Jst Mtofa od oktobra 1947 *l leUn,k - Ud l januar I9S» kot poltednik — Od Januarja 1960 trikrat te- s*°. in sicer ob pone-eJki«, sredah in sobotah KRANJ — SOBOTA, 9. NOVEMBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 130 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S7DL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof ja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S šeste seje občinske skupščine Radovljica Plaz letos ne bo več zgrmel na cesto — predor pod njim (»snegobran«) Je skoraj že dograjen ^^iz]ljubeljske ceste Spodbuda za krajevno samoupravo Razprava o osnutku občinskega statuta je postala v teh dneh osrednji politični dogodek v radovljiški komuni. Od avgusta dalje je posebna komisija občinskega odbora SZDL oblikovala teze osnutka in ga izročila v razpravo najprej odbornikom občinske skupščine — ki so ga obravnavali na svoji šesti seji minuli torek — nato pa se bodo v javni razpravi seznanili z njim občani na posebej pripravljenih javnih, posvetih, dalje politični aktivi, sveti krajevnih skupnosti ter odbori SZDL in drugi. Ta":o bo ta pomemben družbeno pravni dokument razgibal z razpravami vse državljane in organizacije. Živahna razprava o krajevnih skupnostih 2e uvodna razprava o osnutku je na torkovi seji občinske skupščine pokazala, kolikšno zanimanje vlada za občinski statut Ž£ med odborniki. Katera vprašanja so prisotne najbolj zanimala m kakšne predloge in pripombe so izrekli k posameznim poglavjem in členom? Osnovna struktura statuta bo omogočala občanom široke samoupravne pristojnosti in več samostojnega ravnanja in upravljanja. Značilno je, da mnogih vprašanj samoupravne narave ne opredeljuje s končnimi določili in jih ne omejuje s konkretnimi zahtevami, ampak jih prepušča v odločanje krajevnim skupnostim. S tem je že nakazan osnovni namen ~ spodbuditi krajevno samoupravo v obliki, krajevnih skupnosti, če so bile zahteve po ustanavlja- nju krajevnih skupnosti, zlasti, pa konkretne oblike — pristojnosti in osnovna vloga še pred nedavnim precej nejasne in neoprede- ljene, pa je nasprotno torkova razprava o teh problemih zbistrila vrsto vprašanj zlasti glede vloge, obsega delovanja in pristojnosti, ki naj bi jih imele bodoče krajevne skupnosti. Čeprav so mnenja posameznikov o tem še nekoliko različna, zlasti glede fi-nansiranja in virov za zaposlovanje, večina soglaša v tem, da bodo bodoča žarišča vsega družbenega življenja pomenile prav knijevne skupnosti. Statut občine ne bo določal območij krajevnih skupnosti, marveč je'to prepuščeno iniciativi zbora občanov. Tudi Nadaljevanje -na 2. strani * Ob zaključku delovne sezone Vodne skupnosti Visoka vrednost opravljenih del V tem mesecu bo VODNA SKUPNOST za Gorenjsko v glavnem zaključila z deli, ki so bila predvidena za letos. Zim-ski meseci za dejavnost, kakršna sodi v njeno pristojnost, niso primerni. Nadaljevali bodo le z gradnjo objektov oziroma s sanacijami pod zemljo kot sta na primer stražiška kanalizacija in kranjsko zaklonišče. Obdržali bodo 30 do 40 delavcev. Vrednost del, ki jih je Vodna skupnost opravila do sedaj, je prek 650 milijonov. Sodijo, da se bo celotna realizacija do konca leta močno približala 900 milijonom dinarjev. ^ sedem metrov fredora ^*°Šnja neurja so povzročila dokaj šn j o škodo ljub ^dnji deževni dnevi niso prekinili gradbenih del na lH)st-: cestl« Sleherni dan — da celo sleherna ura slftia —------ ----- —----------..... --- **°st| Vseb°U dragocena, ker se rok dograditve in mož- I>re kako? zatrjujejo izvajavci, da bo mo-VreinneJ{atera dela uspešno nadaljevati tudi ob deževnem Si leti enem PoqI-cJu *a 30 milij. škode » ko ' bl vremenoslovcl v ča-%n l gradi ljubeljska cesta, •SSirS? Števil° 8oncnlh a11 bw e«,e vu dn1, Pa vremenske Jši Jav temu nlso b,!e na'" eznlk izvajavcem grad- X benlh del. Primer! Poletna ln Jesenska neurja so povrzočlla za približno 30 miHjonov dinarjev škode samo pri splošnem gradbenem podletju PRIMORJE Ajdovščina, ki gradi tudi znani predor pod Begunjskim plazom. Največ škode — in sicer približno 27 milijonov dinarjev — jim je povzročilo neurje pred dobrim mesecem. Tedaj Je namreč nenadoma udaril hudournik nad samim predorom, ki so ga tedaj seveda še gradili. Pa tudi preteklo deževje ni moglo brez posledic, saj je po približni oceni naredilo na gradbišču omenjenega podjetja za dober milijon škode. Od prvih zemeljskih del do asfaltiranja Gradnja ljubeljske ceste nudi obiskovavcu trenutno dokaj pestro sliko. Medtem ko se na nekaterih cestnih odsekih (in to na razdalji Tržič—Begunjski plaz) lahko popelje že po asfaltni prevleki (mimogrede: nekaj so jo položili prav pretekli teden) pa se na drugih krajih lahko sreča pravzaprav Šele s prvimi zemeljskimi deli (takoj od predora nad Trži-čom v smeri proti Ljubelju). Vmes pa ponekod traso utrjuje-.,i jo, drugod aelo dovažajo pesek in da so SSTi™^ Pripravljajo Vse potrebno za asfal-azprave! Material za utrjevanje ce- stišča dovažajo od Begunjskega plazu, kjer je tovrstnega kamenja dovolj. Te dni so postavili betonske opaže in pričeli nameščati betonsko Nadaljevanje 4nilVet0Vania Pred" *mi obč- odbore NJ^£oreniske ^ stikov i o0/j^Pravah k °Ci*skih statutih OHe t ,V8eh Petih občinah Otov v izt,elava občinskih C Je b*k**kl,uenl fazl- Prav \i, ^D^f 8CdaJ ««*bolJ raz-C «T?Ve ° teh osnutkih, « vP,0,8ain«*nlh stališčih ln Vi JBv!ntah- Treba je orga- ^AZr^rta d™sc ;oi *CvlJenr\ ?deIežence, če so C inWak(r' da »e iz obsežen *zh?Va Pripravljenega *« tako tre do,oceno področle \£°8e8anj °mt>gočl aktivnej-"V^°v v^L. določenega kroga razčiščeva- Letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov Samokritične ocene Po vseh naših krajih ln kolektivih so v teku letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Gre za vsakoletni obračun dela, za volitve novih vodstev in za smernice novega dela ln nalog komunistov v prihodnjem obdobju. Naš družbeni, gospodarski in kulturni razvoj seveda narekuje vedno nove oblike dela vseh naših organov in institucij, še posebno pa to velja za zvezo komunistov, ki je bila in mora biti osrednja idejna gonilna sila napredka. Zato nI slučajno, da so na mnogih konferencah kranjske, jeseniške ln radovljiške občine na sedanjih konferencah razpravljali o produktivnosti dela, o integraciji industrije, o oblikah in merilih nagrajevanja ln delitve, o samoupravnem sistemu po ekonomskih enotah, o uveljavljanju krajevnih skupnosti ln podobno. Siratka, razpravljajo o tem, kar teži delavce ln ljudi sploh, o tem, kar zavira hitrejši razvoj in ob tem zavzemajo stališča do posameznih pojavov in določajo naloge komunistov s tem v zvezi. 9 V JESENIŠKI OBČINI, kjer so bile prve konference že sredi oktobra, ie doslej opravilo ta obračun 46 organizacij na terenu in vseh 39 organizacij v Železarni. Na mnogih konferencah po oddelkih Železarne so kritično ocenje- Almira, Veriga in druga imajo napovedane konference v prihodnjih dneh. Na dosedanjih konferencah so komunisti samokritično ocenje-Nadaljevanje -na 2. strani « Z zadovoljstvom. lahko ugotav-ljajo, da so opravili skoraj vsa dela. ki so jih za letošnje leto predvideli. Večje nedovršeno delo je le zavarovanje desnega brega Save z industrijsko cesto proti Tekstilindusu, do česar je prišlo zaradi tega, ker Cestno podjetje še/ ni uredilo ceste in tako z deli niso mogli nadaljevati. Ker je podjetje obljubilo, da bo omenjeno cesto popravilo že letos, bo Vodna skupnost preostali svoj delež prispevala spomladi. (Ob tem naj omenim, da je letos menda minilo 15 let, kar je kolektiv Ti-skanine dal prva sredstva za ureditev industrijske ceste). Nadaljevanje ' na 2. strani « vali vzroke fluktuacije delavcev in druge probleme tega velikega kolektiva. Zelo živahne so bile te konference tudi na terenu. V večini primerov so na konference vabili vse tamkaj stanujoče člane ZK, ne glede na to, če so včlanjeni v železarni ali v drugih podjetjih. To je tudi pripomoglo, da so razne komunalne in druge probleme ocenjevali s širšega stališča občinskih potreb in možnosti. Zato so se marsikje odločili za tako obliko aktivov komunistov tudi med letom ob vsakem večjem problemu. V nova vodstva je izvoljenih precej mlajših članov, ki so v dosedanjem delu pokazali za to I sposobnost. • V RADOVLJIŠKI OBČINI je predvideno, da bodo konference končane okrog 15. novembra. Tudi večja podjetja, kot na primer Turistične plenarne konference Zanimanje za turistične kredite V minulih dneh so se na Gorenjskem zvrstile štiri turistične plenarne konference: v Kranju, v škofji Loki, na Jesenicah in v Tržiču. Udeležba na konferencah je bila dobra, saj so nanje poslala svoje predstavnike vsa turi-sitčna društva, pa tudi občinski organi in organizacije so se vabilom zadovoljivo odzvali. Omenjene konference je sklicala Gorenjska turistična zveza, medtem ko bo za konferenco v Radovljici poskrbela tamkajšnja občinska tu, ristlčna zveza. Ker se bliža občni zbor GTZ so na konferencah razpravljali o sestavi novega upravnega odbora. V njem naj bi bili predstavniki vseh občinskih skupščin, plenar- nih občinskih turističnih konfe renc in še močnejših turističnih društev. Pogoji za najemanje kreditov iza opremo zasebnih turističnih sob so letos ugodnejši kot lani. Odplačilna doba je podaljšana na 6 let, obrestna mera je le 4 odstotna, zadostuje pa garancija turističnega društva. Večina turističnih društev bo ,šele začela s to akcijo, le v radovljiška komuni so že zaključili. Samo v Bohinju so zasebniki zaprosili za 41 milijonov dinarjev posojila in bodo tako skupaj z lastno udeležbo vložili v nove sobe in Izboljšavo starih okoli 80 milijonov dinarjev. Za eno dvoposteljno sobo je mogoče najeti 400 tiosč dinarjev posojila. — S. kate "tvi U8Djk!' M" so take razprave hS* l • koristne In tudi hJ^vl« *a Udeležence, če so t»L^£aZprave *n C° k K,,8taMŠČ- eno izmed stališč občinskih odborov -*h rf8?^11 na posvetovanju % a*njlh a organizacij SZDL IVJ^tUe prlpravah za občin-tak« \\ i.10 govorili o ooteku V |n /'"dskega posojila za V>h t,*radnjo Skopja ln o Srt*°doV|Jr, Praznovanje letoS-Si^h ?