorativni rob. Ovrednotenje Leta 1923 nastala stavba z mešanico pozne secesije in historicizma na fasadi je kvaliteten primer oblikovanja svojega časa v ljutomerskem prostoru. Varstveni režim Spomenik varujemo v originalnosti vseh sestavin. Posebej opozarjamo na kvalitetno stavbno pohištvo. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe Stanovanja in mirne dejavnosti v pritličju (odvetnik) ustrezajo značaju spomenika. g U 14 - LJUTOMER, Glavni trg <3 Opis Sedemosna stavba stoji v severovzhodnem vogalu Glavnega ' trga. Pritličje krasi rustika. veliki polkrožen uvozni In manjši prav tako polkrožni portal za pešce. Oba portala in polkrožno zaključena okna imajo rustificirane jX)lkrožne karnise. Prvi dve in zadnji dve osi fasade rizalitno izstopata in sla na vrhu poudarjeni z nizkima zidcema. Okna v nadstropju členi neobaročno okrasje v parapetih in v poljih med okni, nad okni pa so trikotno oz. polkrožno zaključene : karnise. Podstrešni venec nosijo v obeh rizalitih konzole Uvozna veža je traverzno obokana. Ovrednotenje u Lela I8*J2 sezidana nekdanja I I I .y<‘' i ' ' ter ' s' Ir f' .Ji t ■ U 16 - LJUTOMER, Kerenčičeva ulica 1 Opis Stiriosna. enonadstropna stavba v strnjenem zazidalnem nizu ima bogateje okrašeno prvo os. Členi jo pravokotni portal s preklado in temeoikom, ki je namenjen le pešcem, in z vol utam a okrašen okenski parapet v nadstropju. Okna v pritličju so profilirano obrobljena in imajo profilirane police ter valovito okrasje v omelu nad okni - slednje istočasno služi kot parapet okenskih odprtin v nadstropju - mejnega zidca ni. Zadnji dve osi fasade sta rizalitno izstopajoči, podstrešni venec je profiliran. Vežo poslopja pokriva raven strop s šiuka-turnim profiliranim robom. Ovrednotenje Na začetku 20. stoletja nastala stavba v secesijskem slogu ima sicer skromno okrašeno fasado, a je zaradi ohranjenosti in nedotaknjenosti tako zunanjščine kot notranjščine pomemben objekt, ki nam govori o arhitekturnem oblikovanju secesije vmestu. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe Stanovanjska stavba. Lokale v pritličju lahko uredimo le s pogojem, da se fasada in veža ne spreminjata - dostop iz hodnika. u 15 - LJUTOMER, Joška Berdena ulica 1 (Kerenčičeva utica 2) Opis Dvonadstropna, vogalna. 3 x 3 - osna stavba z rustificiranim pritličjem in prvim nadstropjem. Pravokoten portal členi tretjo os. Osrednja os fasade je rizalitno poudarjena, nad drugim nadstropjem jo poudarja povišano čelo, v drugem nadstropju pa tudi dvojno okno z balustradnim para-petom. Enako členjena je tudi stranska fasada. Ovrednotenje V historičnem slogu zgrajena dominantna stavba je nastala 1858. Pomembna je zaradi kvalitetne fasade in sorazmerne nedotaknjenosti razporeditve notranjih prostorov. Varstveni režim Spomenik varujemo v nedotaknjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev oz. valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe Z neuglednimi lokali v pritličju in praznima nadstropjema je stavba slabo izkoriščena. Pritličje bi bilo potrebno urediti za lokale, kar bi bila primerna funkcija, nadstropja pa za stanovanja alt glede na bližino Glavnega trga za ustrezno poslovno dejavnost, ki ne bi posegala v razporeditev in strukturo notranjščine. u 17 - LJUTOMER, Miklošičev trg 3 (župnišče) Opis Enonadstropna, prosto stoječa stavba ima ulično fasado sede- , mosno, stranski fasadi pa imata po štiri in dve osi. Glavna fasada' Je postbaročno členjena z rusiiko v pritličju, profiliranima mejnim U 18 - LJUTOMER, Ormoška cesta 2 Opis Stiriosna, enonadstropna stavba ima prisekan vogal s pomolom na konzolah v nadstropju Portal - potlačeno jaolkrožen s le meni kom in originalnimi vratnicami - krasi tretjo os, v pritličju prisekanega vogala je tudi pravokoten vhod v trgovski lokal. Mejni zidec med pritličjem in nadstropjem Je profi- liran. prav tak je tudi podstrešni venec Okna v nadstropju imajo profihrane obrobe in orna men- tirane preklade ter gladke parapete Pomol v prisekanem vogalu je enoosen in se zaključuje s trikotnim čelom Vežo pokrivajo kape, dvoriščno fasado pa obleka deloma odprt, deloma zaprt lesen balkon na konzolah. Ovrednotenje Leta 1831 nastala stavba v hisioricisiičnem slogu in pozno bidermajerskimi vratnicami z motivom sonca ler pomolom v nadstropju je kvaliteten primerek arhitekture svojega časa. Varstveni režim Spomenik varujemo v njegovi izvirnosti in stavbni substanci. Na vhod v lokal v prisekanem vogalu bi bilo potrebno namestiti lesene naoknice. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe Stanovanja v nadstropju in delu pritličja ter lokal v pritličju je funkcija, ki je skladna z načrtovano izrabo v tem delu mesta. Kazalo bi izrabiti za primerno obrtno dejavnost tudi levi del pritličja s pogojem, da je dostop v lokal iz veže tn da se ulična fasada ne spreminja. in podstrešnim zidcem in potlačeno polkrožnim portalom v okviru v osrednji četrti osi. Okenske police v nadstropju slonijo na konzolah, okenske obrobe so profilirane Tudi gladko gredo nad portalom podpirata stilizirani voluiasii konzoli, vratnice so še originalne. Pritličje stavbe pokrivajo poznobaročni kapastl oboki, nadstropje pa je ravno stropa no. Ovrednotenje Župnišče, zgrajeno leta 1836 s poznobaročnimi značilnostmi arhitekture, je mogočno poslopje. ki je pomembno zaradi umetnostno-arhitekturnih kvalitet kot tudi kot prostorski poudarek v ambientu Miklošičevega trga in neposredno ob župni cerkvi. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti arhitekturnih členov in stavbne substance. Dovoljeni so posegi za ohranitev spomenika in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Uporaba stavbe za jx>trebe župnišča je njena primarna funkcija, ki se mora ohraniti tudi v prihodnje. < posojilnica je ena od kvalitetnejših neobaročnih stavb v mestu. Posebej opozaijamo na origi-nalno stavbno pohištvo, Varstveni režim j. Spomenik varujemo v nedo- (.1 laknjenosti in izvirnosti vseh se- j Slavin. Dovoljeni so posegi I ohranitev in valorizacijo sporne- in niških vrednot. Način uporabe Poslovna dejavnost se sklada č s stavbi no prvotno funkcijo. IBMe I I r—■ ■ ***^ F f E F & n .J 1 h .( o ft j ■I I u 20 - LJUTOMER, Prešernova cesta 2 4, i Sedemosna, enonadstropna stavba v nizu ima pritličje in rav ■ stropje členjeno v rus ti ki. S segmentnim lokom zaključen ? z originalnimi vratnicami poudarja osrednjo četrto ost. Mejni jxxlstrešni venec sta profilirana, okna v nadstropju pa obrobljaj' j gladke obrobe ter zapirajo lesene naoknice. Stavba je krita z op«*'® j Veža ima raven strop z eno oprogo. | Ovrednotenje j Leta 1852 nastala stavba je pomembna kot produkt oblikoval^; časa, v katerem je nastala in zaradi ohranjenosti. Moteče so le rol«* ' v pritlični etaži ulične fasade 1 Sedemosna, enonadstropna stavba v nizu ima pritličje in Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti vseh avtentičnih sestavin. Dovoljeni , ___________I__J_ ,.-,1_____i_____________L »__________. I le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe , V stavbi so stanovanja. izkoriSčenJe pritličja za lokale Je mogoč«** če se pri tem ne spremenijo odprtine ulične fasade (dostop Iz ih U 19 - LJUTOMER, Ormoška cesta 4 Opis Enonadstropna, sedemosna stavba ima ulično fasado razgibano z dvema pomoloma v drugi in šesti osi ter rizalitom s portalom in balkonom s kovano ograjo v četrti osi. Pritličje oblikujejo velike pravokotne izložbe z dvema vhodoma v lokala in pravokoten portal, v celoti ga krasi rustika. Obrobe oken v nadstropju in na jKimolih se potlačeno polkrožno zaključujejo, imajo temenike in copfasie okraske v parapetih. Dvojni mejni in dvojni podstrešni venci so profilirani. Fasada se na vrhu rizalita zaključuje s podkvastim zaključkom z letnico 1905. Ovrednotenje Leta 1905 nastala stavba - o čemer nam priča tudi letnica na vrhu stavbe-je ena od vidnejših kvalitetnih hi stori cističnih stavb v mestu. Varstveni režim Spomenik varujemo v celovitosti in nedotaknjenosti. Opozarjamo tudi na ohranjeno stavbno pohištvo Desni del pritličja bi bilo potrebno osno organizirati. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških značilnosti Način uporabe Lokala v pritličju in očitno prazno nadstropje, V nadstropju predlagamo stanovanjsko ali še bolje poslovno namembnost. »t vestnik, 4. februarp I ( I I I I U 21 - LJUTOMER, Prešernova cesta 3 (Ulica Jureša Cirila 3) Opis Enonadstropna, vogalna, 7 X 7 - osna stavba z vogalnim šesterokoinim stolpičem, ki se za etažo dviguje nad ostalo stavbo. Pritličje členi rustika. od nadstropja ga loči dvojni profiliran mejni zidec. Nadstropje krasijo historicistični elementi - ba-lustrada v parapetih, izmenoma polkrožno in trikotno zaključene karnise, okrašene konzole, ki nosijo profiliran podstrešni venec. Osrednje tri osi zaključuje na strehi stopnjevano polkrožno zaključeno čelo z okroglo lino. Stranska fasada na Ulici jureša Cirila je enako obdelana kot glavna. Ovrednotenje Monumentalna stavba, nastala 1911. leta, je pomemben poudarek ulice in kvaliteten primer historicističnega sloga. Varstveni režim Spomenik varujemo v vseh avtentičnih značilnostih. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških sestavin. Način uporabe Trgovsko-Š lanova njska membnostje ustrezna. na- 14 ! r I V I, s y u 24 - LJUTOMER. Prešer- nova cesta 10 Opis Enonadstropna. štiriosna U23 Opis “ LJUTOMER, Prešernova cesta 5 Osemosna. vogalna stavba ima osrednji dve osi poudarjeni s povišanim trikotnim čelom. Portal je polkrožno zaključen s preklado in okrasjem pod ojo. Okna v pritličju členijo profilirane preklade in oke.-ijk,; obrobe, v nadstropju pa le obrobe, Ce-oina fasada je obdelana v kombinaciji grobega in ^hega fasadnega obrizga Mejna in podstrešni zi-dec so profilirani. Ovrednotenje f^onumentalna stavba, imenovana siara pošta, iNii-ma tem lOdh poznohistoricistični tradiciji, covladiije dobršen, del Prešernove ulice. Na fasadi spominska plošča Henriku Schre- Varsiveni režim l;pomenik varujemo v vseh avientičnih značilno-stih ko( so fasada, ilorisna organizacija, stavbno pohištvo. