DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se v ob če ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 14
Sobota, 15, februarja 1936
Leto XI
Tovarnarji usnja hoiajo Izsiliti zaiiitne carine in sl zaslgurall dobitek
Usnjarski delavci na cesto!
Ali bo vlada trpela tako postopanje tovarnarjev.
Dne 8. februarja se je vršila v Celju konferenca tovarnarjev usnja, ki je — po poročilu meščanskega tiska — razpravljala o nevzdržnem položaju v tej panogi gospodarstva. Dve podjetji sta že ustavili obrat.
Industrijci ugotavljajo, da se je položaj zaostril do neznosnosti s 15. januarjem t. 1., odkar je dovoljen izvoz surovih kož v Nemčijo, na drugi strani pa uvoz telečjega boksa po »dumpirig« cenah iz Nemčije. Surovih kož na domačem trgu že itak primanjkuje, uvoz usnja po dumping-cenah pa izpodriva domačo produkcijo. V resoluciji, ki so jo poslali na ministra trgovine, so industrijci tudi navedli, da taka uvozna in izvozna politika škoduje razen industriji tudi kmetu in da posledice ne morejo izostati.
Neposredno po tej konferenci, dne 9. t. m. je odpovedala tovarna usnja Woschnagg v Šoštanju celokupnemu delavstvu na 14 dni in, ka-
kor čujemo, nameravajo tudi ostala podjetja nekaj podobnega.
Ako odpoved v tovarni Wosch-nagg ostane v veljavi, bo 22. februarja t. 1. vrženih na cesto 3,50 delavcev in delavk, ki preživljajo še okoli i 800 družinskih članov. Ne samo za | prizadete, ampak tudi za ves Šoštanj in bližnjo okolico bo to pomenilo pravo pravcato katastrofo.
Ni posebno težko ugotoviti neposredno zvezo med celjsko konferenco tovarnarjev usnja in nameravano ustavitvijo tovarniških obratov.
Gospodje industrijalci zahtevajo prepoved izvoza surovih kož in zaščitno carino proti uvozu boksa. Na ta način upajo ceno surovim kožam zopet znižati, ceno usnja pa vsaj obdržati, če ne zvišati. Jasno je, da gre tu v prvi vrsti za dobiček in koristi tovarnarjev, ne pa kmeta in konzumenta. i Nezaslišano pa je, da gospodje ! sedaj pošiljajo takorekoč delavstvo
na fronto, da jim izbojuje, kar zahtevajo od države. Račun jo popolnoma jasen. Vlada se bo prej zganila in omehčala, ako bo stotine delavcev na cesti, kakor bi se pa sicer, pri pogledu na papirnate resolucije. Da bo delavstvo, ki je že doslej garalo za nizke mezde, pri tem najtežje prizadeto in pahnjeno v bedo in obup. najbrž gospode ne gane mnogo. Zato pa bo moralo to vprašanje interesirati vlado, da bo pri tej priliki končno načela vprašanje zaščite delavstva pred kolektivnimi odpusti, ki jih tovarnarji lahko vedno izrabljajo kot sredstvo za dosego svojih zahtev, da prisilijo vlado h kapitulaciji. Na Ce-hoslovaškem je to s posebnim zakonom že onemogočeno. Tak zakon je potreben tudi pri nas. Dogodki v usnjarski industriji to potrjujejo. Delavstvo zahteva zaščito pred kolektivnimi odpusti in smatra, da s tem brani ne samo svojo eksistenco, ampak tudi občedržavne koristi.
Obsodba v marsejskem procesu
Dosmrtna robija za vse tri obtožence
Trije obtoženci v marsejskem procesu, ki so bili na zatožni klopi, to je Rajič, Pospišil in Kralj, so bili obsojeni na dosmrtno robijo in deportacijo. Ncnavzoči obtoženci dr. Ante Pavelič. Ivan Perčevič in Evgen Kvaternik, ki se nahajajo v Italiji ali Avstriji so bili in contumaciam obsojeni na smrt.
Porotnikom je sodišče stavilo 32 vprašanj. Samo na vprašanja, ali so navzoči obtoženci sodelovali pri zločinu s premislekom) in osebno odgovornostjo, so porotniki odklonili, kar se smatra v obsodbi kot olajševalna okoliščina.
Po razglasitvi te sodbe je sodišče v kratki razpravi n en a vz oče obtožence obsodilo na smrt.
Državni pravdnik je predlagal smrtno obsodbo za vse obtožence ter si pridržal rok, da eventualno stavi nove predloge.
Obsojenci bodo odgnani najbrže na Vražje otoke ter dodeljeni prisilnemu delu.
V procesu je prišlo do razburljivih scen med beograjskimi policijskim šefom Simonovičem, predsednikom sodišča in zagovorniki ter je branitelj Saint Auban zagrozil z odstopom. V obravnavi se je tudi ugotovilo, da je umor kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Barthoua priporočal v Nemčiji legalno izhajajoči list emigrantov.
Zasledovanje organizacije umora je močno zabrisano, ker je morilec mrtev, glavni krivci se pa nahajajo na varnem v Avstriji in Italiji.
Resnost opozicije v nerodni Skupllini
Opozicionalci v narodni skupščini obstniirajo samo zaradi predsednika narodne skupščine Čiriča.
To je res delo za narodov blagor!
12. februar
Dne 12. februarja se je delavstvo spominjalo druge obletnice krvavo udušene vstaje avstrijskega delavstva, ki je v boju s klerofašizmom šlo na barikade za obrambo svobode ir. ustavnosti. Ob tej priliki je priobčila brnska »Arbeiter-Zeitung« oklic avstrijskemu delavstvu, kjer pravi:
»Dve leti fašističnega terorja, dve leti naraščajoče revščine širokih ljudskih mas, dve leti tatvin in korupcije, dve leti vojne režima proti lastnemu ljudstvu in vojnih priprav zoper tuje narode, naš ločita od februarja 1934, ki je postal v avstrijski zgodovini simbol revolucionarnega svobodnega boja delavskega razreda.
Nerazdružena vez vlada med sedanjimi in februarskimi bojevniki. Zapuščina junaških šucbindlerjev je izročena v dobro varstvo. S spoštovanjem in prežeti zvestobe se spominjamo žrtev našega boja, vseh krvavih žrtev fašizma: Wallischa, Weiss-la, Miinichreiterja, Svobode, Rau-chenbergerja, Hoisa, Bulgarija, Sta-neka in Gerla, ki so storili svojo smrt na vislicah fašizma.
Danes stoji avstrijski proletarijat v svoji revolucionarni odločnosti nepomirljivo fašizmu nasproti. V svojem sovraštvu proti režimu je delavski razred v Avstriji strnjen v močno in nerazrušno enoto. To enoto bi fašistični mogotci radi razbili in na ta način likvidirali februar. Tft se jim ne bo posrečilo.
Delavstvo bo vodilo boj do popolne zmage nad fašizmom:
Za svobodo, mir in kruh!«
*
Ob obletnici krvavih dogodkov so spregovorili tudi predstavniki avstrijskega režima. Njihovi govori so se ogromno razlikovali od strupenih in hujskajočih napadov na socialistično delavstvo pred dvemi leti. V svojih govorih so ponovno povdarjali, da so pripravljeni sporazumeti se z delavstvom, pripravljeni tudi spoštovati socialistično prepričanje državljanov. To so seveda besede, ki jim delavstvo ne more verjeti, kajti govorili so jih tisti, ki so prisegli na pred-februarsko ustavo, za katero so delavci šli v boj na barikade . ..
Napad na vodjo francoskih socialistov
Francoska vlada je započela energično akcijo proti fašističnim tolpam
ne bo trpela, da bi peščica fašističnih teroristov vsilila velikanski večini poštenih ljudi zakon sile in zlo-
V četrtek, dne 13. t. m. je tolpa fašistov, pripadnikov klerikalne »Action fraticaise«. napadla v bližini vojnega ministrstva vodjo francoskih socialistov s. Leona Bluma. Divjaki so udrihali s palicami po neoboroženem poslancu in bi ga bili ubili, da se niso nahajali v bližini stavbinski delavci, ki so priskočili Blumu na pomoč in obračunali z zločinskimi tipi.