\*%? dvajsetletnice II. s« ,,RtVo ter ugotav-iV*1' v„,i!aSl ""die ob tem V^oih«, .k° zavest, kar je Žb4h USpch Poetičnih na 2. strani 0 ureditvi mesta organizacij. — K. M. drugem. — C. V četrtek, 14. novembra, bo že 11. redna seja občinske skupščine Kranj. Na seji bodo med drugim obravnavali in sklepali o stanju proračunskih sredstev ob zaključku tretjega četrtletja, o stanju in ureditvi hišne numeracije, o izvajan ju negospodarskih investicij v letu 1963, o predlogu zavarovanja površin v mestu, o shemi prometne mreže v mestu in o Razgovor s predsednikom sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Skofja Loka Mnenja proizvajjavcev moramo upoštevati Pomlajeni, novi osemčlanski svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Skofja Loka, ki mu predseduje EVGEN BOGATAJ, uslužbenec škofjeloške kmetijske zadruge, se je v tej mandatni dobi sestal že štirikrat. Člani sveta aktivno posegajo v razprave o aktualnih vprašanjih. Tako so že na prvi seji razpravljali o prenosu gospodarjenja z gozdovi od KZ na GG in s tem v zvezi o reorganizaciji kmetijskih zadrug, dalje o arondaciji kme-tljskh zemljišč na delu Sorskega poMa na področju škofjeloš&e komune, ki Je zaupana Kmetijskemu posestvu škofja Loka ter o uvedbi In razširitvi umetnega osemenjevanja goveda v Poljanski dolini. Po tehtnih razpravah je svet sprejel seveda tudi ustrezne zaključke. • Kakšne so, tovariš Bogataj, naloge KZ in Kmetijskega posestva za uspešen razvoj kmetijske dejavnosti v komuni? Predvsem utrjevanje lastne proizvodnje na že obstoječih obratih KZ škofja Loka ln razširitvi te proizvodnje v obsegu, v katerem je Se možen sodoben agrotehnični poseg. Nadalje v povečanju proizvodnje v kooperaciji z individualnimi kmetijskimi proizvajavci. Le-to pa predvsem na področju živinoreje In večjem pridelovanju semenskega in merkantllnega krompirja. Za to so na našem področju odlični pogoji glede na lego zemljišč. • Kako pa je z vzrejo živine v kooperaciji s kmeti? Za produktivnejšo vzrejo goveje živine v kooperaciji z zasebnimi kmetijskimi proizvajavci bo nujno treba izvesti spremembo dosedaj prevladujoče simentalske pasme. Simentalska pasma izpodriva pinegavsko, zakaj primernejša je za to. Vzreja plncgavske pasme se na našem področju ne izplača predvsem zaradi previsokih prevoznih stroškov mleka do predelovalnih ln potrošniških središč. Kmetijska zadruga investira in bo še morala Investirati za večjo vzrejo slmen-talske-mesne pasme še precejšnja sredstva. • Kaj pa davčna politika? S primerno davčno politiko, menim, da Je sedanja, ki Jo Je občinska skupščina že sprejela, ugodna, se bodo individualni kmetijski proizvajavci s pomočjo KZ nedvomno še bolj prizadevali za uresničitev omenjenih načrtov. Poudariti pa moram, da bo največji blagovni proizvajavec v prihodnjih letih Kmetijsko posestvo škofja Loka. Realizacija načrtov posestva bo terjala precejšnja sredstva; mimogrede sleherni hektar novega zemljišča potrebuje okrog mll'jon dinarjev. • In gozdarstvo? Prenos od KZ na specializirano gospodarsko organizacijo — Gozdno gospodarstvo Kranj Je opravljen. Pričakovali je, da bo GG svojo vlogo, bodisi v podružbljanju, kakor tudi v povečanju gozdar-ke proizvodnje odigralo svojo vlogo. Pri vsem tem pa bo moralo upoštevati tudi mnenja proizvajavcev. EVGEN BOGATAJ ^334^2821^975795589^67^359242037^79149965791739548 TE DNI PO SVETU • SPORAZUM O POMORSKEM PROMETU S ČEŠKO Gospodarski delegaciji Češke in Jugoslavije sta bili mnenja, ko sta na Reki razpravljali o dolgoročnem razvoju tranzitnega prometa, da bo tranzitni promet letos znašal preko milijon ton. Do leta 1970. pa bi lahko narasel še do dveh milijonov. Ladje našega rečnega ladjevja bodo prevažale blago s črnega morja na češko, prav tako pa bi se povečal promet tudi preko severnojadranskih pristanišč Kopra in Reke. • SEKRETARIAT ZVEZNEGA ODBORA SZDL RAZPRAVLJA O OBČINSKIH STATUTIH V Beogradu se je pričela seja sekretariata zveznega odbora SZDL, na kateri razpravljajo o programih za sestavo občinskih statutov in vlogi družbenih orga* nizacij. Sejo vodi sekretar SZDL Jugoslavije.Laza;- Koliševski. Udeležujejo pa se je tudi predstavniki SZDL iz vseh republik. • UMRL JE *RVI MINISTER INDONEZIJSKE VLADE V četrtek je umrl v Džakarti prvi minister indonezijske vlade, dr. Džuahda Kartavidžaja. Rodil se je leta 1911 v Tasikmaliji na zahodni Javi. Diplomiraj je ma visoki tehnični šoli v Bfmdungu. Ko je postala Indonezija (1945) neodvisna, je bil ves čas na vo« dilnih mestih v vodstvu države. Bil je neutruden borec za mir, izboljšanje odnosov med državami in medsebojnem sodelovanju. • VSAKO LETO POSVET MED ZUNANJIMA MINISTROMA ZAHODNE NEMČIJE IN JAPONSKE •Zahodna Nemčija in Japonska sta se clogo\'orili, da bo vsako leto. posvetovanje zunanjih ministrov obeh držav. Podoben sporazum [ma Ja-nonska že z ZDA, hoče na ga skleniti še z Veliko Britanijo. Francijo in Kanado. S trm si Japonska želi zagotoviti stalno izmenjavo mnenj na naj. višjj ravni. • NESOGLASJA MED OSREDNJO VLADO MALEZIJE IN VLADO SINGAPURA Siogapurski premier LS Kvan Jev je izjavil, da nI zadovoljen z o.rcdnjo vlado malezijske fede-ricije, ker Kuala Lumpur vztraj no 'odklanja, da bl sodeloval v kakršnih koli razgovorih s Filipi ni In Indonezijo v zvezi s prene-hnniem napetosti na tem področ ju. Dejal je, da tuja oporišča in vojni pakti pomenijo samo začas no rešitev za varnost in. napredek v jugovzhodni Aziji, ter da je treba krepiti sodelovanje in prijateljstvo med državami v tem delu sveta, kjer ne vladajo komu nlstl. Ljudje in dosodki * Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dnj , Alžirij*1 mbici.jc ln precenjevanje svoje lijskega problema so se * fti loge. Ait Ahmet Je politik, ki zida začeli, vračati tudi o^ali »I«0* radove v oblakih, EI Hadž pa Je cj(<> kj se počasi vključujejo i Premirje na alžlrsko-maroškl napr*!, lahko pričakujemo, da se poznamo političnih načrtov posa- ambt mej! je obrnilo zenice političnega bo Alžirija kmalu notranje urav- meznlh struj dobivamo včasih vloge, zanimanja za Alžirijo. Vojna na novetlla, zlasti spričo dejstva, da vtis, da se alžirski bratje prepira- gradove meji je za nekaj časa zavrla no:* so politični cilji ln enotnost ria jo za stolčke. Zlasti bl to lahko njegovo nasprotje, veliki borec in litično def0 na novi osnov' tranja alžirska nasprotja, ki so z osnovi arabskega socializma pro- rekli za nekatere voditelje, ki pre- patriot, ki ima v primerjavi s svo- Kaira sg .g vrnil član polltio«« lahkomiselnim uporom v Kablli- drli pravzaprav od Spodaj in so cenjujejo svoj delež pri alžirski jim junaštvom pomanjkljivo po- ji prerasla v notranjo politično se neke oblike alžirske poti v so- skupni stvari. i litično izobrazbo. Zato Ben Bela krizo. Sprva so dobivali ljudje vtis, da je kabilijska vstaja ustvarila med Alžlrcj nov precep. Toda to se ni zgodilo. Enotnost Alžirije je veliko bolj temeljito uresničena od spodaj, kot med alžirskimi voditelji. Tako se vsi petelinji dvoboji vodijo na ministrski rav- Alžirski bratje cializem predvsem delavsko uprav- Našteli bomo nekaj podatkov, nikoli nI napadel tega uglednega Vojna na meji in obramba pred Ijanje hitro utrdile in sprejele, ki potrjujejo, da je prišlo v zad- alžirskega revolucionarja. Alžlrcl odbora Mohamed Kider. , cije je po daljšem bivanju P bivši podpredsednik vlade Belkasem in podpisnik evl ^ ga sporazuma. Ferhat Abas» . po svoji ostavki na položaj sednika alžirske skupščine ^ v svojo rojstno mesto Se« . fr zopet vrnil v Alžlr In ^'^j # ne razgovore z Ben Belo. ^ - - --- ki Je 8BW tulim nnoadom je združila vse Vojna na maroško-alžlrski meji je njem času do pomembnih premi- so zapazili s kakšnim spoštljivim Mohameda Budlafa. k J ratflOlotlrtm alžirske sile, duhov- samo pospešila razčiščevanje teh kov med alžirskimi voditelji. Spor glasom je predsednik Ben Bela v z Ait Ahmetomt pripa ^ a- ne in materialne. V takšnih okoli- dejstev tudi na vrhu. Ker med al- z veteranom alžirske revolucije času alžirsko-maroškega spora ob- tu »devetih »ratov« z d, tt šcinah, ko je šlo za obrambo al- ŽIrskimI strujami na vrhu nI toč- polkovnikom el Hadžom Je zvode- javil vest, da brat El Hadž odha- žlrske vstaje, 3^ sKienj t rldobltev aJ- nega političnega programa enih in nel. Pristop legendarnega Junaka Ja s svojo vojsko na fronto. bodo spustili iz msne» ^ drugih prihajamo često v položaj, kabilljskih planin na strani Alt Sestanki med kabllijsklmi upor žlSke^SSSlJe to «Otr«taKri£ druih^ritatjamo"često v položaj, kabilljskih' planin na strani Alt "Sestanki medkabllljsklmil upor- 0*nova za sp orajum prtije postale malenkostne. Vojna da eni proti drugim obljubljajo Ahmeda Je presenetila manlJnte- nlkl in Ben Belo^so_zaJ^zili spor. sklmi vx°diteUi^ P^c ^ skl}c8ii «ed ' Al ročilo-» na meii je pripomogla, da so spr- vse tisto, kar je že sprejeto v rega vnetega pristaša Ben Bele. Ben Bela Je po sporazumu izjavil, bodo čez pet ti voditelji zopet našli skupni je- osnovne smernice političnega raz- Za Alt Ahmeta so vedeli, da so ga da spor nI bil končan za hrbtom kongres FLN. zik če bo šel razvoj v tej smeri voja Alžirije. V razmerah, ko ne do tega pripravile njegove osebne revolucije. Razen razčiščenja kabl- Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in ^odki • Ljudje in m- -JI-' ■ i« ■ \adal jevanje s 1. sirani Spodbnda za krajevno samoupravo V Središču Selc Je, turistično društvo Selca postavilo turistično orientacijsko tablo za selško področje Nesreče PO LEVI STRANI CESTE Pri odcepu ceste v Radovljico (ha cesti I. reda) sta v torek zjutraj trčila motorista Franc Zor (KR 13-912) in Franc Zupan (KR 11-165). Zupan je vozil z Jesenic proti Ljubljani; ker je obvozil neki avtomobil v defektu, pa mu je po lev; strani ceste nasproti pripeljal Zor. Pri trčenju jc bil Zupan icžjc, Zor pa lažje ranjen. Odpeljali so ju v jeseniško bolnišnico, z obeh vozil pa so vzelr registrske tablice. NESREČI NA ISTEM KRAJU V torek ob tričetrt na eno in tričetrt na dve sta se na Cesti maršala Tita primerili dve nesreči. Najprej je motorist Franc C urnik' (KR 12-765) povozil peša-kinjn Tfinjo Babic, ker je le-ta nenadoma skočila pred vozilo (dobila jc pretres možgan), nato pa je nepreviden mopedist Silvester Hribar na prehodu za pešce podrl pešakinjo Kristino Huserle, ki se jo pri padcu lažje poškodovala. POŽAR V »ODEJI« ' V podjetju »Odeja« v škofji Loki je v torek opoldne nastal požar zaradi slabe ozemljitve čistilnega stroja blizu centralne kurja bombaž. Zgorelo ga je 5 kg. Požar so pogasili poklicni gasivci iz škofje Loke. VINJENA VOZNIKA V zadnjih dneh so varnostni or-gani zalotili na cesti vinjena voznika: mopedista Franca Černeta, 28, avtomehanika pri podjetju »Slovenija ceste«, ko je vozil skozi Cerklje in voznika osebnega avtomobila KR 18-50 Franca Križala, 35, iz Strahinja pri Naklem, ko je vozil po cesti I. reda proti Tržiču. OBRATNA NEZGODA V ŽELEZARNI V sredo ob 22,10 je v obratu jeseniške Železarne na Javorhiku ravnalni stroj z železnim drogom potisnil v kup železa delavca Franca Berganta. 