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valori-^cijo spomeniških lasinosti. ™win uporabe Stanovanjska stavba V kolikor se pritličje upo-™oi za lokale, je slednjim poirebno uredili dostope riotranjščini (fasada naj ostane nespremenjena). I stavba ima pritlični pas oblikovan iz polstebrov z gladkimi kapiteli, ki nosijo dvojni profiliran mejni zidec ter nadstropje. Okna v nadstropju imajo segmentne zaključke s lemeniki in para-pete. Velik uvozni pravokotni portal brez vratnic je v četrti osi n I I i U 22 — LJUTOMER, Prešernova cesta 4 Opis Enonadstropna stavba v strnjenem zazidalnem nizu ima pet okenskih osi. Portal je v četrti osi. sicer pa vse pritličje krast lesena obloga. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe in karnise, polja med okni pa krasi rastlinska ornamentika. Vezaje ravno siro-pana. Ovrednotenje V drugi polovici 19. stoletja nastala stavba s hi-storicističnimi detajli na fasadi. Pomembna je tudi še lepo ohranjena lesena izložbena obloga v pritličju. ki bi ji bilo potrebno le še dodati odstranjene rolete. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti vseh spomeniških sestavin. Dovoljeni so obnovitveni posegi. ?4ačin uporabe Izraba za poslovno namembnost in stanovanja v nadstropju je primerna t j M '! • I ' . !' I i| U 25 - LJUTOMER, Prešernova cesta 12 Opis Sestosna stavba ima po dve in dve osi v nadstropju združeni, osrednji dve poudarja tudi riza-lit, strešno dvoosno čelo z volu-tama ob straneh in polkrožna odprtina izložbe v pritličju, pritlični pas krasi rustika in polkrožni portal s profilirano obrobo v prvi osi. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe, osrednji dve tudi karnisi, podstrešni venec nosijo okrašene konzole i Veža ima raven strop Ovrednotenje V nemški neobaročni maniri iz druge polovice 19, stoletja sezidana stavba. Pomemben sestavni del cestne vedute. Varstveni režim Spomenik varujemo v vseh značilnostih njegove neokrnjenosti in tzvirnosii. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lasinosti. Način uporabe Poslovno-sta novanj sRa in vodi v traverz no obokano vežo. Ovrednotenje V drugi polovici 19. stoletja nastala štaba se gabaritno in z oblikovanjem fasade uspešno vključuje v zazidavo Prešernove ceste. Varstveni režim Spomenik varujemo v vseh značilnostih fasade, tlorisne organiziranosti in vseh kvalitetnih detajlih njegove stavbne substance, Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lasinosii stavbe. Način uporabe Obstoječa izraba hiše za lokal v priiličju in stanovanja v nadstropju je primerna, spremeniti bi bilo potrebno le namembnost oz. artikle prodaje (železnina). !Sf U27 nova npls LJUTOMER Cesta 20 PreŠer- r ^^Pno 'J ? 11'^ JI -ti-: 1 s m' _. E-aii. ’ T<*!* Us >1 U 26 - LJUTOMER, Prešernova cesta 16 Opis Prosto stoječa, enonadstropna stavba s petosno ulično fasado, poudarjeno z rizalitom in glavnim portalom v osrednji osi. jugovzhodno bočno fasado krasi rizaiitno poudarjen in s trikotnim čelom stopnjevan izzidek. 5 štiri kap no opečno streho krita stavba ima historicistično obdelane fasade s poudarjenimi vogali in rusiificiranim pritličjem. Ovrednotenje V drugi polovici 19. stoletja nastala stavba v historicističnem slogu je kvalitetna predstavnica hotenj svojega časa Posebej lepo se je ohranilo stavbno pohištvo na stavbi, ki ga velja posebej varovati. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti in neokrnjenosti vseh elementov. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot. Način uporabe Stanovanjska namembnosi je primarna'in usirezna I na- membnosi je ustrezna značaju in pomenu stavbe. , .X nnio^ opečno dvo- streho. delov: ■a na skega .icia v nadaljevanju Bočno fasado slednjega krasijo dd vrhu do tal pon-Rajoči p-lasi ' >n okrogle line. Ulična fasada je Pcudatjena z rizaliino izstopajo Cirt! m novišaniin podkvasto ^ključenim čcjoni ki je okrajne 'Je 2 balu— •^veh ct ja SBsiavljeno iz dela fasado do tal sifjn, m dvoran- v 1 1 I balkonom L. . * Dni .■■... na dveh ste- k. Ohr. . slepimi pol-nadsiropju. Pod- venet TOU- južni s^^^^l^^ieprtifiliran. > »'‘Si V Pritlični Ul rihdek - Slavi; ® ■■ Im V .. , "S9it-|;A, ■ Okolici Pi'ezif1a>,i m-ni slugu zgra-zadnji četrtini K dixi'ii- l^ljhb Rasnej- kva ■''CZlda.rj.,., J •■"»■‘'-J V? "^^en cmeraj ?tven, ambienia. :i zidave (npr. portal) je potrebno vrnili v primarno stanje Dovoljeni so le posegi za valorizacijo spomeniških vrednot Način uporabe Javna namembnosi je primarna in usirezna značilno-l^dprimerne pre- U 28 - LJUTOMER, Ptujska cesta 6 opis Prosto stoječa, petosna, pritlična hiša, krita z dvokapno opečno sireho. Osrednjo okensko os poudarja povišano čelo, krito s samostojno dvokapno streho, segmenino zaključen portal z originalnimi secesijskimi vratnicami in sekundarno okno nad portalom. Okna so profilirano obrobljena, podstrešni venec je dvojni z vmesnimi zračnimi linami. Stranska fasada stavbe.je dvoosna. Ovrednotenje Izjemno ohranjena stavba, nastala na začetku našega stoletja v secesijskem slogu, se od časa nastanka skoraj ni spremenila. Potrebno je le korigirali sekundarno vzidano okno nad porialom. Varstveni režim Spomenik varujemo v nedotaknjenosii in izvirnosti vseh elementov Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot. Način uporabe Stanovanjska namembnosi je primarna in usireza značaju spomenika. -------------------------- j '®oruarja 1993 stran 31 r / U 29 - LJUTOMER, Razlagova ulica 5 Opis F -I . Petosna. enonadsiropna stavba z neonemško renesančno fasado Osrednji del fasade je povišan in pokrit'z dvokapnico. Vogali hiše so poudarjeni. Srednjo os členi pravokoten portal, nad katerim je balkon, ki ga nosita dva stebra Okna prvega nadstropja imajo police, okvirje gladek s preklado in temenikom na vrhu. Med okni se pojavljajo I pilasiri Okna drugega nad- stropja obdajajo okviri v obliki dveh pilastrov, parapei pa se podaljšuje do profiliranega mejnega zidca. Osrednji del fasade, ki je povišan, ima poudarjene vogale, nad polkrožnim profiliranim zaključkom pa je lepo vidna skulptura ženske Stranska fasada je triosna in ima identično okrasitev kot ulična fasada Ovrednotenje I ..."■-j—- 0 Ena izmed najmogočnejših stavb iz druge polovice 19. stoletja v mestnem jedru m hkrati ena izmed najkvalitetnejših arhitektur v Ljutomeru Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti Način uporabe Stanovanja v pritličju in prvem nadstropju ustrezajo značaju in pomenu spomenika. zV. U 31 - LJUTOMER, Trg Jakoba Babiča 1 Opis Zaradi padca terena Je stavba na eni strani priiiična. na zadnji fasadi pa enonadstropna. Tržna fasada Je štiriosna. Drugo os členi pravokoten portal, do katerega vodita dve stopnici Okna obrobljajo pravokotni profilirani okviri. Skrajno levo stran fasade krasi kvaliteten baročni kamniti relief, ki Je ostanek Križevega pota, nekdaj vzidanega v pokopališko obzidje. Dvoriščni del. ki meji na Miklošičev trg. je štiri-osen. Vogale ima poudarjene. Vzdolž celotnega pritličnega čela so vodoravne Fuge. Okna v prvem nadstropju imajo pravokotne profilirane okvire. Ovrednotenje Stavba je iz prve polovice 19. stoletja. Oabarimo in z obliko ter členitvijo se uspešno vključuje v tržno okolje. Varstveni težim Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev m valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe Stanovanjska stavba. U 32, - LJUTOMER, Vrazova ulica 4 Opis Petosna, vogalna, enonad- stropna stavba. Vogali stavbe so poudarjeni. Do pravokotnega portala z gladkim okvirjem v tretji osi vodijo enoramne stopnice, kr so pokrite z oscrešnikom. Ostrešni!-, podpirata dva para stebrov, med katerima je kovana ograja Ostrešnik ima trikotni zaključek. J I I i I U 30 - LJUTOMER, Stari trg 9 Opis t I jf J* e: ■■iAi - />'■■■] 0 '7 J s -« b fiS 'TJ tv , b J r*’ I Enonadstropna stavba, pokrita z opečno štirikapno streho, ima šesi okenskih osi. Pritlični pasje sorazmerno uničen; v prvi in drugi osi st» naknadno nasilno predrta vhod in zmanjšano okno, prav tako j^ zazidano okno v šesti osi. S kovanim železom o bi te vratnice z motivom levov so še originalne. Nadstropje členijo okna z gladkim' obrobami in secesijskimi okrasnimi elementi. Podstrešni venec j® profiliran Vežo poslopja pokriva plitvi križni obok, ki govori za njef nastanek v drugi polovici 18. stoletja. Dvorišče členi zazidan križn® obokan arkadni baročni hodnik, kije bil nekdaj daljši, po porušitvi sta ostali le še dve arkadi. Ovrednotenje V drugi polovici 1'8. stoletja nastala baročna stavba z delom’ secesijsko, deloma hlstorlcistično fasado, je ena starejših stavb v mestu. Posebej je pomembna zaradi deloma ohranjenega baročne^’ arkadnega hodnika, ki bi ga bilo potrebno primerno prežemi ra ti Varstveni režim I Vse neprimerne prezidave, ki jih je na stavbi veliko, je potrebno ■ odstranili oz. korigirati. Spomenik varujemo v vseh izvirnih elemen- j lih njegove substance. Dovoljeni so izključno posegi za ohranitev h ; valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe . Stanovanjska namembnost. Kazalo bi namestiti lokale v pritliCj* ■■ s pogojem, da se fasada ne spreminja ■ Okna so razdeljena na šest delov, ki Jih obroblja gladek okvir. Pa tapeti pod okni segajo do mejnega zidca in so okrašeni. Streha je dvokapna. Ovrednotenje V historičnem konceptu zgrajena stavba se z gabaritom uspešno navezuje na ostale stavbe in je ena izmed kvalitetnejših predstavnic tega obdobja v mestnem prostoru. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrrtjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti Način uporabe Stanovanjska namembnost je ustrezna. 