SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) XVI (II) No. (Štev.) 4. “ESLOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 23. JANUARJA (ENERO) 1958 Odstotek ljudi V vseh časih, odkar svet stoji, je ži¬ vel gotov odstotek ljudi, sedaj večji, drugič manjši, ki so slepo verjali propa¬ gandi, pa naj je bila trgovska ali poli¬ tična. Zaupati trgovski propagandi je bilo vedno tvegano, toda edina nesreča, ki je mogla zadeti naivneža, je bila, da je morda težko prislužene denarje po¬ daril zvitemu trgovcu za ničvredno ba- go. Z nasedanjem politični propagandi, ki jo je z malo resnega študija in volje lahko spoznati, ali je stvarna ali uto- pistična, pa je drugače. Tu so v igri ne imetje posameznika ali celih skupin lju¬ di — to še ne bi bilo najhujse — pač pa največ.i človeški dobrini, ki segata v njegov duhovni svet: svoboda in ve¬ ra. Toda tudi takih ljudi je še danes, ko se svet ponaša z razgledanostjo In izsledki dvajsetega stoletja, ve.iko, vse preveč. In nasedajo največji utopistični pro¬ pagandi vseh časov: komunizmu: Verja¬ mejo pamfletom, da je KP v vsaki deže¬ li samostojna stranka, da ni mednarod¬ na, da se vodi po svoje prikrojenih na¬ čelih in da ne dobiva navodil iz enega samega središča, iz Kremlja. Verjame¬ jo, da se K. P. bori za svobodo, da so njena gesla o demokraciji iskrena, da se bori za malega človeka, da prinaša enakost in bratstvo, da bo ustvarila največjo utopijo, ki si jo je mogel člo¬ vek izmisliti: raj na zemlji. Takih lju¬ di je veliko. Propaganda jim je zakrila dejstva, ki so povsem drugačna. Iz sreidišča KP v Kremlju vodijo to propagando pod enotnim poveljstvom in vodijo komunistične stranke po posa¬ meznih deželah prav tako po enotnem načrtu. Naj se vodstvo skriva v komin- terni, ali v kominformu ali pod katerim koli drugim imenom, vedno je isto. Naj se pog’avarji posameznih KP pišejo za Jugoslavijo Tito, za Italijo Togliatti, za USA Kost er, za Kitajsko Maocetung, za Madžarsko Kadar ali za Argentino Co- dovila — vse bi mogli prekrstiti v Hru- ščeva, ki je doma v Kremlju. Na proslavi 40 letnice KP v ZSSR so se vsi ti glavarji zbrali v Moskvi okoli svojega središča Hruščeva. Kakor vsak komunistični nastop tako tudi ta pro¬ dava ni bila za te rdeče veljake samo čas zabav — to najmanj — pač pa za radi naivnega odstotka ljudi, ki so vide¬ li na moskovskem nebu le bengalične ognje in sputnik, po stadionih pa atlet¬ ske tekme in na Rdečem trgu vojaško parado, zanje najugodreša prilika za pospravo dosedaj opravljenega dela in priprava za nadaljne osvajanje sveta za Satana. Posebno pozornost je Kremelj posve¬ til tedaj južni Ameriki. Dckazi so iz¬ bruhnil na dan pred kratkim, ko so se delegacie, dolgo potem, ko je svet na proslavo že pozabil, začele po temeljiti izdelavi načrtov za delo v posameznh deže’ah, druga za drugo vračati domov, kradoma, kakor tatovi, kar tudi so: tatovi svobode. Vrnila se je brazilska delegacija v Rio de Janeiro. V adi je prišel v roke mikrofilmiran zapisnik seje te delega¬ cije z moskovskimi gospodarji, na kate¬ ri so ji dali navodila za rovarjenje po državi. Vrnila se je argentinska delegacija. V Kremlju je dobi'a hud očitek, da je bila nezrela, ko ni znala dovolj izkoristi¬ ti prilike v dnevih revolucije proti dik¬ taturi. V Stalinovih časih bi bil tak u- kor vsaj vodjo delegacije stal glavo. Hruščev je napravil pametneje; poučil je delegate, kako naj delajo sedaj, ko imajo zopet lepo priliko za to, da dela¬ jo zmedo: Argentina je pred volitvami 23. februarja. Vrnil se je Victorio Codovila, usta¬ novitelj argentinske KP in njen vodja, Orestes Ghio’di, strokovnjak za organi¬ ziranje mladine in Florindo Morett 1 , strokovnjak za organiziranje delavcev in kmetov. Hruščev jim je dal navodi¬ la za nadaljne de’o, kar je takoj postalo jasno, ko so stopili na argentinska tla. Argentinski odbor KP se je spravil na študij govora Codovile, ki ga je imel na proslavi v Moskvi na posebni seji Cen- Spor med Francije in Tunisom Med Francijo in Tunisom je v zadnjih n ;gk a v i a( j a j e s težavo dala dovolje- dneh prišlo do močne napetosti ki gro- n j e za nekaj francoskih postojank na zi Parizu še poslabšati položaj v upor- svojili tleh. niškem Alžiru. Zapadni zaveznik , ki j e pa p ran cija prekinila pogajanja za imajo kolonije v Afriki, niso mogli u- finančno pomoč in za nov pravilnik, po speti z intervencijami pri vladarju Tu- katerem naj bi se ravnale francoske n:sa Habib Burgibi, tako da je sedaj g e (- e v Tunisu. Francija hoče na vsak na- USA “prisiljena” poseči kot posrednik gj n za držati prutanšče Bizerto zase, med Francijo in Tunisom, da spor omili, prav NATO. če že ne odpravi. | Opazovalci menijo, prav tako neka- Spor je prišel na osebno sovraštvo t er i m irni Francoz 5 , da bi bilo spor mo- med tunizijskim predsednikom Habib go g e preprečiti. Napako je napravil Gai- Burgibo in sedanjim vročekrvnim pred- n arc j, ki je poslal kot svojega odposlan- sednikom Feliksom Gaillardom, ki je ca g-enerala Georgesa Bucheleta, častni- znan zaradi svoje nepotrpežljivosti. j ca> k; j e poveljeval frarcoskim kolcnial- Sprti sta tako nedavno osamosvojena ko- n ; m g e tam v Tunisu pred osamosvoj t- lonialna dežela v Afriki in evropska v ;j 0 dežele. Najodločneje je nastopal država, ki težko pozablja na svojo kolo- proti osvoboditvi Tunisa in proti tuni- nialno preteklost. škim borcem za svobodo. Odnosi med Tunisom in Francijo se se Burgiba, ki francosko vojsko sovraži, poslabšali pretekli teden, ko je Gaillard moral odpoklicati posebnega odposlan¬ ca, ki ga je poslal v Tunis s protestno noto,, da uporniški Alžirci uporabi ajo tuniško ozemlje za svoje operacije pro¬ ti Francozom. Burgiba Gaillardovega odposlanca ni hotel sprejeti. Zato je Gaillard