37, stanujočega na Lipcah pri Blejski Dobravi. Huje ranjenega po levi nogi so prepeljali v jeseniško bolnišnico. ZASTRUPITEV V AVTU V noči od srede na četrtek sc je v svoji garaži.v Kranju zastrupil z ogljikovim dvokisom Slavko Miheilč, 41, stanujoč v Kranju, Gosposvetska 13, zaposlen pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju. Ob 9. uri ga je žena našla ležečega na sprednjem sedežu svojega avtomobila. Komisija je našla stični ključ v Najvažnejša vprašanja socialnega varstva ve, odkoder jc iskra skočila na kontaktu. Vreme # VREMENSKA SLIKA Nov val frontalnih motenj jc zajel zahodno Evropo in sc pri-bližujo Alpam. Prehodno bo vplival na vreme pri nas. V višinah pihajo zahodni vetrovi in dovajajo atlantske zračne mase v notranjost Evrope. Nestalno vreme bo trajalo že nekaj dni. • NAPOVED ZA DANES Poslabšanje vremena.,. V zahodni in severni Sloveniji prehodne padavine. Nočne temperature bodo od 2 do 6 stopinj, v Primorju do 11; dnevne pa od 10 do 15 stopinj, v Primorju do 18 stopinj Celzija Izgledi za naslednje dni: So naprej spremenljivo vreme, večjih ohladi lev vsaj še tri dni ne bo. , q VREME OB 13. url Planica zmerno Oblačilo ••- 10 stopinj; Lcsce-Bled zmerno oblačno — 14 stopinj, zračni pritisk 1015 milibarov, pritisk je ustaljen; Jezersko pretežno jasno — minus 2 stopinji, piha scverozahodnik, vojaških, vojnih invalidov. LJUBLJANA, 8. novembra Republiški sekretariat za socialno varstvo je pripravil obsežen študij analize za priprave sedemletnega plana razvoja socialnega varstva. Vsebina analize je bila tema včerajšnjega razgovora z novinarji. O sooialnem varstvu se menda sploh ni mogoče pogovarjati, ne da bi pri tem odkrivali in naštevali, številne pomanjkljivosti in zaostajanje za ostalimi dejavnostmi. Vrsta težav se začenja že pri pomanjkanju metod dela v socialnem varstvu, zaključuje pa pri kroničnem pomanjkanju sredstev za dejavnost, od katere ni mogoče pričakovati neposrednega dohodka. Široko zastavljeno skrb za človeka in njegovo socialno varnost naj bi socialnemu varstvu pomagala iz ozke sociale, s katero se mora še vse prepogosto ukvarjati. V prihodnjem obdobju naj bi posvečali posebno pozornost centrom za socialno delo, katerih vloga jc izredno pomembna Jn odločiln •- za uspehe na ostalih področjih. Na Gorenjskem imamo tak center le v Kranju in še ta zaradi kadrovskih težav ne more dodobra zaživeti. Večje pozornosti naj bi bilo ete-ležno varstvo starih ljudi, katerih odstotek se je v naši republiki povzpel že na 12,6 odstotka. Prav tako bo treba izpopolnjevati otroško varstvo in varstvo družine, -varstvo borcev NOV in o tem vprašanju so bila mnenja različna. Nekateri so trdili, da bi moral občinski statut vsaj določati naloge ln obveznosti za KS, pa tudi obrise območij, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do neenotnosti in do različnih zahtev vaščanov posameznih krajev ali naselij, ali pa morda celo do lo-kalističnih tendenc. Vendar pa naj bi po mnenju večine ta vprašanja urejali raje s statuti samih krajevnih skupnosti. Tudi o zastopstvih v svetu KS so bila mnenja deljena. Namen jc, naj KS ne bo oblastni, marveč družbeno samoupravni organ, zato osnutek statuta žc pri sestavi svetov ni določil nikakršnih zahtev o obveznem vključevanju odbornikov v svete. Le-ti naj bi sodelovali v njih kot ostali državljani, ce jih ne bo izvolil zbor občanov. Turistična taksa — vozel pri obravnavi Največ zanimanja so pokazali odborniki za vprašanje denarnih virov za krajevno skupnost. Statut navaja naslednje vire: prispevki občanov jn delovnih organizacij, del najemnin in dohodki turistične takse, del proračunskih sredstev občine itd. Pomembna je nedvomno novost, da bo krajevna skupnost povsem namensko- razpolagala tudi s turistično takso. To vprašanje je zbudilo nekatere dvome in pomisleke, Češ da se dohodki od turistične takse ne bi uporabljali izključno za pospeševanje turizma, ampak da obstaja nevarnost koriščenja v druge namene. Doslej so s turistično takso razpolagala turistična društva. Ker pa bodo le-ta v bodoči krajevni skupnosti zastopana kot povsem ^ enakopraven član. je razumljivo, da bodo v okviru svetu KS z dohodki turistične takse _ razpolagala še naprej in jih na-usmerjala izključno za rnensko Huligani na delu Kdor se jc včeraj zjutraj, v petek, odpravljal v službo, je lahko videl na poti od Primskovega do mesta sledove nočnega divjanja neznancev. Izruvall so vso ograjo pred tek-stilno šolo, izpulili in prevrnili drogove z oznakami za hidrante, razbili steklo v omaricah s slikami iz filmov, podrli ograjo pri stanovanjski hiši ob Partizanski ulici in Še marsikaj drugega. Storivci pa niso mogli biti le šibki fantiči, pač pa odrasli ljudje, ki zaslužijo vse kaj drugega kot milo kazen ali pa le poravnavo škode na dolgoročne obroke. Državljani so v takih primerih nemočni, spričo pobesnelosti takih ljudi. Zato bi bilo prav, če bi pripadniki Ljudske milice tudi ponoči nadzirali sicer redke ponočnjake. pospeševanje turizma. Le pri odločanju bo sodeloval širši krog predstavnikov, kar je edino pozitivno in v skladu z namenom samouprave. Različnih predlogov in pripomb pa je bilo šc dovolj. Nanašali so se na' vprašanja odnosov med občino in gospodarsko organizacijo, na dokončno opredelitev določila o .svetih skupščine, o medobčinskem sodelovanju, o potrebi občinske institucije za gospodarsko načrtovanje, o zadovoljevanju potreb občanov in šc o mnogočem. J.B. 2 Visoka vrednost opravljenih del Med najvažnejšimi letošnjimi deli naj omenim nadaljevanje regulacije Jezernice na Jezerskem. Dela niso zaključili, ker ni biio mogoče zagotoviti potrebnih 10 milijonov dinarjev. V Vogljah so dokončno uredili kanalizacijo, ki je bila dolgoletni osrednji problem tega kraja. V Kranju so zavarovali obrežje ob tovarni Kovinar in sanirali pobočje od novega mostu čez Kokro proti staremu visečemu mostu. Tudi tu bo v najkrajšem času treba zagotoviti vsaj 10 milijonov za nadaljevanje del, kc?r je obrežje zelo ogroženo. To delo bodo, kadar bo le mogoče, nadaljevali tudi prek zime. V tem času urejujejo kanalizacijo od obrata II tovarne »Sava« do reke Save. Zanimivo je, da bodo tu speljali okoli pol kilometra (do brega) kanalizacije širine 1,8 metra in višine 2 metrov. Ta kanalizacija bo prva take vr. ste1 na Gorenjskem, saj so vsepovsod drugod položene manjše cevi (do pol metra v premeru), kar se bo seveda kmalu maščevalo. Omenjeni del kanalizacije v Stražišču gradijo po predorskem načinu (6 do 7 metrov globoko kopljejo predor in ga oblagajo z betonskimi elementi), zato bodo delo nadaljevali tudi pozimi. Predvideno je, da bo imela ta kanali-zacn'a speljan en odvod do Zari-ce, kjer naj bi bila bodoča kranjska čistilna naprava. V Kranju preostaja pomembno oprlvilo — sanacija mestnih zaklonišč. Ta so bila med vojno zgrajena samo zasilno in so močno poškodovana. S popravilom bodo kmalu pričeli, saj jc več kot nujno. Sredstva bo sproti zagotavljala občinska skupščina. V Tržiču so zavarovali predel ob Bistrici, kjer gradijo tržiško stolpnico. Na Bistrici pod Trži-čem so zasilno zavarovali nekaj jezov, ker za nove trenutno še ni denarja. V Bohinju so nadaljevali z zavarovanjem obrežja, kjer jc Sava največkrat poplavljala in usposobili most. da imajo prebivavci spet neposredno zvezo z glavno cesto. V teh dneh bodo dokončno uredili odtočni objekt na Radov-ni in povišali obstoječi jez na Ra-dovni, kar je bila njihova obveznost pri obsežnem delu — sanaciji Blejskega jezera. , Na Jesenicah in v Savskih Ja-mah pod Golico so opravili večja hudourniška dela. Vodna skupnost v škofji Loki finansira kanalizacijo starega dela mesta, po obeh To velja za kolektiv Sava.,^ ka, v precejšnji men 1 f^tivil1 in druga. V teh večjih ko po pa bodo še skupne kontne ^ delegatskem sistemu m ljJdflejJfi verjetno razprave še pw ^ (f Marsikje pa se je po^^oj«?* azprav< "'"'""šle *'0J' organizacije še niso nasi mesta v novih oblikah ae* • p0 • Na mnogih konfei^rVlH ŠKOFJELOŠKIH KOlgH, J'!1 so se pomenili o stali^P^^ti. morajo upoštevati n0J'nfft*i>f b,1c jo*«« Na splošno so mnogo' živahnejše in v'£ioo&0 kot lani. V prihodnjih dJ;'nCn» samo še štiri ali pet konKj^je- terenu. V Jelovici, kjer Pa ^ vajo, da bo zelo živahna " ^ pa bo skupna konferenca njo sredo. „ ujle f'j • Zelo samokritične so gfl katere konference V KOLEKTIVIH. Dokaj so analizirali njihova stališča delo in drugih organih on 1 taviJal blemib itd. Ob tem so ug da mnogi člani ZK niso ' ^jpv raj dovolj seznanjeni s *■ ttf družbenimi problemi m niso mogli samostojno z* 1^-stališča. kot bi bilo opw»£ j^fj sti je te pojave anahj«*, ^ renca v splošnem gradben Osnovna težnja čl»n^ ^W ti* letošnjih konferencah Je d« diti svoje delo in *a>tl ,tfto0. , javnosti, da bi se vku tty ospredje današnjih pr°V „aJtj* voja tako, kot Je bilo to ^ w Jih časih revolucije Wv ^, sedanjem razvoju. — N'' 4 Še sedem metro^ predora % žek-zo tudi /a nadvoz " ^ Podljubeli: pod vasjo P ^ t na sorazmerno kratke*^** žavnem terenu pričeli"a i _ Ijišče za novo cesto. zai,JUy d«. tt otežkočala močvi tu. vsaj sedaj je '^..^ata V° zelo laga Pred dograditvij^^ Med največje objekte flfrjj 1 ski cesti spada nedv©m» g^rtj, metrov dolg predor P ^ j»T sklm plazom, ki Jc &t*L dograditvijo, še teden " ^^jn pega vremena ln Nenavadno brezobzirno in na-V dolinah pa jc letos onravila vrsto silno skupino nočnih vandalov pač vzdrževalnih del. — S. ne bo težko izslediti. Z1- —---A.l.^. 3 Samokritične ocene Ajdovščina bo dogradil0 ostalih sedem rtetr?dor *eV%li Vendar pa s tem Pr*r&*'i0r še ne bo popolnoma « Vg0 » bolje rečeno'dokonča"- g njo površino bodo rx»™ ^1^,. prevleki! s štlripl^n0 ^ c^ nad to pa namestil« V metrov zaščitnega »ei pfc<» ,,n varoval izolacijsko p'*" >»!ilH haničniml udarci. \\ oh t* straneh predora boo k* položili luknjičave i* v0d8->l v katere se bo stekala *f + bo zadržala izolacija beton pa bodo na««]) fl ga bodo kopali kar skem plazu koV^^ Kaj menno sno*'_ jrl n' % \ svojevrstnem objekt'j s0 <{. funkcionalnosti? Stf^0)f^ V tem, da jc predor na. ^ ]]e tev izmed več varian^ ^ novo avtomobilsko c*» v\»' p zaščitili pred Begun i s^/^0f V primeru, da bi »e ' t,o v^p je predor prekratek.^trge brez posebnih n;'eri.tf Kazen naj bo za njih prav tako brezobzirna, kot so se pokazali.ti izvržki družbe do tuje imovine. Z. Zavod »Borec« jc začel izdajati knjige s področja obveščevalne in protiobveščevalne službe ter kri-minalfstike. Prva v tako imendVa-nl »Borčcvi knjižnici« je izšla: Žlvorad Mlhailovič: ABECEDA SMRTI Dbbite jo v vseh knjigarnah in pri prodajavcih tobaka za ceno 100 din. je predor prekratek.J usty. U hro? nosebnih lF. ^e^-..,^ podaljšati v potrebm - ^ i% Suni, ki temelje *», - valj svoje delo in posamezne slabosti, ki imajo svoj odmev v sla- povprečjih, pa '..