Glasilo ^Slovenske Kmetske Stranke". Vsakdo vžlval vse sadove svojega dela In marljivosti 1 □E jI Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v LJutlJSni. — Uredništvo in uprava |e v Ljubljani v Kolodvorski ulici St. 7. — Telefon inter. št. 2506. — Račun pri poštni hranilnici Jt. 14.194. Naša. politika In duhovniki. Pred tremi leti je bila Slovenska ljudska stranka še v hudi opoziciji. Kruh opozicije pa je grenak, posebno v Beogradu, ker se tam doli še niso povzpeli do evropskega načela, da ima tudi opozicija državljanske pravice, ampak delijo dobrote samo vladnim strankam in njihovim pristašem, za vse drugo jim pa nič mar ni, pa magari vse od lakote pogine. Kar se pa denarja tiče, pa v Beogradu tudi vladnih strank ne priznavajo v enaki meri, ampak poznajo samo Srbijance. Za prečane imajo samo kakšne politične drobtine (velik« župane itd.), drugega pa nič, najmanj seveda denar. Te beograjske samogoltnosti pa SLS ni poznala, ali pa je mislila, da jo bo ravno ona skurirala (!). Pa se je silno zmotila! V prepričanju torej, da bo mogla izmoz-gani Sloveniji, zlasti pa svojim lastnim gospodarskim in uradniškim pristašem kaj pomagati, so gospodarski in uradniški veljaki SLS, ki imajo v SLS (poleg škofa) odločilno besedo (katoliško akademsko starešinstvo, Gospodarska banka itd.), pritisnili na politično vodstvo SLS, da mora na vsak način in za vsako ceno v vlado. Lansko leto se je dr. Korošcu res posrečilo, da je sklenil z beograjskimi oblastniki (eincarji) takozvani »blejski sporazum« in na podlagi tega je SLS vstopila v vlado. Ko se je po Sloveniji razvedelo, kaj je skuhal dr. Korošec v Beogradu in da pojde v vlado, je zavladalo med klerikalci silno veselje in navdušenje. Njihovi »gospodarski krogi« so si že zadovoljno mencali roke v pričakovanju, kakšni silni milijoni se bodo pri-valili v Slovenijo iz Beograda v njihove blagajne, uradniki pa so se veselili napredovanja in dobrih služb. Klerikalnih slavospevov na dr. Korošca in njegove sposobnosti ni bilo ne konca ne kraja! Najbolj pa so se veselili klerikalci nad tem, da bodo sedaj, ko bodo v vladi, že pokazali tem prokletim radičevcem, po čem so klobase! Razočaranje. Danes je eno leto, odkar se solnči SLS v milosti beograjske pokvarjene gospode. To leto je leto bridkih razočaranj za SLS! Beograjska gospoda je postavila pred SLS veli-kansk škaf najbolj umazanih pomij, ki jih je morala mirno požreti, predno je bila spoznana za vredno, da sede njeni zastopniki v vladnih klopeh. Pomagati so morali reševati korupcijoniste — priznamo, da proti njihovemu boljšemu prepričanju — glasovati so morali v ministrskem svetu za zakon, ki je bil skrajno nevaren našemu vseučilišču, glasovati so morali za »vtihotapljeni paragraf« na korist bogatim delniškim družbam in na ogromno škodo slovenskih občin in glasovati so morali še za celo vrsto Sloveniji skrajno škodljivih zakonov, samo da bi vsaj nekaj dobili! Kaj pa so dobili? Reci in piši: Enega sa- mega velikega župana (drugi je baje »radikal«) in pa nekaj svojih pristašev uradnikov so spravili pod streho! To je vse! Slovenski kmetje niso dobili nič! Dobivajo samo to, kar so oblastne skupščine potegnile iz ljudskega žepa! Centralna vlada ni dala za slovensko kmetijstvo niti toliko kakor prejšnja leta. Slovenski trgovci in obrtniki nimajo od vlade SLS nič. Rajši plačujejo danes še več davka kot prej. Slovenski delavci nimajo od vlade SLS nič. Pač pa opazujemo na vseh straneh strahovit gospodarski propad in strahovito gospodarsko nazadovanje. Iz Slovenije so iztisnili lansko leto še 8 milijonov dinarjev več davka kakor prejšnja leta! Zato pa pojo bobni na vseh straneh, kmetje in delavci pa milo obračajo svoje oči v nebo za pomoč! Pa je ni! Obupen položaj za SLS. Tega položaja na deželi se je SLS ustrašila. Zaupniki SLS na deželi, zlasti duhovniki, ki so se vpregli v nehvaležno politično službo pri SLS, niso gluhi in oni jako dobro slišijo preklinjevanje ljudstva nad takimi razmerami. Oni dobro vidijo, kako so začeli kmetje zmajevati z glavami, ne sicer v njihovi prisotnosti, zato pa toliko bolj takrat, če so kmetje sami med seboj! Posvetni in duhovniški zaupniki SLS na deželi dobro čutijo, kako pada med kmeti vera v vsegamogočnost dr. Korošca in njihovih prijateljev, ki so lansko leto obljubljali volilcem na kmetih mleko in med, sedaj pa, ko so na vladi, jim še enega lonca neislanega kropa ne prinesejo iz Beograda domov! Oni dobro vidijo in slišijo, kako se kmetje tipajo po praznih žepih in pravijo: »Kaj, hudiča, kaj nam niso nič prinesli? Ali mar ne znajo drugega kakor samo jemati? Hudič jih vzemi vse skupaj!