Vest o napadu se je takoj izvedela v parlamienut, kjer je zavladalo veliko razburjenje. Ministrski predsednik Sarraut je podal izjavo, da bo vlada nemudoma uporabila zakon za ohranitev javnega reda in
čina.
Napad na s. Bluma je menda v Franciji dal signal za končni obračun med demokracijo in fašizmom. Demokracija, ki dopusti, da ji fašistične bande zrastejo čez glavo, je v naprej izgubljena. Časi. ko so fašistične tolpe, izrabljajoč demokracijo, lahko uganjale svoja divjaštva, so v Franciji minuli, še predno je ta iz Nemčije in Italije importirani duh mogel zavladati na ulicah.
Lasje Jim vstajajo
Pred ratifikacijo francosko-ruske po-gedbe o medsebojni pomoči. — Iz
strahu pred Nemčijo
Dne 2. maja 1935 sta podpisala francoski predsednik vlade in zunanji minister Laval ter ruski poslanik v Parizu Potemkin francosko - rusko pogodbo o medsebojni pomoči za dobo petih let.
Pogodba je sestavljena v duhu pakta Društva narodov. V pogodbi je določeno, da se obe državi neposredno posvetujeta, če ju napade kaka druga evropska država, takojšnja medsebojna pomoč, če napad ni izzvan ter pomoč v primeru prekršitve čl. 16 in 17 Društva narodov. Dodatna pogodba določa način pomoči, če bi Društvo narodov ne moglo izreči svojega mnenja. Pogodba se lahko razširi še na druge države, ki bi se želele pridružiti paktu.
Pogodbo mora še francoska zbornica ratificirati ali potrditi. Predložena je bila te dni zbornici, ki sedaj razpravlja o njej ter jo bo nedvomno potrdila.
Vatikan, Nemčija in vsa reakcija se peni jeze zaradi te pogodbe. Tudi fancoska reakcija ugovarja, vendar je javno mnenje v Franciji z ozirom na nevarnost iz Nemčije odločno za pakt. Politiki pa imajo še tehtnejši razlog, ta namreč, da je vojno mogoče preprečiti v Evropi le, če se ustanovi najprej ta zveza, potem mala antanta, Balkan in Turčija ter pritegne event. tudi Avstrijo. Anglija podpira to zvezo. Poljska, Nemčija, Italija, Madžarska ter druge evropske dežele lahko svobodno vstopijo v to mirovno zvezo.
Razumljivo je, da je inicijativa v sedanjih razmerah važna, ker divjajo imperialistične strasti m nacionalni * šovinizem. Tudi francoski socialisti so se odločili za ta pakt, čeprav jim ni simpatičen, ker ima le imperialističen značaj, ne pa sodruž-nega sporazuma med narodi, vsaj ne na celi črti. Pričakovati pa je, da pakt zagotovi mir vsaj za nekaj let ter da se medtem narodi spametujejo ter nastopijo pravo pot sporazuma in sodelovanja.
Pozabiti pa pri tem ne smemo, da je ta diplomatični korak problem, problem neznanega razvoja. Če bo v njem zmagala demokracija in višji socialni čut, ki ga je odgovorna politika dolžna človeštvu, potem bo mir in v miru morajo države in narodi priti do zdrave pameti in uvidevanja socialne ureditve družbe.
Problem se pa seveda brez našega sodelovanja, brez našega boja ne bo razvijal v tem duhu.
Groinja sladkornih baronov
Sladkor podraže?
V Beogradu so imele konferenco tvornice sladkorja. Sklenili so gospodje direktorji privatnih in državnih tvornic, da Iga podraže na debelo za 30 par kilogram. To znaša v nadrobni trgovini vsaj 50 para, če ne 1 Din. Podražitev sladkorja je povsem neutemeljena, ker produkcijski stroški za izdelavo sladkorja znašajo kvečjemu nekaj par nad 1 Din pri kilogramu. Čehoslovaška na primer izvaža sladkor po 1.75 Kč okroglo, da-si so produkcijske razmere tam dražje kakor pri nas. To kartelirano ode-
t m* •	■»	^V*	ir
468 rudarskim vpokojencem odvzeto Din 700.000 ietno
Dijaški odgovor na Mussolinijev apel
Odgovor belgijskih katoliških dijakov
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je po nalogu rudarskega glavarstva s 1. februarjem t. 1. ukinila vse osebne in družinske doklade za upokojence (katerih pokojnine niso presegale Din 285 mesečno), ki so bili upokojeni po 1. jan. 1925. Odlok se sklicuje na to, da imajo pravo na doklade iz sredstev pokojninskega sklada za rudarje le oni staroupo-kojenci, ki so bili upokojeni pred 1. jan. 1925. To je žal kruta resnica mrtvega paragrafa, ali
700.000	Din bo s tem letno odvzeto 468 lačnim revežem,
ki že s sedanjimi prejemki niso mogli, žiyeti.
Nadalje smo informirani, da se v j svrho nadaljnje sanacije pokojninske blagajne bratovske skladnice namerava izvršiti splošni zdravniški pregled vseh novoupokojencev do 50 let
starosti. Če bi pa tudi to ne zadostovalo za sanacijo, potem ima še minister za rude in šume pravico obstoječe pokojnine znižati. Tako izgleda pravi sanacijski načrt, kakor so si ga gospodje zamislili. Pomisliti je treba, koliko upokojencev je danes, ki so bili res predčasno upokojeni v starosti 40 do 50 let in z 20 do 29 let službe. Ti ljudje, ki so toliko let plačevali in nimajo možnosti, da dobe kakšno novo zaposlitev, bodo, ako bodo pri nadpregledu spoznani manj kot za 67 odst. delanesposobni, prišli ob vsako pokojnino. Kaj bo potem s temi ljudmi? Od česa bodo živeli? Ali bomo dopustili, da se našim najbed-nejšim zgodi taka strašna socijalna krivica? Ne, mora biti odgovor, ne samo rudarjev, temveč naše celokupne javnosti. Zveza rudarjev Jugoslavije in načelstvo II. skupine sta že vložili tozadevni protest.
Japonska in Nemčija ogrožata svetovni mir
Moskovska »Izvestija« objavljajo daljši članek, v katerem so sovjeti razkrili tajne zveze med Nemčijo in Japonsko, kar najbolj jasno dokazujejo vpadi na rusko mejo, ki jih organizirajo Japonci z namenom, da bi zanetili vojno na daljnem Vzhodu. Rusija se ne boji
Japonske, jasno pa je, da bi vojna na daljnem Vzhodu lahko zanetila novo svetovno klanje. Nemčija se je obvezala, da bo takoj ob izbruhu vojne med Japonsko in Rusijo napovedala vojno Sovjetski Rusiji. Zato tako intrigirajo proti odobritvi rusko-francoske pogodbe.
Trgovina z orožjem cvete
Kakor še nikoli. Kljub temu, da se hočejo vse države osamosvojiti v izdelovanju orožja, tvori v sedanjem razsulu mednarodne trgovine kupčija z orožjem pravi otok prosperitete. Po zadnjih podatkih zveze narodov je na primer svetovni izvoz blaga od
I. 1929 do 1934 nazadoval s 33.000 na
II.000 milijard zlatih dolarjev. V istem času je pa izvoz orožja ostal skoro nespremenjen v vrednosti 45 milijonov zlatih dolarjev.
Delež posameznih držav pri izvozu vojnega materiala se močno spreminja. Čehoslovaška je dvignila
svoj izvoz orožja z 1.43 v 1. 1932. na 8.71 milijonov zlatih dolarjev v 1. 1934. Čehoslovaško prekaša zdaj samo še Anglija, ki pa v korist Češke nazaduje v prodaji vojnega materi-jala.
Francija, Holandska, Švica, tri države takozvanega zlatega bloka so zelo oškodovane pri izvozu. Veliko vojnega materiala prodaja Sev. Amerika. Švedska in Belgija. Največ orožja so izvozili v srednje- in južno-ame-riške države, na Kitajsko, v Afriko, Avstralijo in Indijo.
Pred volitvami na Finskem
Socialni demokrati upajo na uspeh
Finska socialna demokracija se >rav resno pripravlja na parlamen-;arne volitve.