iz maščevanja odpoklical tudi francoskega veleposlanika iz Tunisa na posvetovanje v Pariz. Formalnih diplomatskih odnosov obe državi nista prekinili, čeprav pariško časopisje to zahteva. Prek nitev odnosov bi ustvarila težak položaj francoskm četam v Tunisu, ki štejejo 5000 mož. Tu¬ ni sprejel Bucheleta. Ta je čakal več kot 24 ur, da bi Burgiba spremenil svoj sklep, francoski in ameriški veleposla¬ nik v Tunisu pa sta poskušala zadevo urediti na miren način. Gaillardu n' pre¬ ostalo drugega kakor da je Bucheleta odpoklical. Burgiba je pred navdušeno tuniško skupščino objavil, da je “čas vojašk h kroženj minil enkrat za vselej.” Potrdil je sicer prijateljstvo Tunisa s Francijo, toda poudaril, da Pariz laže, ko trdi, da alžirski uporniki uporabljajo tuniško 0 - zemlje za svoje oporišče v borbi proti Franciji. na apostolsko nunciaturo, prej pa je bil več mesecev v zaporu, ker je javno na- stopii proti diktatorju Jimenezu. Odpo¬ toval je v New York, kjer so ga na le¬ tališču sprejeli prvaki vseh venezuel¬ skih demokratskih strank na čelu z biv. predsednikom Rcmulom Betancourtom. Dr. Caldera je v izjavi časnikarjem pozval sedanjega diktatorja v Venezue¬ li naj odstopi, če je res rodoljub, kakor zatrjuje, da bo tako omogočil pomirje- nje v republiki ter obnovitev ustavnega življenja. Povedal je dalje, da je proti diktatorju vse javno mnenje. Ljudje odkrito nastopajo proti njemu in se ne boje preganjanja. Na vpraša¬ nje časnikarjev, če je argentinski dikta¬ tor v Venezueli priljubljen, je dr. Calde¬ ra dejal, da ni. še več, ljudje so pre¬ pričani, da je on svetovalec diktatorja Jimeneza. Dr. Caldera je tudi povedal, da je do nasprotja med Jimenezom in kat. cerkvijo prišlo zaradi pastir¬ skega pisma caracaškega nadškofa, ki je v njem navajal, da položaj venezuel¬ skega delavca ni zadovoljiv. Tito pripravlja konferenco Na Bu’ganinovo pismo, v katerem ta zahteva takojšnje sklicanje konference velikih štirih, na katero na 5 bi priš e še rdeča Kitajska in druge države, je prvi o'dgovoril Eisenhower, ki kakor smo po¬ ročali, pristaja na tako konferenco, toda pod pogojem zadostne priprave nanjo preko rednih diplomatsk h kanalov ali knference zunanjih ministrov. Na po¬ novni Bulganinov poziv po taki konfe¬ renci je pa Eisenhower odgovoril odklo¬ nilno. Eisenhowerju so s podobnimi odgovori sledili angleški preds. MacmiTan, fran¬ coski Gaillard in zahodnonemški Ade¬ nauer. NATO namerava odgovoriti kot zahodnoevropska obrambna skupnost s posebnim pismom. Toda kljub jasnim odgovorom z Za- pada ves moskovski propagandni aparat vztrajno zahteva hitro sklicanje vrhov¬ ne konference in niti v radu niti v t’sku ne omena odgovorov, ki jih je Moskva dobila z Zahoda. V ta sovjetski propagandni stroj se je v nedeljo, 19. t. m., vpregel tudi Tito, ki je začel zbirati okoli sebe tkzv. nevtralne države, ki naj bi pod njegovim vodstvom sklicale “vrhovno konferenco nevtralnih držav”, na kateri naj bi po¬ tem pozvale te države zahodni in vzhod¬ ni blok, da se zedinita in se sestaneta na svojo vrhovno konferenco. Po tem Titovem načrtu naj bi se na taki konferenci sestalo najmanj osem držav. Vodje teh držav, meni Tito, bi mogli izvajati močan pritisk na zahod¬ ni in sovjetski blok, da začneta pogaja¬ nja. Poziva teh držav niti zahodni niti sovjetski blok ne bi mogel zavreči. Na tako konferenco, ki bi bila v Beogradu, naj bi se sestale Jugoslavija, Irdija, Indonezija, Burma, Egipt, Afganistan, Sirija in Ceylon, povabili pa bi tudi ta¬ ke nevtralne države kakor sta Avstrija in švedska. Tito je pripravil že tudi resolucijo, ki naj bi jo ta konferenca sprejela. Reso¬ lucija bi pozvala oba bloka, da naj z vse¬ mi silami delata za mir, da naj se čim prej sestaneta in pogovorita okoli zele¬ ne mize, da naj se odpovesta nasilju in prenehata z oboroževanjem. Prvi, s katerim je T'to o tej konfe¬ renci razpravljal in tudi dobil pristanek od njega, je bil indozenijski predsed¬ nik Sukamo, ki se je v soboto in nedeljo mudil na obisku v Beogradu. FRANCOZI ZAPLENILI OROŽJE NA JUGOSLOVANSKI LADJI Francozi so v nedeljo, 19. t. m. za¬ plenili 150 ton orožja in eksploziva z jugoslovanske ladje “Slovenija”, ki je plula z Reke preko Casablance v New York. Ta tovor orožja in eksploziva je bil eden največjih, kar so jih Francozi zaplenili v treh letih vojne z alžirskimi uporniki. “Slovenijo” sta ustavila dva motorna čolna francoske vojne morna¬ rice v soboto zvečer ob obali Orana, v francoskih teritorialnih vodah: Po pre¬ iskavi ladje so našli 3286 zabojev orož¬ ja in eksploziva, namenjenega alžirskim upornikom, ki imajo svoja oporišča v bližnjem Maroku. Za letošnjo spomlad se alžirski uporniki pripravljajo na ve¬ liko ofenzivo proti Francozom s pomoč¬ jo sovjetskega orožja. “Slovenija”, katere tonaže znaša 5824 ton, je morala zapluti v Oran, kjer so ji zaplenili omenjeni vojaški material. Pozneje —v nedeljo— je nadaljevala pot proti New Yorku. Francoska tajna poli¬ cija je bila pred več dnevi obveščena o nalaganju orožja na “Slovenijo” na Re¬ ki. Od takrat je ladjo zasledovala od Reke na vsej poti po Jadranskem in Sre¬ dozemskem morju. V francoskih terito¬ rialnih vodah sta jo ustavila patrolna čolna Cassard in Kabyle. Zaplenjeni to¬ vor obstoja iz 95 ton municije in eks- LA SOBERANIA ARGENTINA EN LA ANTARTIDA A proposito de la manifestacion del Foreign Office de Gran Bretana, con motivo del viaje que realiza por la An¬ tartida el transporte argentino “Les Es- claireus”, con un grupo de turistas, el Ministerio de Relaciones Exteriores y Culto dio la siguiente declaracion: “La Cancilleria, por intermedio de la Embajada en Londres, se ha enterado del comunicado del Foreign Office, da¬ do a publicidad con motivo de la pre- sencia del transporte