« Vse to klerikalna gospoda prav dobro vidi in sliši in ko to posluša, obhaja klerikalno gospodo silen strah, češ: »kaj bo, kaj bo, če se nam še pohlevni slovenski kmet zmuzne z naše vrvice?« Nobene stvari na svetu se namreč posvetna in duhovna gospoda tako strahovito ne boji, kakor če bi se kmečka masa enkrat osamosvojila in začela misliti z lastnimi možgani! In nobene stvari se pokvarjena gospoda ene in druge sorte tako strašno ne boji, kakor če bi se kmečki velikan enkrat prebudil in zaklical gospodi: »Marš ven vsi skupaj! Mi se ne damo od nikogar več komandirati in farbati, ampak hočemo komandirati sami, ker smo sami dovolj pametni! Te »k m e č k e nevarnosti« se gospoda, zlasti klerikalna, silno dobro zaveda in zato napenja vse sile, da se reši in da uporno kmečko ljudstvo znova priveže na svojo verigo. Politika na prižnici. V svoji najhujši sili so zato posegli po starem sredstvu in hočejo svojo polomljeno politično barko rešiti — z vero! Kakor da bi kdo veri kaj hotel!! Na tisoče naših pristašev je katoličanov, ki čisto v redu izpolnjujejo svoje verske dolžnosti. Velik del teh pa je skoro vsako nedeljo priča, kako grmi s prižnic nedeljo za nedeljo ne Kristusov nauk, ampak sama politika in samo politična hujskarija na korist SLS! Vse kaže, da se to brezbožno početje vrši na komando od zgoraj! Posebno naša stranka in naš »Kmetski list« je v obilni meri deležen tega hujskanja. To nas sili, da tudi mi v tej zadevi izrečemo svojo besedo. Kdo in kaj smo mi? Vsako otroče v Sloveniji danes ve, da smo mi posvetna, politična stranka. Predmet naše politike so samo stanovske koristi kmečkega stanu. In prav nič več! Mi nismo nobeni misijonarji in nobena verska sekta. Nas se politično prav nič ne tiče, kakšno vero ima kdo. Mi se prav nikjer in nikdar ne vtikamo v versko življenje naših političnih pristašev, ker to ni naša naloga in se s takimi stvarmi mi niti pečati ne maramo. To je pač stvar duhovnikov, in o takih zadevah naj se kmetje pomenijo s svojimi duhovniki (s katoliškimi, s protestantskimi ali s turškimi itd., kakršne vere je pač ta ali oni). Naš namen je samo ta, da združimo vse kmete v Sloveniji, ki se zavedajo svojih skupnih kmečkih interesov, v enotno in močno kmečko politično in stanovsko organizacijo, ki je vsled svoje številnosti edino poklicana, da prevzame v demokratični državi, v kateri odločuje večina ljudstva, politično vodstvo in politično komando v svoje roke — brez komande pokvarjene gospode ene in druge vrste! Zato mi nikakor ne moremo odklanjati n. pr. sodelovanja protestantovskih slovenskih kmetov v Prekmur ju. Za nas oni niso ne katoliki in ne protestanti, ampak v prvi vrsti kmetje, ki so ravno tako zatirani kakor njihovi katoliški tovariši, ravno tako lačni in ravno tako pomoči in podpore potrebni. Če pa smatra kakšen katoliški duhovnik za potrebno, da te protestante izpreobrača h katoliški veri, ali pa če smatra protestantov-ski pastor za primerno, da pridobiva ljudi za svoj »hlev«, moramo reči, da nas ta verska vnema pušča politično popolnoma hladne. Take stvari naj opravi duhovščina med seboj, kakor ve in zna. Za nas je kmet samo kmet in nič drugega! Če ta kmet opravlja poleg svojih kmečkih tudi še svoje verske dolžnosti, mi nimamo nič proti temu. Mi kot politiki ne bomo nikogar pehali v pekel, pa tudi v nebesa ne bomo nikogar vlekli za lase, kajti mi kot politična in stanovska kmečka stranka se brigamo samo za ta svet, skrb za dušni blagor vernikov pa moramo prepuščati duhovnikom, ki so tudi plačani za to! Stališče našega lista. Dosledno temu stališču piše vedno tudi »Kmetski list«. Mi nikoli še