1 f I ' •• ■ r tl. 51^ ^s,,. ! h,- 4’^ AS'’ i 'j U U 5 - GORNJA RADGONA, Apaška cesta 11, graščina Roten-turm opis Stavba je zidana v obliki črke L, pri čemer sluzi pritličje južnega dela kot klet. Portala sta pravokotne oblike s kamnitim robom in poznobaročnimi vratnicami. Južni trakt ima lesen stolpič S pločevinasto čebulasto streho, ki je v zelo slabem stanju. Siropovi so ravni. V prvem nadstropju so nekateri stropov! okrašeni z razgibanimi baročnimi okviri, ki kažejo na čas prve polovice 18. stoletja. Ctvoje vrat Je še originalnih, prav tako železna kovana mreža v okrogli svetlobni lini Stopnišče je zalomljeno in obokano S plitvo banjo. Krajši trakt je podkleten - poudarjen z izstopajočim delom, ki je včasih služil kot kapela. Izzidek Je poudarjen s trikotnim čelom in konkavnim venčnim zidcem. Ovrednotenje Hiša Je močno predelana, vendar z nekaterimi stavbnimi elementi nakazuje 17. stoletje Graščina Rotenturm je bila v 17. stoletju last knezov Eggenberg in nato približno istih lastnikov kot Gornji grad. Plošči, ki sta sedaj vzidani v gospodarsko poslopje v Podgorju I. sta del nekdanjega portala na Rotenturmu. Varstveni režim Stavba se ohrani kot celota. Dovoljeni so posegi, ki bi ponovno ovrednotili pomen te zgradbe. Stavba Je v slabem stanju in bi jo bilo potrebno čimprej popraviti Gornja Radgona Opis Mestno jedro Gornja Radgona, ki ga je potrebno v celoti zavarovati, obsega območje Jurkovičeve, Kerenčičeve, Partizanske ceste, področje okoli cerkve sv. Petra ter zgradbe ob Maistrovem trgu. Ovrednotenje Mesto ob Muri, v katerem prvič omenjajo grad leta 1182. izstopa predvsem s svojimi kvalitetnimi hišami na območju oholi cerkve sv Petra, v Kerenčičevi in Jurkovičevi ulici ter Partizanski cesti Najpomembnejša zgradba v Radgoni je t.i »mestni spital«, ki stoji pod cerkvijo sv Petra. Varstveni režim Vse zgradbe, ki spadajo v register, je potrebno ohraniti v takšni obliki, da bodo prišle do veljave vse njihove spomeniške kvalitete, vse ostale zgradbe pa se naj podrejajo osnovnim spomeniškovarstvenim pogojem. Ti pogoji so; Če je bila hiša zgrajena pred letom 1941, se morajo izvajalci povezali z zavodom, ki naj svetuje, kako naj se hiša obnovi Barva mora biti sondirana. Polkna na hišah so ubito bele barve z izjemo polke n na hišah iz okoli leta 1900 (»tirolski stil" - Koratov dvorec), ki so imele zeleno pobarvana polkna. Za kakršnokoli pozidavo ob ulicah, ki so tukaj omenjene in so pod zaščito, se mora izvajalec obrniti na naš zavod in prositi za izdajo soglasja Način uporabe Varovano območje naj služi dejavnostim mestne rabe - stanovanja. uprava, šolstvo, kultura, trgovina na drobno, drobna obrt, gostinstvo, turizem, rekreacija. U 6 - GORNJA RADGONA, grad Sahenturn Opis Podolžna, nadstropna zgradba s prislonjenim čokatim dvonadstropnim stolpom je v glavnem rezultat prezidav iz konca prejšnjega stoletja Fasada je nečle-njena. Okna so poudarjena z izstopajočimi karnizi. Ovrednotenje Graščina Sahenturn, ki nedaleč od zgradbe PTT. j® .j-sedež velike deželnoknežji spoSčine in je bila od okoli', 1525 v raznih zakupih, od leta 1730 pa v lasu Wilcien^p inov. Le-tem so po letu [81' čili razni lastniki, med zad^f vojnama pa grofje Fuenfkitd*^ Danes je v njej vojašnica. je danes pomembna samo stavbna gmota. Varstveni režim Zgradba je bila pri nečavh' p je* novi nepravilno obnovIjeP^^f so pri popravljanju strehe ji iu pri pufji avijdiiiju na severni strani podaljšali । tem poškodovali strešni i vel’ zidec. Stavba se ohranja z okoljem vred. v c«' Način uporabe ./ V zgradbi je danes voja^*^^ L stran 32 vestnik, 4. februad^ f u 11 - GORNJA RADGONA, Jurkovičeva 2 Opis Enonadstropna hiSa, 4x5 - osna s piramidasto slreho in skoraj kvadratnim tlorisom Ob Jurkovičevi ulici je še ohranjen lep portal in vrata iz druge polovice I9 stoletja. Okoli hiše je vrt. Ovrednotenje Ambicioznejša arhiiekiura 19 sioleija z lepimi vrainicami. Na žalost so detajli močno predelani, predvsem okensko pohištvo Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev V okenske odprline bi bilo potrebno namesiiii dvo-knlna okna na križ Način uporabe župnišče - stanovanja 'fe-r. • 'f" bi f » »* $*- <■. -, k. ( ! ti U 15 - GORNJA RADGONA, Jurkovičeva 9 I U 15 Opis Opis Dvonadstropna stanovanjska hiša s stolpom na vogalu m močno členjeno profilacijo oholi oken Vhod je na skfajnem desnem delu zgradbe in je pomakn)en’navznoter Prnličje je ruslikalno s šiva-I nimi robovi ob siraneh. V nadstropjih si šivani I robovi sledijo v presledkih Ovrednotenje lipičen primer večdružinshe stanovanjske gradnje na prelomu siolelja z neonemško renesančno fasado m stolpičema na vogalnem delu. Varstveni režim Siavba je htlj ufed hiaihiir. obnovljena in se J varuje v celou Način uporabe Kariibvafila v pritličju, prvi in drugi eiazi “■e' »J IT D 14 - GORNJA RADGONA, Jurkovičeva 17 Opis Jurkovičeva ulica 17 zgradba s popolnoma predelano fasado Ima pei osi. Je enonadstropna in se navezuje na novejšo zgradbo, ki je osemosna in ima hišno številko 15 V hodniku je križno grebenasti obok, verjetno iz 17 stoletja. in banja s so-svodnicami v kuhinji, gostinskem prostoru s točilno mizo in kleti V čevljarski delavnici je banja s sosvodnicami, okrašena s štukaturo iz druge polovice 19 stoletja ali okoli leta 1900 Ovrednotenje Stavba je zgrajena v tradiciji 17 sloletja, kar dokazujejo oboki v hodniku, kuhinji, kleli, gostinskem prostoru s ločilno mizo in čevljarski delavnici. Varstveni režim Hišo bi bilo potrebno obnoviti in poudarili elemenie obokanja Način uporabe Imetnik stavbe je lioiel Grozd, zato je v pritličju gostinski lokal ter čevljarska delavnica, v nadstropju pa stanovanja. - GORNJA RADGONA, Jurkovičeva i 9 1 nosna, enonadstropna stavba je bila v 19 -to-«ju močno predelana K dvoriščni strani hi'* fv "•m nedavnr, ™,.l —------->•: —«-■ '■‘■-id hedavno prislonjena garaža, ki sega do urkad sam f'®‘i*5itopju V prvem nadstropju je vitirn oriz a™ hajii drugi del je bil uničen pn n^r.' '^cakca, ki je pravokotno postavljen tvi ^9ovno zgradbo Vrednotenje kr^'^'^ gotsko zašiljen arkadni hodnik ^^"'' grebenastim obokom, ki slom na slopdi "Jen nakazuje 16 stoletje. j<‘ ohra- v s s ru v prvem nadstropju in Se lo delno, iflj irt ga nak naastropju in se toaetno, inj m gradnje motno pi^tkw ^»fstveni režim ^trebno bi bilo odstranili garažo in trahi v pr-'t nad<:ir,-,r,... , . _____________________ VCrn n uujtiunm guiatiu i>’ • [- osnovn™^''^°l^*'^' postavljen pravokotno na kartrLi ■‘Stadbo, in tako obnovili originaiei'. ar-Nač^ "^'^'*^ stran,. '«‘9 uporabe S^^novanjsi;: zgradba Ll 17 Opis nizu s 1nosna strnjenem zazidalnem poznobaročnim c'_.-;c Prstanom lom pona- sada i, z odbijačema Pa-je gladka m členjena le 1 zidcem ler okensko ''«nčnim Š‘kn: ^'f°Pju i-- -■^Piu In, '' Pfvem nad-Policp ,' bogato profilirane Ovred? fcdnotenje ‘h Oker ''^stveni ‘^otaiii '' celoti z vsemi m. vse znake poz-oblikovanja poriala režim Način Siai 'rporabe '"<’''anjsRa zgradba U 12 - GORNJA RADGONA, Jurkovičeva 5 Opis Enonadstropna zgradba z visokim pritličjem iz druge polovice 19 stoletja je danes zgradba Kmetijskega kombinata Gornja Radgona Zgrajena je v historičnem slogu Ovrednotenje Tipičen primer stanovanjske arhiteklure iz druge polovice 19, stoletja. Varstveni režim Hiša se ohrani v celoti. Pred kraikim je bila obnovljena Način uporabe V tej zgradbi so prostori Kmetijskega kombinata Gornja Radgona. -I -.i U 16 - GORNJA RADGONA, Jurkovičeva 23 Opis Jurkovičeva 23, prej osemnajst - in nekaj časa celo sedemnaj-siosna, je osemosna. enonadstropna hiša v sirnjerrem zazidalnem nizu z lokali v pritličju. Fasada je močno predelana irt popolnoma nečtenjena. Hodnik v prUličju je krizno grebenast, tuj -Š 1 D 18 - GORNJA RADGONA. Kerenčičeva 3 Opis Deseiosna. enonadstropna hiša v strnjenem zazidalnem nizu s poudarkom na oblikovanju fasade v prvem nadstropju Okna v nad siropju so okrašena z bogato profilirano karniso, ki se nadaljuje v okensko obrobo, hi jo na spodnji strani okna krasijo eno podolžno pravokotno polje ter dve kvadratni ob straneh Okenske osi so v prvem nadstropju med seboj ločene s preprosto oblikovanimi pilastri Pritličje je rustikalno s preprostimi okenskimi obrobami, ki se na zgornjem delu okna polkrožno zaključujejo. Ovrednotenje Značilen primer stavbe iz začetka druge polovice I9 stoletja. Varstveni režim Hiša se ohrani z vsemi detajli vred Način uporabe V zgradbi so sodišče, geodetski zavod in kataster Stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje. je desno orientirano in dvakrat zalomljeno Lepo oblikovan steber z rozeto v kapitelu je ostanek nekdanjega križno grebenastega oboka v pritličju. Na dvoriščni strani je gank iz okoli 1900, za katerim je skrit originalen in še gotsko zašiljen križno grebenasti obok, ki sloni na toskanskih stebričkih, ti pa slonijo na kvadratnih bazah, visokih okoli Im. Stena ganka je približno I m odmaknjena od arkad Ovrednotenje Hiša, ki je bila močno predelana. ima na dvoriščni strani lep arkadni hodnih, ki z vsemi svojimi elementi nakazuje 16. stoletje. Steber na dvorišču je eden redkih primerov renesančnega oblikovanja Varstveni režim Hiša je v zelo slabem stanju in bi jo bilo potrebno hitro obnovili Poudariti bi bilo potrebno vse gotske in renesančne elemente v hodniku in arkadah Način uporabe V pritličju so lokali za obrtne dejavnosti in dva stanovanja v prvem nadstropju. i S l 4- februarja 1993 Stran 33 E i U 19 - GORNJA RADGONA, Kerenčičeva 4 Opis Enonadstropna stanovanjska hiša v strnjenem zazidalnem nizu. Fasada je nečlenjena. Okoli oken so obrobe. V pritličju so okenske mreže. Na strehi so mansardna okna. Vhod krasi poznobaročen porial s prstani in letnico 1830 v prstanih. Ovrednotenje Tipična meščanska hiša, ki je še odraz poznega baroka, ki se kaže v poznobaročnem portalu in mrežah v oknih. Varstveni režim Spomenik ohranimo in varujemo v celoti. Podstrešna okna, ki so jih dodali prt zadnji predelavi. so neprimerna za takšno meščansko arhitekturo Način uporabe Objekt v celoti sluzi stanovanjski uporabi. ' ■v >« * « J t ■ 1 I' • s • B f , . '•••’ ir «1 '"T ‘A i&l = » b « lil « S« « J .g K U 21 - GORNJA RADGONA, Kerenčičeva 9 Opis Sesiosna, enonadstropna I 1:1 s& U 25 - GORNJA RADGONA. Kerenčičeva 16 Opis S X 3 - osna stavba je zadnja stavba na desni strani Kerenčičeve ulice pred jugoslovansko-avsirijsko mejo. Fasado te enonadstropne