Znani parlamentarni voditelj finske socialne demokracije, Vaino Tan-ler, izjavlja, da se bo volilna borba /ršila okoli vprašanja brambe dežele n davčnih problemov. Social, demo-cracija se pa bori predvsem za uve-javljenje demokracije. Opaža se ramreč v višjih vojaških krogih, iradniških in varnostni korporaciji
duh diktature.
Socialni demokrati imajo v parlamentu 78 (vseh je 200) poslancev. Če se jim posreči to število poslancev zvišati, kar je mogoče, pravi Tan-ner, da bodo sestavili vlado. Razmerje s strankami centruma, zlasti razmerje med delavci in kmeti na Finskem še ni sicer urejeno, vendar bi utegnil volilni uspeh socialne demokracije to vprašanje ugodno rešiti.
Mussolini je pozval dijaštvo vsega sveta, da ga podpre v abesinski osvojevaini vojni.
Belgijski list »L‘ Avant-Garde« objavlja odgovor belgijske katoliške dijaške lige, ki pravi, da je Mussoli-
ni za sedanji položaj sam odgovoren in belgijski dijaki morajo odklanjati podporo njegovi akciji. Zveza se dalje zavezuje, da bo delala z vsemi silami za mir in ga branila s pomočjo Društva narodov.
Iz Abesinje — nič novega
Italijanska poročila trdijo, da je mir na obeh abesinskih bojiščih. Resnica je pa nekoliko drugačna. Abesinci se še vedno bore za Ma-kalo. Preprečili so Italijani padec Mukale le. ker so vse razpoložljive in sveže sile postavili v obrambo mesta. Tako so zavrnili Abesince, ki so bili že prodrli v mesto.
Na jugu so se pa morale Grazia-nove čete umakniti pri Negielliju, na levem krilu so Abesinci osvojili oporišče Kurati, ki je važno križišče karavanskih cest.
Jako težko stališče ima Graziani na svojem desnem krilu. Abesinci so pod vodstvom Nasibuja Italijane pri-
silili k umikanju proti Val-Valu in Dagabourju. Oba kraja zasedejo Abesinci te dni, če Italijani ne dobe pomoči. Abesinci prodirajo tudi po dolini reke Fafan.
Po italijanskem poročilu je padlo v boju v Tembienu 844 Italijanov, po abesinskem poročilu pa so pokopali Abesinci nad 15.000 Italijanov in 4123 Askarov. Te žrtve so bile v bojih od 21. do 30. januarja.
V diplomatičnih krogih se zopet pojavljajo glasovi o sporazumu med Italijo in Abesinijo na račun Abesi-nije. Mogoče, ker kapitalistična reakcija dela v tem zmislu. Toda, kaj poreče Društvo narodov?
Država odškodovana radi odlokov ministra
Kakor je razvidno iz komuni- ; keja, ki ga je objavilo ministrstvo | za šume in rude, se vodi preiskava o odlokih, ki jih je izdajal neki bivši minister, radi katerih je bila država precej oškodovana. Preiskava se ) vodi v zvezi s procesom, ki ga je ] začel likvidacijski odbor veleindu-! strijskega podjetja »Krivaja« v Sarajevu. »Politika« poroča, da je prizadet bivši minister g. Sernec, ki je bil svoječasno ban dravske banovine.
Iz sedanje gospodarske krize v Se veijo krizo
Naznatno se dviga industrijska produkcija. V Nemčiji, Angliji. Franciji in še po nekaterih državah. Gospodarski strokovnjaki vele. da je napredek posledica vojne industrije. In v novih proračunih voti-rajo države milijarde in milijarde za orožje in vojne potrebščine. To je produkcija mrtvega blaga. Napredek vara in se zaraditega ničesar ne ukrene za normaliziranje go-spodarskosocialnih razmer. Po tej »konjunkturi« mora priti zopet hujša strašna kriza.
Tiskarska stavka v Varšavi je
končana, ker so delodajalci sprejeli stare delovne pogoje.
Sil sl 2e poravnal naroi* nlno? Ako Se ne, stori takol svo|o dolinost!
Doma	in
Kongres Strokovne komisije v
Ljubljani se vrši dne 19. aprila in ne 15. marca, kot je to pomotoma poročal »Delavec«.
Proračun dravske banovine znaša po predlogu 97.32 milijonov dinarjev; lani je znašal 83.65 milijonov. i
Povišek je za majhno dravsko banovino velik, zlasti, ker je izčrpana.
Bednostni fond znaša v proračunu 5.85 milijonov dinarjev. Porablja se ta dohodek po stari navadi. Zato naj ga upravlja posebna komisija delavcev, ki edino prispevajo vanj ter bodo onemogočili, da se porablja v druge namene.
Konferenca stanovanjskih najemnikov, ki je bila sklicana za božič, je bila odgodena, ter se bo vršila jutri v nedeljo, dne 16. t. m. v Zagrebu. Za vprašanje naj bi se zanimala tudi država, če to ni mogoče, pa morajo najemniki izvesti pozitiven boj proti oderuškimi najemninami.
Nova luč. V »sporu« med Jugoslovansko krščansko socialno zvezo in pravimi »katoliškimi« politiki je prišlo do majhnega nasprotja, ker trdijo eni, da papeževa okrožnica le nima prav, če prepoveduje delavstvu boj za izboljšanje socialnega položaja proti kapitalu ali kapitalistom. Zato so pripadniki papeževe okrožnice ustanovili novo »delavsko« organizacijo. Junak te organizacije je neki Rudolf Smersu, ki je napisal v tej stvari »duhovit šrauf« v obliki članka v »Kresu«. V članku očita krščanskim socialcem socializem, to je borbo za socialne pravice, kar ni v skladu s papeževimi okrožnicami in nedelavnost v tem duhu. Za vzor navaja dr. Mahniča, ki je rekel: za
B. Traven, Bombaž
II. Knjiga
Prevaja Talpa 53
Saj vendar ne smemo dovoliti, da bi bili lepega dne. ko bi kavarno odprli, brez natakarjev in da bi imeli potem celo škodo. In da si boste takoj na jasnem, naj vam enkrat za vselej povem: Ni naš namen, da bi poslovno življenje uničili ali celo samo ovirali. Ne, nikakor. Pač pa je naš namen skrbeti, da delavec ne bo dobil od tega, kar producira, samo primernega deleža, nego da bo dobil tisti delež, ki mu gre in sicer do najvišje meje, ki jo podjetje prenese. Ta meja pa je mnogo višja, kakor si jo predstavljate. Prav sedaj se ukvarjamo s tem, da izračunavamo možnosti vsake delovne panoge. 'Liste delovne panoge, ki ne do-našajo delavcu toliko, da bi lahko živel, kakor se dandanes človeku spodobi, naj kar propadejo. Celo pomagali jim bomo, da bodo propadle. Ce pa so take delovne panoge važne za splošnost, potem bomo pač skrbeli, da priskrbi splošnost delavcu človeka vredno življenje. Da bi bila vaša kavarna za splošnost tako silno važna, ne verjamem. Toda zaenkrat je pač tu, ln dokler jo uporabljate, da si z njo množite bogastvo, bo že tudi toliko donašala, da boste plačevali dostojne mezde, če ne boste nič več zaslužili, jo boste že
sami zaprli. — Tako torej, to sem vam povedal, da ne boste mislili, da smo izsiljevalci. Ne, mi hočemo samo. da dobe ljudje, ki vam proizvajajo bogastvo, takšen delež, na kakršnega imajo pravico. Vam bo potem tudi še dovolj ostalo.«
Prav gotovo je senjor l)oux vse to samo na pol razumel. Sedel je ves zmeden. V glavi mu je šumelo samo tistih deset tisoč pez, ki jih bo moral položiti tu na mizo. Iz strahu pred svojo senjo-ro se ni upal privoliti. Toda prav tako si tudi ni upal na kratko odkloniti — tudi iz strahu pred senjoro. Ni namreč še vedel, za kaj se bo ona odločila. Toda vsak dan odlašanja je pomenjal novo izgubo. Končno bi pa vendar še več izgubil, če bi moral imeti kavarno dva meseca zaprto in povrhu plačati še mezde. V glavi so mu številke kar plesale, da je že od njih na pol obnorel.