de la Armada Ar¬ gentina “Les Esclaireurs” en las islas Decepcion, en la Antartida Argentina. Al efecto expresa que: “Efectivamente, se trata de un viaje de turismo, pero a una zona considerada por Argentina de su exclusiva soberania, razon por la cual ha rehusado someter la cuestion a la Corte Internacional de Justicia. “A raiz del comunicado del Ministerio de Relaciones Exteriores de Gran Breta¬ na, la Cancilleria estima necesario rei- terar esta posicion”. Venezuela v boju za svobodo in demokracijo V Venezueli se dogodki razvijajo na- I je novi prosvetni minister zaprl v Cara- prej. Ne mine skoro dan, da ne bi bi- j času kolegij Andres Bello. Po Caracasu le demonstracije dijaštva, delavstva in , ljudje širijo zlasti dva letata. Prvega je žena proti diktatorju Perezu Jimenezu. j podpisa'o več sto najuglednejših vene- Zaradi stalnih demonstracij proti vladi, zuelskih intelektualcev. V njem zahteva- ! jo cd vlade vzpostavitev mcra’e v vsem javnem živi'en ju ter vrnitev popolne svobode. Zahtevajo tudi priznanje du¬ hovnih vrednot ter mirno sožitje s pri¬ jateljskimi narodi. Prav tako zahtevajo od vlade vzpostavitev verskega miru, za delovanje kat. Cerkve pa zahtevajo riti med prebivalstvom strah pred voj¬ no, katere da bodo krive zapadne sile. Grožnje Codovile, ki jih je izrekel v go¬ voru v Moskvi, so papagajsko ponavlja¬ nje groženj Hruščeva: “Prihodnja voj¬ na bo atomska in hidrogerska vojna in vse človeštvo bo občutilo njene kata- ' P°P olno lobodo. Drugi letak je pa spre jela na zborovanju Venezuelska inženi raka zbornica. Nasprotniki sedanje diktatorske vlade strofalne posledice. Mnogi latinski Ame- rikanci ne verjamejo, da bo prihodnja vojna prizadela tudi nihove debele.” Latinske države ne smejo dovoliti Arne- so pozvali delavske sindikate naj v pro- rikancem cporišč na svojem ozemlju a- test proti bruta’nemu nastopanju dikta- li se navezati na ameriško oborožitev in torjeve policije proti man festantom za pri tem navajal ameriško oporišče na svobodo proglasijo generalno stavko, brazilskem otoku Femando de Noron- i Med generalno stavko je prišlo v Ca¬ ha. “Vsi latinski narodi morajo nastopi- | racasu do krvavih demonstracij. Proti ti enotno za mir in proti živfni vojni v j demonstrantom sta nastopila policija in ZN in zahtevati takojšnjo prepoved a- j vojska z orožjem. Po ulicah je tekla tomskih in h^drogenskih poskusov”, je zahteval Codovila in zak jučil: “Ne¬ dvomno je dokazana nadmoč socislisfč- nega sistema nad kapitalističnim.” Od izida volitev 23. februarja bo od- kri. 20 mrtvih in nad 100 ranjenih je sedaj najhujša obsodba venezuelskega diktatorja. Da bi se obdržal še naprej na obla¬ sti, je njegova vlada proglasila obsed¬ no stanje po vsej republiki, v Caraca. visna nadaljna usoda Argentine. Komu tralnega Komiteja argentinske KP. Med , nisti bodo napravili vse, da bi bi’a ta su pa še policijsko uro od 18.—5. ure. članstvo je odbor vrgel navodila za lov j usoda totalitarist'čna. Toda ni odvisno j Medtem je Venezuelo moral zpust'ti na naivneže, na koristna budala, ki bodo j od njih, pač pa od tistega odstotka ljudi, prvak tamošnje krš"ansko-demokratske morala čim bolj poslabšati voline re- . ki ne zna razločevati med stvarnostjo j stranke dr. Rafael Calderas, ki se je zultate. člani KP so dobili navodila, ši- 1 in utopijo. 1 po neuspeli novoletni revoluciji zatekel ARGENTINSKA SUVERENOST NA ANTARKTIKI Z ozirom na protest angleškega zuna¬ njega ministrstva zaradi potovanja sku¬ pine turistov z argentinsko ladjo “Les Esclaireurs” na Antarktiko, je ministr¬ stvo za zunanje zadeve in bogočastje izdalo naslednjo deklaracijo: “Zunanje ministrstvo se po sporočilu argentinskega veleposlaništva v Londo¬ nu čudi komunikeju, ki ga je izdalo an¬ gleško zunanje ministerstvo zaradi na¬ vzočnosti ladje argentinske mornarice “Les Esclaireurs” med otoki Decepcion na področju argentinske Antarktike. Z ozirom na to izjavlja: Dejansko je tu tu¬ ristično potovanje in to v področje, ki ga Argentina smatra za svojo izključno suverenost. Zato je tudi zavrnila pred¬ log, da bi o tem vprašanju razpravljalo Mednarodno sodišče v Haagu. Z ozirom na komunike angleškega zun. ministrstva, argentinsko zunanje ministrstvo smatra za potrebno, da zno¬ va poudari to svoje stališče. plozivov in 55 ton orožja. Titov diplo¬ matski predstavnik v Franciji je v fran¬ coskem zun. ministrstvu vložil protest, franc. zun. minister Pineau mu je pa odgovoril, da francoska vlada jug. vla¬ di ne bo vrnila zaplenjenega orožja. IZ TEDNA V TEDEN Ameriški zunanji minister Foster Dul- ies je naglasil, da bi neuspeh konferen¬ ce predsednikov držav predstavljal ver¬ jetnost nove vojne. Letošnji ameriški državni proračun je postavljen v višino 74 milijard dolarjev. Od te svote so namenili za vse tri vr¬ ste vojske, vključno za rakete, ok. 40 milijard dolarjev. V nekaj tednih bo USA razpostavila po Evropi od 6 do 10 raketnih enot, ka¬ terih vsaka šteje po 15 kratkoletnih ra¬ ket, je izjavil vrhovni poveljnik NATO gral. Norstad. Čilska vlada je objavila sporočilo, da se noben peronist ne more vrniti v to dr¬ žavo, če jo zapusti in odpotuje kam dru¬ gam. To odločitev so že občutili trije biv. peronistični funkc'onarji, ki so taj¬ no odšli iz Čila na zadnjo konferenco s Peronom v Caracas. Ko so se tajno vr¬ nili nazaj v čile, jih je policija aretira- rala, posadila v letalo in poslaia v Bra¬ zilijo. Peru je zadela velika nesreča. V me¬ stu Arequipa je potres porušil 30% hiš, mrtvih je bilo 24, ranjenih pa nad 70. Reka Yanatili je pa poplavila naselje donačinov Pachaco. 