^'veftJUor-plaz nikdar ne } p^V In kakšni bodo ditev predora P°" «e . plazom? Prav^ff^akiT0^^ tirano visoki, saj ^^ft0 Zfl-A bem gospodarjenju. V prepočas- nim gradbenim sLgjjske ^'''^ nem uveljavljanju delavskih sve-1 kilometra nove I)P $°x,$o * tov po ekonomskih enotah in po- \ Ker je predor^ n ^tf* tjje^ dobno. Zelo plodne so bile konfe- j osamljenem |,jl m7\,< t*lj renče tudi v Gorjah in v^drugih i predvideno, da bt _ ^r,^, * i.~~r.u I ____„^-,;tn imaJl,Jrt r^^r r krajih. # Nekatere osnovne organizacije v delovnih kolektivih KRANJSKE OBCTNE so se na konferen-cah lotile posameznih tehtnih problemov gospodarjenja in samouprave ter zavzele svoja stališča. Motorna vozna ne luči. pešci ^ \, ^ bodo potoval^ sKO« ^ jd^ f le pretemno, bpeto vlekli s snovjo, ki bro odbijala. — F* S naših komun • Iz naših komun # iz naših komun • Iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun 0l'ganizacija Zveze mladine v kranjski občini se ŽTJPravlia na letno konferenco Za mladinsko delo so potrebni tudi klubski prostori J^ANJ _ Več kot 40 od skupno 60 mladinskih aktivov kranjski občini je minuli mesec izvedlo letne konference, 1 so bile vsebinska priprava na konferenco občinskega °niiteja; ta pa bo konec novembra. Vse so dokaj dobro spele; k temu so v veliki meri pripomogli predkonferenč-1 seminarji, na katerih so se vodstva aktivov seznanila naJaktualnejšimi vprašanji iz dejavnosti mladinske orga- ni2acije. krajci problem mladine v na S obcini. ki mu bodo tudi Drece konferenci posvetili Hlad;!,Pw0rnostl- je pomanjkanje \a te^;lh klubskih prostorov. *lcer ^e zadeva do neke mere •SnUreiena' ker č,anl aktivov korjjJ) * ostalimi organizacijami lih j0 družbene prostore (kjer *» avl* ,mal°)» drugače pa je ^tnem področju, kjer mla- "orov , 8 "a voljo Wub»kui pro-V 8]a ,n Preživlja svoj prosti čas l ^em Po lokalih in v kinu. Tak prostor bi bil vsekakor zelo potreben, saj bi se člani mladinske organizacije, med katerimi je precej mladih proizvajavcev, ki so razvedrila najbolj potrebni, v njem lahko izobraževali in tudi po svoje zabavali. v Kranju je seveda tudi precej Studentov iz afriških in azijskih dežel, ki bi imeli v takem klubu možnost navezati stike in izmenjati Izkušnje z našimi mladinci. Sedaj namreč teh stikov, ki pa si jih žele eni in drugi, praktično ni. lllllllltnUIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIlItlintllllllltllllllllllllllltllllllllllHIlItlllllMIlMIllItllDIlulIllllUIIIIU Vsakokrat po nekaj d(jaVsako soboto po petnajstem v mesecu bo v koncertni dvorani koi^ . 8a doma v Kranju od 20. db 24. ure ples. Pobudnik za to je u. tlv kranjske restavracije Park. Tako bo prvi ples že prihodnjo ^°'l6.t. m. bJ Konferenca mladinske organizacije v zabnici ^ds* pestra in plodna. Udeležilo se je je 35 mladincev in nekaj ^taVnik0v ostaiih organizacij. Konferenca je pooblastila novo in piJ0' da, na podlagi razprave v najkrajšem času sestavi sklepe fram dela za tekoče leto. V počastitev DNEVA REPUBLIKE bo krajevna organizacija priredila proslavo, na kateri bodo med drugim raz-"°di DOV DraP°r- Pokroviteljstvo je prevzel delovni kolektiv iodij'Ja *vino« Kranj. Organizacija "ima 42 članov. V. njen sklop ^0 *e Prebivavci vasi Zabnica, 6utna in Forme. Organizacija je ^^aktivnejšimi v občini. Skoro ni prireditve ali delovne akcije, bj^ er° njeni člani ne bi posegli. Zadnje, nadvse uspešno je bilo s°delovannje pri vpisu posojila za Skopje. Dt^j ce8tno PODJETJE KRANJ asfaltira cesto 1 od Šenčurja s ito^jj^niu letališču na Bmikih. Asfaltno cestišče bodo uredili bo j? TABORNISKI ODRED »STRAŽNJIH OGNJEV« IZ KRANJA JUtri redni letni občni zbor. Na zboru bodo izvolili novo tvo ^Prih' pre8tedah* letošnje delo in naredili delovni in finančni plan ^°dnje leto. !*ralk em val *rt^yLJICA - V okviru » "omjT,.e,avske univerje bo vSS JCk> U< novembra, *^dovi;-V. kulturnem domu L OČI iz Ljublja- SftSSstvu Radovljice se k° WS?vili 7 Diirrenmat->8o,Tedijo Fiziki- To je J?' ftanje v letošnji se-1>. G*1« Pa ji bodo še Za R?Vanja PriPravlja-ic°in vBled' Bohinjsko Bi- HraEP - V v»rur> k ~~ v torek, 19. no-i?!u ta? ?redaval o poto-S1 U??Se,dnika Tita po de-^Ija^ke Amerike in o V3«nih 'Ua,nih mednarodnih Aki,Tdogodkih Ser*eJ »Je 0 :imel Ubljane- Dan preJ vi tudi v Sodobn° Predava-*S V obeh ?adovlJki- Občin-C 0 r>n XraJih bo govoril enu moskovskega C! o Tit'° dogodkih v Afri--ah nar °yeLm 8°v°™ v Zdru- iCa°^LJICA--Občinska %V«Poil,na Zadnji seji po" C °Or6„ii!tev tovarne čoko-k Podjetju Su-^eIH " obČinske skupščine V?odirj£U obema kolekti-H,Nt ^'tev za združevanje. V^UstrtT"ževanjem tovrst-C^naJl6 ,Dredvidevajo v \ to r*n planu razvoja te-»L* tenT^^zciJo proizvodih n,? bl 8e Gorenjka CJo eusmerila v prolz-%tWj-te. ć°kolade. Letna la Je predvidena na več kot tisoč ton v vrednosti 800 milijonov dinarjev. Ostale tovarne kanditorske industrije v Sloveniji, kot so Sumi LJubljana t.ovarna Imperial v Brestanici in Sana Hoče se bodo specializirale za proizvodnjo drugih Izdelkov te industrije. Za uresničitev programa specializacije pa je nujno potrebna enotna gospodarska organizacija, zato je pripojitev Gorenjke k Sumlju prvi korak v tej smeri. Z združitvijo obratnih in osnovnih sredstev, s specializacijo proizvodnje ter z delitvijo dela bo ob malenkostnem povečanju števila zaposlenih narasla produktivnost. Proizvodnja na enega zaposlenega se bo s temi ukrepi dvignila od 11.4 na 14.4 tone. Za uresničitev načrta specializacije bodo iz tovarne Sumi preneseni v Gorenj ko stroji za proizvodnjo čokolade. Predvidoma bodo v Lescah koncentrirali tudi proizvodnjo vaflov in keksov. Predstavniki obeh kolektivov so na seji skupščine ugotavljali, da bo taka živilska industrija konkurirala sorodnim organizacijam v državi le, če bo izvedena specializacija in s tem v zvezi tudi preusmeritev ter združitev vseh proizvodnih sil. # BOHINJSKA BELA — Tu je bilo v torek zanimivo potopisno in poučno predavanje V domovini kornatskih ribičev. O tej temi je predavatelj Sime Letinič govoril tudi na Bledu, še v tem mesecu pa bo predaval v Radovljici in nekaterih drugih krajih. •lllllllllllllllllllillllllllll^ ^£tiegovor Helikopter za GRS fetiik adniem ■ Posvetu 'pred-**vT planinskih dru-*, ^swPRENJSKE, ki je bil Udi • o^nici, so razpravljali h5val\rt0budi gorske re-N!??. slu*be, da bi za IhNe p SLUŽBE, da bi za filter vojske kupili he V °*ili * Zvezi c t*»m cmr h lr»e .i.^nika s tem smo Gorske reše • Kaj je grs pripeljalo do tega, da ste pričeli z akcijo za nakup helikopterja?« »Kar zadeva tehnično opremo grs smo pri nas še zelo zaostali. Vse severne države z visoko razvitim turizmom imajo že desetletja najsodob ~_ I« nnMmllptin alooi* nrnfe Precej je bilo na krajevnih in tvarniških mladinskih konferencah govora tudi o mladinskem turizmu, in sicer v tem smislu, naj bi mladinska organizacija tesno sodelovala s taborniško, počitniško in planinsko organizacijo ter s tem omogočila, da bj tudi člani ZMS pod enakimi pogoji — kot denimo taborniki — poleti hodili na letovanja, čeprav bi bili morda v drugih mesecih bolj obremenjeni z delom v mladinski organizaciji, ne pa v taborniški oziroma drugih. Mladina kranjske občine bo na letni konferenci obravnavala tudi probleme življenjskega standarda mladih ljudi, zlasti kar se tiče njihovega stanovanjskega vprašanja. Se vse premalo je namreč samskih stanovanj, ker so' jih doslej gradile le večje gospodarske organizacije, medtem ko so tisti iz manjših kolektivov še vedno brez njih. — Seveda pa ne mislijo pozabiti tudi na pomemben del svojega delovanja: na skrb za večjo produktivnost in boljše proizvodne rezultate v gospodarskih organizacijah, ki postaja vse važnejši del v programu mladinske organizacije. — J. Z. Krajevna skupnost skrbi tudi za spomenike NOB Kokra — Na minuli seji je svet krajevne skupnosti Kokra obširno obravnaval program dela za prihodnje leto. Najprej bodo uredili javno razsvetljavo na Fužinah, potem napeljavo telefona do Spodnje Kokre in ureditev ceste od Arneža do šole. V programu imajo tudi ureditev okolice pri spomeniku padlih borcev in talcev v Spodnji Kokri in odkritje spominskega obeležja na Koreninško- vi hiši v Spodnji Kokri. Odkrili ga bodo ob krajevnem prazniku, ki ga proslavljajo 22. julija kot spomin -na dan, ko je okupator zažgal vas. Na dnevnem redu je bila tudi preskrba kraja ž mesom in še nekatere druge zadeve. — R. Žrebanje nagrad za vlagatelje v komunalni banki Kranj Po mesecu varčevanja na Gorenjskem Nad 64 milijonov prihrankov Kdo so srečni dobitniki Skupno je na hranilnih knjižicah podružnic KOMUNALNIH BANK na Gorenjskem 2 milijardi in 426 milijonov dinarjev, od teh samo v kranjski občini skoraj polovica — 1.085 milijonov dinarjev. V oktobru mesecu, ki jc vsako leto namenjen varčevanju, je 426 novih vlagateljev vložilo na hranilne knjižice 64.414.000 dinarjev, fo je lep uspeh letošnjega meseca varčevanja. Porast hranilnih vlog pa je značilen tudi nasploh. Skupni prihranki na hranilnih knjižicah, ki jih ima 38.976 ljudi, skoraj vsaki četrti pre-bivavec, so se v letošnjih desetih mesecih dvignili za 667,210.000 dinarjev in dosegli 31. oktobra 2.426,053.000 dinarjev. To dokazuje pravilen odnos do dinarja in skrb za varčevanje, kar je značilno zlasti za razvite dežele v. svetu. Največji uspeh beležijo v Komunalni banki v Kranju. V tej občini je v letošnjih desetih mesecih* naraslo število vlagateljev od 14.297 na 15.525, višina vloženega denar ta pa od 796,054.000 na 1.085,399.000 dinarjev, kar pomeni povečanje skoral za tristo milijonov (289,354.000). Za vlagatelje, ki so v mesecu varčevanja vložili nad 5.000 dinarjev, so podružnice komunalnih bank pripravile posebno žrebanje z nagradami. V Komunalni banki je bilo to žrebanje v četrtek. V skrinjici je bilo 296 listkov z imeni kandidatov, ki so prišli v poštev. Za nagrade v skupni "vrednosti 135.000 dinarjev, so bile* ure, fotoaparati, aktovke, gramofon in tranzisJor. Izžrebane so bile tele številke hranilnih knjižic: 7.840, 13.435, 13.042, 11.746, 13.542, 13.034, 2.434, 12.437, 2.958, 3.732, 12.947 in 407. # Kdo so srečni dobitniki? Ura pravljic se je v Prešernovem gledališču v Kranju že dobro uveljavila, nI farno razvedrilo zana?p otroke, marveč tudi ura vzgoje in pridobivanje novih spoznanj V nedeljo bo obiskal »Uro pravljic« pisatelj FRANCE BEVK, ki bo mladim obiskovalcem bral svoja dela Prva velika blagovna loterija v Kranju Kranj •— Združenje vojaških vojnih invalidov in borcev NOV občine Kranj se je letos odločilo, da bo organiziralo veliko blagovno loterijo. Dobitki: 30 osebnih avtomobilov, 40 televizijskih sprejemnikov, 40 radijskih sprejemni-kov in 20 hladilnikov v skupni vrednosti 43 milijonov dinarjev, so res privlačni, čeprav so srečke po 500 dinarjev. Vrednost najmanjšega dobitka je 72.000 dinarjev, največjega pa 1,150.000 dinarjev. 