Vstal je in rekel: »Si bom še premislil.«
Zapustil je pisarno, odkorakal po stopnišču in stopil na cesto. Obrisal si je pot in globoko vdahnil vase zrak. Nato je odšel domov. Na koščku papirja je računal in računal, končno pa se je prepričal, da bo le ceneje, če vse takoj plača.
Sedaj pa k senjori! Če bi šel najprej k nji, bi nastali prav gotovo najhujši boji. Če bi rekel: Ne, bi rekla: »Zakaj pa nisi privolil?« In nasprotno bi rekla: »Zakaj pa nisi odklonil?« Najsi je napravil, kar je hotel, nikoli bi ji ne bilo po godu,
kajti šlo je za denar, in sicer za mnogo denarja. In zmeraj, kadar je kaj stalo denar in ni dona-šalo dvojnega dobička, je nastal prepir. Končno ga je pa prevzela ponosna moška odločnost: sklenil je, da hoče vsaj enkrat izvesti svojo voljo, ne da bi povprašal ženo. la menil je, da bo to najbolje storil na tak način, ki mora njegovo ženo vprav razjariti. In to je bilo: iti v banko, dvigniti potrebni denar in se zopet takoj vrniti v pisarno ter vse poplačati.
čez pol ure je bil že v pisarni, kjer je do peze vse poplačal. Nato miu je dejal tajnik.: »Zvečer ob sedmih smete kavarno zopet odpreti. Bom že poskrbel, da dobite dotlej dovoljenje.«
Senjor Doux je zložil pobotnice, ko so bili nanje nalepljeni koleki, in je nato rekel: »Samo nekaj bi še rad omenil.«
»No?« ga je vprašal tajnik.
»Sedaj moram izplačati mezde ob petkih za ves teden?«
»Seveda,« je odvrnil tajnik.
»Kaj pa potem, če se delavec v soboto ne vrne? Potem mi je pobegnil z enodnevno mezdo.«
»Glejte si, glejte,« je smejoč se rekel tajnik, »kako dobro znate računati. Tega pa od vas nisem pričakoval. Saj ste doslej uhajali ljudem čc-sto pd šest tednov z mezdo, ne samo za en dan, ne, nego za šest tednov.«
Rim ali pa ne, drugih problemov ni. Tako izzvene dolgovezni otrobi. Končno pa prihaja do zaključka: Danes se bije boj med dvema nasprotnikoma: med krščanstvom in marksizmom. Kdo bo dajal junake, ki bodo šli na barikade proti marksizmu in komunizmu? Gospoda članic arija samo vprašamo, kje so delavski interesi in ali se tnorda ne bo gospod člankar skril za zadnjega kaplana, ko bodo šli na barikade gospodje v interesu kapitalizma proti delavstvu? Socialno je delavstvo inferesirano na bitnem življenjskem vprašanju. Vi to vprašanje odklanjate in ste pristaš teorije, da mora delavec molčati in nositi krivice. S tem ste tudi povedali, da služite kapitalističnemu sistemu, ker mii: priznavate absolutno avtoritativnost. '
Nameščenci zagrebške občine so
se pritožili proti znižanju plač, ker odstotek teh stroškov ni velik v primeri z drugimi mesti v državi in inozemstvu r- P* 5 s n t ii .1 a nji
Dva citata iz meščanskega časopisja. »Privredni Pregled« dne 12. m. m.: Neki finančni minister je rekel: »Samo dvoje je mogoče: ali da mesto vzdržuje vas, ali pa vas mesto. Ker je kmetov štirikrat več, je logično, da oni vzdržavajo mesta; nasprotno bi bilo težko. Meni, mestnemu otroku, se ni težko odločiti.« —- »Ju-goslovenski Lloyd« dne 9. t. m.: »Ako politiko in gospodarstvo vodijo nesocialni ljudje, tedaj jim je svet vsak pripomoček, ki jih more rešiti. Protisocialni ljudje dalje vodijo svojo politiko in gospodarstvo samo z grobo silo, zasiguranjem, lažnjivimi in drugimi nečastnimi in nepoštenimi po-močki ter napram njim ni nihče vezan na' kakšen obzir. Ti protisocialni ljudje s svojo sebičnostjo so največji škodljivci v politiki in gospodarstvu, toda dalekosežnejši interes splošnosti zahteva, da se neobzirnemu izkoriščanju napravi konec, če se hočemo ogniti nevarnostim in pretresom, ki so neizogibni, če bodo gospodarstvo in politiko dalje vodili in predstavljali nesocialni elementi, češ, za nami magari potop, ki jim je edini bog — profit.« Resnica!
Petrolejske sankcije proti Italiji neizvedljive, ker se Zedinjene države ameriške baje ne pridružijo sankcijam, češ, da se ne marajo vmešavati v evropske razmere. Dejansko je to le izgovor petrolejskih magnatov.
Socialno skrbstvo v proračunu Čehoslovaške. V proračunu Cclio-slovaške republike je določenih za socialno skrbstvo 856.04 milijone Kč (to je okoli 1600 milijonov Din). Ta znesek sc porablja za socialno preskrbo. za stavbne in stanovanjske namene, za mladinsko skrb, za nezaposlene. za obrtno nadzorništvo, za delavsko zadružništvo, za izseljence, za vojne poškodovance, za izvedbo in subvencioniranje starostne podpore. Posebej je pa še v proračunu 650 milijonov Kč (to je okoli 1230 milijonov Din). Okoli 35 milijonov Kč je pa raztresenih po drugih ministrstvih, ki so tudi namenjene socialni'preskrbi. v ,, ,. . ,
Pred splošno stavko tekstilcev na Poljskem, Organizacija tekstilnega delavstva v lodzskem industrijskem okrožju je predložila delodajalcem ultimat do 16. t. m., v katerem zahteva izpolnjevanje mezdnih dogovorov ih protestira proti samovoljnjemu zniževanju mezd. Vrše se delavski shodi po vsej Poljski. Ce podjetniki Predlogov ne bi upoštevali, razglasi delavstvo splošno stavko v tekstilni »ndustriji na Poljskem, ter bi samo v lodzskem okrožju zastavkalo 80.000 delavcev.
Knjige Cankarjeve druibe se prevajajo na teSkl jezik
i	pisatelj	Vtfbiral prevaja Seliškar-
■ 1° “Hišo brez oken«, ki bo v kratkem cn*5i V	To	le najlepše priznanje pi-
Seliškarju in Cankarjevi družbi, ki kniu« kniige, ki .odpirajo pot slovenski vili in^n®iSti ,v veliki svet. Nobena od dru-sep-lal^ .slovenskih knjižnih družb ni do-iiuhil r ,*• Seliškar je tudi za letos ob-mari muh k vi družbi, da bo napisal ro-
naših brezposelnih.
12 NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
Ljubljansko delavstvo. Branimir Haberle navaja v svoji zanimivi razpravi »Struktura radništva naših glavnih gradova« podatke, ki morajo zanimati vsakega, ki se kakorkoli udejstvuje ali bavi z našim delavskim gibanjem. Haberle je zbral svoje gradivo iz zanesljivih virov OUZD, »Merkurja« i. p.
Najvažnejša je ugotovitev, ki jo morda večina pozna, pa se je jasno ne zaveda, da tvori večino ljubljanskega proletariata obrtniško delavstvo. Po stanju vseh treh bolniških blagajn iz junija lanskega leta je bilo zavarovanih
delavcev v obrtih	32.53%
gospodinjskih uslužbenk	15.92%
trgovskih uslužbencev	14.28%
gostinskih uslužbencev	4.83%
nameščencev	v svob.	poklicih	5.38%
nameščenca	v den.	zavodih	4.51%
prometnih delavcev	2.65%
mestnih delavcev	1.93%
poljed. (vrtnarskih) delavcev 0.39%
To se pravi, da je v Ljubljani samo 17.57% industrijskega delavstva, in čez 82% v raznih obrtih in poklicih zaposlenih delavcev in	nameščencev.	Nosilec	modernega	socialističnega gibanja je bil	redno industrijski
proletariat, kajti delavci, zaposleni pri obrtniških mojstrih so naravno bolj podvrženi tujim nedelavskim vplivom, da niti ne govorimo o gospodinjskih pomočnicah itd. To dejstvo mnogo pojasnjuje resnico, da v Ljubljani socialistični proletariat ni imel niti pred 1929. L tiste politične moči in veljave, ki bi jo moral imeti po celotnem številu delavstva. Saj ceni Haberle, da tvori delavstvo v Ljubljani 46.36% celokupnega prebivalstva, če vzamemo, da ima vsak oženjeni delavec samo po dva družinska
člana, in pri tem železničarjev niti ne šteje ne. Z drugimi besedami povedano: proletariat tvori večino ljubljanskega prebivalstva, politično ie pa bil njegov znaten del indiferenten ali pa pod vplivom te ali one meščanske skupine.