41 ljudi je utonilo. Patricio Kelly, šef bivše Alianze in n 'enih napadalnih oddelkov pod Pero¬ nom v Argentini, se je po pobegu iz za¬ porov v č'lu so!'j odkril javnosti v Ca¬ racasu v Venezueli. Tja je prišel pod tu¬ jim imenom. V Guatemali pri nedeljskih predsedni¬ ških volitvah noben kandidat ni debil absolutne večine. Sedaj bo moral odlo¬ čiti kongres med kandidatoma M. Ydi- gorasom in Mario Mendez Montene- grom. USA in Anglija bosta podpisali do¬ govor o postavitvi štirih ameriških po¬ stojank na angleškem področju za po¬ šiljanje raketnih izstrelkov. Kancler dr. Adenauer je zavrnil pred¬ log poljskega zunanjega ministra po u- stanovitvi nevtralnega pasa v sredini Evrope, v katerem ne bi smelo biti no¬ benega atomskega orožja. Dr. Adenauer je dejal, da je ta predlog samo sprem¬ ljava sovjeske propagande. Hruščev je znova grozil. Tokrat Dan¬ ski in Norveški. Dejal je, da bo ZSSR proti njima nastopila s protiukrepi, če bosta pristali na zgraditev ameriških baz za raketne izstrelke. Komunisti so začeli znova rovariti v Španiji. Hote i so obnoviti in spopolni- ti svojo stranko. Policija jim je prišla na sled ter je zaprla 44 oseb. Večino med njimi imajo dijaki. Turška policija je odkrila zaroto, ki so jo med oficirji pripravljali nasprotni¬ ki sedanjega demokratskega rež'ma v deželi. 9 višjih častnikov v Carigradu so zaprli. Angleškemu znanstvemku Vivianu Fuchsu se je končno v ponedeljek 20. t. m. posrečilo priti na Južni tečaj z enaj¬ stimi člani svoje ekspedicije. Na južnem tečaju ga je sprejel poveljnik ameriške znanstvene odprave admiral George Du- fek ter novozelandski raziskovalec Ed- mund Milary, ki je prišel na Južni tečaj že 3. januarja t. 1. Vodja atomske centrale v Dubni pri Moskvi, prof. Blohincev, ki je bil na obisku v USA, je izjavil, da je ZSSR sicer prekosila USA v praktični znano¬ sti, je pa močno zaostala za USA v či¬ sti znanosti, ki je podlaga za nadaljne praktične znanstvene poskuse. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. L 1958 BRALI SMO... "MISLI" O SLOVENCIH V SIDNEYU NAPREDUJMO! Svobodna Slovenija si stalno prizade¬ va, da bi na eni strani ostala zvesta na¬ čelom, ki si jih je postavila v začetku izhajanja, na drugi strani pa, da bi z vsebino lista čim bolj ustrezala svojim naročnikom in bralcem. Kaj smatramo, da je glavna naloga Svobodne Slovenije: Poudarjati naša osnovna načela in z nasveti ter vzpodbudami spremljati slo¬ venskega naseljenca, da ga ne zaduši novo okolje, v katerega je bil vržen. In¬ formirati svoje bralce o vseh pomem¬ bnih dogodkih v izseljenstvu, v Sloveni¬ ji, Jugoslaviji, na Koroškem in Primor¬ skem. Skrbno zasledovati in spremljati javno delo slovenskih izseljencev na vseh področjih (kulturnem, gospodar¬ skem, prosvetnem in družabnem), ga pravilno vrednotiti, imajoč v vidu cilja in naloge, ki jih imamo slovenski izse¬ ljenci. Informirati o pomembnih svetov¬ nih dogodkih ter tolmačiti zapleteni razvoj današnjega svetovnega položaja. Izpolnjevanje teh nalog ni lahko: Krog bralcev lista je pester in na¬ ročniki so postavljeni v zelo različne življenske pogoje. Res je na eni strani, da je večina naročnikov v Argentini; so pa tudi v Severni Ameriki, 'Kanadi, ne¬ katerih južnoameriških državah, Evropi in drugod. Ni brez pomena okolnost, da je zlasti v Argentini znaten odstotek naročnikov in bralcev, ki berejo redno samo Svobodno Slovenijo in je to zanje edini vir informacije. Te bi lahko pri¬ števali na eno stran skrajnosti. Na dru¬ gi strani skrajnosti so pa tisti naroč¬ niki, ki redno poleg Svobodne Slovenije berejo vsaj še nekaj drugojezičnih časo¬ pisov. Ni prezreti okolnosti, da so med bralci starejši, ki so šli skozi prosvet¬ ne in organizacijske šole v domovini v svoji mladosti in jim je smisel za javno delo prešel v meso in kri. Je pa med njimi mladina, ki o življenju in pretek¬ losti v Sloveniji ve samo iz pripovedo¬ vanja. Del te mladine skuša in si resno prizadeva, da sledi starejšim, drugi del pa, zlasti javno delo v izseljenstvu, o- pazuje s skepso. Pri tej samo delno nakazani pestri sliki se rado dogaja, da nekateri hvali¬ jo, kar drugi grajajo. ■ Kljub tem težavam pa je desetletno izhajanje Svobodne Slovenije v izse¬ ljenstvu prineslo nešteto dokazov, da je tak list tudi v teh okolnostih ne samo možen, ampak nujno potreben in za ob¬ stoj izseljenstva življenskega pomena. Le tak list more povezovati slovenske izseljence v eno duhovno družino. List, ki je demokratično usmerjen in ni gla¬ silo nobene osebe ali skupine. List, ki priznava naše svetne in cerkvene avto¬ ritete v izseljenstvu; list, ki je na raz¬ polago vsem skupinam in organizacijam različnih nazorov, samo, da ne naspro¬ tujejo osnovam krščanstva ter si ideal¬ no in iskreno prizadevajo za lepšo bo¬ dočnost slovenskega naroda. Založba in uredniki so v preteklosti v glavnem zadovoljevali svoje naročnike in bralce, kakor je bilo razvidno iz pi¬ sem ali osebnih sporočil. Rade volje so sprejemali priznanja, z veseljem so se zahvalili za dobronamerne kritike. Da pa bi v bodoče še bolj ustregli na. Po drugi svetovni vojni, zlasti pa v zadnjih letih, se je našel lo več Sloven¬ cev tudi v Avstraliji. Imajo že več svo¬ jih društev in tudi dva slovenska lista: Misli, in žar ki je začel izhajati lani Misli so list za avstralske Slovence, ki ga “lastujejo in izdajajo slov. duhovni¬ ki v Avstraliji”, urednik pa je p. Ber¬ nard Ambrožič, “žar” je tudi list za av¬ stralske Slovence. Lastuje in urejuje ga Ljenko Urbančič”. V Sydneyu imajo ta- mošnji S o venci tudi svoj Slovenski dom. Pred poldrugim letom je pod vod¬ stvom p. Bernarda Ambrožiča odprl svo¬ je prostore rojakom kot Baragov Slo¬ venski dom. V bož : čni številki Misli pod zaglavjem Og’asna deska o Slovenskem društvu v Sydneyu beremo o Slovenskem domu ter o kulturnem udejstvovanju v njem na- ! slednje: Čestitamo! Društvu se je posrečilo, da se je po¬ godilo s, cerkvenimi oblastmi za