Iz naše organizacije. Skupne zadeve. nSlovenska Šolska Matica". Občni zbor ,,Slov. Šolske Matice" se je vršil dne 28. pret. m. popoldne ob 3 uri v veliki dvorani ,,Mestnega doma" ob prav obilni udeležbi članov in gostov. Otvoril ga je predsednik ravnatelj Schreiner in je pred vsem pozdravil hrvaške goste, prof. Kučero in Bazalo, slovenske profesorje in slednjič tudi Matičarje. Ravno pred 9. leti je bil prvi občni zbor. Danes je torej nekak jubilej. Umesten je zato pogled nazaj in naprej. Naloga nMatice" je dana v pravilih: predavanja in knjige. Predavanj je bilo precej, vendar pa še vedno premalo. To pa zato, ker jih nihče zahteval ni. Odrekel pa ni odbor nikomur. Predavanja se bodo tudi vprihodnje vršila, kolikor bo le mogoče. ,,Matica" izdaja redno svoj letopis, ki obravnava dnevna vprašanja, teoretične stvari in prinaša razgled po šolskem svetu. Knjige, ki jih ,,Matica" izdaja, so bolj praktične vsebine. Izdal se je lep spominski list za učence, ki zapuščajo šolo. Ministrstvo je izrazilo priznanje delovanju ,,Matice" na ta način, da kupuje nje knjige in jih priporoča v svojem uradnem listu šolam in učiteljstvu v nakupovanje. ,,Matica" bo nadaljevala to, kar je začela. Začeti pa mora še nova podjetja: potrebna je realna knjižnjica za učence; pa tudi za učitelje bi bila potrebna. Matica je izdala ,,Učne slike". Treba pa je tudi pomožne knjige za učitelje, ko razlagajo berilo; treba je komentara k ljudskošolskim berilom. Potreben je etimološki slovar. Izdati bi bilo treba komentare k slovenskim pesnikom in pisateljem. Treba je izdati učila, ki jih ni drugje dobiti, ker so specifično slovenska (slovenska zgodovina, slike znamenitih Slovencev itd.). Za vsa ta podjetja pa je treba veliko denarja. Učiteljstvo je nMatico" jako požrtvovalno podpiralo. ,,Matica" napreduje od leta do leta. Vendar jih je še mnogo, ki niso njeni člani. Tudi te bo treba še pridobiti zanjo. Po tem predsednikovem nagovoru je predaval prof. dr. Ilešič o narečju in knjižnem jeziku v Ijudski šoli. Oboje, knjižni jezik in narečje, pride v ljudski šoli v upoštev. Ko otroci vstopijo v šolo, govore le narečje; to je njih individualni jezik. S tem je torej treba računati. V knjigah pa čitajo knjižni jezik. V šoli ima teoretično knjižni jezik edinc veljavo, faktično pa prihaja na razne načine narečje do veljave, ki mu ne gre. Vprašanje je, kakšno je razmerje med narečjem in knjižnim jezikom. Narečje je individualni jezik; ne gre ga zatirati; narečje ni nič pregrešnega ali slabega. Ne gre tu niti za vprašanje, ali je narečje nekaj pravilnega ali nepravilnega; pri naravnih pojavih po tem ne vprašujemo, če se postavimo na stališče stvari same. Le če se postavimo na stališče knjižnega jezika, se nam narečje kaže kot nekaj nepravilnega. Narečje naj bi bilo izhodišče, knjižni jezik pa svrlia. Mogoče je, je dopustno in je potrebno doseči knjižni jezik, ki ni identičen z narečjem. Zglede imamo drugod in tudi doma, da se človek more do dobra naučiti jeziku, ki ni njegovo lastno narečje. V Nemčiji je struja, ki hoče knjižni jezik popolnoma izgnati iz šol, zahteva, da se varuje individualnost otrok, ki se kaže v njih narečju. To je posledica Rousseauovega nauka, da je priroda sveta, da je vse dobro, kar je prišlo iz rok božjih. Toda priroda je nepopolna, treba jo je dovrševati in izpopolnjevati. In slednjič je knjižni jezik važno prometno sredstvo, občilo. Mora biti vsem umljiv. Mladina naj se uri, učeč se dobrega knjižnega jezika Nam