Pri tem se srečamo še z mnogo važnimi dejstvi, o katerih bomo spregovorili v prihodnjih številkah »Delavske Politike«.
Za sedem dni akordnega dela 35 Din! V Eiflerjevi tovarni pliša na Dunajski cesti .ie vzel delodajalec v delo neko dekle. Delala je sedem dni, za kar je dobila izplačanih 35 Din. Radi slabega materiala ni mogla narediti več. Ker ni izdelala dela, je morala njena sestra delati še poldrug dan, za kar ni dobila nobene odškodnine. Gospodar ji je rekel, da naj ji plača sestra, saj je dobila denar. Podjetje ne trpi nobene strokovne organizacije. Lastnik je inozemec. Tako izkoriščajo ljudi sredi kulturne Ljubljane. Kje je sodnik? Dr. Voršiča, ki v »Slovencu« priporoča prisilne delavnice za delavce, pa ob tem slučaju vprašamo: Kdo spada v koncentracijsko taborišče, ali tisti, ki dobi za sedem dni akordnega dela 35 Din, ali tisti, ki se okorišča s takim iz-mozgavanjem človeka? Odgovor na to vprašanje je tudi odgovor o rešitvi gospodarske krize in propadajoče morale.
Delavski prosvetni večer »Zarje« v Ljubljani bo v soboto, dne 22. februarja 1936 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Program prosvetnega večera je lep. Igral bo mandolinski orkester »Zarje« in priznani tamburaški orkester Ljubljane. Pel bo mešani in moški zbor »Zarje«. Delavski oder »Zarje« bo nastopil z lepimi recitacijami in vprizoril 4. dejanje iz nove delavske drame »Strojepiska«. Pela bo tudi operna pevka Marta Obenvalderjeva.
Maribor
Delavci, nameščenci, oenzionisti!
V nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 10. uri se bo vršil v veliki dvorani »Union« v Mariboru
JAVNI STKOKOVNI SHOl)
na katerem se bo razpravljalo o naraščajoči brezposelnosti in bedi, o potrebi javnih del za pobijanje brezposelnosti, o obveznem zavarovanju za starost in brezposelnost ter o skrajšanju delovnega časa.
Na shodu se bo tudi razpravljalo o plačah delavcev in nameščencev ter zahtevalo zakonito določitev minimalnih plač.
Nič manj važno ni vprašanje večje varnosti za delavce v tovarnah in obratih ter zahtevo po zopetni postavitvi inšpekcije dela v Mariboru.
Vsi vi, ki imate interes na čimprejšnji rešitvi teh perečih vprašanj, udeležite se tega shoda.	Medstrokovni odbor.
Zaupniški tečaj. V soboto, dne 15. t. m. predavata s. Vidovič o strokovnem pokretu in prof. Stupan o zgodovini delavskega gibanja.
Uboj pri belem dnevu na drž. mostu.
V sredo, dne 12. t. m. okrog 12. ure opoldne je brezposelni mesarski pomočnik Ferdinand Knapič srečal na državnem mostu bivšo branjevko 47« letno Terezijo Konrad. Med obema je vladalo sovraštvo radi zavarovalnine. Terezija Konrad je namreč svoječasno prevzela zavarovalno polico od Knapičeve matere, ki je pred dvema letoma umrla, in kakor pripoveduje Ferdinand Knapič, dvignila zavarovalnino Din 22.000. Od te zavarovalnine bi morala po dogovoru z materjo izplačati njemu in njegovi sestri vsakemu po Din 3000.—, česar pa ni storila, temveč .ie baje moral Knapič plačati še pogrebne stroške za materjo, kar ga je silno jezilo. Ko je omenjenega dne Knapič srečal Konradovo, je brez vsake opazke potegnil iz žepa dolg mesarski nož in Terezijo Konradovo večkrat zabodel v prsa. Nesrečna žena je obležala na licu mesta mrtva. Knapič je po storjenem zločinu zagnal nož v Dravo in s cigareto v ustih mirno nadaljeval svojo pot proti Glavnemu trgu, kjer ga je službujoči stražnik aretiral, Knapič je stražniku mirno sledil na policijo. Konradova je ležala na mostu, dokler ni sodna komisija ugotovila dejanski stan, nakar so jo odpeljali v mrtvašnico. Pohlep po denarju in alkohol ustvarjata največ zločinov.
Kar za 1 Din mezde na uro je zgubilo 30 mestnih delavcev, ki so bili meseca januarja odpuščeni, sedaj pa na novo nameščeni menda iz fonda za pomožno akcijo. Poprej so dobivali Din 3.50 na uro, sedaj pa prejemajo le Din 2.50. Cudirno se, da klerikalni list za pobijanje marksizma, ki ima sicer izborne zveze, o tako hudi redukciji delavskih mezd ne ve ničesar poročati, i - i i..	•	i	-i. t. >	*
Fej, to je morala. »Mariborski Večer-nik« poroča: »Tatvina v tovarni. V tovarni Zelenka je včeraj zasačil tehnični uradnik Vesely predilca Franca R., ko je nesel iz tovarne 6 klopcev rdeče preje, ki jo je ukradel v skladišču.« — Daleč smo od tega, da bi zagovarjali tatvino. Ponovno pa vidimo, da vedno beležijo dnevni listi delavce s polnim imenom. Imeli pa smo slučaje, da so bili državni uradniki kaznovani in odpuščeni radi utaje državnega denarja: vendar pa se njih imena niso objavila, kar je tudi prav. S tem se jim je omogočilo, da so dobili zopet zaposlenje. Za delavce pa to očividno ne velja. Kaj briga gospode usoda delavcev. Morala pa takšna.
Podpiranje revežev. Na zadnji seji ožjega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora se je pretresalo tudi vprašanje beračenja po hišah, ki zavzema vedno večji obseg zlasti s strani okoličanov. Da se izločijo morebitni izkoriščevalci do-
brodelnosti in da se izločijo zlasti berači z dežele, ki naravnost navaljujejo na mesto, je mestna občina m edla bloke »Pomoč potrebnim«, ki se dobijo v trafikah in pri so-cijalno-političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9. Blok, v katerem je 10 listkov po Din 0.50, stane Din 5.—. Kdor podpira reveže, naj jih podpira izključno le z navedenimi listki in ne z denarjem. V so-cijalno-političnem oddelku se revežem, ki so potrebni in vredni podpore, ti listki zamenjajo za najnujnejše življenjske potrebščine. Odločno pa je treba svariti zlasti pred podpiranjem otrok z denarjem. To more imeti za otroke samo kvarne posledice.
18.500 prašičev ter nad 9300 goved so leta 1935 zaklali v mariborski mestni klavnici.
Nov brzovlak Praga—Maribor—Split, ki
bo odhajal ob 21.10 uri iz Maribora in prihajal iz Splita ob 7.50 uri v Maribor, bo na pobudo tukajšnje Tujsko-prometne zveze vpeljan v sezonski dobi od 15. 6. do 15. 9. 1936.
Mariborsko gledališče. V soboto, dne 15. februarja ob 20. uri: »Ples v Savoyu«. Premiera. — Nedelja, dne 16. februarja ob
15.	uri »Trafika«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Majda«. Znižane cene.