nismo razmotri-vali vprašanja »Ali je Bog, ali ga ni« in ga tudi ne bomo. S tem naj se peča n. pr. dr. Ušeničnik, ki je profesor bogoslovja in je za to tudi plačan. Tako je tudi z ostalimi verskimi vprašanji, kajti mi nismo »Bogoslovni vestnik«, ampak smo pač »Kmetski list«, ki si je postavil za nalogo, da brani in zagovarja posvetne dobrine kmetov v Sloveniji. Na tisoče naših naročnikov in bralcev nam je priča, da se mi še nikdar nismo zaletavali v kakšne verske nauke katerekoli vere in se tudi ne bomo. Če pa včasih »napademo« duhovnika dr. Korošca ali kakega drugega duhovnika, ga ne prijemamo kot duhovnika (kakor da bi učil kakšno krivo vero v cerkvi), ampak ga prijemamo kot politika, ker se zavedamo žalibog le prepogosto, da je ta politika (ne vera!!) za slovenske kmete škodljiva. In s popolnoma mirno vestjo rečemo: »Kdorkoli bo delal tako posvetno politiko, da jo bomo s polnim prepričanjem spoznali za kmetom škodljivo, tega bomo napadali z vso silo brez ozira na njegov posvečen ali neposvečen stan, pa naj bo to sam papež ali pa prezident republike! V tej točki ne poznamo in ne bomo poznali nobenih ozirov. Advokat ali zdravnik, duhovnik ali cestni pometač — mi bomo branili kmečke koristi proti vsakomur, kdorkoli jim hoče škodovati! Nikdar pa ne bomo nikogar napadali zaradi njegove vere ali njegovih verskih naukov. To ni naša stvar. Če bo verske nauke vsak tako pustil pri miru kot mi, duhovniki vseh ver lahko večno zahvalno pesem pojo! Politika in duhovniki. S tem, kar smo povedali zgoraj, pa nočemo reči, da se duhovnik ne bi smel pečati s politiko. Mi pravimo, da je celo dobro, če se peča. Duhovniki so namreč šolani ljudje, med njimi so tudi zelo brihtni ljudje (pokojni dr. Lampe!) in zato je prav lahko mogoče, da ima tudi duhovnik jako dobre in zdrave politične misli. Zakaj pa ne? Ali eno je, kar moramo povedati: Če nam razlaga duhovnik politične stvari, naj nikar ne zahteva, da bi jih morali mi sprejemati kot verske resnice!! V verskih zadevah priznavamo duhovnikom brez vsakega pridržka nezmotljivost, toda v posvetnih, političnih stvareh ima duhovnik lahko prav ali pa tudi ne! Med nami žive zdravniki, ki so v svoji stroki naravnost znameniti. Nikdar pa še nismo slišali, da bi kakšen zdravnik zahteval od ljudi, naj mu na račun brezpogojne vere v njegove zdravniške sposobnosti tudi v politiki brezpogojno verjamejo! Stvar je namreč ta, da je najslavnejši zdravnik lahko v politiki silen nesposobnež! Lahko je pa tudi zelo sposoben, ni pa, da bi to moral biti! Med nami žive imenitni advokati in profesorji. Eni poznajo izvrstno vse paragrafe, drugi pa vse znanosti celega sveta. Toda v politiki? Lahko so dobri, so pa lahko tudi silno nerodni in celo nesposobni, kajti politika je nekaj čisto drugega kakor n. pr. jezikoslovje ali pa računarstvo. Prav tako je z duhovniki. Oni lahko izvrstno poznajo verske nauke in verske znanosti. Toda v politiki? V politiki velja tudi za bogoslovce to, kar velja za zdravnike, advokate itd. Politika ne pozna nobene nezmotljivosti kakor vera. Zato pa je duhovnik kot svoboden državljan politično merodajen le toliko kakor vsak drug človek. V politiki duhovnik ni nezmotljiv in če on zastopa kakšno politično mnenje, je njegovo mnenje podvrženo kritiki in svobodni presoji. Zlorabe. Sramotno pa je in grda zloraba vere je to, če duhovnik vlači politične stvari, v katerih ni nezmotljiv, na prižnico in v cerkev sploh, kajti s tem vzbuja nehote pri vseh mislečih ljudeh vtis, da hoče »na prčvaren način« (ua goljufiv način) pri svojih poslušalcih dati svojim, morebiti zmotnim in prosti presoji podvrženim političnim mislim veljavo nezmotljivih verskih resnic! Tako postopanje se ne da označiti drugače kot z besedo: zavedno varan je ljudstva! Dandanes nihče ne brani duhovniku stopiti med ljudi izven cerkve in jim tam razlagati ali agitirati za svojo politiko, kjer lahko drugi tudi ugovarjajo. Če so politične misli tega ali onega duhovnika pravilne, bodo gotovo prodrle tudi izven cerkve! Če pa niso pravilne ali dobre, pa jih hoče duhovnik vseeno uveljaviti na ta način, da jim daje v cerkvi s prižnice