zgradbe krasita dva kamnita, polkrožno zaključena baročna portala. V temeniku desnega portala je izdolbeno sidro. Portala, ki sta sedaj postavljena eden poleg drugega, sta pred restavriranjem stavbe leta I983 stala ločeno Leta 1983 je bil pn obnovi levi portal premeščen k desnemu. Vežo pokriva banja s sosvodnicami. Stopnišče je lomljeno. Potlačen pol krožen'portal vodi na dvorišče. Stavba je iz konca 18. stoletja. Ovrednotenje Preprosta, vendar enovita masa, je z manjšimi spremembami zadovoljivo ohranila svoj prvotni videz in je zaradi svojih kvalitet in časa, v katerem je nastala, vredna, da se jo ohrani. Varstveni režim Spomenik varujemo v njegovi celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev. Stavba je bila 1983. leta obnovljena po vseh pravilih restavriranja, vendar se stena na dvoriščni strani ni zadovoljivo posušila, tako daje vlaga naknadno načela dvoriščno stran. Potrebna bi bila ponovna sanacija dvoriščne stene. Način uporabe V pritličju so urejeni lokali za Kompas, v prvem nadstropju pa stanovanja. M J stavba, popolnoma ločena od ostalih zgradb s prehodorna, z enoosnim iziidkom v četrti osi, ki počiva na dveh toskanskih stebrih in križnem oboku Pritličje členijo vodoravne fuge, sledi preprost zidec pravokotnega prereza in baročno oblikovan venčni zidec. Okna v pritličju so bila včasih v kamnitih okvirih, ki jih sedaj iz neznanega vzroka ni več. Okna v nadstropju so na zgornji strani okrašena v vzvalovljenimi čeli, ki slonijo na dveh konzolah. Vhod je rustikalen in polkrožno zaključen in v prstanih okrašen s trakasto ornamentiko Pri obnovi so odstranili kvadrataste okraske pod okni in por- tal v prvi OSI. Ovrednotenje Stavbna struktura z vsemi Stavbnimi členi je iz srede 18. stoletja in je ohranila celovitost stavbne strukture in detajle skoraj v celoti. Je lep primer stanovanjske zgradbe iz srede 18. stoletja in se zato uvršča med pomembnejše spomenike Gornje Radgone. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev spomenika in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe V pritličju je restavracija, v prvem nadstropju pa je uprava kompasa. U 27 - GORNJA RADGONA, Maistrov trg 3 Opis Enonadstropna stavba pod cerkvijo, ki je znana pod imenom »stan meščanski špitaJ«, je 3 X 6 - osna, masivna. V pritličju ima apsido. na dvoriščni strani pa arkade. V pritličju in v nad-stropjuje poleg ostalih prostorov po ena velika dvorana, ki je obokana, s štirimi toskanskimi stebrički, ki nosijo osrednji obok dvorane v pritličju in v prvem nadstropju. Pritlična dvorana, ki je sluzila kot kapela, se nadaljuje v oltarno apsido. ki edina izstopa iz pravokotnega tlorisa stavbe. V pritličnem delu s kapelo je danes restavracija. Na stenah v apsidalnem zaključku so bile vidne freske, ki so sedaj prebarvane z apnom Stavba je bila prvoino pozidana kot dvorec admoniskega samostana. Ovrednotenje Spital je enkraten primer meš- canske arhitekture zgodnjega 17. stoletja ne samo v Radgoni, ampak v celi Sloveniji. Edinstvena je tudi strešna konstrukcija spitala. Spital se prvič omenja leta 1614. Varstveni režim Stavbo je potrebno ohraniti v vsej njeni izvirnosti. Dovoljeni so samo posegi za ohrnitev spomenika. Uporabnik prostorov je dolžan izvesti popravke izvedbe prenove po pisnih zahtevah zavoda, ki so bile izdane k uporabnemu dovoljenju. Način uporabe V pritličju je restavracija. V prvem nadstropju je stanovanje in J. s-tS prostori, ki sluzijo zbirkam lokal- nega muzeja. U 22 - GORNJA RADGONA, Kerenčičeva 11 Opis Enonadstropna, sedemosna stavba z restavracijo in free sho-pom v pritličju Ima členjen potlačeno polkrožen porial z No 4 v temeniku. Veže pokriva plitva potlačena banja s pozno ba- ročnimi sosvočnicami. Klecni portal je polkrožno zaključen in kamnit. Okna krasijo preprosti geometrijski okraski. Okna krasijo preprosti geometrijski okraski. Na dvoriščni strani je arkadni hodnik. Prvotni izgled dvorišča je močno popačen z napačno postavitvijo gostinskih miz. baldahina in zidca, ki loči gostinski del s stoli m mizami od ostalega dvorišča. Hiša že stoji v obmejnem pasu. Ovrednotenje Preprosta, vendar značilna meščanska stavba, je iz konca 18. stoletja. Ohranila je celovito podobo meščanske hiše iz 18. stoletja, zato jo uvrščamo med pomembnejše spomenike. Varstveni režim Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev spomenika in ovrednotenje njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe Pestavracija, free shop in milica v pritličju, v nadstropju so Stanovanja. U 20 - GORNJA RADGONA, Kerenčičeva 5 Opis Deseiosna, enonadsiropna stavba v strnjenem zazidalnem nizu s preprosto oblikovanimi okni, ki so v prvem nadstropju poudarjena samo z ozko okensko obrobo in preprosto oblikovano karniso. Hiša ima tri vratne odprtine, dve za vstop v trgovino v pritličju in en večji vhod, ki služi za dostop na dvorišče. Nad dostopom na dvorišče je velika luneta. Okna v pritličju so velika in služijo kot izložbe Ovrednotenje Preprosto oblikovana hiša s fasado. ki je tipična za oblikovanje v drugi polovici 19 stoletja Varstveni režim Hišo ohranimo v celoti. Podstrešna okna so neprimerna. Način uporabe Trgovina v pritličju in stanovanja v prvem nadstropju. 1 'U f i 1 "7 W. 3l U š B3- 1*11 1 11 T-?;- U 26 - GORNJA RADGONA, Lackova 17 Opis Pritlična hiša ima zelo lep poznobaročen portal. Okenske odprtin« so brez robov, v oknih so mreže. Veža je banjasto obokana. Prostori sO ravno stropani. Fasado zaključuje konkaven strešni venec. Visoko nad okni so bogato profilirane karnise. Ovrednotenje Lep primer poznobaročne gradnje Varstveni režim Stavbo varujemo v njeni prvotni obliki. Na njej so možni samO posegi, s katerimi se poudari bogatost lepih detajlov Hiša je v obup' nem stanju in bi jo bilo potrebno takoj obnoviti. Način uporabe Stanovanje. I 1 U 28 - GORNJA RADGONA, Partizanska cesta 1 Opis , ■ 8 X 2 - osna, enonadstropna stavba, katere pritličje je visoko nasuto zaradi dviga ceste. Pritlična ok^ s kvadratnimi mrežami obdajajo kamniti okviri in profilirane police. Večja okna v prvem nadstropij _ obdajajo profilirane karnise Venec pod streho je profiliran, fasada je nečlenjena, členjen in potlačen P®'''!., z lesenimi podboji irna letnico 1781 in je bil 'zazidan. Odstranjene so bile vratnice z girlandami in grl*^ samostana in opata Admonta v lovorje ve m ovalnem polju.. Streha s čopi oblikuje trapecasia Z dvoriščne strani je v portalov! osi rizalit. ki ima spodaj vhod v klet s kovanimi mrežastimi vraii. v etaži (j ; križno obokano lepo na dveh toskanskih slopih. Klet pokriva banja s sosvodnicami. V kleti sedaj hr3‘' Elrad kemikalije. V ta namen so enoten prostor razdelili v trt manjše tako, da so zgradili dve vmesni si*''!, Prvo nadstropje so preuredili v kuhinjske prostore, ki ne ustrezajo osnovnim higienskim pogojem. kuhinje je še majhna kapelica s poslikavo in Kristusovo glavo v temenu oboka. Veže pokrivajo križni oboki, deloma grebenastega značaja, desno stopnišče pa spremlja plitva banj^' Ovrednotenje . Admontski dvorec je kvalitetna meščanska stavba z lepo izdelano dvoriščno fasado in okenskimi ok*'' policami in karnisami. Samostanski dvorec je tipičen primer arhitekture 18. stoletja. Varstveni režim .j Potrebno bi bilo odstraniti EIradovo zgradbo, ki se neposredno dotika tega spomenika in spremeh namembnost kleti, v kateri hranijo kemikalije, ter kuhinje v prvem nadstropju. 2al so bile odsiran.l«'' edinstvene rezljane vratnice glavnega vhoda. Način uporabe To je sedaj zgradba, ki sodi v okvir Elradovih objektov. V kleti hranijo kemikalije in sojo zaid j«usir< predelali, prostori V pritličju služijo kot nekakšni uradi, prvo nadstropje pa je predelano v kuhirijo. zdaleč ne ustreza osnovnim higienskim pogojem. Stavbi je treba poiskati primernejšo namembnost (n.pr. kulturna ali gostinska dejavnost) I ■eztio' r . ki t .< Ve vestnik, 4. februan^ U 29 - GORNJA RADGONA. Partizanska cesta 12 Opis Enonadsiropna, peiosna stavba ima pritlični del fasade uničen z neprimernimi stekle- nimi površinami. Od prvega nadstropja ga loči medetažni zidni venec. Okna s polkni so okrašena s parapeinimi polji: Ovrednotenje Tipičen primer meščanske arhitekture iz druge polovice 19 sioletja. Varstveni režim Hiša se ohrani z vsemi detajli vred. Pred kratkim je bila neprimerno prebarvana. Način uporabe V hiši je bife v pritličju in stanovanja v nadsiropju i I U 30 - GORNJA RADGONA, Partizanska cesta 17 Opis Enonadsiropna, vogaIna stavba ima popolnoma uničeno pritličje. V prvem nadstropju Je ohranjena vsa prvotna členitev in profilacija Okna so poudarjena z okenskimi parapeti in geometrijsko profilacijo med okni. Ovrednotenje Tipičen primer arhitekture iz druge polovice 19 stoletja. Varstveni režim Hišo varujemo z vsemi detajli vred. Način uporabe V pritličju so trgovine Peko. Tpbak in stanovanja v prvem nadstropju ~ gornja RAEMIONA, Partizanska cesta 26 031 Opis utH| šesirrizia zgradba, ki zaključuje trg ob Partizanski nahaia u prvem nadsiropju so poudarjena s parapeti, v katerih se' ki ločijo k tombasie oblike ter petimi rombastimi okrasi nad okni, '\‘=''ijo konti eknl. ‘^''/ednotenje Stavba ir ’ irniso od okenske preklade Polkna so zelene barve in rasi z zelenimi glaziranimi ornamenti v parapetih in nad Vare/™ J® primer arhiiehiure iz druge polovice 19. stoleija “rsrveni režim Mari ° z vsemi detajli, uporabe pritličju je PTT. v nadsiropju so sianovanja. U 34 - GORNJA RADGONA, Šlebingerjev breg 3 Opis Poznobaročna, enonadstropna zgradba z baročnim portalom in letnico 1767 v baročno oblikovani plošči nad portalom. Fasada je nečlenjena kuhinja Je banjasto obokana, klet ima banjo s poznobaročnimi sosvodnicami in kapasti obok. Južni vhod v hišo Je kamnit, pravokotne oblike z železnimi, rombasto obitimi vratnicami in originalno bidermajersko kljuko s ključavnico Hiša je postavljena v breg Ovrednotenje Poznobaročna zgradba. Varstveni režim stanovanjska Hiša se ohrani z vsemi detajli vred Način uporabe Stanovanjska zgradba u 32 - GORNJA RADGONA. Smodniški stolp , pri hiši Trate št. 6 Opis Smodniški stolp ali ipulferturm- je manjša kamnita prizmatična stavba s pokončnimi pravokotnimi ozkimi svetlobnimi režami in konkavnim na-puščem. Streha je opečna in piramidasta. Zidani portal je potlačen in polkrožno zaključen. Železne vratnice portala so iz druge polovice i8. stoletja Nič na stavbi ne nudi trdnejše opore za datacijo stolpa. Ovrednotenje iipulferturm« Je pomemben del nekdanjih obrambnih utrdb Gornje Radgone. Varstveni reč im Stavbo je potrebno ohraniti z vsemi detajli vred i Dovoljeni so samo posegi za njegovo ohranitev in ponovno ovrednotenje. i Način uporabe Stolp je izgubil svoj prvotni namen in služi še ' zgolj v spomeniške namene. A,. t iV I I . O;-'! 