2rebanje bo v Kranju 18. novembra. Pri organizatorjih smo se pozanimali, za kaj bodo porabili dobiček in pa o tem, če bodo tudi v prihodnje prirejali take loterije. Zvedeli smo, da je čisti dobiček namenjen organizaciji, predvsem za regresiranje in pomoč tistim članom, ki si zaradi nizkih prejemkov ne morejo privoščiti raznih letovanj, prireditev, okrevališč in drugega. Del sredstev pa bodo porabili tudi za izgradnjo športnega igrišča, ki ga bo potrebovalo novo ustanovljeno športno društvo ISD Kranj. Naj omenimo, da ima občinsko združenje 957 članov, ki so včlanjeni v trinajstih osnovnih organizacijah. Od tega jih je v mestu pet in na podeželju osem. — R. h^e sll 2ni*a Gorske reše- imaJu « * HeJiUžbe Gorenjske Roma- neje opremljeno, sicer profe- * ^*ca 2a nekaj pojasnii. sionalno in plačano GRS, ki nima le enega, ampak po več helikopterjev.« # »Koliko bi stal helikopter?« »140 milijonov dinarjev.« # »Zakaj bi ga uporabljali?« »Predvsem za GRS, za oskrbovanje visokogorskih postojank, pri prevozu gradbenega ln drugega materiala pri gradnjah planinskih in drugih postojank, ob elementarnih in drugih nesrečah ter povsod tam, kjer bi bil potreben. Menim, da bl bil njegov nakup, zlasti sedaj, ko se turizero vse hitreje razvija in sili v gor- ske predele, nadalje z otvoritvijo letališča v Bmikih itd., tem bolj nujen in potreben.« • »Koliko je vseh GRP, koliko reievavcev in koliko akcij ste letos opravili?« »Vseh postaj je osem s približno 80 člani. Letos so člani GRS sodelovali v težjih primerih prek šestdesetkrat. Od tega je bilo 15 smrtnih primerov.« • In za zaključek: tov. Herlec je že 18 let aktiven funkcionar in reševavec GRS, kj je do sedaj sodeloval na približno 200 reševalnih akcijah. — E. Prešernov zbor bo pel v Ljubljani V počastitev 100-letnice sloven-stega zdravniškega društva bo ptevi v dvorani Slovenske filhar-njonije v Ljubljani slavnostni koncert. Koncertni spored bodo izvajali: pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, solistka ljubljanske Opere Vilma Bukovec in godalni orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada. Prešernov zbor bo pod vodstvom Petra Liparja izvajal 9 skladb skladafeljev-zdravnikov, in sicer: bratov Benjamina, Gustava in Josipa Ipavca ter Avgusta Schvvaba. Poverjenikom Kurirčka Knjige Kurirčkove knjižnice (Ivo Zorman: Eno samo življenje, Zdenko Kostanjevec: Dogodivščine partizanskega šoferja, France Bevk^Vanka Partizanka) so pošle. Prosimo vse tiste, ki knjig, poslanih na ogled, niso razprodali, da jih takoj vrnejo. Poslali jih bomo novim naročnikom. Ker je povpraševanje po knjigah zelo veliko, bomo izdali 8. zvezek knjižice, ln sicer zbirko krajših spisov Toneta Sellškarja z naslovom »Otroci partizanskega rodu«. Prodajna cena bo 120 din. Zbirajte pred-naročnike in sporočajte upravi, »Kurirčka« število izvodov, ki bi jih radi kupili. Po en iz' vod bomo poslal; na ogled, kakor hitro bo knjiga izšla. Te dni smo vam poslali na ogled prvi dve knjigi Kajuhove knjižnice (Ivan Minatti: Veter poje, Kajuh: Pesmi). Prodaina cena za knjižici je 180 din. Po-naročila bomo upoštevali, dokler ne bo pošla zaloga. Uprava »Kurirčka« © iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun 0 iz naših komun © iz naših komuj Danes bodo na Jesenicah zaprli Tomazinovo razstavo, ki je bila odprta v počastitev, 60-letnice planinstva v Gornjesavski dolini, Dnevno si je razstavo ogledalo okrog sto obiskovalcev ljubiteljev planin Železarna Jesenice presegla oktobrski načrt proizvodnje Jesenice — V mesecu oktobru je zabeležila Železarna Jesenice lep uspeh. Mesečni načrt proizvodnje je presegla za 5 odstotkov, kar je vsekaikor zasluga dobre organizacije dela in je pozitiven odraz delovne discipline članov kolektiva. Zasluge za presežek nosijo posamezni obrati, ki so tekmovali v dosegu in presegu mesečnega načrta proizvodnje in dosegli takle vrstni red: elektropeči 118.4 odstotka, jeklolivarna 116.9 odstotka, oddelek bodeče žice 112.2 odstotka, jeklovlek 109.6 odstotka, va-ljarne 1300 108,8 odstotka, »sivoli-varna 101,8 odstotka, hladna va-Ijarna 100,5 odstotka itd. Največji uspeh pa je v oktobru dosegla jeklolivarna, ki je s 16,9 odstotno presego mesečnega plana dosegla letni plan in že obratuje za prihodnje leto. — P. u. Slovo od najstarejšega železarja Dolgoletni šef martinarne, bivši tehnični direktor in sedanji direktor sektorja Železarne Jesenice inž. Konstantin Rebek je omahnil sredi neumornega dela. V 74 letu starosti ga je napadla zavrat-na bolezen in mu pretrgala nit plodnega in ustvarjalnega življenja. Zelezarji- martinarji, strokovnjaki in številni prijatelji so se poslovili od sodelavca, ki je bil tako med delavci kot strokovnjaki vseskozi priljubljen in je žrtvoval svoje življenje za napredek in razvoj Železarne. Kot oče jugoslovanske metalurgije ima zasluge za vzgojo mlajšega metalurškega kadra. Poslovilne besede ob grobu je govoril glavni direktor inž. Matevž Hafner, v imenu društva inženirjev in tehnikov inž. Ivan Ar-zenšek, v imenu strokovnjakov-metalurgov inž. Jože Prešeren in v imenu ribičev, med katerimi je preživljal svoje proste ure, dr. Vinko Zalokar. Vsi so poudarili pomembnost pokojnikovega strokovnega delovanja v jeseniški Železarni za razvoj jeseniškega in jugoslovanskega železarstva. številni venci in udeleženci pogreba so najlepše potrdili njegovo priljubljenost med jeseniškimi zelezarji in Jeseničani sploh. Inž. Konstantina Rebeka ni več. Ledine, ki jih je oral v jeseniški železarni pa bodo rodile obilen sad. P. U. Oh Sani Dolinki # DELAVSKA UNIVERZA NA JESENICAH je že pričela' « predavanji. V sredo zvečer \e bilo v delavskem domu na Jesenicah predavanje dr. Raj-kv» Turka o raku in rakastih obolenjih. Predavatelj, ki je predavanje tudi ilustriral z diapozitivi in filmom, je seznanil vse navzoče z eno najbolj aktualnih zdravstvenih tem. • SVOBODA »TONE ČU-FAR« JESENICE je gostovala sinoči v Italiji. V Raiblu pri Tržiču so priredili večer jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. Program so izvajali ansambel narodnih plesov, instrumentalni sekstet in pevski kvartet. Gostovanje jeseniške Svobode je bilo brezplačno, ker je bil dohodek prireditve namenjen kot prispevek ponesrečencem v dolini reke Piave. % GLEDALIŠČE »TONE ČU-FAR« JESENICE je že haštu-diralo prvo premiero letošnje sezone, ki naj bi bila nocoj. Zaradi tehničnih ovir pa bo premiera v četrtek zvečer. Z dramo Garcia Lbrce »Dom Bernarde Albe«, v kateri nastopajo samo ženske, bodo jeseniški gledališčniki otvorili letošnjo sezono. Obiskovavci težko pričakujejo premiero, ker nastopajo pri/.nanc igravke, režiser pa jc .vodja gledališča Bojan Ćebulj. « POKLICNA ŽELEZARSKA ŠOLA NA JESENICAH praznuje letos 25-letnico obstoja. Železarski izobraževalni center pripravlja slovesno počastitev četrtstoletnega obstoja šoje, ki daje letno povprečno 50 kvalificiranih delavcev metalurške, kovinarske in clektro stroke in je vzgojilo v času 25-letnega delovanja že nad Prireditev za graditelje ljubeljske ceste Upravni odbor podjetja ELEKTRO KRANJ razpisuje mesto PRAVNIKA SEKRETARJA Pogoji: diplomiran pravnik s 5-letno prakso v gospodarstvu. — Nastop službe po dogovoru. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Elektro Kranj, Stara cesta 3. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Upravni odbor podjetja SAP-LjublJana, poslovna enota »Gorenjska« Kranj razpisuje prosto delovno mesto —šefa splošnega sektorja POGOJ: — pravnik z večletno prakso ali — večletna praksa na enakem delovnem mestu v delovni organizaciji. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pravilniku — stanovanje ni zajamčeno. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »VODOVOD JESENICE« Jesenice, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. knjigbvodja 2. skladiščnika 3. instalaterje za vodovod in centralno kurjavo 4. pomožne delavce POGOJI: pod tč. 1. absolventka ekonomske srednje šole z nekaj let prakse ali začetnica; pod tč. 2. trgovski pomočnik železninske stroke ali priučen skladiščnik z večletno prakso; pod tč. 3. kvalificirani ali priučeni instalaterji; pod tč. 4 .mlajši nekvalificirani delavci-težaki, ki se želijo priučiti inštalaterskega poklica. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj razen pod tč. 4. ni, na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. . Razpis velja do popolnitve prostih delovnih mest. TRŽIČ — S posredovanjem občinskega sindikalnega sveta v Tržiču in gradbenih podjetij na ljubeljski cesti ,bo v ponedeljek gostovalo v Cankarjevem domu v Tržiču kulturno umetniško društvo iz Prištine. Prireditev jc organizirana predvsem z namenom, Jugoslovanska loterija POROČILO O ŽREBANJU SREČK JESENSKE LOTERIJE 6 avtomobilov »Zastava 1300« in 6 dobitkov po 459.600 din delijo srečke: iz 1. serije št. 79709, iz 2. serije št. 23034, iz 3 serije št. 86593, iz 4. serije št. 35924, iz 5. serije št. 55299, iz 6. serije št. 33209. 144 avtomobilov »Zastava 750« in 144 dobitkov po 217.800 din dobijo srečke: iz i. serije: 02447, 10162, 16566, 16851, 24257, 25843, 26235, 29783, 34244, 34741, 40726, 45360, 53144, 55749, 61199, 63227, 63763, 65580, 70362, 75724, 78093, 91939, 95014, 98121 iz 2. serije: 00654, 02759, 06938, 10008, 11163, 11697, 12157, 19527, 30083, 36787, 41454, 44339, 45143, 49249, 50111, 53201, 61242, 64662, 73257, 84603, 86089, 89918, 92957, 99100 iz 3. serije: 05298, 08245, 09937, 09982, 20778, 21329, 21804, 29134, 36559, 37097, 44543, 46747, 48301, 51362, 53391, 63823, 73725, 76077, 77276, 79042, 82823, 83042, 93355, 96847 iz 4. serije: 00645, 02295, 13126, 14502, 14891, 17159, 19269, 22861, 25043, 26966, 49537, 56174, 57043, 66976, 67042, 67103, 73871, 74913, 78164, 80094, 82083, 91758,. 97975: 99581 iz 5. serije: 01008, 12827, 13130, 16185, 17675, 19732, 22086, 23994, 25631, 28664, 32343, 34491, 41038, 43921, 56434, 56573, 59042, 90251, 62756, 65241, 67092, 75523, 85139, 90278 lz 6. serije: ■ 00220, 06240, 08356, 09402, 10281, 11300, 14131, 18006, 25726, 37316, 39212, 41025, 62754, 72022, 72733, 73443, 75838, 77255, 79931, 80824, 83293, 86366, 88970, 91762 Dobitki v Sloveniji: Avtomobil »Zastava 1300« in dobitek 459.600 din v Mariboru rfa št. 86593 iz 3. serije. 