podalj¬ šanje najema hiše na 121 Queen St., Woollahra, ki je že splošno znana pod : menom: Slovenski dom. Podaljšanje ve¬ lja za eno leto, nadaljnja pogodba ni iz¬ ključena. Od preteklega septembra dalje je SIo- venski dom pod upravo Slovenskega društva in dožvlja mecec za mesecem večjo popularnost. Tudi gostje izven Sydneya in N.S.W. se ob svojem ob’sku našega mesta kar hitro zatečejo v Slo¬ venski dem. Ne najdejo vedno tega, če¬ sar si najboP žele -— prijetne domačno¬ sti. Zato različni cbiskova’ci odnesejo raz’ične vHse. Treba je pa upoštevati, da je vsak začetek težak. Obžalujemo! Pred letom dni, ko je Slovenski dom nastopal svojo pet ped : menom Baragov Slovenski dom, so Misli prinesle v 12 točkah razložen njegov namen. V te¬ knem sodelovanju društva in duhovnika 'e je začel obdavčeni program precej ’obro razvijati, čeprav je moglo priti v "oštev še^ nekaj točk. Obžalrvanja vredno je, da ljudje niso kazali veliko smisla za kulturno udej¬ stvovanje: predavana, pevske vam,, knvžnico, č‘t°lnico, drama t ko, socialno ”>omoč, goienm slovenščine in ana-leš^i- ~e. Temelji za vse to in tako so bdi že -'ostavkieni, celo nekaj stavbe je že bi- ’o — pa se je kmalu vm spet podrlo. Po naših mislih popolnoma brez po¬ trebe. Kar je ostalo, je za skupnost no ve¬ čini 1° še družabnost m p’es. Nč nima¬ jo zoner to dvo’e, dokler se vrši v pra¬ vih mejah, toda veliko, veliko premalo ie. Zato tudi skoraj n'i bi 1 o mogoče dru- ■očnikom in bralcem v Argentini in dru- od po svetu in še bolj dvignili ugled ista Svobodna Slovenija, razpisujemo anketo r tem smislu, da prosimo vse naročnike 'n bralce, da naj nam sporočijo svoje nredloge, pobude, kritike in vse, kar mi¬ slijo, da bi služilo k zboljšanju tednika Svobodna Slovenija in njegovemu večjemu ugledu. Svobodna Slovenija gače kot da je Baragovo ime izpadlo in je samo še: Slovenski Dom. Ljubo nam ni, pa vsiljevati se taka reč ne da. Ali naj — upamo? kot rečeno, več in več naših ljudi naj¬ de pot v Slovenski dom, posebno ob ne- de jah za družabnost. Ker je pisarna, ki jo vodi Ljenko Ur¬ bančič, po večini zmerom odprta, priha¬ jajo tudi med tednom v raznih zadevah in so postreženi po najboljših možnostih. USA, ki nasprotuie ustanovitvi su- perorganizaci'e iz štirih največjih ob¬ rambnih organizacij svobodnega sveta: NATO, SEATO, Rio in Bagdadskega pakta, ne nasprotuje zahtevam in že 1 jam južnoameriški d žav, da bi se tesneje naslonile na NATO. Med južnoameriški¬ mi državami zlasti Brazilija zahteva te¬ sno povezavo z NATO ter se trud : , da bi se v ta namen sklicala konferenca južnoamer : ških držav. Nekatere države so predlagale lansko jesen, naj bi se širi velike organizaci- 'e ziužde v Vseobrambno organizacijo svobodrega sveta, ki jo je v glavni obrisih podal tudi Ei?enhower na NA¬ TO konferenci v Parizu. Nekateri opa¬ zovali pa so nrae^ja, da je obramba po¬ sameznih področjih pred sovjetskim prodiranjem zadeva teh področij in da bi povezava organizacij povzročila še večji pritisk iz Moskve. O tem problemu namerava razprav- l'ati USA zopet na konferenci držav bagdadskega pakta, ki bo koncem tega meseca v Bagdadu. USA se paktu ne namerava priključiti kot redna članica, ker se boji reakcije nekaterih svojih proizraelsko nastrojenih zaveznikov. WASHINGTON ŠE VEDNO MISLI, DA... Sovjetsko-jugoslovanski odnosi se “razvijajo ugodno”, je v Beogradu izja¬ vil govornik. Titovega zunanjega mini¬ strstva pretekli teden. Govornik je ko¬ mentiral izjave Hruščeva, da bo ZSSR vedno stremela za prijateljstvom in so¬ delovanjem z Jugoslavijo. Govornik je hvalil nedavne Hruščeve predloge “o re¬ šitvi raznih svetovnih problemov” in poudarjal, da Jugoslavija gleda na te sovjetske predloge “pozitivno” in priča¬ kuje tudi od drugih vlad, da jih bodo študirale v duhu medsebojnega razume¬ vanja in sodelovanja. i Medtem, ko se Tito nahaja v najbolj¬ ših odnosih z Moskvo, pa se USA pri¬ pravlja na razgovore z Beogradom, ki se bodo pričeli med obema vladama o gospodarskem sporazumu po katerem bo Tito verjetno dobil nadaljnih 100 milijonov dolarjev pomoči v letošnjem letu. Ta sporazum bi morali USA in j Jugoslavija podpisati že novembra lan¬ skega leta pa ga je ameriško zun. mi¬ nistrstvo zadržalo, ker se je hotelo pre¬ pričati, kako daleč sega Titovo prija¬ teljstvo do Moskve. Ameriški kongres je še j to pomoč že odobril tako, da je sedaj | odvisno samo še od Bele Hiše, če Titu da pomoč ali ne. Vsaj kolikor slišimo. Ali smemo upati, da se bodo med ved¬ no večjo množico, ki spoznava Sloven¬ ski dom in se tam zbira, našli ljudje, ki bodo poklicali nazaj v življenje kul¬ turni krožek in nadal'eva’i tam, kjer je delo prenehalo v avgustu? Če ne kaže, da bi glede tega izrazili upanje, naj pa izrazimo samo svojo iz- kreno — željo! Karkoli dobrega bosta v danih razme¬ rah napravila Slovenski Dom in Sloven¬ sko društvo, ne glede na to, kdo je pri vodstvu, bo nam in vsem uvidevnim ro¬ jakom v veselje in zadoščenje. Mnogi zapadni zavezniki se pritežuje- jo, da Zapad nima enotnega nastopanja proti ZSSR. Brazil'ja in Peru sta bili prvi južnoameriški državi, ki sta pred¬ lagali tesno povezavo med NATO in užnoameriško obrambno orgranizacijo. USA pričakuje rezultatov posvetovanja med drugimi južnimi ameriškimi drža¬ vami. Zaenkrat nameravajo ustanoviti samo organizacijo, ki hi povezala štiri pakte preko njihovih tajništev, tako da bi tu¬ li vsi informirani o delu v posameznih oaktih. Kadar bi položaj zahteval, pa bi vse organizacije nastopile enotno. Ozadje teh načrtov je želja zavezni¬ ških držav ohraniti organizacijo ZN kot glavno središče sodelovanja svobodne¬ ga sveta. Obrambne organizacije so se ustanovile kot vojaške zveze posamez¬ nih področij za obrambo pred nevar¬ nostjo iz ZSSR, ker ZN ni