5 '■1 S 'J M .j;;- * Murska Sobota Naselbinsko območje Na skrajnem zahodu tvori mejo naselbinskega območja celotna Vrazova ulica Nato se meja po Ciril Metodovi ulici obrne proti vzhodu, se po Severjevi ulici vrne malo na jug, po Borovnjakovi ulici teče proti vzhodu in se s Koši če vo ulico spet vrne na Ciril Metodovo ulico Nato se meja nadaljuje po Kopališki ulici proti severu do severnega roba pare, 363 k,o. Murska Sobota, kjer zavije proti vzhodu Severni rob meje tvorijo severni robovi parcel 363, 369. 370, 372 373, 374. 197/1. 197/2. 197/3, 203, 205, 207 in 208 vse k.o. Murska Sobota. Meja se nadaljuje’ po zahodnem in severnem robu pare. 211 ter pare. 212 in 214 k.o. Murska Sobota, ki so že v območju, prečka pare, 218 in se nadaljuje po njenem južnem robu vzhodnega kraka do pare 230 k o. Murska Sobota, ki ni več v območju. Po njenem zahodnem robu se v ravni liniji meja nadaljuje po parcelnih mejah vse do Lendavske ulice, kjer zavije proti vzhodu Nadaljnji potek meje tvorita Lendavska ulica vse do železniške proge in le-ta proti jugu, tako da zaobjame v območje tudi železniško postajo. Pn križišču železnice in Panonske ulice se meja po le-tej obrne proji vzhodu in ob meji pokopališča poteka tako, da ga vključuje v zavarovano območje. Meja nato ponovno prečka železniško progo in se nadaljuje po Naselju Borisa Kraigherja na zahod in jug do Trstenjakove ulice, ki tvori južni potek meje proti zahodu do Cankarjeve ulice Območje pri tem vključi celotno nepozidano zaledje stavbe Cankarjeva ulica 91 (šola). Meja ima nato !e kratek potek po Cankarjevi ulici, saj pri hišni št. 50 zavija proti do Kopitarjeve ulice, kjer se pri hišni št. 2 na pare. 891. k o Murska Sobota obrne proti severu in poteka premočrtno po parcelnih mejah do Ulice Stefana Kovača, tukaj zavije in se po tej ulici nadaljuje proti zahodu do križišča z Vrazovo ulico, kjer je izhodišče opisa meje naselbinskega območja. • u - . • u v. Spomeniško območje Murska Sobota obsega območje grajskega parka z gradom in območje Šole Stefana Kovača med Severjevo ulico, Borovnjakovo, Košičevo. Ciril Metodovim drevoredom Grajsko, del Lendavske, Titovo, Ulico arhitekta Novaka. Kidričevo, območje okoli župne cerkve sv Nikolaja, Cankarjevo in Mladinsko (objekti spomeniške vrednosti so tudi izven tega območja, ki pa ga obravnavamo kot območje kulturne dediščine). Navedeno območje je del mesta s historičnim uličnim rastrom in večjim številom objektov posebne spomeniške vrednosti. Tu je mesio nastajalo skozi stoletja (v cerkveni zunanjščini je vzidan rimski nagrobnik poštnega sla Viatorja iz okoli leta 150). zagotovo je obstajalo že v 10. stol Leta 1366 in 1431 se omenja koi mesto - civitas. sicer pa do 18. stol, kot trg - oppidum Tudi na Kenedicsevi kani iz leta 1807 je Sobota označena kot trg z župnijo. Naselje je bilo obzidano Nasialo je med cerkvijo in gradom. Leta 1698 je župna cerkev stala cca 200m vzhodno od tega (vizitacijski zapisnik) V prvi polovici 17. stol je doživljalo turške napade, v začetku 18. stol, pa so jo napadli Krnci. .. severu I Prve meščanske hiše je dobila Sobota v drugi polovici 19. stol. Kraj je pridobil na pomenu leta 1987. ko se je z železniško progo povezal z vzhodnimi deželami Odslej so zgradili pomembriejše stavbe, ki še danes dajejo Soboti svoj pečat - žal v družbi proporcionalno predimenzioniranih objektov. Območje varujemo v njegovih bistvenih historičnih sestavinah. Vsi posegi v prostor se moraio temu podrediti. Za vsak poseg je potrebno soglasje spomeniške službe. Varovano območje naj služi dejavnostim mestne rabe - stanovanja, uprava, šolstvo, kultura, trgovina na drobno, drobna obrt, gostinstvo turizem, rekreacija. Mr Sobota nima grba! februarja 1993 stran 35 I I T >, cj-s tt. 11 l & ? f , -f " ia Š/ s i t- K U8 - Sobota. Grajska 2 Opis in vrednotenje Enonadstropna vila v parku. Fasade ima deljene z venci. I' 1 f obrobami in balkonskimi ograjami Vhod v stavbo je v zahod-■ nem prizidku. Notranjščino odlikujejo leseni deščični podi s ši-' rokimi mozaičnimi bordurarrti.i ■ lesene stenske obloge z bogato j obli kovan im ■i S K <" w w r’ J^-PP Ifl IIII T ri A ■ " -J I?" 'm uta^ i4 šivom. Struženo stavbnim pohi"., stopniščne O l kz^J 11 jlr t IV I ograjo, stropovi s šiukaturnim , okrasom tn leseni tramovni stropovi ter kamin v nekdanjem salonu 1 I '"■...r* C.4. Vilo imenujejo Harinerjeva vila Bila je dom lasinika mlina U7-Scibota, Cankarjeva 91 (šola) Opis in vrednotenje Siavba je enonadstropna. 14 x 7-osna Na fasadi izstopajo trije veliki dvoosni rizaliti z visokimi trikotnimi čeli. V osrednjem rizalitu Je polkložni portal, ki ga poudarja trikotni iimpanon z rozeto Vse fasadne površine so drobno profilirane, okna obkrožajo profilirane police in maltaste obrobe. Na dvoriščni strani je pritični prizidek telovadnice, ki ima z maltasto obrobo poudarjen vhod v ožji stranici in nad njim mansardni stolpič s stožčasto streho v notranjščino vodijo iz pritličja v nadstropje stopnice z železno ograjo Stavbno pohištvo je prvotno, okenska krila so dvokrilna z delitvijo v spodnjem delu in z nadsvetlobo Siavba je zgrajena kot deška meščanska šola leta 1916 po načrtih arh Ddona Hodrolzerja iz Szomba thelyja Varnostni režim Stavb) Je treba ohraniti prvotno obliko zunanjščine, v noiranjščini pa tlorisno delitev zlasti veže hodnike in stopnišče. Ohraniti je treba tudi prvotno Obliko stavbnega pohišta Način uporabe Stavba služi svojemu prvotnemu namenu - šola j' T i I in žage na Leda vi Varstveni režim Stavbo varujemo v votni obliki z okoljem. Način uporabe njeni pr- V stavbi Je knjižnica, Dejav j nost je primerna, vendar v ožjem obsegu, sajje sedaj hiša prenatrpana ■»K IB’ "tl 'i I [ i Murska Sobota - zavarovano naselbinsko območje, urbanistični spomenik ob ugotovitvi, da je skupščina občine Murska Sobota leta 1989 s posebnim odlokom zavarovala trt urbanistične spomenike (Mursko Soboto. Beltince, Filovce), se lahko najprej vprašamo, ali današnja podoba Murske Sobote sploh zasluži to visoko spomeniskovarstveno kategorijo Med različnimi oblikami mestnih prenov na Slovenskem Je namreč prav Murska Sobota v najnovejšem času, v 70 in 80 letih, doživela naj korenitejše spremembe Brez pravega vrednotenja obstoječega panonskega naselja Je na istih-parcelah zraslo novo mesto, polno prostorskih in oblikovalskih nesporazumov. Tako stari Sobočani več ne spoznajo svojega mesta, vsi drugi, za doživljanje mesta občutljivejši obiskovalci pa se sprašujejo. Čemu toliko praznih površin m največje parkirišče za avtobuse in tovornjake v središču mesta Pa tudi če zanemarimo tiste, ki v nadomestnih gradnjah nove arhitekture ne najdejo kvalitetnih rešitev sodobnega arhitekturnega oblikovanja, nedvomno drži, da Je izvedena revitalizacija zbrisala staro podobo Murske Sobote. Mesto je nedvomno izgubilo celovito podobo panonskega naselbinskega naselja, ki so ga poleg glavnih urbanističnih determinant (grad, župna cerkev) opredeljevale karakteristične ulice in posamezne arhitekture Žal je ta odlok, ki daje strokovni konservatorski službi vso pravno-upravno moč ustvarjalnega vključevanja v prostorsko in oblikovalsko načrtovanje mesta, verjetno res prišel prepozno. Zakasnil je zlasti z vidika varovanja in vrednotenja mesta, ki smo ga poznali m ga prepoznavali kot panonsko naselbino Dilema o tem. ali je Sobota bila mesto ali vas. ob velikokrat omenjeni pripombi »saj ni bilo kaj za ohraniti« ne more vzdržati Pa tudi trditev, da je bila najnovejša izgradnja mesta le nadaljevanje zamisli domačina arhitekta Ferija Novaka, ni niti malo ! prepričljiva Če se zgolj bežnoozremo na njegove zazidave v 50, letih.tfhoramo najprej ugotoviti, da je posegel v resnično neoblikovane dele mesta - med temi primeri je naj izrazitejša leva stranica Ul i Stefana Kovača - in da njegove rešitve sodijo med kvalitetnejše arhitekturne dosežke tega časa To velja tudi za »židovski blok«, ki stoji na mestu sporne porušitve sinagoge v Lendavski ulici Močno dvomim, da bi bil arhitekt Novak, pravi Sobočan, zadovoljen s tako spremenjenim mestom, kot ga imamo danes in za katerega videz naj bi bil. čeprav ga že dolgo ni več med nami, tudi sam kriv Glede na temeljiti pregled njegovega dela, ki gaje opravila Metka Hari. je možno njegove predloge preveriti in jih soočiti z izvedenimi rešitvami Res pa je. da so pri novi izgradnji mesta bile prezrte stroke, ki bi morale valorizirati obstoječe stanje mestne celote in posameznih uličnih prostorov, vključno z veljavnimi ali neveljavnimi načrti arhitekta Novaka, in ob ustvarjalnem sodelovanju z načrtovalci snovati novo izgradnjo mesta Ne glede na znane'rezultate pa so kolegi mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v mestu še našli toliko prostorskih m arhiteklurnih kvalitet, da so v strokovnih podlagah za razglasitev kulturnih spomenikov občini M Sobota predlagali, da mesto uvrsti med urbanistične spomenike S tem so si naložili veliko dela, saj je današnja podoba mesta z vidika konservatorske stroke dovolj problematična Na eni strani je vprašljiva njegova definicija urbanističnega spomenika, na drugi strani pa. ob razveseljivem dejstvu, da gaje širša družbena skupnost uvrstila med kulturne spomenike, prav to nalaga prav konservatorski in arhitekturni stroki velike odgovornosti Se