16 avtomobilov »Zastava 750« in denarni dobitki po 217.800 din na naslednje številke iz 3 serije srečk: v Ljubljani (10): 05298, 29134, 36559, 51362, 53391, 63823, 76077, 77276, 82823 in 79042, v Mariboru (4): 21804, 37097, 46747 in 93355, po eden v Tolminu na št. 44543 in v Postojni na št. 20778. da se graditeljem nove ljubeljske ceste, ki so pretežno iz južnih predelov naše države, nudi kulturni program v njihovi domači besedi*. Takšno prireditev bodo delavci na ljubeljski cestd verjetno toplo pozdravili. — J. LOTO Začasno poročilo za 49. kolo lota Žrebanje je bilo 6. novembra 1965 Izžrebane številke: 4 8 12 32 35 38 in dodatna 31 Petorka v Sloveniji: Ljubljana 7-K-810266/4 PETICA 491.197 ČETVORKA 7.903 TROJKA 501 ČETVORKE: • Jesenice (1) 39-J-614651/4 • Radovljica (1) 72-0-233114/4 TROJKE: • Bled 73 291453/4 • Radovljica 72 O 233101/4 O 233126/4 • Jesenice 39 009803/2 K 782769/4 K 782787/4 • Kamnik 41 J 624876/4 • Kranj 46 163186/2 O 224374/4 O 224406/4 O 224410/4 O 22442t/4 O 224452/4 O 224459/4 O 233105/4 O 233129/4 K 782758/4 K 782775/4 J 624888/4 O 224370/4 O 224379/4 O 224407,/4 O 224414/4 O 224421/4 O 224454/4 O 224489/4 1500 naši industriji takb potrebnih kvalificiranih delavcev. O OBČINSKI ODBOR SZDL NA JESENICAH meni, da pre- » 'bivavstvo Jesenic ni dovolj seznanjeno z zunanjo politiko. Ustanovili bodo informativni center, ki bi vključeval predavatelje, ki bodo imeli predavanja in vodili razprave, člane . družbeno političnih organizacij občinskih in krajevnih skupnosti kot tudi ostale pre-bivavec Jesenic in okolice bodo seznanili z aktualnimi temami zunanje politike. • OBČINSKI ODBOR SZDL NA JESENICAH pripravlja . razpravo o urbanistični problematiki Jesenic in jeseniške občine. Meni namreč, da je to vprašanje toliko važno, da morajo razpravljati o njem na odprtih sestankih in zborih. Ker vključuje urbanistični načrti mnogo napak, za katere se trenutno ne ve, od kod izhajajo, želi IV SZDL zadevo proučiti in predloge posredovati občinski skupščini. Podrobnejša konkretizacija Tržič, 8. novembra - j*0*^ poldne se bo tu sestal P j občinskega komiteja Zveze ra ^ ne, ki bo razen o priPraV8^ „ letno mladinsko konferenco^gl bo konec meseca — °br*. p obsežno problematiko o g vzgoji pionirjev na šolah. O* in gradivo z določenimi »kleP ^ priporočili o teh vprašanji« J ^ že nedavni razširjeni P©sve ' ^ obravnaval prav to probie in ki ga je s prizadetimi od- in ki ga je s P"zaacu". j^te govornimi sklical občinski ZMS Tržič. pH-Na omenjenem posvetu .„ šotni v svojih razpravah njj, odkrivali številne P°manJ " 0j| s ki se kažejo pri delu in w ^ pionirji. Današnji PlenumkJJn«t bi vso to problematiko v * t^eje nejših razmerah še P0(1 p obravnaval in seveda °stre .^ro- ki razpravi sprejel tudi P čila ln sklepe, ki naj P° tp nadaljnje hitrejše in u«P ,r. korake pri delu in vzgoji v jev. — P J2 ofteft dalin TU ^ # V VEČERNI OSEMLETKI 21 UČENCEV - V okpgi# gatega programa izobraževalne sezone 1963/64 škofjeloške SKE UNIVERZE se je ta teden začela večerna osemletka. fafl)U in osmi razred se je prijavilo 21 občanov. Čeprav bomo o P ^ se Delavske univerze škof ja Loka še pisali, naj omenimo, ^^fi? septembra začela administrativni tečaj in inštrukcijski za opravljanje izpitov na TSŠ v Ljubljani. p0lja- # SLOVESEN ZAKLUČEK — V četrtek zvečer je bil v ^ g3 nah slovesen zaključek prikrojevalnega in šiviljskega |WJ ^ dom je priredil krajevni odbor Rdečega križa. Dvajset deklet uP0- se je naučilo oziroma izpolnilo znanje, ki ga bodo s Prl rabile doma. • VSAK DAN AVTOBUS V JAVORJE - Sedaj je busna zveza z Javorjami in škofjo Loko'ob sobotah in ^ ^ in 1,37 dnevno pa vozi izredni avtobus šolsko mladino v Poljane ^ ^ 0b Javorjani pa bi želeli redno avtobusno "zvezo vsak dan. Za ^_0fja pristanku avtobusnega podjetja »Ljubljana-transport« P . Loka sklenili, da postavijo garažo, kjer bo lahko avtobus P ^e-~ . , v ., . _ . »«—____i_______noa)eli. hO Ta teden so začeli delavci škofjeloškega komunalnega PocJ| ( mont« z deli, sredstva pa so delno prispevali tudi obc^na if* bodo sjjcvan iuui j\v verjetno še ta mesec — bo vsak dan re^ ^d- zgrajena garaža busna zveza Javorje — Škofja Loka in obratno. Te se vsem posluževali delavci in dijaki, ki se vozijo v dolino Končno poročilo za 44. kojio lota Žrebanje 30. oktobra 1963 PETORKE 2,269.208 din ČETVORKE 11.506 din TROJKE -655 din Rok za izplačevanje do 6. I. 1964 Delavski svet podjetja »PUŠKARNA« Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta — več VK in KV strugarjev — več VK in KV orodjarjev — več VK in KV rezkavcev — več kvalificiranih brusivcev Nastop službe po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava podjetja — Kranj, Savska loka 20, do zasedbe delovnih mest. ZAPORE CESTE Oddelek za gradnje in komunalne zadeve Občinske skupščine Kranj sporoča, da bo cesta Kranj —Besnica na odseku Kranj—Savski most do tovarne »Tekstflin-dus« od 11. novembra 1963 do preklica zaprta za ves promet zaradi rekonstrukcije cestišča. Obvoz bo za smer Kranj—Gorenja Sava—Besnica in obratno prek Stražišča. OBVESTILO Zaradi rekonstrukcijskih del na železniški progi Ljubljana — Jesenice v zvezi z elektrifikacijo proge se od 12. novembra 1963 od 10.. ure dalje ukinja prodaja voznih kart ter sprejemanje na prevoz prtljage in ekspresnega blaga na postajališču Radovljica med postajama Otoče — Lesce Bled. Vozne karte se bodo prodajale v vlaku, prtljago pa mora potnik sam oddati v službeni voz, voznina pa se plača na izstopni postaji. Izstop in vstop potnikov v Radovljici je možen samo na levi strani proge (gledano od Ljubljane proti Jesenicam). Izstopanje potnikov na desni strani proge je prepovedano in je smrtno nevarno. Dostop na novi peron na levi strani proge je možen samo po cesti čez nadvoz nad samim 'postajališčem. Železniško transportno podjetje L j ubij ana Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja GORENJSKE OBLAČILNICE KRANJ razpisuje prosti delovni mesti: * 1. trgovskega poslovodja za trgovsko poslovalnico na Jesenicah 2. pomožnega finančnega knjigovodja z znanjem strojepisja Prošnje sprejema komisija do zasedbe delovnih mest Komisija za sprejenj . splošnega gradb. PođJC »PROJEKT«, Kranj dr razpisuje naslednja P1??! ob lovna mesta v stranskih ratih: 1. mesto kleparja 2. mesto strojnega kij*11 carja 3. mesto kurjača no kurjavo. Možnost nastopa slu20* 0 Prejemki po PraV1 delitvi os. dohodkov. ^ Prijave sprejema *a oddelek podjetja Tovarna »PLAMEN« ^ bo prodala na javni . p dne 20. nov. 1963 ob * slednja osnovna sredsi AVTOBUS — — 25 sedežev ^ TOVORNI AVTOM*?0 3-tonski DROBIVEC za drobljenje koruze IZRUVAC za krompir SANI pol tovorne KOČIJO „t ctfO RAZNO POUEPE^ ORODJE f Prednost nakupa J* spodarske organizacij Pojasnila dobite na podjetja. »KOVINA** I* tovarna tekstilnih » , naprav KRANJ razpisuje prosto delovno ^? KVALIFICIRANE1"* GALVAN1ZERJA J Nastop službe 1. pO 1 koiOsebni j«^j5# vilniku o razdclje>* ,o » Interesenti naj 0 licti3' ^ vloge v tainištu pis velja do zase«?- mesta. Je obračaj se siišo" edališče „Tone Čufar" na Jesenicah pred novo sezono Vic in pripravo za otvoritveno premiero nove sezone so v Mhaterskem gledališču »Tone CuFar« na Jesenicah že v P°lnem teku. Po vrnitvi z uspešnega gostovanja v Pešam kalija) je gledališki kolektiv takoj nadaljeval delo s štu-diJem drame španskega pisatelja F. G. LORCE »DOM E ALBE«. S tem sc je zadela devetnajsta delov-P Sezona amaterskega gledališča na Jesenicah. Pfelb se fe tudi z načrti, na- ka upanja in majhne možnosti! Kajti tudi streha pušča, električna napeljava je dotrajana in zastarela in... Teh in -ov bi lahko bilo kar precej ali točneje, kar toliko, da grozi nevarnost, da bo potrebno zapreti (edino) dvorano za javno uporabo! Ob vsem tem in kljub majhnim možnostim (ben: pomanjkanju sredstev — ali pa nezainteresiranosti kdo le ve koga) pa bo le že prav in skrajni čas, da se na Jesenicah vsaj pri-pra\i in domeni za rešitev, da vsaj takrat, ko bodo možnosti (in zainteresiranost, a ne samo koga), ne bomo zgubljali besed in časa. Do takrat pa upanje itak osta- le iy"" oc ic 'tuli 7 načrti, na- * istimi tegobami in težava-teh minula leta. Tn ker je njav manj kot načrtov (s čimer ćni r,,ćcno, da so manjše) za-m z ni"n'' Jesenice namreč g8 *** vojne niso dobile niti ene- 5tavb^ega prostora šele ^ e' za kulturnoprosvetne na-be «' 0bst°Jeci prostori in stavila f° bolit: »četrte generacije ini. ?.LOBOcNlK razstavlja te tfJH V/ ^ ^r^sernovem mu~ •tt0 ' 0t'c>ic:. radi. sprejemamo »če-lc>rtffner?cii°«, ki st jc v prvi >ol)1: \n*W£đ stoletja postavila pn h ■ v,Prcsioniz.mu — prevzetem *0i>» 0l''<'ično navdahnjenem ko-i- iynu U: ■ i V? 8a ,ke perturbacije v poli-^edu ' $°c':alneni in kulturnem po-'^P^k Pobočnik ni modernist, c'lit.. A* stopnica »četrte genera-^pttij** .,c naredila prelom med 'Stfo K^1n°*n in tokrat moderno 'l vc<{ niCcitcm k° h bil pri nas ■ ^tnif'0 nl d0„. 'lVl!l domaČih fizieinomij UJ:]h motivov. Ce bi omenili 'o t yl*boinikovih sošolcev, ki ,f k hlTCm Hfvatje (Globoki k 5 so t >la **grebsbi akademiji), Mnčjć s[° ffegedusić- in Djnro 'Pfi' VldinV2l da so tudi oni si'»t instinktom ta Ss*. ^alno^t, kar nam potrjuje- jo njegove razstavljene risbe v Kranju. Opazen jc njegov , prav jasni smisel za žanre. »Veseli harmonikarji* dočarajo hrupno, veselo, nedeljsko razpoloženje. Njegove »Zanjice« so vezane na zemljo in življenje. 7. veliko vnemo in resničnim zanimanjem je risano »Veselje* in *Plcs v gostilni*, ki vzbma radostne akorde kmečke nedelje. Globočnik 9 teh prizorih uporablja ekspresionistično noto in poenostavljene forme. Osrednja slika razstave je '•Deklica v velemestu*. Slika ie v oljni tehniki. Glavna figura je portret črnolaske, ki drži Picassovo sliko »Deklica s konjskim repom«. Poza jc popolnoma posneta po njegovi stari sliki »Lotos*, ki je bila že večkrat razstavljena doma in v tujini. Deklice so povzete iz njegove bližine, saj so to portreti njegovih učenk. Deklice naj bi izražale različne značaje, temperamente in ideale svojega časa. Diskreten kolorit / ozadjem mesfaf ki jih je rodilo, naj bi pokazal rc/nhanto današnjega dekleta,, S tem -sebno ljubeznijo obrnil do naših primorskih mest, ki so šele po vojni priključena k svoji domovini in ki nimajo 'sc tako /.vestega obozevav-c..