mogla ustva¬ riti osrednje mednarodne obrambne sile. V ZN pa imajo svobodni narodi edino možnost javno obtoževati ZSSR in njen blok ter komunizem in s pritiskom jav¬ nega mnenja vsaj od časa do času pre¬ prečevati Moskvi njene osvojevalne na¬ črte. GORIŠKA IN PRIMORSKA Na tržaškem vseučilišču je promovi¬ ral za doktorja k!as'čn'h leposlovnih ved Slavko Bratina, profesor na višji gim¬ naziji s slovenskim učnim jezikom v Go¬ rici. V Gorici so pokopali Jožefa Brešana, dolgoletnega župnika v Doberdobu, na¬ zadnje pa župnika v Vedrjanih v jug. Brdih. Pokojni se je redil pred 76 leti v Ločniku pri Gorici. V Doberdobu je umrla 83 letna Karo¬ lina Gergolet, v Sovodnjah pa Franči¬ ška Butkovič, stara 76 let. Poko'na je bila mati pref. Dragofna Butkoviča. V Rojanu je premimi’a Antonija Bon, v Podgori pa 44 letni Vole Emil ter Leo¬ polda Miklus, nekdanja bab’ca. V Angliji je umrl Zdravko Terčelj (Surčkov), bivši domobranec, doma iz Šturij na Vpavskem, zaradi oslabelosti srca. Tamkajšrje podnebje mu ni prija¬ lo. Med zadiro vojno so mu partizani odpeljali mater in dve sestri in j'h ubi- T. Pokojni zapušča ženo in dva otroka. V Charleroi, Belgija, pa je umrl na posledicah rudarske bolezni (si ikoze) Peter Primožič, po domače Lukent iz Hostnega v ljšeki fari blizu sv. Ljenar- ta. Problem rseobrambne organizacije zapadeš Tiskovna razstavs Buenos Aires je zrar. po svojih šte- vTnih razstavah. Vse gale ije so stalno zasedene in umetniki morajo vč s h dalj časa čakati, da dobe p- ; mer e prostore za razstavo sve ih umetnim. Razstave pa niso samo po galerij h, ampak tud po velikih trgovskih hišah. In tako raz¬ stavo so odprli prejšnjo s'edo v Buenos Airesu in sicer na Avdi Corrientes 1360. Je to tiskovna razstava. Razstava ne samo argentinskega tisk'', k’ bi bila nad¬ vse zanimVa, ker bi p ik _ z la mn žco velik : h dnevnikov ter osta ih časop'sov ter brez števTa revii, ki izkojajo v Bue¬ nos Airesu in v ostaPh mest h, amnak tudi raz-tava listov iz vseh tistih d žav, s kater’mi ima Arge tina diplomat ke st ; ke. Tako sta na rrz‘tavi zastopani dve vrsti časopisov: časoo si svofcodn h držav in časopisi iz komunističnih sate¬ litskih totalitaristč.iih držav ter same ZSSR. Razstavo je pripravil Za od za d’plo- ma + sko informacijo. Ob otvoritvi je go¬ vori 1 predsednik tega zavoda dr. Arnan- de Alfonso Pineiro ter predsednik Ča¬ snikarskega društva Ra ul Fernandez. Oba sta pouda jala ve ik pomen tiskane besede v zahodnih, kakor vzhodnih dr¬ žavah. Na razstavi je zastopanih 59 d’žav, R^zsta 1 en ; h je 280 listo ; , k' izhajam v 30 različnih jezikih v približni nakladi . v Buenos Airesu 150 milijonov izvodov. Razlika med časopisjem svobodnih ! držav in držav, ki jih imajo komunisti pod svojimi diktaturami, je opazna na prvi pogled. Listi demokratičnih držav razodevajo popolno svebodo, ki se oči- tuje v raz ičnosti in pestrosti listov, ta¬ ko po velikosti, načinu urejevanja, ka¬ kor tudi izbiri materia a. Zdrav, vesel duh preveva strani teh listov, medtem, ko S 0 ' listi komunističnih dižav suhi, mrzli, enptno ure evani. človeku je kar mraz, ko ti že na uvodnih straneh udar¬ jam v oči razna sporočila vodstev ko¬ munističnih strank in od njih dirigira¬ nih sindikatev. Razkka je seveda še vid¬ nejša, če brskaš po notranjih straneh teh listov. V komunističnih list'h samo poročila o tehničnem napredku v komu¬ nističnih državrih podjetjih, v svobod¬ nem tisku poročila o vseh cdtenk h č o- veškega udejstvovanja, pa naj bo to v industri i, poljedeljitvu, umetnosti, špor¬ tu, privatnem ali javnem življenju. Ob¬ seg teh listov je tako velik, da v njem resnično vsak človek najde vse, kar ho¬ če vedeti in kar potrebuje. Pri komuni¬ stih pa samo to, kar kemunističn' funk¬ cionarji dovolijo, da ljudje zvedo. Razstava nudi polno zanimivosti, človek tu zve, da nima o največjb na¬ klade ameriški listi, ampak japonski list “Asahi Shiabh'u”, ki v Tckiju izha ja z dnevno nak'ado 6 milijonov izvedor. Največjo tedensko naklado pa ima an¬ gleški tednik “News of the World”, ki ob nedeljah izhaja v nakladi 8 milijonov | ! zvodov. Na razstavi je tudi častiti ivi ang 1 , dnevnik “The Times”, ki je bil ustanovljen 1. 1788 ter ga od leta 1815 smatrajo za najuglednejši ang’, dnev¬ nik. Berejo ga po vsem svetu, naklado pa ima 250.000 izvodov Poleg dnevnika “The Times” je razstavljen tudi list “The Observer”. Začilnost tega l'sta je ta, da ga je ustanovil znani romano- , pisec Charles Dickens. Na'starejši zahodnoevropski list na razstavi je pa danski list “Berlingske Tidende”. Izhaja že 209 let. Ustanov jen je bil leta 1749. Ko so leta 1767 v Ame¬ riki proglašali neodvisnost novega kon¬ tinenta, je bil ta list že starina med ča¬ sopisi. V listu so tudi pop'sani degodki med frarcosko revolucijo leta 1789. Primerjava rrfed sovjetskim časopis¬ jem in ameriškim je zanimiva. Na eni strani je sovjetska “Pravda”, na drugi newyorški “The New York T mes”. Sov¬ jetska Pravda je majhen list, k' izhaja samo na 4 straneh, izredne izdaje ima¬ jo 6 strani. Vsa' zu anjeroli ična poro¬ čil so objavljena zgoščeno, brez naslo¬ vov. List rima nobenih trgovskih ogla¬ sov. Ne^e j ka izda a lista “The New York Times” pa ima nad 400 stran’, 9 prilog in dve popolni reviji pevrh. In stane samo 25 centimov. Nasproti temu velikanu med listi je iranski list “Et- telaatx”, ki izhaja samo na dveh stra¬ neh majhnega formata. Iz držav, ki so sedaj pod komunisti, je seveda razstavljeno samo komunistič¬ no časopisje, ker drugega ni. Na razstavi je zas'opana tudi komu¬ nistična Jugoslavija z listi “Glas S avo- nije”, ki je glasilo “soc. saveza radnog naroda Hrvatske za S avoniju i Bara- rju”, beograjska “Polit : ka”, beograjski “Privredni pregled”, “Borba” v cirilski izdaji ter “Niške Narcdne novine”. Kdor je poznal beograjsko PoPfko pred vojno šele more presoditi kako sil¬ no je padel ta list. Sedaj je tak kot vsi listi pod komunisti. Unificiran in v njem je vse gradivo prirejeno tako, kot žele komunisti. Po obsegu je list tak kot je bil poprej, Borba pa ima obliko prej¬ šnjega beograjskega dnevnika Vreme, ker ga tam tudi tiskajo. Pogled v jugoslovanske liste na raz¬ stavi pokaže vso mizerijo jugoslovan¬ skega od komunistov dirigiranega časni¬ karstva. človek znova občuti, kako veli¬ ka blaginja in kako velik dar božji sta svoboda in demokracija, ki ju uživajo ljud : e v svobodnem svetu, pa ju dosti¬ krat ne znajo prav ceniti. Med argentinskimi listi seveda vodi¬ ta velika dnevnika jutranjika La Pren- sa in La Nacion, med popoldnevniki pa La Razon, ki ima tudi veliko naklado (350.000 izvodov). ARGENTINA Da se bližam volitve vedno bolj potrju¬ jejo govori politikov na radijskih posta¬ jah in politične izjave ter poročila o go¬ vorih predsedniških kandidatov posa¬ meznih strank v raznih krajih republi¬ ke. V zadnjem tednu je postalo jasno, da za volitve do sporazuma med stran¬ kami zaradi ustanovitve voTlnih b okov ni prišlo. To je najprej objavila kat. desničaska skupina Union Federal, ki svojega kandidata ni postavila in je da¬ la svojim članom na prosto, da volijo po svoji vesti najboljšega kandidata. Ta odločitev je privedla do tega, da so pri¬ staši te po’itične skupine v Cordobi sklenili, da bodo glasovali za dr. Fron- dizija, kateremu drugi očitajo, da je za ločitev cerkve od države. V tej politič¬ ni skupini je v zadnjem času prišlo tu¬ di do večjih trenj. Za skupni nastop sre¬ dinskih strank se je zavzemala tudi de¬ mokratska stranka. Ker do n‘ega ni pri¬ šlo, bo ta stramka šla na volitve s svo¬ jim kandidatom Iramainom. Med neope- ronistične stranke Blanco in Ljudska zveza je pa vnesel veliko zmedo zadnji predsednik peronistične stranke dr. Le- loir, ki je v izjavi pozval bivše peroni- ste naj tudi pri volitvah dne 23. fe¬ bruarja oddajajo bele glasovnice. Prva¬ ki neoperonisticnih strank so bili z dr. Leloirjem v razgovoru za določitev skupnega predsedniškega kandidata. Še predno so bili ti razgovori zak jučeni, je dr. Leloir podal omenjeni poziv. Pr¬ vaki iz obeh neoperonisticnih strank ga sedaj hudo napadajo, češ, da jih je izdal da se je prodal, da oddajanje praznih glasovnic koristi samo vladi in obema radikalnima kandidatoma. Iz'avo dr. Le- lorja je pa podprl dr. Albrieu, biv. no¬ tranji minister v Peronovi vladi. Predsednik konservativne stranke za provinco Buenos Aires Hardoy je ostro napadal obe radikalni stranki, socialiste ter progresivne demokrate. Očita jim demagoško propagando za volitve ter jim hudo zamerja tudi njihov močni na¬ klon na levico. Zanje pravi, da s tem postajajo sopotniki komunistov. Predsedmk vlade gen. Aramburu je uredniku ameriške revije Vision odgo¬ varjal na razna vprašanja, češ, da se širijo govorice, da vlada sploh ne bo iz¬ vedla volitev in da tudi ne bo š’a z ob¬ lasti. General Aramburu je ponovno na- g’asil, da ni sile, ki bi mogla sprrmeriti politični program sedanje vlade. Is+o je potrdil tudi podpredsednik kontraadmi¬ ral Rcjas v izjavi tuk. dopisniku Asso¬ ciated Press. V mestu Posadas v provinci Misiones je pred dnevi zasilno pristalo brazilsko potniško letalo z 22 potniki. Med nji¬ mi 'e bil tudi biv. peronisfčri poshnec Edvard Colom, ki je imel s sabo tri kov¬ čke polne peronistične propagande. Pi¬ lota je hotel prisiliti, da bi z letalom pristal na brazilski strani. Pa ni hotel. Dejal je, da mu je življenje vseh osta¬ lih potnikov bolj dragoceno, kakor pa njegovo. Policija je Coloma aretirala in z letalom odpeljala v Buenos Aires, kier ga sedaj zaslišuje preiskovalni sodnik. Aconcagua, kraljica Andov, je pred dnevi imela zopet obiskova’ce. Na 6.659.7 m visoki andski gorki masiv, se je posrečilo' priti skupini turistov iz Tueumana. KOROŠKA I Na državni realni gimnaziji za Sloven¬ ce v Celovcu so imeli v decembru “dan staršev”. Ravnateljstvo gimnazije je po¬ vabilo starše dijakov, ki študirajo na tej gimnazij na posvetovanje, ter jih je obvestilo o napredku študirajoče mladi¬ ne. Posvetovali so se tudi o ustanov'tvi Združenja staršev, ki mora obstojati po avstrijskih predpisih na vseh avstrij¬ skih srednjih šolah. Predstavnika koroških Slovencev dr. Joško Tischler za Narodni svet kor. Slo¬ vencev in dr. Franc Zwitter za Zvezo slov. organizacij na Koroškem sta imela v decembru tiskovno konferenco za nem¬ ški koroški tisk. Na njej sta predstav¬ nikom nemškega kra'evnega tiska da¬ jala vsa pojasnila o slovenskih zahtevah za pravično rešitev manjšinskega šol¬ stva. Pobijala sta tudi očitke, ki so jih proti Slovencem objavili nekateri listi, tako, n. pr. da Slovenci na veliko kupu¬ jejo po južni Koroški zemljišča, da vrše silno propagando za poslovenjenje nem¬ ško govorečih naselij itd. Dr. Fr. Zwit- ter je kot predstavnik Zveze sloven¬ skih zadrug s stvarnimi dokazi ovrgel vse te očitke. Povedal je, da rakupov zemFišč sploh bilo ni. S številkami je dokazal, da imajo slovenske zadruge na Koroškem zaradi odprodaje danes manj¬ šo površino zemljiške posesti, kakor pa leta 1938.. Buenos Aires, 23. I. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz SCovenije^ V Beogradu je začela izhajati umet¬ nostna revija Umjetnost kot glasilo Zve¬ ze likovnih umetnikov Jugoslavije. Re¬ vija izhaja mesečno, urejuje jo pa ured¬ niški odbor, sestavljen iz republiških zastopnikov Združenja likovnih umetni¬ kov. Jugoslavijo je proti koncu lanskega leta obiskala tudi večja skupina višjih angleških častnikov. Na obisku v Jugo¬ slaviji je bilo 12 brigadnih generalov in polkovnikov slušateljev britanske impe¬ rialne vojaške šole. V Ljubljani so z velikimi slavnostmi proslavljali desetletnico LITOSTROJA. To podjetje je pred časom dobilo iz Pa¬ kistana naročilo še za drugo hidrocen- tralo s tremi agregati, od katerih bo imel vsak nad 6.000 KS. Ob sotočju Savinje in Ložnice so v Celju zgradili olimpijski p’avalni bazen. Javnosti ga je izročil predsednik celj¬ skega Olepševalnega in turističnega društva Rado Ložar. Celjski občinski odbor šteje sedaj 80 odbornikov. 