Celje
Pereča vprašanja socialne zakonodaje
se bodo zopet enkrat temeljito obravnavala na velikem strokovnem shodu, ki ga bo sklical Krajevni medstrokovni odbor za prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne. Na shod bodo povabljeni delavci in delavke vseh strok, tako da bomo zopet enkrat videli združeno vso našo armado, tako privatne nameščence, kovinarje, mizarje, oblačilne delavce in fabriške, občinske ter sploh vse, ki služijo svoj kruh z delom svojih rok. Poleg domačih referentov in zastopnika Strokovne komisije iz Ljubljane bo govoril na tem shodu tudi s. dr. Reis-man in sicer o vprašanju: »Pomen socialne zakonodaje za boljšo bodočnost delavstva.« Za shod se vrše že najobširnejše priprave, saj je v sedanjem težkem položaju tudi krvavo potreben. V raznih podjetjih vladajo tako obupne razmere, da jih bo treba javno obravnavati in opozoriti vso javnost in vse oblasti na nedostatke, ki jih je treba takoj in korenito odpraviti. V enem podjetju se je v teku par tednov dogodil že četrti slučaj, ko so morali Tadi silnih opeklin že štiri 'delavce odnesti v bolnico. V Štorah je podjetje, ki je obdolžilo tri delavce, da so kradli premog in jih je brez odpovednega roka odpustilo. Sedaj čakajo že tri mesece, da bi ,pred sodiščem dokazali svojo nedolžnost, ali zdi se, da ni bila podana kazenska prijava- Zopet drugo podjetje v Celju je kar na lepem odpustilo dva delavca, češ, da sta organizirana. Podjetnik, ki to fabriko vodi, sc še ogrel ni v Celju, kamor je prišel
skoraj s culico v rokah iz inozemstva, da osreči Jugoslavijo. Res take razmere so nevzdržne in na tem velikem shodu bomo enkrat zopet energično zaklicali: Stoj! Dalje ne gre več tako!
Ekspozitura okrožnega urada za zavaro: vanje delavcev sklicuje za v nedeljo, dne 16. t. m. uradni sestanek, ki se bo vršil ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Vabila na ta sestanek je poslala ekspozitura tudi lunkcijonarjem in zaupnikom naših strokovnih organizacij. Vabilo pa ni našlo dobrega odziva, ker razmere v vodstvu Okrožnega urada niso tako urejene, kakor so preko Delavske zbornice predlagale strokovne organizacije. Med zaupniki se širi mnenje, da dokler delavstvo na vodstvo delavskih institucij nima vpliva, se tudi uradnih sestankov ne bo udeleževale. Gospodje, ki vedo da upravljajo tuj denar, naj pre: puste vodstvo delavskih institucij delavskim zaupnikom, potem bomo pa dal)e govorili-
Olimpova smučarska športna prireditev se bo vršila, kakor smo že v prejšnji številki opozorili, v soboto, dne 29. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma. Seveda bo poskrbljeno, da bo celotna zabava pristno sportsko domača, da bodo prišli na svoj račun tako plesalci in plesalke, kakor tudi vsi ostali obiskovalci. Vodstvo prireditve polaga največjo važnost na	to,	da bo	prireditev priprosta in	domača.	Za	to že v	na-
prej skrbi, da bodo tudi obleke kolikor le mogoče turistovsko izletniške, za ženske pa razpisuje celo dve	nagradi	za	oni, ki	se
bosta najbolj pristno domače in okusno oblekli, pa ne našemarili, pa naj že bo, da bodo imele štajerski »dirndl« ali pa kranjsko »dečvo«. Nekaj tajnosti, s katerimi misli vodstvo prireditve presenetiti svoje goste, pa sploh ne smemo izdati.
»Razkrinkano moralo« bo razkazovalo tukajšnje glasbeno	društvo	»Zarja« v	ne-
deljo, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Sodruge in sodružice vabimo, da si ta gledališki komad ogledajo.
Hrastnik
Delavski glasbeni in pevski odsek »Zarje« bo gostoval v nedeljo, dne 16. t. m. v dvorani Delavskega doma v Hrastniku z burko v 3 dejanjih »Krišpin in Fridolin«. — Začetek ob 5. uri. Vstopnina običajna. Vsi vabljeni. — Odbor.
Senovo pri Rajhenburgu
Naše izobraževalno delo. V nedeljo,
dne 9. t. m. se je vršilo pri nas javno predavanje. Predaval je načelnik II. skupine rudarske zadruge sodr. Pliberšek Franc o temi »Človek in stroj«. V svojem predavanju nas je povedel za par sto let nazaj. Izredno zanimivega predavanja se je udeležilo okrog sto sodrugov in sodružic. ki so pazno sledili predavatelju ter ga ob zaključku nagradili z aplavzom. Zaupniški tečaj še traja in bomo ob zaključku poročali podrobneje.
Prihodnje predavanje. V nedeljo, 16. t. m. pa se bo vršilo drugo predavanje, na katerem bosta predavala ss. dr. Reisman in Jelen iz Maribora. Predavanje se bo vršilo ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu na Senovem. Delavci in delavke, pridite v čiinvečjem številu!
Tečajnik.
Trbovlje
»Prijatelj Prirode« je obdržal v sredo, dne 5. februarja svoj redni občni zbor. V novem odboru so: predsednik s. Majdič Leopold, tajnik s. Tanc Jože in blagajnik s. Kovač Pavel. V nedeljo, dne 16. t. m. bo priredilo društvo izlet na Mrzlico: marca pa izlet pod Kum. — Družnost!
Zagorje ob Savi
Sodr. Majdič Franc
Nepričakovano nas je zapustil v najlepših letih svojega življenja, star komaj 24 let. sodr. Majdič Franc.
Bil ie član kulturne organizacije »Svobode« do njenega razpusta in sedaj član Glasbenega in pevskega odseka »Zarje«. Sodeloval je v raznih odsekih. Neizmerno je ljubil glasbo in petje in je z ljubeznijo sodeloval v pevskem glasbenem odseku.
Bil je tudi član SK »Svobode« in res prav delavski sportaš. Pri nogometnih tekmah se je odlikoval po svoji spretnosti in lepem, mirnem igranju. Ni ga več med nami. Težko ga bomo pogrešali. Bil je med tistimi, ki so jim razmere vtisnile pečat trpljenja. Mi pa hočemo tudi nadalje z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo delovati na našem kulturnem polju za poplemenitenje človeka poedinca. kot celote in boljšo bodočnost.
V soboto, 8. febr. smo ga izročili materi zemlji. Zadnje poslovilne besede ie govoril ob odprtem grobu sodr. Slamnik. Rudarska godba je zaigrala žalostinko, pevci »Zarje« so mu zapeli zadnjo pesem v slovo. Razhajali smo se s težkim srcem, zavedajoč se, da smo z njim izgubili enega izmed najboljših sodrugov in prijateljev. Naj mu bo zemljica lahka. Sorodnikom naše iskreno sožalje.
Kuhinja za brezposelne. Z ozirom na veliko število brezposelnih, ki nimajo od česa živeti, se pri nas otvori vsako zimo javna kuhinja, iz katere prejemajo brezposelni enkrat dnevno hrano. Sredstva za to kuhinjo da banovina iz bednostnega sklada, v katerega prispeva največ delavstvo in nameščenci. To je torej javni denar, ki se pobira v obliki davka. To dejstvo pa pozablja vsakokratni režim na naši občini. — Ko so imeli lani nacionalisti občino v rokah, so
odredili, da so se za ta denar morale vse potrebščine nabaviti v »nacionalnih« trgovinah in pri »nacionalnih« obrtnikih. Kakšne so bile nabavne cene in končni obračuni, javnost ni zvedela. Takratni klerikalci ali sedanji jeruzalemci so strašno zabavljali čez to strankarsko postopanje naših naci-jev. Ko so pa letos sami prevzeli oblast na občini, je bilo prvo kar je izjavil predsednik socialnega odseka, da bodo oni ravno tako delali kakor so prej demokrati. No, in to se tudi dosledno izvaja. Zato bi bilo zelo potrebno, da bi pristojne oblasti odredile, da bi se z javnim denarjem ne smelo strankarsko razpolagati, ampak bi se moralo kupovati tam, kjer je boljše blago in solidne cene.