-, kakor je Globočnik. Posvetil lin: jt toliko ljubezni in slik, da si titluiil ime njenega vernega slikarja. Od njegove razstave v Mariboru 50 bile objavljene slike Pirana, piranske hike in Pustcrla, to je ostanek starega Pirana, ki danes že propada. Globočniku lahko priznamo, da sc ni podvrgel kli u mode in jc ostal — svoj. Razstava e) Kranju je gotovo posvečena s tem namenom publiki, da vid: razvojno stopnjo slovenskega ?fnltniiktt0 življenja in razvojne are različnih razdobij slovenske moderne v razponu od starega do najnovejšega. TATJANA MILAVEC-ftAPLA širše kroge delovnih ljudi za gledališče. Tak pogovor naj bi bil tudi preizkus Se drugih oblik dela gledališkega kolektiva, to je prirejanja različnih klubskih prireditev od literarnih večerov do sa-tirično-zabavnih sporedov. Drami »Dom Bernarde Albe« pa bo najprej sledilo delo starogrškega komediografa Aristofanesa »Ll-zistratn« v režiji gosta M. Belina, nato pa se bosta do konca leta zvrstili še V. Kabadana komedija »če se ženski jezik ne suče« !n pravljica za mladino in odrasle W. Bauerja »Rdeče in modro v mavrici«. Mladinsko delo, ki bo razveselilo številno mlado publiko kot vselej doslej za novoletno jelko, še ni izbrano, zato pa se bodo še nadaljnja dela v novi sezoni izbirala iz okvirnega repertoarja, v katerem so Prežih-Mikelna »Samo-rastniki«, socialna drama izpred vojne F. Kozaka »Punčka«, psihološka sodobna drama M. Zupančiča »Hiša na robu mesta« in satirična komedija F. Hadžiča »Lju- dje in opice« iz domače dramatike. Iz tuje sodobne dramatike je V repertoarju francoska komedija M. Acharda »Odkritosrčna lažniv-ka«, klasika pa je zastopana i komedijo C. Goldonija »Zdrahe na visi« in komedijo W. Shakespeara »Komedija zmešnjav«. Seveda pa lahko kakšno novo delo le dopolni ta repertoar, zlasti iz domače sodobne dramatike, pa tudi glasbeno delo (opereta ali opera) £ni »°v ni b,! vraževeren, roda ko jc videl zadet in nepremičen hNh n VornJak. sc mu kraj ni zdel prikupen. In prav tukaj so F Je JJ^ki tanki presenetiti oddelek. Sopuh strojniškega rafala -'usko čepico. Ušakov jo je poravnal z dlanjo. »vuiu -«rw "a vrn nad kotanjo, je Iepel na tla, kajti v dimu nad ./rVem ie besnel ognjen vihar in sneg )e jarko žarel. Dve na vrh b*ki ^i.Jern je besnel ognjen vihar in sneg Je jarko žarel, uve »!*05treiuJnici sla nenehno ropotali v nepožetem polju in vrsta r^Ha t ie s svetleeimi nitmi tkala noč. Ušakov je ležal za vrhom v ^otno i1 za na-metom. pa z resnimi očmi pozorno strmel v temo. b% D° 'esketajočega se oklopnika, ki se je zaustavil, so v žitno r*0st(Jelt aIj nemški vojaki, se razkropili in pričeli streljati z »\f Kratki ruski rafali so pokosili nekaj Nemcev. !i'e' DlatOVo|!'1 ic pomislil Ušakov. V trenutku se je ves ogenj, * ki*. Po,al nad poljem, zdrznil in osredotočil v eno smer, tja, jc naglo pomislil Ušakov, prevzet od boj-SH' » pričcl sncl vencti v sv°'° sreč"° zvezdo. Ozrl se je da-^v B BaSradze, njegov kurir, je zvesto ležal v njegovi bližini. * mol ,R pote8nii k scbi r'x krajec plašča in ga pozorno pogle-K{| Ut"c. v temi svetlikajoče se in razburjene oči: feklj^ti08!1 moje povelje baterijskim poveljnikom: topove je treba V r> gozdnega roba. Do sozdn! Razumel? Poišči še stotnika ' pr^vzame naj poveljstvo!« Bagradze jc neslišno premikal ustnice in kot očaran ponovi povelje. »Vsi možje — razen topovskih posadk — naj pridejo takoj senj| kaj. k meni! Poberejo naj ročne granate! Jasno? Teci. kolikor te noge nesejo! Daj mi svojo brzostrelko!« Ušakov je vzel Bagradzejevo brzostrelko in pogledal prek ne-bena. Tamkaj je ležala patnilja. vendar je ni videl. Po tleh je spolzelo nekaj temnega jn urnega. Senca je omahnila. Se nekdo je n!a-nil pokonci pod streli, z urnimi nogami in povešeno rrlavo. Iz teme se je oglasil strojniški rafal in ga spodrezal. Ušakov je sprožtl proti Nemcem, tja, kjer je videl ognjeni jeziček strojniškega ustia. Tako je pošiljal rafal za rafalom, da bi kril umik patrulje in pritegnil nase sovražnikov ogenj. In vselej, kadar je nemški vojak med tekom padel pod njegovimi kroglami, je Ušakov zakričal. Potem je zaslišal sopihanje in glasove ljudi, ki so se mu bližaii i/, kotanje. Med premorom v streljanju se je obrnil. Urno sc je bližal Vasic z vodom vojakov. < »Nov šaržer mi dajte!« je vzkliknil Ušakov. Črna kosmata roka, dobro znana, mu je ponudila šaržer. Ušakov ga je vtakpil z dlanjo. Nizko nad grebenom jc zasikal strojniški rafal in vzvrtineil sneg. Nekaj glav se ie pritajilo. Ušakov je prav v bližini zagledal Vasica — oznojen, vlažen, lesketajoč sc in zbran obraz — v siju ognjenih plamenov. VasiČ je nekaj zaklical. Krogle so piskale in se razletavale. »Nepridipravi! Z dumdumkami streljajo!« Ušakov ni razumel Vasičevih besed. Prekinil ga je in pokazal z roko. prek polja: »Poglej tjale! Vidiš jarek? Pošev prek polja?« Vpil je glasno, tako da so mu iztopile žile na vratu. VasiČ je zagledal jarek. Potekal ie vzporedno z bližajočimi se Nemci in jim zapiral pot do oddelka. Vasic |e uganil načrt Ušakova: »Naj grem takoj tja z vodom?« Ušakov jc prikimal. Vasica je pograbil za ramo: »Zaustaviti moraš tanke! 7. «ranatami- z zobmi — kakor pač hočeš, le zaustaviti jih jc treba! Tako dolgo moraš zadrževati tanke, dokler ne bomo pripeljali topov! lasno? Torej, premakni se! Pet mož mi pusti tukaj!« Vasic je vstal v snegu. Do jarka je bilo kakšnih deset metrov odprtega polia. Natančno si je ogledoval zemljišče. Potem je /akrožil / roko. ko da /.eli vajeti sapo, in kot prvi v dolgem plašču stekel prek čistine. Zamujen rafal BlU jc sledil. Molčanje. Prazen sneg. Prek snega jc planil vojak, kot bi ga izstrelil iz samokresa* pa izginil. ,j »Ogenj!« je \/kliknil Ušakov. Petorica je s streljanjem varovala! vod. Vojaki so kakor sklonjene sence prihajali mimo in se ozirali. Da a topova sta še visela na vrveh in tretjega jc goseniear vlekel \ kotanjo. Počasi! Počasi! »Tovariš major! Tovariš majoi! i Bagradze je stisnil nekaj yšakovu v dlan. Poln saržer 7a brzostrelko. Na drUgi strani, pri Nemcih, se je zabliskalov pšeničnem polju, in kakor tolikokrat ie nizko zapiskalo nad zemljo. ■Kje je Išenko?« »Ktjel sem ga. Štabni načelnik jc dejal: J'oskrb.lbom 7\ Uulikl'« Bagradze je jezno zakričal, z vznejevoljenimi očmi. Jezna tuljenje granat se |e bližalo In stiskalo vojake k zemlji. »Steci na/aj! Povej Isenku, *naj pohiti! Tam zadaj so menda vsi mrtvi! Pohitijo naj, dokler jiftl tanki ne podkurijo pod zadnjico!« Ušakov |e Slišal, kako se i Mulja krešila* in skupaj 7 BagflM dzjem kotalila po strmini. Tuljenje granate se jc pretrpalo in Obviselo v zraku. Tišina... Potem urmeujc in ogenj pred očmi. V istem trenutku je padci na v.cnilio poleg Ušakova visok človek. Skupaj sta se dvignila. I * Golubov. Vodni poveljnik i/, tretje paterije. Imel je resen pal vendar mladostno vznemirjen obraz. Goli, krepki vrat je bil shfa rjav od vetra. V kotanji so v snegu čepeli vojaki. »ToA-ariš major!« je zašepetal GoluboA', ki mu jc po teku /manj* kalo sape, »prispel sem semkaj z vodom.« , »Posamič!« je Ušakov pokazal proti jarku. »Naprej! Gremo!^ Nad glavami je pritulila nova granata. Golubov i plajlil pokonci. Lahka strojnica V njegovi levici 5e je zdela majhna spričo njegove velikosti. Ušakov ga je radovedno gledal. Golubov jc takoj razumel, druge besede bi bile odveč. »Vzemite, tovariš major! . ie so v snegu Čopeli vojaki, nekomu podari predmet, ki run jc velo pri srcu »Moji Ianrie Imajd Se enega!« »Lazcv ie pomislil Ušakov in s prijetnim »bčutkorrj pogledal nedvomno pogumnega |n zdravega fanta. »Navzlic temu Je odličen Fant!« 665545 GLAS SOBOT?., 9. novem*« šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport 0 šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport#JP° Štirinajsto mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu Nekaj presenetljivih izidov LJUBLJANA, 8. novembra (po telefonu ob 18. url) — Vče-B raj dopoldne so se pod kupolo ljubljanskega Gospodar-11 skega razstavišča zbrali igravci in igravke iz 15 evropskih držav. Na petih mizah so pričela boje najbolj znana imena evropskega namiznega tenisa, zato po pravici lahko to tekmovanje imenujemo neuradno evropsko prvenstvo. Pri-četek med moškimi ekipami je bil precej buren, saj so se nepričakovani rezultati vrstili drug za drugim. Le kdo si je mislil, da bosta sovjetska tekmovavca Novikov in Amelin najprej odpravila Romuna Negulescuja in Giurgiuco. Ni se še poleglo veselje v sovjetskem taboru, ko sta stopila na sceno naša Vecko in Korpa ter pričela tekmo z bivšim evropskim prvakom Berczikom in njegovim so-igravcem Rozsasom. Jugoslovana sta pričela sijajno in brez nervoze. Korplnl napadi so kaj kmalu našli ranljivo mesto na Rozsasovi strani, tako da je v tretjem setu Madžar dokončno položil orožje. Burnemu ploskanju in čestitanju ni bilo ne konca, ne kraja. V drugi igri sta Vecko in Berczik za-Čella precej plašljivo inn »škripa-je«. Toda iz točke v točko se je Nova šahovska sezona Radovljiški šahisti so pričeli novo šahovsko sezono z nagradnim brzoturnirjem, ki je bil v nedeljo, 3. novembra. V odsotnosti nekaterih dobrih šahistov je zmagal Novak z 11,5 točke, drugo nagrado si je priboril Prestri z 11 točkami, Marblt jih je zbral 9,5, RoS 8,5, Rožič in BrataniČ po 5,5 it*. ./•'.'