nezmotljivi verski značaj, potem je to silno sramotno in grdo početje, ki je za duhovnika nedostojno. Zato pravimo mi: Ven s politiko iz cerkve med narod, kjer vlada prosta beseda in svo- bodna kritika! Zunaj cerkve naj se tudi duhovnik poskuša uveljaviti v politiki kakor vsak drug svoboden državljan! Če bo povedal kaj dobrega, pametnega in koristnega, bo gotovo prodrl, če pa ne, bo pa propadel. Svet se zaradi tega gotovo ne bo podrl! To je naša mirna in odkrita beseda, napisana kmetom v korajžo, gospodom duhovnikom pa v premislek, če hočejo sploh naše besede premisliti. Jako se pa motijo gospodje, če mislijo, da nas bodo ugnali z zlorabami. Kakšne posledice to rodi, vidimo v dunajski škofiji in gospodom duhovnikom v Sloveniji bi prav zelo priporočali, če bi prebrali neke znane številke dunajskega škofijskega lista! Tam, kjer znajo vsi ljudje brati in pisati, ne gre tako kot n. pr. v Italiji, kjer je 95 procentov babjevernih analfabetov! A. Prepeluh. Z enakopravnostjo^ Belgrajska pokvarjena gospoda se prav rada sklicuje na tiste paragrafe v naši državni ustavi, kjer je rečeno, da smo vsi državljani »enakopravni«. Tako stoji res zapisano in tiskano na potrpežljivem papirju. V praksi pa je vse govoričenje o neki enakopravnosti tak kolosalen švindel, da mu ga na svetu ni para. Mi smo že večkrat povedali, kakšna je naša »enakopravnost« pri davkih. Mi smo povedali na podlagi točnih uradnih številk, ki jih je ugotovil bivši radičevski minister dr. Krajac, da plačuje Slovenija okoli 1100 dinarjev davka letno na vsako osebo (torej vsak hlapec, vsaka dekla, vsak otrok in pastir plača toliko, če bi se davek razdelil na vsako glavo posebej), vsak Srbijanec pa plača komaj 400 dinarjev na leto! Pa bo mogoče kdo rekel: Bo pa od sedaj zanaprej boljše, ko smo dobili »izenačenje davkov«. Ljudje, ki tako govore ali pa na to verjamejo, so na strašno krivi in napačni poti. Mi imamo namreč že en davek, ki je »izenačen«, to je davek na poslovni promet. Po zakonu bi morali plačevati ta davek vsi trgovci itd. v celi državi enakomerno, t. j. kolikor kdo napravi »gšefta«, toliko odstotkov bi moral plačati na davek na poslovni promet. Uradne številke pa pravijo, da je plačala beraška Ljubljana tega davka okoli 12 milijonov dinarjev, premožnejši Zagreb okoli 30 milijonov dinarjev, nad vse bogati Beograd pa, kamor se stekajo milijarde iz cele države, pa reci in piši: cela dva milijona dinarjev! Sedaj pa povejte: Ali je beseda o »enakopravnosti« švindel ali ni?! Iz navedenega primera se vidi dovolj jasno, kako znajo beograjski cincarji razlagati »enakopravnost«. Oni pač sklenejo zakon, ki velja za vse, toda tega zakona ne izvršujejo za vse v enaki meri, ker ga nočejo izvrševati. Iz tega primera pa lahko sklepamo čisto določno in jasno, kako bo z izenačenjem davkov sploh, s katerim se zlasti naši klerikalci tako hvalijo. Bo prav tako, kakor z davkom na poslovni promet: Zakon bo veljal za celo državo — na papirju, šraufali bodo pa samo prečane! Mi bomo plačevali, da bomo črni, Srbijanci še nam bodo pa lepo smejali v pest, češ, le plačujte, koštruni prečanski, zakaj ste pa leta 1918. tako drli v Beograd pod našo komando? Prav posebno bomo čutili vso težo »izenačenega« zemljiškega davka. Poslanec Juraj Demetrovic je natančno izračunal, da bi odpadlo po novem zakonu na Srbijo (če se stavi katastrski čisti donos proračuna na današnje dinarje) 38 procentov vsega zemljiškega davka. V resnici so pa ra- čuni narejeni tako, da bo plačala Srbija samo 18 procentov nove zemljarine, vse drugo pa bodo plačali prečani! Znati je pač treba, in Srbijanci znajo! Katastralni čisti donosi bodo znašali po novem: Hrvaška 607 milijonov dinarjev Vojvodina 1524 milijonov dinarjev Slovenija 250 milijonov dinarjev Bosna 375 milijonov dinarjev Srbija 450 milijonov dinarjev Dalmacija 60 milijonov dinarjev Davku podvržena zemljišča pa merijo: Hrvatska 3,740.000 hektarjev Vojvodina 2,310.000 hektarjev Slovenija 1,550.000 hektarjev Dalmacija 1,250,000 hektarjev Bosna 2,500.000 hektarjev Srbija 3,900.000 hektarjev V procentih znaša od celokupne površine države: Srbija