vedno se namreč lahko vprašamo, ali je bilo potrebno v celoti porušiti strnjeno zazidavo karakteristične Kocljeve in Lendavske ulice ter nekatere kvalitetneje oblikovane stavbe v Zvezni ulici ali Kidričevi ulici Pa tudi če bi novejša zazidava izkazovala enotnosi pristopa in zametke premišljenega prostorskega in arhitekturnega oblikovanja, bi lahko videli možnosti za njen nadaljnji razvoj Ker pa je mesto rezultat parcialnih rešitev. Je razumljivo, da so zidali pač tam, kjer jim je uspelo dobili prazne površine in seveda investitorje Kako bi ne bili nekateri že nestrpni ob tolažbah, češ da je treba počakati, da bo izgradnja zaključena, ko pa to. kar nastaja, prej vzbuja zaskrbljenost kakor zadovoljstvo? ' Ponovimo še enkrat, daje oznaka urbanistični spomenik obvezujoča tako za konservatorje kakor tudi za urbaniste in arhitekte Zdi se. kakor da Je danes potrebno mesto valorizirati bolj z vidika arhitekturne in urbanistične kritike kakor z vidika men) konservatorske stroke S stališča konserva-torstva nam ostajajo bolj režimi negativne kategorije, vsaj karr velja za oznake posameznih mestnih ambieniov. če izključimo najkvalitetnejše mestne prosore. kot so že omenjeni grajski kompleks z osno postavljeno evangeličansko cerkvijo, župno cerkvijo sv Nikolaja in zeleno Fazanirijo. Po smrii arhitekta Novaka, ki je odigral tako imenovano vlogo mestnega arhitekta m prinesel v mesto evropska oblikovalska in prostorska merila mesto ni imelo tako pomembne kreativne osebnosti Njegove zamisli so mesto povzdignile, medtem ko za zazidavo novejše tega to žal ne moremo trditi Se več, prezidava Serbecove vile, ki so jo zagrešili njegovi kolegi tz gradbenega podjetja, kaže prav na pomanjkanje občutljivosti za kvalitetno oblikovano arhitekturo. Kako danes gledan na to naselbinsko območje, ki bolj zaradi spomina na nekdanje panonsko mesto zasluži to oznako? Poskrbeti bi bilo potrebno, da to ne bi ostal samo dokument, s katerim je bilo zadoščeno Zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine, in aktivno poseči v vrednotenje današnjega stanja. Ob upoštevanju razglašenih kulturnih spomenikov pa je še večja zadolžitev kompletirati prazne površine in poskrbeti za kvalitetne oblikovalske rešitve, na primer centralnega dela mesta med Trgom zma^, Kidričevo - Ivanocijevo. Slovensko in Kocljevo ulico Spomeniškovarstveni elaborat za mesto bi lahko definiral temeljita izhodišča, ki bodo lahko v pomoč vsem tistim, ki bodo v bodoče razrjiišljali o oblikovanju mestnega središča, ki pa naj bi bito, v zameno za izgubljeno podobo panonskega mesta, kvalitetno oblikovano Mesiu je jDotrebno vrnili njegove orientacijske točke. Pomanjkanje le-teh Je po mnenju drugega domačina Marjana Bežana. ki bi ga glede na njegove dolgoletne izkušnje veljalo konzultirali pri reševanju njegovega rojstnega mesta, ena od prvih negativnih karakieristik mesta Pri iskanju novih rešitev dopolnjevanja obstoječe zazidave ima mesto velike možnosn. saj bi lahko po vzoru uspelih rešitev podobnih problemov v Evropi s pomočjo anketnih natečajev angažirali preverjeno sposobne arhitekte in na osnovi teh rešitev sprejelo obvezujoče prostorske izvedbene načne Morda bi na ta način Murska Sobota ponovno ’ pokazala svojo odprtost za vplive kvalitetnega arhitekturnega oblikovanja, ki jo je skozi zgodovino imela, saj v mestu najdemo, čeprav redke, pa vendarle kvalitetne primere tako historične kakor tudt moderne arhitekture, pred izgradnjo zadnjih dvajsetih let. Sonja Ana Hoyer it :: f«*«' I? I ■I j 1 I U9 - Sobota (Kidričeva 9-11) Opis in vrednotenje Enonadstropna stavba, katere štirje trakti oklepajo dvorišče Glavna je severna, ulična fasada, ki je šestosna S plitvima rizali-toma ima poudarjeno skrajno levo in desno os Rizalifa segata nad stresni venec. Vsa fasada je bogato členjena z rustikalnim kamnitim talnim zidcem, vodo- ravnimi fugami v pri Elitnem delu na rizaliiih in hišnem vogalu. okenskimi policami in kon- zolnimi s karnizami ter pilastri kovinskimi kapiteli Vhod V stavbo je v desnem rizalitu Poudarjata ga tnal tasti ližem V notranjščini so hodniki tlakovani s črnimi in svetlimi plošči- cami. položenimi diagonalno. z obrobo ob stenah Ohranjeno je prvotno profilirano stavbno pohištvo in klopi na hodniku Kamnito dvoramno stopnišče s podestom spremlja železna ograja Stavba Je lep primer historične - secesijske arhitekture z ohranjenimi detajli v notranjščini, ki so značilni za sodne palače kot npr klop na hodniku. Stavba je bila zgrajena leta 191 I po načrtih iz Budimpešte. Varstveni režim Stavbo varujemo v prvotni obliki. Način uporabe Sodna palača, prvotni namen „... .v.,s »Ms Ul 1 - Sobota, Lendavska 9 — Benkova zgradba Opis in vrednotenje Prvotno enonadstropna stavba ima deveiosno fasado. Sedaj je z* nadstropje nadzidana Po dolžini jo delijo profilirani pilastri na štid dele tako, da je razdeljena na dve. dve tri in dve osi Prvi dve oS' zavzema v pritličju uvozni portal, triosni del je v nadsiropju poudarjen L balkonom Fasada je okrašena s plitvo fasadno plastiko nad ih pod okni in zaključena z močneje plastičnim podstrešnim vencem. Celotno pritličje zavzema trgovski lokal, vhod v nadstropje z dvorišča. Notranjščina Je precej predelana Na stopnicah je nova kamnita obloga, železna oglraja je prvotna, ohranjeno pa Je prvotno stavbno pohištvo s kaneliranimi okrasnimi letvami. Na dvorišču so , Pomurkini obrati Hiša Je sedež nekdanje Benkove mesne industrije in lako ludi p® kullurno-zgodovinski plati pomemben objekt Varstveni režim Stavbo varujemo v njeni prvotni obliki, Čemur je treba prilagoditi mlajše predelave Način uporabe Namembnost je v glavnem prvotna. a . Si' t- ‘ Bi 11 iM ‘ P 16 r* P' UlO — Sobota (Kidričeva 13), Slomškova 2^ Opis in vrednotenje Enonadstropna hiša s šestosno ulično fasado. m ni simetrično oblikovana Levi dve osi poudarj’ riža lit z balkonom v nadstropju, ki ga podpirajo If konzole, m visoko čelo nad strešnim vencem, ki P krasi veliko polkrožno zaključno tridelno okno. fasada Je Členjena z obrobno ornamentiko. Vtitk' v peti osi poudarjata polsiebra s preklado. V notranjščini vodi v nadstropje dvoramno stop" nišče. ki ga spremlja Železna lepo oblikovah^ ograja. Pritličje Je iraverzno obokano. Stene 'i* strop stopnišča krasijo kanelirani pilastri in štuk^' turni okviri. Ohranjeno Je kasetirano in profilira’*' stavbno pohištvo Hiša Je primer meščanske hiše madzarskeŽ^ stavbnega porekla iz prvih desetletij 20 stol Varstveni režim Stavbo varujemo v prvotni obliki z vsemi arhi’^'' turnimi detajli Način uporabe V stavbi je postaja ljudske milice, namembn® je primerna i vestnik, 4. februarja 1 K I '^6 I I. I j Ul2 - Sobota, Mladinska 3 Ul3 - Sobota, Mladinska 38 Opis in vrednotenje Enonadstropna vila sredi vrta s starim drevjem. Zgradba ima I °PEX7slX‘rzgradba s petosno obcestno fasado nanjo navezuje lelovadnica. Fasada )e oblikovana sime Kirn polkrožnim vhodom, ki ga flankirata svetilki na m in okrogli okni. Pod okni nadstropja se la 1?^' n. likria- ■^al^ljučuje s polkrožnim Cabionom. Tudi podsirešm vefec jn piUkro- ten in je na sredi prekinjen. V širini ireh okenskih osi se nad njim nadaljuje irikoino čelo. Poleg že omenjenih vencev so edina piasPlta na fasadi le obrobe okoli odpnin. Ki su v osrednjem delu bu^iejic fu osialih. fu sta ob vhodu tudi svetilki vrh Kaneliranih lizen in okii.^‘1 ščit z letnico 1929. V noiranjščlhi je ohranjeno prvoinu stavbno pohištvo in profilirane maliasie obrobe v telovadnici. čgradbaje bila zgrajena kot Sokolski dom. varstveni režim Zgradbo varuje Način uporabe Služi narnenu, za katerega je bila zgrajena. mo v prvotni zasnovi z vsemi detajli Ul5 — Sobota, (Titova 9 in 11) Slovenska 15 Up's in vrednoterrie PltrtnAj.. •* Enonadstropni vhodu v ' siavbi ob l^ompleks evangeličan- ke cerkve Fasadi Sla 7 X 2-osni ‘maia s čelom z biforami in naslavki - ... poudarjena vogala Prii-W]i Sla predelani in na ulični siratil služila irgovinam. Na dvo-"ščni sirani tečejo ob fasadi od-nni h—i-i' ■ pni hodnO^j s Stavbi Sla - zgrajeni obenem cerkvijo in imala kol cerkev ^dgojskp arhitekturne ele-žiirT^^-jt '^^tnenjeni sia bili za arhiiekiurne župnišče jevo Zgrajeni na severni in za kanior- sianovanje na južni sirani lA r-h 1 r.. _ l_ • . . '' , I Sla bili uk pred izgrad-"Jo cerkve leta ' Skl, ’‘’08. PfPdsiavljaia Kvali-'®IP1 IleOUnitVl L______ - Kompleks, ki je _ ki povezuje grajski portal POrtaloni 'efhve. Sla ’->rnoea. Varstveni tiasiavljen no sime- s evangeličanske delo inž. arh, Gerely »■ežim dan^if—tujemo kot pan-_ 'ki ju je ireba obravnavali “notruh merilih varujemo Kot pan- po Način uporabe .^‘anovanjsko-poslovna. Je primerna 'Jbz i, Upo- ^4 S.** P ' L« 1^ 1 i iS^ -il >v- '3£- 3 t ♦ i U14 - Sobota (Titova 7), Slovenska 13 či.ste geometrijske forme, ravno streho in siopniščni rizalit in rizaBi -I 5 |‘T1 't ' 1 ? I , \ « v obliki polovičnega valja. Okna so enaka, proti vzhodu in jugu večja. Balkoni v pritličju m nad- f t I slropju se zaključujejo 530!- krožno, tudi arhitekturni dodatki - krogle ob stopniščih poudarjajo čistost oblik. V notranjščini se je ohranilo stopnišče s polno leseno ograjo, ki mehko sledi dvigu stopnic, ter ' *Š'' * nekaj kosov prvotne opreme prvi pred- (garderobna srena v sobi, nizka vitrina v nadstropju), ki je bila projektirana hkrati s hišo. Hišo je za Ferida Hiršla-Keršo-vana projektiral domačin arhitekt Franc Novak-FerK. Delo sodi med njegova prva, ki segajo v leto 1931 In kažejo vpliv srednjeevropske arhitekture tega časa. Varstveni režim Arhitekturo varujemo v celoti, z ostanki opreme in okoljem z vrtno ograjo. Način uporabe Stanovanjska in sedež verske skupnosti. ( Opis in '.rednalfnir Enonadstropna hiša ima šesiosno fasado z uvoznim Kamnitim, profiliranim pravokotnim portatom. Pritlični del fasade je u.niče.n narltrmnia Oa lorUiR tTit on,cen izložbami. Od prvega nadstropja ga ločuje medetažni z neprimernimi izložbami, ua prvega uaubnupja ga profilirani venec (Dkna, Ki se odpirajo navzven, imajo makaste. rahlo ušesaste obrobe in parapetna polja Podstrešni venec je profiliran. Hiša stoji v stavbnem nizu. Je ena starejših soboških meščanskih hiš, zgrajena s prezidavo po sredini 19. stoletja, Varstveni režim Stavbo varujemo v celot), posebno njeno kofis^iraii izložbeni pas. Način uporabe Trgovina, stanovanje. Uporaba je primerna. fasado. Ki ji je ireba rii I ■ S (T’ r h- ' k] r 7 .