*•	Kako	daleč že ogroža naš za-
gorski marksizem živce gotovih dušnih pastirjev, je razvidno iz tega, da je eden izmed njih	• nagovarjal sina očeta-
niarksista, da naj moli za spreobrnjenje svojega očeta. Temu gospodu svetujemo, da naj rajši •	■	... .. .... mark-
siste pa naj pusti v miru! Tega
~ . mora biti enkrat konec!
SK Svoboda. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. uri dopoldne se bo vršil v Zadružni dvorani na Lokah redni letni občni zbor SK Svobode. - Zvečer ob 6. uri bo zaključek plesnih vaj s plesnim venčkom v dvorani Zadružnega doma na Lokah.
Litija
Važno predavanje. V nedeljo, dne 16. t. m. s pričetkom ob 18. (6.) uri se bo vršilo v gostilni g. Cererja (Frankot) predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Jelen iz Maribora. Opozarjamo delavce in delavke na to predavanje, ki naj ga v čim večjem številu posetijo.
Kranj
Članski sestanek sklicuje SDSZJ v nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. uri v dvorani pri Semenu za tekstilno delavstvo. Dolžnost članov in članic je, da se ga udeleže.
»Za čast in kri« je naslov drame v 3 dejanjih, s katero gostuje pri nas tržiška podružnica SDSZJ, in sicer v nedeljo, dne
16.	t m. ob 16. uri v dvorani restavracije Semen. Kranjsko delavstvo, podpri kulturno delo sotrpinov iz Tržiča!
Predobjava. Strokovna komisija /.a Slovenijo sklicuje velik shod za sezonsko delavstvo v nedeljo, dne 23. februarja v dvorani restavracije Semen. Delavci, vsi na plan!
Studenci pri Mariboru
O sežiganju mrličev bo predaval v nedeljo, dne 16. t. ni. ob 16. uri popoldne (to je ob 4. uri) v dvorani kapucinskega samostana v Studencih duhovnik prof. dr. Hoh-njec. V Studencih vlada namreč sedaj med občinstvom radi upepeljitve pokojnega šolskega upravitelja g. Hrena velikansko zanimanje za kremacijo. Mi prav priporočamo našim čitateljem, da se za to predavanje g. dr. Hohnjeca zanimajo in nam potem poročajo, kaj je povedal.
Ruie
V tekstilni tvornici Vlah se po zaslugi plavili niso izvršile volitve obratnih zaupnikov. Delavstvo je uvidelo, da je potreba za dosego izboljšanja razmer seči po samoobrambi, hotelo si je ustvariti strokovno organizacijo, sestavila se je rdeča lista obratnih zaupnikov. Za vse to je zvedel plavi prvak v Mariboru, pa liajd v Ruše Med tem je direkcija odpustila kandidate za obratne zaupnike. O vsem tein se je govorilo na shodu, ki ga je sklicala Narodna strokovna zveza. Razburjenje na tem shodu je bilo tako, da Ruše že dolgo niso doživele sličnega. Pri odpustih delavcev pa nima zasluge samo direkcija, pač pa tudi denun-cijantje, med temi se najbolj odlikujejo neke gospodične, ki so vse žal delavske hčere, pa se tega ne zavedajo. Zaenkrat smo brez zaupnikov, ni pa še vseli dni konec, ob priliki se bomo še pogovorili o razmerah pri nas. Nadaljujemo delo za izboljšanje razmer, ne strašimo se plavili, niti groženj, kajti pravica ie na naši strani.
V tvornici za dušik je dobilo odpoved 49 delavcev, med njimi tudi oženjeni, z več družinskimi člani. Ne obetajo se nam dobri časi. Vrše se hišne preiskave, shodi plavih in Zebota, stari in novi Rušani pa se pre-klajo o narodnih zaslugah. Res ni kar tako oporekati starim zasluge, žive priče govore: v Lobnici, na Glažuti v stnolniških gozdovih, železarni, tekstilni, lesni industriji itd. Stari gredo na zimsko olimpijado, tam bodo razkazovali svoj rodovnik i/, Ruš, razlagali svoje zasluge in vse bo strmelo.
Ti ruški delavec, mladi in stari, pa trpi dalje in premišljuj o zaslugah starih Rušanov, pa boš ves srečen.
Naznanile!
Obveščam cenj. občinstvo, da sem s 1. februarjem otvorila
staro gostilno, delikateso In mesarijo „Prl Jelenu" (Gorenjak)
Točim različna vina, topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Abonenti se sprejemajo! Se priporoča
Gorenjak Terezija
C«l|«, Kralja Patra caata 17
Vuzenica
Kako žive in umirajo naii občinski reveži. Bogataši v naši »bčini niso samo bele vrane. Imamo ,pa tudi dovolj revščine, ki jo srečavaš pri vsakem koiraku in te gleda takorekoč izza vsakega ogla. Kot je v podeželskih občinah že v navadi, tudi ipri nas ni sredstev za podpiranje revežev. Kar je ipri-znanih občinskih ubogih je »preskrbljeno« za nje na ta način, da jih pošiljajo vsaka dva dneva k drugemu posestniku na hrano in stanovanje. Da pa ne bo kdlo mislil, da smo v naši občini kar tako, pa povemo, da imamo ali bolje rečeno smo imeli do pred kratkim svojo »ubožnico«. Domačini poznamo tisto staro (	bajto na ipolju onstran železni-
škega nasipa, last peka Lenarta. i .* * 1« V	•	■	•	tf	1	,	{	« V
tej »ubožnici« sta stanovala zakonca Lip na svoja stara leta, čakajoč, da ju smrt odreši in da ne bosta več v napoto in spodtiko »dobrim« ljudem ■ . *— '	»■—Letos v
januarju je pobralo Lipa. Komaj je dobro umri, so ga že prišli iskat in hajd z njim v mrtvašnico. ^ •	- i. . ... .	.	-
«. .	,	>.	». «. čudilo nas ipa
je, da ni bilo čuti sko-io nobenega zvonenja. Mi smo mislili, da bodo zvonili z vsemi zvonovi, saj je bil pokojni zvonikar, ki je vedno zvesto vršil svojo prostovoljno prevzeto službo. Sedaj pa so zvonovi molčali,
,	>	Prve dni februarja je še en-
krat stopila smrt v • kolibo in tedaj je ugasnilo živlenje zadnje prebivalke »občinske ubožnice«, Lipove vdove. Reveži, ki so se zbrali pri njej v poslednji uri, so jo hoteli položiti na mrtvaški oder. Ali iz o*bčine je prišel drugačen ukaz: s .starko takoj v mrtvašnico, *	.	11 4 t * j.	.*
- .. Lipovko so reveži zanesli na pokopališče, nosili so jo pa tako, da so videli pogreb vsi, ki niso slučajno sleipi. '	•	•	-
Ptuj
Volitve obratnih zaupnikov. V tovarni usnja Pirich je bila postavljena sanio rdeča lista in so zato izvoljeni 4 obratni zaupniki, člani svobodne strokovne organizacije. — V tovarni »Petovia«, kakor tudi pri Reinhardtu in tovarni perila pa so volitve odložene.
Kaj bo s priključitvijo okoliških občin? To vprašanje je ostalo na inrtvi točki. Ako se že kdo ne strinja s priključitvijo čisto podeželskih občin k mestu, je razumljivo, ni pa mogoče razumeti, iz kakšnega razloga se ne priključi mestu vsaj del občine Breg, ki ima čisto mestni značaj in pa graščina Herbersteina tkzv. Gornji Ptuj, ki še vedno spada k občini Grajena.
Prijatelj Prirode
Redni letni občni zbor podružnice T. D. »Prijatelj Prirode« bo v pondeljek, dne 24. februarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu v Delavski zbornici. Miklošičeva 22a-l. Na dnevnem redu bo tudi sklepanje o višini pristopnine in članarine za leto 1936. — Ako ob določenem času občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drug občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Redne poslovne ure pri podružnici T. I). »Prijatelj Prirode« bodo odslej vsak torek od 7. do pol 9. ure zvečer v društvenem lokalu v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta 22a-I. (levo).
Izlet v Prokletije in Južno Srbijo priredita letos koncem julija podružnica in osrednji odbor T. D. »Prijatelj Prirode« v Sarajevu. Kdor bi se hotel tega izleta udeležiti, prejme vse potrebne informacije pri svoji podružnici »Prijatelja Prirode«.