Bosna Dalmacija Hrvatska Slovenija Vojvodina 42 procentov 20 procentov 5 procentov 15 procentov 6 procentov 11 procentov Srbija ima torej trikrat več zemlje kakor Hrvaška, davku podvrženega zemljišča pa le ravno toliko kakor Hrvaška. Srbija je sedemkrat večja kot Slovenija, davku podvrženega zemljišča pa ima le trikrat toliko! Tako izgleda sleparija z »izenačenjem davkov« v praksi in v resnici. Še bomo plačevali mi Slovenci in še kako! Kolikor bolj pa bomo plačevali, toliko bolj bomo slavo peli ob desetletnici »ujedi-njenja« in »jugoslovenstva« in davčnega »izenačenja« vsem, ki so nam tako mehko postlali! P. (Dopis iz kmečkih vrst.) Meseca maja se prebuja vsa narava k novemu življenju. Vse se giblje po njivah in travnikih, po gozdovih in pašnikih. Vsa narava je oživljena in novo življenje vliva tudi ljudem novo upanje v srca na boljše čase. . Toda za koga klije to novo življenje? Mar za kmeta-trpina? Oj ti nesrečni kmet - trpin; Prebudi se vendar enkrat tudi ti in poglej v solnce, ki te obseva! Dober gospodar si ti, slovenski kmet, priden si in varčen, toda godi se ti pa od dne do dne slabše, ker ne vidiš in ne maraš solnca in ne maraš za novo življenje, ampak gledaš vedno le v temo sužnosti. Za politiko in za organizacijo svoje strau- ke se ne brigaš, zato pa si večen suženj go spode! Ko bi ti, kmet, vedel, kako si močan! Tudi v tebi klije moč prebujene prirode, toda svoje moči ne znaš izkoristiti, ker nisi složen. Razcepljen in razkosan si na celo vrsto strank, ki jih je ustvarila gospoda, da ti natakne jarem na vrat, samo ene stranke ne vidiš, ki je res tvoja: Ti ne vidiš tvoje lastne kmečke stranke! Ali more biti za kmeta še kakšna druga stranka kakor je kmečka? Ali ti ne pove že sam naslov stranke, kam da spadaš tudi ti? Ali te ne probuja naš »Kmetski list« že leta in leta in ti kliče, da stopi tudi ti v naše vrste, v vrste pravičnih in poštenih ljudi, ki hočejo že na tem svetu pravico in poštenje? Čeprav ne moremo zmagati v enem mesecu ali v enem letu, vendar je treba enkrat začeti! Če mi sami ne bomo uživali plodov svojega bftja, jih bodo pa uživali naši potomci, naši otroci in vnuki! Kmetje, pozivam vas, da stopite v naše vrste, kajti edino v naši Slovenski kmečki stranki najdete svoj program, ki vas bo vodil do vašega pravega cilja. Sejte v svojo lastno korist dobro seme. Kakor ste dobri gospodarji, tako morete biti tudi dobri in vzorni politiki in videli boste, kaj boste sčasoma dosegli! Tako vam kliče kmet žuljavih rok, ki se mora tudi sam trdo boriti za košček svojega vsakdanjega kruha. Zavedajte se, da smo mi tisti, ki pridelujemo s svojim delom ves kruh, nam ga pa reže, sam vrag vedi po kakšni čudni pravici, po drobtinah tista gospoda, ki nič ne dela! Zapomnite si torej sedaj, ko se vsa narava prebuja: Mati narava nas kmetov ni ustvarila samo za delo, ampak tudi za to, da mi sami odločujemo, kako bomo plodove našega dela delili! Ne bomo si pustili več rezati svojega težko pridelanega kruha od drugih, ampak mi ga hočemo rezati drugim, ker je naš! Za »vero in naprednost« naj se pretepa presita gospoda, mi pa se moramo boriti in se bomo borili za to, da bodo naše žene in naši otroci tudi siti in da bomo mi sami gospodarili nad plodovi svojega dela po naši volji. Ne sme nam več gospodariti in gospodovati gosposka, ampak mi hočemo gospodstvo za sebe, šolani ljudje pa morajo služiti naši skupnosti, ne pa da hočejo gospodariti nad nami! Dolga stoletja je kmet hlapčeval in tla-čanil prej grajščinski; danes pa drugi gospodi, toda danes se tudi kmet prebuja in kliče: Dosti je hlapčevanja, dosti je sužnosti — sedaj pa hočem biti gospodar jaz in drugi morajo služiti interesom kmetov, ne pa narobe! To pa bomo dosegli, če bomo složni in združeni v svoji Slovenski kmečki stranki. Gospodarstva blagoslovljene in neblagoslov-ljene jare gospode nad nami mora biti konec! Ne redi jara gospoda nas, ampak mi njo, in zato hočemo gospodariti mi nad »gospodo«, ki sploh kruha nima, če ji ga mi ne damo. Kmet. MmL S TRjKNKE Makole. Občni zbor krajevne organizacije SKS se vrši v nedeljo dne 20. maja t. 1. po rani službi