Slovanom manjka koncentracije sil; treba je pozabiti vsak lokalizem, vsi morajo biti eno. Narečje je sicer izhodišče, poznati ga mora učitelj, govoriti pa bi moral vedno in povsod le v knjižnem jeziku. Knjižni jezik in narečje si nista nasprotnika, temveč sta v prijateljskem medsebojnem razmerju. Lepo predavanje prof. dr. Ilešiča je bilo sprejeto z dolgotrajnim ploskanjem. Tajniško poročilo je podal tajnik Fr. Gabršek. Večinoma je o delovanju ,,Matice" že vse povedal predsednik v svojem nagovoru. ,,Matica" je izdala v preteklem triletju 14 knjig v 35.000 izvodih. Naznanja, da se ,,Matičarjem" tudi prejšnje letne izdaje oddajajo za 4 K, posamezne knjige pa za polovično ceno. Podpor je ,,Matica" našla v prvi vrsti pri članih, pa tudi razne posojilnice in hranilnice so se je spominjale z darovi.Članovje bilo 1907.1. 1527, leta 1908. 1560 in leta 1909. 1622. -Matica" je v ožji zvezi s ,,Hrv. ped. knjiž. zborom" v Zagrebu, in sicer na ta način, da dobivajo člani tega društva ,,Matične" knjige za polovično letnino, t. j. za 2 K, ,,Matičarji" pa hrvaške za 1 K letno. Predavali so prof. Bezjak, Ilešič, Bežek in nadzornik Finžger. Blagajnik Senekovič naznanja, da je dne 24. decembra 1909 bilo v blagajni čistega 5784 K. Med dohodki so pred vsem obresti glavnice in članarina. Pregledniki so našli vse v redu, in zato se na predlog ravnatelja Macherja računi odobre. Glede nagrad in proračuna se bo odbor ravnal po dosedanjem merilu. Pri volitvah so bili z vzklicem izvoljeni: predsednikom zopet Schreiner, odborniki za Kranjsko: dr. Bezjak, Dimnik, Gabršek in Krulec; za Štajersko: Druzovič in dr. Pivko in za Pritnorsko: dr. Bežek in Finžger; namestniki so dr. IIešič, Mešiček in Apih, pregledovalci računov pa Kecelj, Svetina in Macher. Predsednik Schreiner k sklepu opozarja na potovanje kot na važno izobraževalno sredstvo in predlaga, naj tudi ,,Matica" v tem oziru kaj stori. Predlog je bil sprejet in izvolil se je takoj pripravljalni odbor, v katerem so Gartner, dr. Tominšek in Wider ter gdč. Mehletova. Zlet se priredi prihodnje glavne počitnice v Krakov na slovanski učiteljski kongres. Predsednik je nato zaključil zborovanje. Delegacija MZaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" je zborovala dne 28. pret. mes. opoldne v ,,Narodnem domu" v Ljubljani, da izvoli drugega prvega tajnika, ker se je dosedanji tajnik odpovedal. Za prvega tajnika je bil soglasno izvoljen tovariš Fran Gartner, učitelj v Ljubljani. Naj posveti vse svoje moči napredku naše ,,Zaveze". Obrambni odsek ,,Zaveze" se je na delegacijskem zborovanju dne 28. pret. mes. pomnožil na 7 članov in si izbral tudi svojega pravnega zastopnika. — Vsak organizovan član ,,Zaveze" naj pošilja odslej ves material, ki se tiče kratenja njegovih pravic, žaljenja njegove časti itd., obrambnemu odseku potomuredništva našega lista. Jubilejska samopomoč. Koncem oktobra 1909. je umrl član tovariš Matija Arko. Dedičem sem izplačal pripadajoči znesek. Članom sem razposlal položnice in prosim, da se obenem plača tudi letnina za 1910. Tudi dolg sem na položnicah označil. Naj se pač ne pozabi onih 10 h za poštne stroške. I g, dne 3. januarja 1910. Fr. Ks. Trošt, t. č. predsednik. Društvo slovenskih učiteljic je zborovalo dne 29. pret mes. na dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani ob jako lepi udeležbi članic. Navzočih !je bilo tudi nekaj tovarišev. Predsednica tov. Katinka Drollova otvori zborovanje, pozdravlja članice in goste ter