■'. r 5 Sobota. (Titova 20) Slovenska 44 U17 - in enonad- Hiša v '(1 je šestosna stropna. Stranski osi sta lom in samostojno strehij. s 1 JX. ....----- poudarjeni s plitvim rjzali- | prirezano piramido. I neorenesanim členitvijo ima ji ' priili^ja pokončno f Ul6 - Sobota, (Titova 18) Slovenska 42 Tasada z bogato glavni vhod v prvi legi osi, v pritličju puKununu polkrožna okna, v nadstropju pravokotna in v podstrešnem konzoinerri vencu majhna, podolgovata Noiranjščlna je precej preurejena, vendar ima še «hranipoo vežo s ticuit ubočriimr palji s sosvodni-poilačenimi oprci.gami, hi jih nosi členitev T drp(} ob nhranierio je tudi ohranjeno vežo s ucmi cami in priliMfOv stenah. Ohranjeno je tudi teaai deloma tudi prvotno sitipniSče železno ograjo m iiavbno pohišiVb. Stavba je q! ’ n“X™bne ih mSčansMl. .,W»k.u. ena pn-° lui iPiih 19. sroletta za v mestu. Zgrajena je bila v 90 letih 19, Stoletja za >1 ' ib ' l i . ifi:’ i-i I - b-1' murskosoboško hranilnico Varstveni režim obliki. Zaradi lega je ireba -b ptv. prenotd^^^^^^^ votni izgled (barve Način uporabe V hiši je center za socialno delo f. “-■.I ______I B I 'JSr-r .0*^ -1 Opis in vrednotenje Hiša sloji na vogalu Titove in Zvezne ulice. Je enonadstropna z deseiosno ulično fasado, ki je oblikovana nesimetrično. Srednji šiiriosni del je poudarjen z vogalnim polkrožnim pomolom, levi dvoosni pa je nekoliko višji, ker se navezuje na venec sosednje hiše Glavni ulični vhod je v sedmi okenski osi Ob njem okrogla stebra nosita balkon v I nadstropju. Oproge in polja okoli oken In med njimi z krasi rastlinska ornamentika. V notranjščini vodi iz pritličja v nadstropje lepo leseno stopnišče z leseno ograjo. Vso stavbno pohištvo s profiliranimi in okrasnimi letvami je ohranjeno, prav tako keramični tlak v pritličju in zidna keramika s secesijskim vzorcem v sanitarijah Meščanska hiša, ki jo je za dr Lajosa Sornena leta 1915 načrtoval Laszlo Takais m je zadnje njegovo delo v Murski Soboti, z Varstveni režim Stavbo varujerno v prvotni obliki z vsemi arbiteKiurnimi detajli Način uporabe Semenarna, loterija, lokal. RTV Ljubljana. Večer. Planinsko društvo. frizerski salon, zobni laboratorij in eno stanovanje - .■J*!'.' I r I i I I I bi UI8 - Sobota, (Titova 27) Slovenska 39 Opis m hiša v uličnem nizu Srednja os z viso- Dvonadsiropna. ---- . _ . kim. polkrožno zaključenim portalom je poudarjena s stebroma, ki balkon. V drugem nadstropju sta Konzoina balkona nad stranskimi osmi Izložbeni odpriini v pnilifju sta slabo predelani. V hoiranjščini je o^ha veža v iL...c_ .".'.eh' z ------- ---------- « . - . U ■ • “ ' - X _ , _ nosita členiene s plitvimi lizenami. tlorisu mehko oblikovana, stene so Kamnito stopnišče spremlja železna osvedjujejo ga velika pokončno polkrožna okna. Ohranjeno je ograja, osvetljujejo ga vnina ----------,-------- prvotno stavbno pohištvo. Meščanska hiša z vidnimi vzori madžarske arhitekture (balkoni, noiranjščini siopnišče idr.). venci, v Xujemo v pmomi obliki Zaradi tega je ireba korigirat. zlasti Izložbene odprtine Način uporabe ICifl upU'“*-'^ I • • Poslovno-sianovanjslj^namembnost, hi je primerna u 19 — Sobota, (Titova 29) Slovenska 41 Opis in vredttotenje Enoiradstropna hiša na vogalu Titove in Cvetkove ulice, ki ima vogal, poudarjen z balkonom, dvema čeloma in piramidasto streho. Glavni vhod v hišo je s Titove ceste, na vogalu je vhod v lokal .Značilno je okrasje s cvetjem in čebelami Vse linije na fasadi so mehke, vsa profilacija plastično mehko oblikovana. Isto velja za notranjščino, ki ima obokano vezo, v nadstropje pa peljejo stopnice z železno ograjo Hiša je zgrajena v duhu madžarske secesije vendar Kot pandan prilagojena starejši hiši na nasprotnem vogalu (poudarjen vogal z okroglimi stopnicami, vhodom in-balkonom,,Kot posebno Kvaii-teio je treba imenovati glavni portal. Hiša je delo Laszla Takatsa iz leta 1907, V njej jc bila hranilnica (čebele) do' leta 1920. ko se je vanjo vselila Občittska uprava. Varstveni režim Stavbo je treba varovan Koi edinstven spomenik secesije v prvotni obliki, vse mlajše spremembe korigiran. Varujemo tudi dvoriščni del Način uporabe Trgovina, gosnnsivo. časopisna dejavnost _____ -J Stran 37 februarja 1993 U20 - Sobota, (Titova 31) Slovenska 43 Opis in vrednotenje T ,1 Vogalna. enonadstropna zgradba Titova - Cvetkova, ima v Cvetkovi ulici dve okenski osi, na posnetem vogalu eno os in na Titovi cesti šest okenskih osi. Vse uličhe fasade so bogato neoba-roČno Členjene z rustiko, oken- sKimi obrobami. parapeintmi " ' V V —1 U ■■ -M, t'. \ A’ b1\ -A I ) polji, karnisami in konzolnim podsirešnim vencem Posneli vogal, kije ime! prvotno za nekaj okroglih stopnic dvignjen vhod v lokal (lekarno), je poudarjen .at :3Wi 1 .i z balkonom na dveh močnih ki Ii J' konzolah in z balustrado nad strešnim vencem. Z enako balu-sirado je poudarjena skrajno desna okenska os na Titovi cesti, ki tudi izstopa kot rizalit. Ohranjen je še prvotni vhod v lokal z lesenimi okviri m brušenimi stekli. V notranjščini je ohranjeno zavito kamnito stopnišče z železno ograjo in prvotno stavbno pohištvo. Hiša je ena prvih meščanskih hiš v mestu. V njej je hita lekarna GOiaifcTOO 1x^.7.7. U21 — Sobota, (Titova 33) Slovenska 45 ■ Opis in vrednotenje Enonadstropna hiša v uličnem nizu ima triosno 7 fasado. Fasadno pritličje je povsem pokvaijetio, .J v nadstropju je ohranjena vsa prvotna členitev in, -ornamentika. Desna okenska os je poudarjena -s plitvim rizalitom. okno je trodelno, ostali sta.r dvodelni. Fasado krasi mehka, plastična omamen- ’ tika, značilna za Takaszova dela. V notranjščini j® i ohranjeno prvotno stavbno pohištvo in zavito stop-.^ nišče z železno ograjo. Tako imenovano Vrataričevo hišo je pred letom l in se na nieno fa-': 1907 projektiral Laszlo Takasz in se na njeno fe' s sočasno opremo, ki hrbtni strani omare 1896 (dunajsko delo). Varstveni režim ima na datacijo Varujemo prvotno obliko zgradbe, ohranjeno pohištvo lekarne naj se vrne v lokal. Način uporabe Pos I ov no-s ta nova njs ka membnostje primerna. na- U22 - Sobota, Trg zmage 8 Opis in vrednotenje Vogalna, enonadstropna stavba s petimi okenskimi osmi na Trgu zmage. Enoosni vogal, kjer je bil nekdaj vhod, ima poudarjen z balkonom, trodelnimi okni in bogatimi strešnimi čeli, kakršni se ponovijo še na severni strani. Vsa fasada je bogato členjena s pilastri, pa tapetnimi polji, fugami, konzolnim podstrešnim vencem, cvetlično in figuralno ornamentiko. Današnji vhod v kavarno oblikovno ni prilagojen, prav tako predelana notranjščina. Hiša je bila zgrajena kot Hotel Dobray pred letom 1908 in je delo neznanega arhitekta iz Budimpešte. Ima bogato okrašene fasade z neobaročnimi in secesijskimi elementi. Je ključen objekt v historičnem mestnem središču. Varstveni režim Stavbo varujemo v prvotni obliki. Na njeni zunanjščini je treba rekonstruirati vogalni vhod, motiv, ki je značilen za soboško historično arhitekturo. Opremo lokalov je treba ob prenovi oblikovno uskladiti s samo arhitekturo. Način uporabe Gostinstvo, hotel, kar je prvotna in primerna ujx)raba. sado podpisal z mehko plastiko ornamentov in strešnega zatrepa. Varstveni režim Hišo varujemo v njeni prvomi obliki. Zaradi tega je treba Fasadni pritlični pas korigirati. Način uporabe Poslovno stanovanjska namembnost, kt je primerna. 1 1 ' ,1 h Jo i*.- - F' k 1 1___ ItJ I Š>S- U24 - Sobota, Ulica arhitekta Novaka 3 (Brandijeva vila) Opis in vrednotenje Enonadstropna vila s plitvo členjenimi fasadami in z grobim obrizgom oblikovanimi polji in okni različnih oblik. V notranjščini je stopnišče z železno ograjo in ohranjeno prvotno stavbno pohištvo z lepo oblikovanimi okrasnimi letvami. Zgradba je tipična večja stanovanjska vila, pomembna kot primer doma mestnega veljaka iz I. polovice 20. stol. Varstveni režim Varujemo stavbo v prvotni obliki. Način uporabe V zgradbi je zavod za zaposlo- vanje, merna. Namembnosi je pri- U24/A - Sobota, Ulica arhitekta Novaka 1 Opis in vrednotenje Pritlična, vogalna stavba podolžnega tlorisa. Vogal je poudarjen s tipičnim »madžar- skim« čelom. Okna in osi so okrašene s preprosto arhitekturno profilacijo. Pod Streho poteka venčni zidec. Hiša je tipičen primer madžarske arhitekture in je edina še ohranjena tovrstna zgradba v mestnem jedru. Varstveni režim Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev spomenika in valorizacijo njegovih spomeniških lasinosti Način uporabe. V hiši je trgovina. SC -I . t 0 U23 - Sobota, (Ulica Alija Kardoša 1) Kardoševa 1 Opis in vrednotenje Enonadstropna družinska vila s prizidkom za ordinacijo je čista arhitektura z ravno streho. Tenak venec, ki na vrhu zaključuje fasado in »brisoleje« enake debeline in z enakim profilom nad pritličjem in okni v nadstropju, poudarjajo longiiudinalnost objekta, ki se proti vrtu zaključuje polkrožno. V notranjščini je ohranjena oprema. stilno sočasna Hiša je bila zgrajena in opremljena za dr. Štefana V učaka leta 1938 po načrtih Ferija Novaka, ki je v 30. letih prinesel v domači kraj arhitekturne odmeve tedanje Evrope. Se posebej je spomenik dragocen zaradi opreme istega avtorja. Varstveni režim Varujemo hišo v prvotni obliki s prvoirto opremo in njeno okolje z ograjo. Način uporabe ...f ■;,•■ -iS; ..ub. .'i.; 1 .M Sta nova nj s ko-pos lovna. merna. pri- U26 - Sobota, (Ulica 17, oktobra 8)Sodna 28 Opis in vrednotertje Pritlična, podkletena, vogalna družinska meščanska hiša s po-udarjettim vogalom in zadnjo okensko osjo s polkrožnimi čeli nad strešnim vencem. Fasade so profilirane z okenskimi obrobami, podstrešnim vencem idr. Tipična meščanska družinska hiša na mestnem obrobju, projektirana za ulični vogal v 20. letih 20, stol. Varstveni režim Zgradbo varujemo v ceioti skupaj z okoljem. Način uporabe Stanoiupnjski, i? I j' I ■ I U25 - Sobota, (Ulica 17. oktobra 6) Sod”^ 26 Opis in vrednotenje Pritlična meščanska družinska hiša s plitvirn* fasadnima rizalitoma. ki imata polkrožni čeli strešnim vencem. Fasade so členjene s plitvirh venci, okenskimi obrabami in geometrijsko orn®' mentiko. Na dvoriSčtti strani je tipična lesena randa. skozi katero je vhod v pritličje. Ohranjeno originalno stavbrKi pohi^vo. Prinaer mestrte družinske vile iz 20. let 20. le tja. Varstveni režim Zgradbo varujemo v prvotni obliki z okoljem vrtnim vhodom. Način uporabe Uporaba je stanovanjska, primerna. in I stran 38 vestnik, 4. februarja i'! ) r? I —I , U28 - Sobota, Ulica Štefana ! Kovača 10 (Šerbecova hiša) I I I i I I I r » 1 M: I, I I i ■ t VB 11 b s Opis in vrednotenje Dvonadstropni hiši sta bili enako projektirani, a zrcalno postavljeni druga ob drugo Danes ima posebno leva spremenjeno pritličje. Pročelji su gladki enakomerno razporejenimi le hiši sia bili Pročelji z enakimi šiirikrilnimi okni, v skrajno levi m desni osi sta balkona. Notranjščini sta prede- - ..