božji v gostilni Juršič v Mako-lah. Na zboru poroča delegat načelstva. Somišljeniki, vsi na občni zbor! — Predsednik. Rogaška Slatina. Občni zbor krajevne organizacije SKS se vrši na binkoštno nedeljo 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v Takalcah v gostilni Marije Drofenik. Tovariši se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže. Šmarje pri Jelšah. Občni zbor krajevne organizacije SKS se vrši na binkoštno nedeljo 27. t. m. ob 2. uri popoldne pri tov. Smehu. Nismo stranka enega stanu, temveč vsega naroda slovenskega. n oi VA^PTI aiiŽAni fO- rthrunclrfi vnlitva I potem bi pa me Občinske volitve. Sevnica: SKS 105 glasov (7 odbornikov), SDS 71 glasov (5), SLS 136 glasov (10), SSJ 38 glasov (3). Dočim je SKS in SDS napredovala od zadnjih volitev za 36 glasov, so klerikalci nazadovali za 90 glasov. Nasilnemu in koruptnemu klerikalizmu klenka povsod zadnja ura. Globoko: SKS 13 odbornikov, klerikalci 2 odbornika in delavci 2 odbornika. Občinske volitve v Podzemlju. Dne 22. aprila smo 'imeli v Podzemlju občinske volitve. Volilcev je bilo 354, oddanih pa je bilo 236 glasov. Gospodarska lista je dobila 108 glasov in 8 odbornikov, Kmečka stranka 61 glasov in 4 odbornike, SLS pa 67 glasov in 5 odbornikov. Za župana je bil izvoljen bivši župan Janez Smuk, posestnik na Mlakah. V občini Čeplje, srez Črnomelj, je za župana izvoljen naš tov. Jurij Šavor. — Toča je padala dne 17. aprila 2 cm debela in gosta, da je vse pobelila. Vinogradom in sadju je naredila po vsej Poljanski dolini ob Kolpi precej škode. ■j MBHBBMHBBBHHi 11 BBMMMMHBMHMl HT~fl~nriTT li —— i II Mladinski vestnik. Orlavas. TI. redni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet Zimzelen« se bo vršil na praznik Vnebovhoda dne 17. t. m. v društveni sobi pri Lebarju s pričetkom ob 1. uri popoldne. Dnevni red je razviden iz vabil. Vsi, ki se zanimate za naše društveno življenje, vljudno vabljeni. Udeležba za člane obvezna. — Odbor. Orlavas. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet Zimzelen priredi na binkoštno nedeljo dne 27. maja t. 1. predavanje o temi »Položaj Slovencev pod Italijo«. Predava tajnik Zveze tov. Šimnovec. Kdor se zanima za življenje naših rojakov v tuji državi, ta naj ne zamudi tega predavanja. Prostor: društvena soba pri Lebarju. Začetek ob 3. uri popoldne. — Odbor. O JP I S i Iz mariborske okolice. — Nek dopisnik »Slov. Gospodarja« se silno repenči, da je g, Žebot dosegel preložitev Reizmanovega klanca v Jarenini. Ugotavljamo, da g. Žebot za nas kmete samo to doseže, da moramo plačevati zmirom večje davke. Kar pa se tiče okrajnega zastopa pa seveda lahko gospodari, ker nima nobenega usmiljenja z ubogim davkoplačevalcem in ako bo šlo tako naprej, nas bo slavna gospoda odrla do bele kosti. Mogoče se bodo v kratkem tudi odprle oči onim klerikalnim zaslepljencem, ki nas pomagajo odirati s svojimi neumnostmi. Iz Savinjske doline. Lansko leto je po-vodenj poškodovala most, ki je danes last za-bukovškega državnega premogovnika, prej pa ga je oskrboval g. Roblelc. Dokler je bil most v privatnih rokah, je bilo vse dobro in tudi cesta je bila v redu. Odkar pa ima most v svoji posesti premogovnik, je pravi čudež, če še kdo more priti iz Zabukovice v Žalec. Ne gane se pa prav nihče, da bi se ta škandal popravil. Pred volitvami nas je sicer večkrat obiskal poslanec Hodžar, toda danes gospodje »ajmohtarji« za nas nimajo menda nič več časa, češ, volilne kroglice smo dobili, sedaj naj pa tisti trapasti kmetavzarji počnejo, kar jim je drago. Pri prihodnjih volitvah se bomo pa že drugače pogledali! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pri nas se nahaja v bližini cerkve gostilna, o kateri pravijo, da je »klerikalna«. Bolj daleč od cerkve pa je še ena gostilna, s katero g. župnik ni nič kaj zadovoljen, češ, da je odprta tudi med službo božjo! Kakor izgleda, bi moral lastnik tiste gostilne postati »klerikalec«, potem bi pa menda bilo vse dobro? (Opomba uredništva: V Ljubljani, v Mariboru itd. ie vse polno gostiln, ki so, vse odprte celo dopoldne, brez ozira na številne maše. Zakaj ne bi tako bilo tudi drugod? Sv. Lenart nad Laškim. Od nekdaj je tukaj naš rod, — če ve kdo za druz'ga, naj pove, odkod! — Tako nekako je pel naš davni pesnik Vodnik o našem narodu, v prepričanju, da so bili Slovani stari Iliri, kateri so pred Kelti in Rimljani posedovali naše pokrajine. Enako nam je hodilo na misel, ko je prepustil posestvo svoji hčeri in zetu Jože Hrastnik na Vrhu v Sv. Lenartu. Kar najstarejši ljudje pomnijo, je tam gospodaril rod Hrastnikov. Sam župnik je ugotovil iz raznih kronik, da okoli tristo let. Pa naj reče kdo, da je bil to slab rod, ako si upa. Tristo let v zgodovini človeštva ni mnogo, za posamezno kmečko hišo pa zelo veliko. Dne 30. aprila sta bila poročena mlada dva: g. Alojz Štur-man iz Št. Petra v Savinjski dolini in gdč. Cecilija Hrastnik iz Sv. Lenarta, katerima naj nebo podeli moč in vztrajnost, da vlada njihov rod drugih tristo let na tem domu. Sv. Miklavž nad Laškim. Naša župnija ima čast imeti v svojem okrilju oblastnega poslanca Matevža Deželaka. Ljudje živijo staro življenje svojo pot naprej. V lepih gorskih dolinah je precej razvita živinoreja in sadjarstvo. Zadnjega nam je že lani vzela slana, posebno v nižavah. Letos pa zopet ta uima. Godrnjamo, pa nič za to. Kar z »božjo voljo« se namažemo, pa je dobro. Pač pa godrnjamo, ko vidimo te raztrgane občinske poti. Občinski možje, kje ste? Kam je šlo spat vaše delovanje? Ali ste samo za to, da kimate na sejah predlogom g. Podreberšeka? Noben hribovski kraj nima tako razdrapanih javnih potov, kakor okolica Sv. Miklavža! To, kar se je dosedaj popravljalo, je kakor »kaplja v morje«! Gospod Matevž bi naj tudi zastavili za to svoj »velikanski« vpliv. Prekmursko pismo iz Brezovcev. Nekaj znamenitega se je zgodilo v našoj občini. Brezove^ šteri smo do sejgama se fele strankam dali zapelavati njivim oblubam, kaj so nam se fele obečavali, ali kaj so nam spravili, ni-kaj. Tak božno nam ešče nej šlo, kak zdaj. Pa što je to nam kriv. Sami smo si krivi mi kmetje, ker se se fele strankam damo za-pelati. Pri lanski volitvaj so nas zapelali z radikalnov strankov, na štero je gosp. Šo-štarec, naš evangeličanski duhovnik, gori stopo, paj nam obečao, kaj samo vladna stranka nam lejko pomaga. Mi smo njemi vervali, pa smo njemi vse kruglice ta metali. Kama smo pa prišli, poslanca smo nej dobili mi eti v Prekmurji in niti v celi Sloveniji nej radikalnega poslanca. Radikalom pa smo mi zdaj več nej dragi bratovje, samo, da smo jim kroglice dali. Zdaj je radikalna stranka na vladi, pa bi nam te naj pomagala, ali kaj se ona briga za nas kmete iz Prekmurja in Slovenije, samo da njim v Srbiji bolše ide. Če smo edna država te bi si morali glihni biti; Hrvatom nekaj bolše ide, zato, ka so oni organizirani in združeni v svojo j seljačkoj | stranki, štere je voditel predsednik Štefan Radič. Mi Slovenci bi se tudi mogli tak združiti in organizirati v našo Slovensko kmetsko stranko, štera bi za nas kmete delala in nej, ka mi Slovenci volimo stranko, štera je za kapitaliste in nej za kmete. Dragi slovenski kmetje, ki nam najbožnejše ide, volimo vsi našo Slovensko kmetsko stranko, ne pa radikalno ali pa klerikalno, štera s svojo kmetsko zvezo zbira naše kruglice, pa nam kmetom zdaj, kaj je na vladi, nalaga eše vekša bremena, zdaj plačamo več porcije, kako smo prevle plačiivali. Mi v Brezovcih smo previdli, ka druga stranka je nej, kak naša Slovenska kmetska stranka, zato smo se organizirali, pa bi radi bili, ka bi druge občine tudi napravile svoje organizacije, ka bi si lejko kaj dosegnoli. Dokeč bomo pa samo gospodi zaviipali, ostanemo obteženi. Zato samo ena je pot: organizirajmo se v našo lemetefco stranko! — Temlin Viljem, tajnik kraj. org. Št. Jernej na Dolenjskem. Poročali smo že, da so se vršile 22. aprila pri nas občinske volitve. Pri teh volitvah je prebivalstvo šent-jernejske občine klerikalizem obsodilo kakor se spodobi. — Čeravno so reševali klerikalizem državni in deželni poslanci, prižnica in spovednica, ni pomagalo nič. Ljudstvo je izreklo svojo sodbo in ta je taka da bo klerikalni stranki še dolgo pela po ušesih. — Na vse strani oklevetana in obrekovana kmečka