naprosi prof. Zupančiča iz Gorice, da predava o zrakoplovstvu. Predavatelj je obrazložil zgodovino zrakoplovstva kakor tudi ono letalnih strojev. Podrobno in natančno ter poljudno je obrazložil predavatelj letalno teorijo. Predavatelj je žel za svoja izvajanja zasluženo pohvalo. Potem je govorila tov. Jerica Zemljanova o gospodinjstvu, poudarjajoč, da se pri nas vse premalo stori za pouk v imenovanem predmetu. _ Drugod se stori mnogo več. Žensko društvo ,,Vesna" v Brnu vzgoji do 2000 učenk na leto. V Belgiji so leta 1891. ustanovili prvo gospodinjsko šolo. Zdaj imajo v Belgiji že do 245 gospodinjskih šol, ki vzgoje letno do 9000 učenk. Učiteljice moramo posvetiti pozornost vzgoji o gospodinjstvu. Nato govori o svojih izkušnjah v gospodinjskem dunaj- skem seminarju. Razmere so naravnost škandalozne. Obednica in kuhinja sta brez oken in brez ventilacije. Nemci so slovanske obiskovalke tečaja prezirali in psovali s slavische Bande, slavische Bagage. Kranjska gostilničarska zadruga je najela za pouk v gospodinjstvu Nemko, kakor da ni izučenih slovenskih učiteljic. Pomagati moramo učiteljice, da dobe gospodinje pravo izobrazbo. Pred vsem moramo postati učiteljice same dobre in praktične gospodinje. Priporoča, naj ,,Društvo slovenskih učiteljic" omogoči učiteljicam praktičen 4tedenski tečaj v gospodinjstvu. Predlaga resolucijo, po kateri naj bi se v tečaju poučevalo o praktičnem kuhanju, o gospodinjstvu, o gospodinjskem knjigovodstvu itd. Predavateljici so zborovalke živahno pritrjevale. Podpredsednica Vita Zupančičeva stavlja dodatni predlog, da, ako hočejo merodajni faktorji izdatno podpirati to stremljenje, oziroma_ praktično potrebo našega ljudstva, naj skrbe za to, da bo mogla učiteljica, pridobivši si v teh tečajih potrebno znanost, tudi praktično se v nji uriti s tem, da preskrbe učiteljicam primerno stanovanje s kuhinjo. Nedostatek potrebne in primerne hrane v mnogih manjših krajih izpodkoplje čestokrat mladi učiteljici rahlo zdravje za vedno. Pri šolskih stavbah naj torej c. kr. deželni šolski svet pritisne na c. kr. okr. šolske svete, da ne odjenjajo od zahteve, da imej v šoli vse učiteljstvo primerno stanovanje. Tov. Ema Žerjavova pripominja, da je skrajni čas, da se po mestnih in deželnih občinah skrbi za ustanovitev gospodinjskih tečajev in v to nam je neobhodno potrebno praktično usposobljenih učiteljic, ki nam jih ima preskrbeti baš prej omenjeni 4tedenski gospodinjski tečaji za učiteljice. Obiskovalki dunajske gospodiiijske šole, tov. Zemljanova in A. Golobova, bi gotovo drage volje prevzeli ta pouk. Na to se je razvila še živahna debata o potrebnem prostoru in kuhinjski opravi, pri čemer se je nasvetovala ljudska kuhinja — šolska kuhinja v šentjakobski šoli in drugod. Najbolj nam je ugajal nasvet tovariša Jelenca, da naj izkušamo pridobiti kuhinjo -Domovine", ker je le-ta v počitnicah popolnoma prosta. Predsednica zahvali prof. Zupančiča in tov. Zemljanovo za predavanje ter zaključi zborovanje. Po zborovanju je imel odbor društveno sejo. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta je zborovalo dne 28. pret. mes. ob 9. uri dopoldne v ,,Narodnem domu" v Ljubljani. Društveno imetje znaša sedaj 78.13287 K in se je od lanskega leta pomnožilo za 10.089-84 K. — Sprejet je predlog tov. Grmka o domačih nabiralnikih, ki govorimo o njih na drugem mestu. Natančnejše poročilo objavimo pozneje. Kranjsko. Deželno slovensko učit. društvo je zborovalo dne 28. pret. mes. v ljubljanskem ,,Narodnem domu" ob lepi udeležbi. Predsednik tov. Režek je v svojem izbornem otvorilnem nagovoru čestital ,,Učit. Tov." k njegovi 50 letnici. Občni zbor je izrekel zahvalo tov. Ganglu, ki se je v deželnem zboru tako odločno zavzel za pravično regulacijo bednega gmotnega stanja kranjskega učiteljstva. Daljše poročilo priobčimo pozneje. Vdovsko učit. društvo pozivlja vse kranjsko učiteljstvo, naj pristopa k društvu. Društvenike pa prosi, naj pošiljajo članarino po poštnih položnicah, ker se s tem prihranijo društvu nepotrebni poštni izdatki in je tudi blagajnikovo delo olajšano. Štajersko. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico itna svoje glavno zborovanje v četrtek, dne 13. januarja 1910, ob 10. dopoldan. Vzpored: 1. Volitev novega odbora. 2. Zapisnik z dne 5. novembra 1909. 3. Poročilo o delovanju društva v minulem letu. 4. Poročilo blagajničarja. 5. Ob 11. uri predavanje o praktični uporabi Henrik Druzovičeve pesmarice. Pesmarica naj se prinese k podavanju. 6. Predlogi, nasveti in druge zadeve. Ob pol 10. odborova seja. Vršila se bo tudi pevska vaja. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Socialni odsek ,,Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic v Celju" naznanja, da opazka na položnicah .Liste naročujte sami, oziroma reklamujte, odsek samo plača", kar se tiče naročevanja listov, odpade, ker bo odsek sam naročil liste; reklamovati mora pač vsak posameznik. Novi naročniki naj vprihodnje pripišejo v naročilnem listu, ali so že na list naročeni ali ne. Učiteljsko društvo za ormoški okraj itna v četrtck, 13. januarja 1910, ob ll.uri dopoldne v ormoški okoliški šoli svoje glavno zborovanje po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Tajnikovo in blagajnikovo letno poročilo. 4. Nove Druzovičeve pesmarice. Poročilo tov. E. Seraj- nika. 5. Poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu.' 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Eno uro pred zborovanjem je odborova seja na istem prostoru. O d b o r. Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo 8. decembra 1909 v Celju. Vkljub pičlemu številu navzočih tovarišev in tovarišic je bilo zborovanje jakcTzanimivo. Tovariš predsednik poroča po pozdravu na navzoče tovariše in tovarišice ter na gosta Bl. Jurkota iz Razborja, da je skioptik izgotovljen. Stroški zanj znašajo 111*52 K. Navzoči tovariši izrazijo željo, naj bi skioptik prejkoprej funkcioniral, v oskrbovanje ga pa naj predsednik sam prevzame in kot dober govornik in razlagatelj naj sam prireja predstave. Tov. predsednik tudi naznanja prošnjo tov. Klemenčiča, naj bi mu vsak čimprej poslal prispevek za knjigo o sadjarstvu, šolska vodstva naj bi pa kupila več izvodov te knjige v razdelitev učencem, ki stopijo iz šole. Po prečitanju in odobrenju zadnjega zapisnika je poročal tov. Slanc \z Petrovč o glavnem zborovanju ,,Lehrerbundovem" v Gradcu z dne 11. septembra 1909. Iz njegovega poročila o seji delegacije bi omenili o uspehu izdaje šematizma. Oskrbnik -Pad. Zeitschrift", Alojzij Holzer, je poročal, da je izdaja šematizma gmotno izvrstno uspela in vzpodbuja k opetovani izdaji. Čisti dobiček znaša 1165 K 98 v. Delegacija sklene, da se ta znesek naloži kot rezervni fond. V začetku leta 1910. se izda nov šematizem. Sestava se izroči zopet tov. Otterju in Kasperju. O glavnem zborovanju pa je poročal sledeče: Glavnega zborovanja se je udeležilo blizu 2000 štajerskih učiteljev in učiteljic (Slovencev je bilo jako malo), ki