•■. '.. /v, ' . ' ' Razveseljivo je, da sta mladinca Đjordjević in Pfajfar odvzela več točk najboljšim članom. — boj razplamteval in igra -je bila vsem po godu.Slovence ni dolgo čakal na pravi trenutek in njegovi napadi so slovitemu Madžaru postala prava uganka. Po hitri zmagi nad njim je Vecko skupaj s Korpo nadigral še dvojico Razsas-Berczlk. Zmaga naših mladih je bila sprejeta z neverjetnim odobravanjem in bučnim »navijanjem«. Kaj kmalu se je tudi naše prvo moštvo, v katerem igrajo Marko-vič, Hrbud in Teran (slednjni v dvojici z Marko vicem) uvrstilo med štiri najboljše, žrtve so bili prav slabi Angleži. — Pozno zvečer smo opazovali za nas najvažnejše psopade. Mlada Vecko ln Korpa bi morala za vstop v fina--le streti odpor Švedov, »stari« Marković in Hrbud pa nasprotnika iz Sovjetske zveze. # Izpolnila se je samo ena že- 7:M 10:38 9:49 Mladinci in pionirji so jesenski del prvenstva že zaključili. Lestvici sta naslednji: mladinci — Tržič 4 3 0 1 21: 6 6 šk.Loka 4 2 2 0 11: 8 6 Tabor 4 2 1 1 10:11 5 Lesce 4 1 1 2 5:13 3 Mladost 4 0 0 4 4:13 0 pionirji — Tržič 4 3 1 0 11: 4 7 Svoboda 4 3 0 1 8: 3 6 Triglav 4 1 2 1 6: 8 4 šk.Loka 4 0 2 2 4: 8 2 Mladost 4 0 1 3 1: 7 1 V kranjski občinksi pionirski ligi so v jesenskem delu prvenstva prvo m^sto osvojili mladi nogometaši TVD Partizan Predoslje, ki imaio 7 točk, na drugem mestu so Nakelčani s 6, na tretjem Pred-dvorčani 5 6, na četrtem Podbrez-jani s 4, na petem Trbojčani s 4 in na šestem mestu Visočani s 3 točkami. — J. Ž. Komentar o rokometu Tekmovanje še ni končano Tekmovanje v republiški ligi je formalno že pri kraju, venj[J sta na sporedu še dve zelo važni tekmi — pri moških OlimP1'8• • ^ dar in pri ženskah Mlanost : Branik. Ženska tekma bo J«tn igrišču Mladosti. V moški konkurenci sta oba gorenjska predstavnika zelo r rala. Oba sta namreč postala kandidata za izpad. Nekoliko lazJ®e kot Tržič bo imela Mladost, ki spomladi igra vse važnejše doma (s Celulozarjem, Kovinarjem in Tržičem), medtem Tržič doma izmed slabših moštev samo Krima in Kovinarja. Še 1-Je tudi te planirane točke bodo gotovo premalo, zato bo treba » tf drugje osvojiti kakšno. Po računih bodo morali imeti na * ^ tekmovanja vsaj 12 točk in dober količnik v golih, da se boa držali v ligi. V ljubljanski conski ligi sta se gorenjska predstavnika 0 uveljavila. Sava bo.do spomladi na lestvici celo prva, me£*ten\,0iji>3. Duplje v »zlati sredini«. Njihova uvrstitev pa bi bila lahko še ^ vendar je videti, da tekmovalni komisiji moštvo »ni pri src priča podatek, da letos niso odigrali niti ene tekme, ki bi °L^ey vsem pravilna. Moštvo je v tej ligi namreč med fizično n^-0 0pe širni- zato nekaterim ekipam ne gre v račun, če kdaj osV^!Lvidil točki. Zaradi protesta morajo sedaj ponovno igrati proti (na tujem). ^ V gorenjski ligi pa sta Žabnica in Križe zamenjala meS ^ti-da so slednje prevzele vodstvo. Jutri bo najvažnejša tekma ^ ^ ca: Radovljica, ki bo odločala o drugem in tretjem mestU'dnjei" meru poraza bo Radovljica zasedla tretjo mesto, ker je v » g kolu prosta. I I I Razpisujemo tradicionalno na^a^JIf anketo IZBERITE NAJBOLJŠE SPO*1"* KE GORENJSKE v letu 1963. V njej s s^ jimi predlogi lahko sodelujejo vsi bfa GLASA, tako da nam najkasneje do soboj 23. tega meseca, pošljejo dopisnico s pe imeni gorenjskih športnikov za katere ni j o, da zaslug j o ta naziv. Pohvala nogometašem iz Lesc Minulo nedeljo so nogometaši iz Lesc v Železnikih za^ ^ visoko izgubili, saj so se domači igravci dosti bolje znaš ^ g0I, močenem, blatnem igrišču. Čeprav pa so Leščani dosegli c ^ 50 niso igrali tako podrejene vloge, kot kaže rezultat. Na °v pjin imeli namreč že izrabljene nogometne čevlje, tako da so zelo težko premikali po igrišču. Nogometni klub nima ^jgra03' bi nabavil nove, pa tudi tekma iz istega vzroka ne bi bila tjgO#ik0v če ne bi igravci sami krili stroškov prevoza! Zbrali so 18 in najeli avtobus, s katerim so se pripeljali v Železnike. gepra S tem so dokazali, da imajo res veliko voljo do igr^nJ Ijck^0., so njihovi uspehi v zadnjem času neznatni. Boljši bod° v Pfl tedaj, ko bodo dobili denarno pomoč, da bodo lahko p. P-mernih pogojih. prodam Prodam novo kredenco. Kranj, StražiSče, Pot na Jošta 14 4169 Prodam FIAT 600, letnik 60, delno na ček. Naslov v oglasnem oddelku, informacije na tel. 23-12 4170 Naslov v št. 23-12 4171 Prodam staro hišo ob cesti. CeŠnjica 19, Podnart 4172 Prodam železno peč. Naklo 4 4173 Prodam mlado kravo po teletu, dobro mlekarico. Janhar, Brezje 4174 Prodam ali dam v najem opremljeno dvosobno stanovanje v Lescah. Ponudbe poslati pod »Goto- Prodam krušno peč. oglasnem oddelku, tel. vina — Lesce«. Ostalo po dogovoru. 4i75 Prodam FIAT 600 D. šemrl, Kranj, Ul. mladinskih brigad 6 4176 Prodam nagrobni spomenik. Kranj, Jezerska c. 17 4177 Prodam preprogo, dva fotelja ln mizico. Naslov v oglasnem odd. ( 4178 Prodam še dobro ohranjeno motorno slamoreznico. Ivan Blaž, Zg. Brniki 26, Cerklje 4179 Proda se 40.000 m2 zemlje ob sami obali blizu Novigrada Istra »Dajla«. Voda in elektrika poleg parcele. Vse informacije dobite v drevesnici Novigrad. 4180 Prodam svinjo s pujski, starimi nad 14 dni. Grenc 1, Šk. Loka 4181 Prodam 200 kg prosa. Naslov v oglasnem oddelku 4182 Tragično je preminul naš član in aktivni sodelavec SLAVKO MIHELIČ zaslužni borec narodnoosvobodilne vojne in revolucije, neutrudni socialni delavec za varstvo invalidov in borcev NOV, dolgoletni voditelj invalidskega Športa itd. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu! Združenje borcev NOV in Združenje vojaških vojnih invalidov obč. Kranj Mnogo prekmalu nam je kruta smrt vZela iz naše srede našega ljubega moža, očka. sina, brata in strica SLAVKA MIHELIČA Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili v soboto, 9. novembra 1963 ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Neutolažljivi: žena Zlatka, hčerke Slavi, Olga, Branka, mama; družine Peric, Zumer, Šmid ter ostalo sorodstvo Kranj, Podbrezje, Besnica, 7. 11. 1963 Izdaja ln tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek -sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnike SO din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Prodam 1.000 kg Holandca in 400 kg bintja. Grad 43, Cerklje 4183 Prodam 2 prašiča za pitan ie. Sr. vas 51, Šenčur 4184 Prodam prazno sobo v Škofji Loki, Partizanska 15. Ogled v soboto, nedeljo, ponedeljek. Franc Bohinc, Zg. Bitnje 152 4185 Prodam 3 prašiče za pitanic, težke po 100 kg. Podbrezje 111. Duplje 4186 Prodam 2 plašča »Perell« z belim robom, 2 zračnici, 4 firode za FIAT 1100. Naslov v oglasnem oddelku 4187 Prodam prašiča za pitanje. Pavlin, Sp. Duplje 85 4188 Prodam dvosedežni italijanski moped z vsemi rezervnimi deli ali zamenjam za težji motor. Naslov v oglasnem oddelku 4189 Prodam novo hišo v Kranju. Takoj vseljiva. Naslov v oglasnem oddelku 4190 Prodam lepega konja in kravo, dobro mlekarico. Podreča 28 4191 Prodam avto FIAT 1100. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Janez Marenčič, Ul. mlad. brigad 4, Kranj 4192 Prodam 4 prašičke po 6 tednov stare in enega 100 kg težkega prašiča. Cerklje 57 4193 Prodam konja, starega 4 leta. Zg. Besnica 16 4194 Prodam diatonično harmoniko, 3-krat glašeno, 3-tonsko v zelo dobrem stanju. Hrastje 34 4195 Prodam ogrodje 3 zazidljivih štedilnikov. Naslov v oglasnem oddelku 4196 Po ugodni ceni prodam novo kuhinjsko opravo. Naslov v oglasnem oddelku 4197 Osnovna šola »Simon Jenko« Kranj proda naslednja osnovna sredstva: 100 rabljenih šolskih klopi, klavir, ogrodje za štedilnik. Vse pod ugodnimi pogoji. ' 4198 Prodam več zimskih jabolk — karnatke in bobovce. Suha 14, Kranj 4222 Ugodno prodam litoželezni vzkl-ljiv kotel 90-litrski. Ignac Hrovat. Jesenice, Titova 49 4223 Prodam skoraj nov divan. Jože Bolkovec, Kranj, Savska 2 4224 Prodam konja, starega 3 leta ali kobilo, staro 5 let — tudi za- Upravnl odbor Kegljnškega kluba Triglav Kranj ln Zbor kegljaških sodnikov sporočata vsem članom, da nas je nenadoma zapustil SLAVKO MIHEllČ in ustanovni član kluba, član upravnega odbora član Zbora kegljaških sodnikov Dragega pokojnika bomo spremili na zadnjo pot v soboto, dne 9. novembra 1963 ob 16. uri, izpred križišča na kranjsko pokopališče. Kegljaški klub Triglav Kranj Zbor kegljaških sodnikov ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubega moža, dobrega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka VIKTORJA KUKATA - upokojenca se iskreno zahvaljujemo dr. Hriberniku za lajšanje bolečin med boleznijo. Obenem se zahvaljujemo kolektivu opekarne Bobovk za požrtvovalnost, pevcem iz Kokrice za žalostinke, godbi, vsem organizacijam ZK, Socialistične zveze, gasivskemu društvu, upokojencem, vsem darovavcem vencev in cvetja. Posebna zahvala dr. Borštarju za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti še enkrat najlepša hvala. Kokrica, Ljubljana, šempas, Gorica, 8. 11. 1963 Globoko žalujoča žena Lojzka, hčerke Karllna z družino, Milka z možem, Pavla z družino, sestra, brat in ostalo sorodstvo menjam za vola. Ribnikar, Tene-tiše 28 4225 Prodam kobilo, staro 7 let. Hra-še 43, Smlednik 4226 Kuhinjsko opravo prodam zaradi selitve. Zg. Besnica 57 4227 Ugodno prodam kozo, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku 4228 Prodam motorno slamoreznico. Sp. Bitnje 20 4229 Prodam 2 novi odeji — na obe strani svila, kuhinjsko mizo ter leseno in železno kompletno posteljo. Partizanska c. 33, Kranj 4230 Prodam rabljeno spalnico z vložki in otroško posteljico — tudi na ček za 65.000 din. Dvojmoč, Kranj, Savska loka 5 4231 Prodam večjo količino zimskih jabolk od 50 do 60 din kilogram. PraproŠe 1, Podnart 4232 Prodam 800 kg repe. Olševek 23 4233 Prodam 2000 kg lepega semenskega krompirja —- holandca. Dvorje 58, Cerklje 4234 Prodam 5 let staro kobilo. Zvir-če 9, Križe 4235 kupim Kupim suhe smrekove plohe 50 mm. Mizarstvo Bratun, Kokrica 219 4199 Kupim obračalnik za seno. Ota-lež*50, pri Cerknem, Cerkno 4200 Kupim karambollran osebni avto. Ponudbe poslati pod »Zale-ten«. 4201 Kupim slamoreznico v dobrem stanju. Francka Jereb, Podjelovo Brdo 19, Sovodenj 4202 Kupim 2 m suhih drv. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 4203 Sveže in higiensko pakirano goveje, telečje in svinjsko meso dobite brez čakanja v trgovini Delikatesa Kranj 4145 Domači keksi so še vedno spe-cialiteta Delikatese Kranj 4145 Poceni dobite dobra vina v trgo-vnii Delikatese Kranj 4145 Obveščam prebivavce Jesenic in okolice, da sprejemam dežnike vseh vrst v popravilo. Dežniikar Janez Jenko, Jesenice, Prešernova 21 4137 Dobro frizersko pomočnico sprejme takoj Rudolf Krivec, frizer. Škofja Loka, kolodvor 4204 Iščem dekle, ki dela samo na dve izmeni za varstvo otroka. o ^ Nudim stanovanje ln hr*00" # M1 katesa, klavnica Kranj „v.. Sprejmem šiviljsko vaJura0»l haela Valant, Golnik 45. W stanovanje v hiši. , *% v Nrifel sem moški ff, KJE. sti-al ulici. Rogelj. KranJ- 0 nova 11, Pri**skovo peHj Našel sem žensko K*0, 4*J Naklo 47 v rt, r°J Antonu ln Anici ^^el« 1 Kumše ter Andreju ^ptlZj Kranja, čestitajo,k «§0»$ plomi ekonomista I- &l domači in prijatelji ^ Gostilna Zlata riba abofl redno sprejnif j^nj^j od 15. novembra dalje- zopet od 1! domača hrana Zamenjam enosobtio ^e t stanovanje v gledališču .j^. far« za dvosobno ne Jesenicah ,-i0 20 Nujno rabim PoS$V> din in jih vrnem * °P. v 0 tence 4, Golnik i* Preklicujem, kar sei tf Tončki Caper in 10 ^y Možctova .... fcot 5 Sobo dobi študentki ^ju^j novavka. Naslov v °* delku Sobo. opremljeno »Jj-jJjV % ljeno išče moški J^Jsti**?, ih stil Ljubljane. Mogoče tO" radi službene _.,—,----- ... v ^'Vr^'vi va za enakovredno ^ j* m Javite na naslov: K»- ^ Staretova 33 nAA^ niKt Opremljeno sobo ° v "jfl nemu moškemu. Na nem oddelku Ali vam delujejo & ^ ^ a/> i«iv»vf»sie? če " ' .M. ) žolč, črevesje? če flC'0<» „ji > z rogaško »Donat« , t«VJ vajte jo v svoji trg0tr*jV dobijo v groslstlcn^, VjV podjetju »«yfla« *T\j&*Jr ■ vini »Loka«, «kofi«J£ if jetju »Vino Gorenj«