stranka je dobila 475 kroglic, klerikalna pa vkljub neznosnemu terorizmu samo 448 glasov. V torek dne 8. maja so se vršile volitve župana in svetovalcev in našel se je izdajalec Franc Rolih iz Grobelj, kateri je ogoljufal 475 poštenih mož za izkazano zaupanje in po judežiškarjotskem načinu izdal stranko, katere listo je podpisal. — To gnusno dejanje je razburilo slehernega poštenega šentjer-nejskega občana, neglede na politično pripadnost, obsojajo ga klerikalci enako kot na-prednjaki. — 475 poštenih mož kliče iškar-jotu, da mu vsi žegni vesoljnega klerikalizma ne izbrišejo pečat izdajstva iz čela, žigosan je. — Med Grki ni uspeval Efijalt in upamo, da tudi med Šentjernejčani ne bo. — Ob me-njevalni dobi pa je treba še enkrat ugotoviti gospodarske brige dosedanje odborniške večine z vrlim županom Radkovičem na čelu. Med najvažnejše je šteti: pridobitev stare šole in mostne tehtnice. Šolo je hotel župnik s tožbo osvojiti, mostne tehtnice pa ne bi bil nikoli izročil, da imajo takrat klerikalci večino. Onemogočena zidava farovških štal je za šentjernejskega davkoplačevalca ogromnega pomena, ki ga ne bo nikdar pozabil. — Nabava nove motorne brizgalne je tudi delo te človekoljubne odborniške večine; koliko je pa podrobnosti, ki se vse našteti ne morejo. V milijone gre trud dosedanjega občinskega odbora za časa njegove delovne dobe in bo ostal neizbrisen spomin kmečke poštenosti v občinskem gospodarstvu. Ugotoviti je treba še, da je z novim letom 1928 imela občina Št. Jernej 76.000 Din v gotovini in sicer naloženo v posojilnici in pa v blagajni. Občinske naklade pa je vsled vsestranske štednje in pametnega gospodarstva samo 70%, naklade na vinsko trošarino pa samo 160%. Če bi klerikalna manjšina vsled izdajstva prišla do večine, nikdar ne bo storila toliko za občino, kot je storil dosedanji večinski odbor kmečke stranke. — Ta članek naj si ohrani vsak davkoplačevalec šentjernejski, da si osveži spomin kadar bo treba. V imenu 475 ogoljufanih zavednih in poštenih volilcev kličemo črnemu klerikalizmu, da pride dan obračuna morda prej kot se zavedate. — I. P. Rob pri Velikih Laščah. V prav kratkem času enega meseca so se zgodile v naši občini štiri nesreče pri živini. Prvič je poginila pri Marinčkih ena kobila, drugič se je ponesrečila na Purkarčem ena krava tako, da se jo je moralo zaklati, tretjič je en vol v Krvavi peči brcnil prašiča, kateremu zopet ni bilo drugega zdravila kot nož, najhujše pa je prizadelo posestnika Jožeta Zalarja iz Sela, kateremu je pretečeni teden poginil konj, za katerega je menda dal 5000 Din. Tu sem naštel kot uvodoma povedano samo nesreče, ki so se pripetile samo tekom enega meseca, medtem ko se jih pripeti tekom enega leta brezštevilno. Pri govedu ali prašiču še ni škoda popolna, ker dotični vsaj nekaj dobi za meso, katerega pa mora dati polovico ceneje kot mesar, drugače ga ljudje ne kupijo in še to velja samo za zimski čas, poleti v vročini pa sploh ne proda mesa, ker predno ga raznese po vaseh, se že zasmradi in postane nevžitno. Mesar pa tako živino tudi nerad kupi, ali pa ponudi tako ceno, da ne velja na- jemati voza, da bi živino k njemu peljal. — Drugače je, če se- ponesreči konj. Tu pa dobiš 100 Din za kožo, če jo nočeš dati k strojarju za domačo rabo, drUgo pa zakoplji. Kmetje, živinorejci, ali bi ne bilo pametno, da bi po zgledu drugih občin, n. pr. Nova vas, tudi pri nas ustanovili »Samopomoč«, katera bi v slučaju nesreče, kakor tudi bolezni pri živini, lajšala gorje takim ponesrečencem? Razen dveh, treh ni v naši občini nobenega, kateri bi tako nesrečo zlahka prebolel, pač pa mora vsak dobro varčevati in poleg tega mogoče še stradati celo leto ali še več, da si pripravi to, kar je po nesreči izgubil. Če pa imamo mi »Samopomoč«, bode vsak član s par dinarji, katere ne bode on občutil takorekoč nič, pomagal svojemu sotrpinu iz nesreče, poleg tega pa bode tudi njemu za tak slučaj pomoč za-sigurana. Sicer bodo tudi tukaj, kot pri vsaki taki stvari, različni ugovori, kot n. pr.: »saj je sam kriv, pa naj bi bolj pazil« itd., ampak tovariši živinorejci, nesreča, pravijo, ne počiva