so izvajanja govornikov s pozornostjo poslušali in z burnim odobravanjem potrdili, da sta govorila vsem iz srca. Poročevalca sta na podlagi sestavljenih tabel dokazala, da učiteljem pri tej draginji ni mogoče na noben način izhajati, dokazala sta, da ima navaden poročnik večjo plačo kakor učitelj III. plačilnega razreda po 331etnem službovanju. Drugi stanovi si pomagajo sami, obrtnik zahteva za svoje delo večje plačilo, trgovec zviša cene blagu, zdravniki in odvetniki zvišajo takse, tvorničarji in drugi delodajalci podražijo svoje izdelke. Oficirjem, občinskim, deželnim in državnim uradnikom in duhovščini so se izdatno povišale plače, le učitelj naj živi, naj strada pri tej sramotni plači tudi še naprej. Hočejo nas potolažiti s tem, da bo svoječasno država pripomogla k povišanju naših dohodkov. Ta čas pa stradaj uboga učiteljska para! Godi se nam kakor dganski kobili, ki jo je cigan učil stradati. Čez nekaj dni je uboga stvar poginila, a cigan reče: ,,Ali ni škoda zanjo, ravno ko sem jo stradati naučil, pa je hudič poginil". Tudi nas učitelje hočejo prisiliti, da bi živeli brez jela. Seveda krepkejši in močnejši učitelji vztrajajo, a slabotne in bolehne pobira smrt, ker nimamo sredstev, da bi jim podaljšali tožno življenje. Poročevalec tov. Kalista zahteva ob koncu svojega govora, da se učiteljem da plača, kakršno imajo državni uradniki štirih najnižjih plačilnih razredov. Poročevalec tov. Monschein je govoril o naših pravnih zahtevah. Tudi teh ne smemo pustiti izpred oči. Vsakemu učitelju naj bo — ne samo borba za kruh, ampak tudi za izboljšanje naših. pravnih razmer sveta stvar. — Kdor hoče vzgojiti značaje, mora imeti proste roke, ne sme trepetati pred vsakim škricem, ki je nasprotnega politiškega mišljenja. Govornik zahteva javno kvalifikacijo s pravico ugovora. Glede nameščanja učiteljskih mest se zavzame poročevalec za edino pravo stališče, da pridejo v prvi vrsti v poštev kvalifikacija in službena leta dotičnega prosilca. Sedaj je pri oddaji učiteljskih mest merodajna samo protekcija in politiško naziranje. — Istotako je potrebna reforma postave glede šolskega nadzorstva. Tu se mora ozirati na to, da pride v te korporacije več učiteljev-strokovnjakov, Nadalje je poročal o željah učiteljstva glede učiteljskih stanovanj, izobrazbe učiteljstva, predrugačenje uradnih učiteljskih konferenc, poudarjal je, da se s sodelovanjem učiteljstva ustvari službena pragmatika. H koncu poudarja poročevalec velik pomen naprednega šolstva. Učiteljstvo si je vsvesti, da bodo napredni poslanci zabranili tlačenje šolstva in zagovarjali pravične zahteve učiteljstva. Nato so govorili deželni poslanci: Einspinner, Neger, Ottcr, ki so vsi izrazili svoje simpatije napram učiteljstvu in šoli ter obljubili svojo pomoč. — Stavljene resolucije so bile sprejete enoglasno. — Upati je, tako je končal tov. Slanc, da se bodo vsi napredni poslanci zavzeli za naše težnje, zakaj le tedaj, ako se bodo izboljšale naše plače času in draginji prhnerno, smemo biti uverjeni, da prešine učiteljstvo zopet idealizem in pogum. Skrajni čas je, da izvijemo našim nasprotnikom orožje iz rok in se zopet združimo v mogočno četo, katere naskok sovražnikov ne bo ugonobil. Po tem poročilu je predaval tov. Rajko Vrečar o svojih doživljajih na izletu v Pa- riz jako zanimivo. Predavanje je oživel z raznimi slikami iz Pariza. Pričakujemo, da tov. Vrečar objavi ta potopis. Prihodnje, obenem glavno zborovanje se vrši 6. januarja 1910 v Celju.