— v le siopniSii lani, ohranjeni sta značilnim oknom skozi vso vi- z šino Zgradba se danes imenuje po naročniku dr. Jožetu Šerbecova njenem Šerbecu in Polgarju hiša. Je delo domačina arh. Fe- rija Novaka Varstveni režim Hiša je v notranjščini pa tudi v zunanjščini močno predelana. ' ----.u ;; r^«H3 Ob bodočih obnovah ji je treba U27 - Sobota, Ulica Staneta Rozmana 1 (Bergerjeva vila) Opis in vrednoienje Enonadstropna meščanska hiša, ki ima petosm nosno Posamezne okenske osi ločujejo pan polkrožnih pila sin podstrešno ogradje. V srednji osi je skozi pritličje P enotno okno, ki v notranjščini osvetljuje 10 ulično fasado ------- ki nosijo hol ki’ sega skozi obe --------i s štukaturnimi Ihj VrtHV, [\| v L I nadstropji. Levo in desno so reprezentančni prostori s stuKatuiuiuH okviri na siropovih. V nadstropju pridemo v manj reprezentančne prostore (spalnice) po simetrično oblikovani galeriji z leseno ograjo. išrhitektura je čista, pregledna. Primer enodružinske stanovanjske hiše, prilagojene hjeni zazidavi, zgrajena med obema vojnama Varstveni režim l I S ,L-'/ "i h r ' 'V v. □lični sKle- | vsemi bistvenimi Varujemo celoto - zunanjščino in notranjščino z vsemi ___,.,i.,hno nnhištvo. oarKeti, Karmn lar.j ■ w I LIJ,, t, IV lu Lu — U n a t 'J r ■' “ ' ' L A r I arhitekturnimi elementi (stavbno pohištvo, park Način uporabe V hiš-^e gusbena šola, kar ne ustreza p^otni namembnost, bi sluzila reprezentančnim namenom Lahko 1 i?? 1 i' ■ U29 — Sobota, Ul. Stefana X3 vrniti prvotni videz. Naiin uporabe Poslovna, primerna. Kovača 19/a (Valijeva vila) Opis in vrednotenji Enonadstropna vila pravokotnega tlorisa ima 5x4 osi. Fasade niso notranjščini pa je ohranjeno prvotno stavbno pohištvo firnamenti in leseno stopnišče, ki vodi iz pritličja v nad- Členjene, v vrezanimi ornamenti in stropje. ter originalni lavabo z ’■ Zgradba je primer P^ror^e (MadŽarska)._Sioji sredi parka. vile z mnogimi secesijskimi detajli Varujemo stavono n,o>u vsemi detajli. Zamenjava gradbenih materialov je možna le s takimi, ki so stilno skladni s secesijo. Način uporabe v vil, je vzgojnovarstvena ustanova. Uporaba je primerna, čeprav bi biia druga (z manj frekvence) primernejša, Varstveni režim stavbno maso z ■ možna le s takimi, ki so lxil' 41 ^"riN^ BqKAR, Soboška veduta . i K stran 39 4-februarja 1993 f I I Cez reko in med drevje Potovanje je končano, začenja-se obhod po mestih. Dovolj dolgo, daje tudi dovolj tragično, smo se obnašali, kot da bi nam bilo za naše prebivanje na tem delu sveta čisto po meri, če imamo namesto vasi in mest samo majhne in večje kolhozne naselbine. Nekaj, kar ni ne kmetija in ne prava tovarna, ne vas in ne mesto. Kakor da bi želeli po vsej sili ter iz skrajne ponižnosti in (od zunaj ter od znotraj, od drugih in od nas samih sugerirane) etnične nemarnosti ustreči vsem tistim žaljivkam, ki so nam jih izrekali (in nam jih še vedno) z vseh sosednjih strani. Za Srbe smo »bečki kočijaši«, za Avstrijce železničarji in postreščki, ki so ravno primerni, da krmijo lipicance, za Madžare smo (bili) primerek administrativne vdanosti, ki je tem večja, čim dlje se jo zadržuje od mestne arhitekture, torej od položajev. Res je, da se večini slovenskih prebivalcev mest na čevljih še vedno suši kravjek. Nimamo bogve kakšne meščanske tradicije. Tukaj smo si nekaj tudi sami krivi. Če nas niso drugi potiskali od aristokratske drže, ki sojo hvala bogu na vasi vendarle mnogi že od nekdaj imeli, smo se ovirali sami, ■ Občutek za vzvišeno, aristokratsko pa nas vsekakor nikoli ni popolnoma zapustil, vedno seje vedelo, kaj je to. Na žalost vse prepogosto tudi takrat, ko je šlo zato, da se ljudi, ki so imeli visoka merila za lastna ravnanja, ne pusti ne do besede in ne do položaja. Mesta so umerjena. Za življenje v mestih se mora človek ravnati po merilih, ki sijih postavi. To zahteva nenehna bližina z drugimi, gostota ljudi na enem kraju. Ker je življenje v mestih odtujeno prvinskemu naravnemu bivanju, ker v mestih ni človekovih naravnih bivanjskih prijateljev in družabnikov, rastlin, živali, globeli in livad, se v mestu pospešeno razvija simbolna govorica. Mestne stavbe se krasijo bolj in pogosteje kot podeželske, vaške. Mesta so kraj besede in položajev. Če bi bite to vasi, bi nam bilo pravzaprav bolje, ker na vasi tisti mehanizmi negativnega izbora niso delovali toliko časa kot v mestih. Vasi so nam bile tako rekoč dopuščene, tam smo živeli in živimo bolj sami med seboj, bolj po naravnem načinu - čeprav tudi tam čedalje manj. V mestih se je negativna selektivnost najprej generirala ob tujcih, ki so zaradi našega rivalstva potem toliko laže prišli do besed in položajev. Pozneje je bila generator tovrstnega izbora ideologija, kije zatirala aristokratsko držo. Vsaj javno. Pa tudi to ne ves Čas, kar je je bila na oblasti, to je potrebno pripomniti. Zadnja leta enopartijske oblasti so bila v tem oziru v mnogo-čem boljša, kot so prva nove, demokratične. Toda misel, da bi nam bilo bolje, če bi imele vasi vlogo, ki po naravi prebivanja pripadajo mestom, je absurdna. Vasi to pač niso. Tako smo naposled pripotovali do svoje države in s tem do samostojne, urbanosti. Samo urban človek je zmožen vladati državi. Čas je torej za urbanizacijo urbanega. ... med ubrane zidove mesta.,. Mesto nosi v sebi neko stisko, ki ni toliko bivanjska kot prostorska. Iz mest se bo, tudi iz tistih, ki so ubrana, ki so skratka lepa, vedno reševalo tako, da se bo hodilo na podeželje. K reki in med drevje, na griče in v globeli. Mesto vlada vasi. Če meščani živijo v brezobličnem mestu, v mestu brez identitete, toliko slabše za vas, za hrib in dol. V brezličnem mestu je stiska velika, zato je mestom potrebno dati obraz in dušo. t Upamo, da to potovanje od fotografije do fotografije, od opisa do opisa hiš, ki so spomeniki meščanske stavbne kulture, kakega Sobočana vznemirilo. Ne. upamo celo, da se bo to zgodilo mnogim soboškim meščanom! Sobočani imajo za vznemirjenje največ razlogov, ker imajo najmanj mestno mesto. In si bodo rekli, kje pa pravzaprav tista stavba na Slovenski 41, ki ima menda na pročelju okraske, kij predstavljajo čebele? Ko bodo potem nekega dne spet hodili po Slovenski in bodo j gledali to in katero drugo spomeniško zgradbo, se jim bo kar na vsem lepem zazdelo. 1 da je to mesto sicer njihovo, da pa jim je bilo do tega dne, ko so prvič na lastne oČi* videli, kaj je razglašeno za spomenik meščanske stavbne kulture, bolj tuje, kot jim je t poslej. Zaželeli si bodo, da bi jim postalo domače mesto še manj tuje, začeli se bodo^ vtikati v urbanistično zasnovo mesta in postajali bodo pravi meščani. Ne bo jim ve^ ■ vseeno, kakor jim je zdaj. Pred približno letom je bila v Vestniku objavljena anket?,; v kateri so prebivalce Sobote spraševali, kaj si mislijo o podobi svojega mesta. N3 pretresenost strokovnjakov in pravih mestnih meščanov jih je večina, če ne kar vsl pretrcbCHUbL bijuftuviijdftuv iri pjdViii iiivsuiin ii icacui luv jiu jc vcvina, iic r\llCllCl I Id LIuUIVIJVt r u koreninah, gredo z roko v roki z izkoreninjenostjo mestne podobe. Lendavčani se botW ' na primer vprašali, kolikokrat so že šli mimo neke klasicistične lope, ki nekolik spominja na pomanjšano atensko Akropolo, stoji pa ti kar tam, tako rekoč sredi Lendave, na Partizanski 30 - opazili pa je še niso, spomeniškovarstvenem ovrednotenju j® Ljutomerčani si bodo rekli, glej no. v I zgradba na Prešernovi cesti 3 označena kot monumentalna. Ni slabo, kaj! Radgončani bodo hodili po svojem mestu in se spraševali, zakaj naj bi bilo dobro, bi bila polkna na oknih »ubito bele barve, z izjemo polken na hišah iz okoli le® i 1900,,, ki so imele zeleno pobarvana polkna...« Tako pišejo strokovnjaki z maribor', skega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v svojih s šibko zakonsko; izvršilno močjo podprtih priporočilih. Zanimanje za podobo domačega mesta Radgončane izzvalo in bodo s produktivno zavistjo pogledovali na drugo stran Muf®' po stavbah avstrijskega sestrskega mesta. Produktivna zavist je pot do slovens^ Radgone kot urejenega mesta, ŠTEFAN SM0 ... V krasni novi svet... \ t 1 * O h. f r 'i K POKROVITELJ PRILOGE ZA KULTURO LB - POMURSKA BANKA d.d. 120 let tradicije A O ( d I <■ .■i r i D. C/ L < z' I v A # t , ■! /D Pomurska banka d.d. Vaša domača banka Prilogo za kulturo je izdal Vestnik ob sloveh' skem prazniku kulture. Prilogo uredil Stefan ■ Smej, tehnično uredila Ksenija femen, fotografije B sta posneli Nataša Juhnov in Andreja Pirher-vse S skupaj z dovoljenjem Janka Votka in pod vrhovno« odgovornostjo Irme Benko, j® Izdajo so, ker so kulturne ustanove, podprle B skupščine občin Lendava, Ljutomer, Gornja Rad' !■ gona in Murska Sobota. 9 Vestni kova Priloga za kulturo, priloga s tradi' S cijo. Po svojem publicističnem značajjj stoji ■ v kontinuiteti z nekdanjimi Kulturnimi odsevi. ■