Mesečnik »Snaga«, ki izhaja v Sarajevu, bo odslej stalno v vsaki številki priobčeval obvestila o gibanju T. D. »Prijatelja Prirode« Jugoslavije, kakor tudi članke o planinarstvu in turizmu. Vsem revijo toplo priporočamo. Letna naročnina znaša le 24 Din.
Esperanto
O »D. esperantskein društvu« v Ljubljani. Odbor »D. esperantskega društva« v Ljubljani nam je poslal z ozirom na našo notico pod gornjim naslovom, ki smo jo objavili dne 28. decembra obširen članek z zahtevo, da ta »uradni popravek« objavimo. Članek pa v nobenem oziru ne odgovarja predpisom zakona o tisku glede popravkov in je povrh tega tako žaljiv, da bi lahko bili radi objave toženi mi in odbor prizadetega esperantskega društva. Ker pa nam je vsikdar le za objektivno resnico, objavljamo iz tega članka sledeče stvarne trditve odbora D. e. d., v kolikor se nanašajo na našo notico: »Od odbornikov1 ni bil nihče izključen, temveč je eden odbornik, g. O., sam izstopil, a g. K. se kljub vabilom ne udeležuje sej. Društvo ima 52 članov in ne samo 6. Društvo ima tudi 2 preglednika, g. J. in g. P. prejšnja sta odstopila.« — Uredništvo.
Stavka tekstilnih delavcev v Zedinjenih državah. V New-Yorku in okolici je stopilo v stavko zaradi nizkih plač nad 100.000 tekstilnih delavcev in delavk.
Prlporoia se brivnica
JlmonlSek Anton
Mariborska c. (dabarje) CalJ«
Očitek sodnikom »Delovnih sodili
tsm Nezaslišan napad delodajalcev
ti
»Pravo Lidu« iz Prage prinaša pod j člankom Delodajalec in delojemalec pred j Delovnim sodiščem« ostro obsodbo neza- j slišnega izpada časopisa »Trgovina«, or- 1 gana osrednje zveze trgovstva v Češko- | slovaški republiki proti sodnikom Delovnih j sodišč. Na Češkem se namreč rešujejo | spori za mezde in plače delavcev in nameščencev večinoma pred posebnimi, tako-zvanimi »Delovnimi sodišči«, ki so podobno urejena, kakor naše obrtno sodišče v Ljubljani. Delodajalci očividno s temi sodišči niso posebno zadovoljni, čeprav sodijo tam ravnotako redni sodniki, kot pri ostalih sodiščih.
Navedeni časopis »Obchod« (Trgovina) je namreč pisal med drugim:
»Delovna sodišča danes niso za to tukaj, da bi izvrševala pravico, ampak so izrecno razredne institucije. Sodniki se obnašajo popolnoma drugače napram delojemalcu, kot napram delodajalcu. Če pride delodajalec, sodnik na njegov pozdrav niti ne odgovori, medtem ko se delojemalcu vljudno prikloni. Na delojemalca se sodnik ljubeznivo obrača z vprašanjem, če nima k stvari še kaj pripomniti. Če pa hoče delodajalec kaj primernega predlagati, dela sodnik tako, kot bi ga tam sploh ne bilo in žene razpravo naprej. Sodniki izvršu-
jejo na delodajalca pritisk, da bi za vsako ceno pristopil na poravnavo celo v slučajih, v katerih stoji tožba delojemalca slabo, ali bi bil njegov pravni zahtevek vsaj negotov. Današnja praksa ima za posledico, da se delojemalcem skoraj vedno izplača tožba na bivšega delodajalca, četudi je mezdo že dobil plačano, ker sodnik z vsemi sredstvi izbija iz delodajalca zadnji krajcar. Delodajalec končno raje plača, samo da bi imel mir.«
»Pravo Lidu« ostro zavrača to goro-stastno žalitev čeških sodnikov in pravi, da še niso čitali tako impertinentnega napada na objektivnost sodnikov, ki jih delodajalci s tem ponižujejo najmanje na stopnjo neguševih sodnikov v Abesiniji.
Pri nas pač delodajalci nimajo povoda za takšne ali podobne pritožbe. Nasprotno, ravno delavci e morajo često skozi leta boriti po vseh instancah, da pridejo do svojih pravic. V bagatelnih tožbah, to je za zneske pod Din 500.—, pa zgubljajo delavci svojo mezdo . tudi proti določilom zakona, ker v takih tožbah ni dopustna pritožba na višje instance. Bila bi skrajna potreba, da dobimo tudi mi čimpreje posebna »Delovna sodišča«, z rednimi sodniki, ki bodo specialisti v socialni zakonodaji in bodo tudi poznali socialne prilike delojemalcev.
Delavski pravni svetovalec
K. S., Vuhred. Vprašanje: Bil sem član OUZD od 1. novembra 1933 do 5. maja 1935. Med tern časom sem bil v bolniškem stale-žu od 7. maja 1934 do 5. maja 1935. Ko sem .po 5. maju 1935 zopet vstopil v delo, me OUZD ni več sprejel v zavarovanje. Delal pa sem kljub terr.u do 16. oktobra 1935. Od Borze dela sem prejel Din 120.—- podpore. Borza dela pravi, da znaša moja zavarovalna doba samo pet mesecev. Ali nimam pravice na več ipodpore?
Odgovor: Borza dela ima prav. Vi ste bili član OUZD samo od 1. novembra 1933 do 7. maja 1934, to je do dneva, ko ste o-boleli. Ker za časa bolezni niste plačevali prispevkov, niste bili član, ampak ste samo prejemali podporo. Ker Vas OUZD po 5. maju 1935 ni več sprejel v članstvo, tudi niste iplačevali prispevka za Borzo dela in se vam ta delovna doba ne šteje za redno podporo. Poskusite pa lahko, sklicujoč se na svojo zaposlitev od 1. novembra 1933 do 7. maja 1934, s prošnjo za brezposelno podporo.
S. M., Vitanje. Vprašanje: Koliko znaša usltižbenski davek pri mesečnem zaslužku
Din 1100.— do Din 1300.—? Koliko plača samec in koliko oče dveh otrok.
Odgovor: Uslužbenski davek znaša pri "amen, ki zasluži Din 1100.-— Din 17.— (oženjen z dvemi otroci Din 11.—}, pri zaslužku Din 1201.— do Din 1300.— Din 23.— (oženjen z dvema otrokoma Din 17.—). Razen tega iplačate od celotnega zaslužka še pol odstotka banovinskega davka. Nameščenci plačajo razen tega še 1 odstotek izredni doprinos od celotne iplače, od katere se pa odšteje Din 400.— in za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka po Din 100.—, Delavci 1-odstot. izrednega doprinosa ne plačujejo.
Tudi Malcoim Macdonald (minister za dominijone) je izvoljen na Škotskem v spodnjo zbornico. Glasov je dobil 8949, delavski kandidat pa 5867. Oba druga kandidata sta dobila skupaj le nekaj nad 3000 glasov. Macdonaldi so sedaj zaenkrat pod streho.
lil
JIL
Tivar-obleke
Rabite obleko za delo?
Pri nas jo dobite za...................Din	140'—
Potrebna Vam je praznična obleka?
Pri nas jo dobite za...................Din	240"—
Seveda tudi brez kape ne morete biti!
Imamo veliko izbiro po ceni ,	.	.	Din 12'—
Zima je! Potrebna je zimska suknja!
Zopet Vas mi najboljše postrežemo . Din 320'— Kratka suknja stane pa samo .	.	.	Din 140-—
Dežuje! Zopetsmo mi, ki Vas najboljše poslužimo!
Naši nepremočljivi hubertusi po
Din 320'
Vaša soproga potrebuje nov plašč.
Naši plašči za dame so naš ponos!
Dobite ga že za......Din	290'—
Posetite nas brezobvezno,
in našli bodete nekaj tudi za Vas!
Tivar-obleke
Za konzord) Izdaja ta nreluje Viktor Rriett v Maribora. — Tiska: I )nd*tr» tiskarna, d. d- ▼ Maribora, predstavite!! Josip Ošlak ▼ Maribor*.