44 jih je v občinskem zbo¬ ru, 36 pa v zboru proizvajalcev. Med proizvajalci zastopa industrijo, trgovi¬ no in obrt 35 zastopnikov, kmetijske proizvajalce pa samo eden. Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti je odobril spremembo okrajnega statu¬ ta, po katerem ima sedaj okrajni 1 ud- ski odbor 60 odbornikov v okrajnem zboru in . 50 odbornikov v zboru proizva¬ jalcev. Ostali občinski odbori v Pomur¬ ju imajo po novem 235 odbornikov v občinskih zborih in 185 v zborih pro¬ izvajalcev. Repertoarni načrt za letošnjo sezono v ljubljanski Drami obsega naslednja dela: Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Ivan Cankar: Za narodov blagor, Shakespeare: Ukro¬ čena trnog’avka, Schiller: Don Karies, Jaroslav Iwaszkiewicz, Poletje v No- hantu, Vsevolod Visnevski: Optimistič¬ na tragedija, Goodrich-Hsckett: Dnev- n'k Ane Frar.k, Eugen ONeill: Dolgi dan potovanje v noč, Brecht: Švejk v v drugi svetovni vejni, Artur Miler: Smrt trgovskega potnika in Lev Tol¬ stoj: Ana Karenina v novi dramatizaci¬ ji. MHAT. Uprizorjenih bo tudi več no¬ vih del. Izven rednega programa bo¬ do člani ljub janske drame naštudirali za Ljubljanski fest'val Kreftovo Vel k n puntarijo, takozvana eksperimentalra skupina Ijb. drame pa je že naš:udira’a delo S. Becketa čakajoč na Godota. Drama resno misli tudi na koncertno iz¬ vedbo Goethejevega Fausta, v načrtu pa je tudi monodrama Freda Dengerja Lan- gusten, Branko Miklavc pripravlja večer pantomime razen tega bo pa drama še postavila na oder kako izvirno sloven¬ sko dramatsko delo, ki v redni program ne bo uvrščeno. V novi sezoni je ljub¬ ljansko dramo zapustilo več znanih igralcev. Tako je odšel Bert Sotler v svo¬ bodni poklic, Edvard Gregorin in Maks Bajc sta odšla v Mestno gledališče, Anč¬ ka Levarjeva v Jugoslovansko dram¬ sko g'cdališče. Vladimir Skrbinšek in Ti¬ na Leonova pa v Maribor. Od vojakov se je vrnil Lojze Rozman, nanovo so pa angažirani Franc Presetnik ter trije absolventi igralske akademije, Danilo Benedičič, Rudolf Kosmač in , Leopold Bibič. V vrsti proslav 50. letnice mlekarske¬ ga šolstva v Sloveniji je bila nedavno v Ljub’jani tudi I. mlekarska razstava. Na njej so bili napisani tudi naslednji podatki: Slovenija ima sedaj 250.000 molznih krav. ki dajo na leto 343 mili¬ jonov 1. mleka. Letno izdelajo v Slove¬ niji 1.300.000 kg sira, 700.000 kg masla, 255.000 kg kazeina ter ^103.000 kg v prahu. Od 20. do 24. decembra lanskega le¬ ta je bil v Jugoslaviji I. festival znan¬ stveno — tehniških filmov. Festival je organiziralo Jug. društvo za razširje- vanje in pospeševanje znanosti in tehni¬ ke “Nikola Tesla”. V tem času SO' v vseh republiških središčih predvajali domače in tuje tehnične filme s področ¬ ja industrije, gradbeništva, prometa, kmetijstva in podobno. Občinski odbor Ljubljana-Center ima sedaj 50 odbornikov v občinskem zboru in 40 odbornikov v zboru proizvajalcev. Po številu prebivalstva v tej občini pri¬ de en odbornik približno na 664 volil- cev. Tovarna kleja v Mostah pri Ljubljani je eno izmed najstš^ejših ljubljanskih podjetih. Tovarna je začela, jjamreč o- bratevati pred 75 leti. Ustanovila sta jo Ljubljančana Hirsch-Sc^n in Stein- berg leta 1882. V nadalnjih letih je o- brat večkrat menjal gospodarja. L. 1886 sta ga kupila Luckmann in Bamberg ter ga čez nekaj let prodala deln ški družbi za kemično industrijo, ki je imela svoj sedež na Dunaju. Tovarna\«jjjgjjed tem doživela več sprememb. Tako jo je po¬ žar leta 1918 popolnoma uničil. Novo tovarno so nato razširili. Eksp^zija na ljubljanski že’, postaji leta 1945 je to¬ varno močno poškodovala, druga eksplo¬ zija v tovarni sami leta 1947 je prav ta¬ ko močno poškodovala tovarniško po¬ slopje. Zaradi slabega postopanja z de¬ lavci so imeli v tem obratu komunisti lahko delo s svojo propagando. Umrli so. V Ljubljani: Ladislav Ka- laš, žel. nameščenec, Antonija Miklav¬ čič, učiteljica v p., Ivan Majcen, upoko¬ jenec, Jože Kresal, žel. upok., Marija Dolinar, Roza Gorše, Lojze Pengal, Ju¬ lija Čik, Marija Šter-Juvanč.č, roj. Mi¬ lič in Marija Grašič, pos. na Homcu, Ana Remuš, roj. Cvelbar na Oštrcu, Gemma Peternel v Laškem, Fani Vodiš- kar, babica v p. v Hrastniku, Martin Lavcinc, uslužb. tajništva za notranje zadeve v Mariboru, Rudi Filač, gostilni¬ čar v Gornjem gradu, Anton Božnik, ru¬ dar v Celju, Franc Zalar v Cerknici, Ivan Hočevar, pos. v Zagorju, Amalija Schaffer v Radovljici, Slavko Župevc, šolski upravitelj osnovne šole Videm- Krško II in Marija Porsnerič, roj. Ke¬ kec v Mariboru. Umrla je v 84. letu sta¬ rosti. Cerkev sv. Cirila in Metoda za Beži¬ gradom v Ljubljani podirajo. Novi del cerkve, ki je bil zgrajen po zamisli pok. arhitekta Plečnika, je že podrt, staro cerkev pa začasno še uporabljajo, do¬ kler ne bo gotova nova cerkev, ki jo grade na Vodovodni česti. V bližini do¬ sedanje cerkve sv. Cirila in Metoda so sedanji oblastniki postavili gospodar¬ sko razstavišče, t. j. nekake velesejm- ske prostore. Za zboljšanje žel. prometa namera¬ va gen. direkcija jug. drž. žel. do kon¬ ca leta 1961 nabaviti v inozemstvu raz¬ nih vozil in drugih žel. naprav za okoli 90 milijard din. Vtem času naj bi jug. že’eznice dobile 140 električnih in Die- slovih lokomotiv, 10 garnitur motornih vozil, 75 garnitur tirnih omnibusov, 30 spalnih in jedilnih vagonov, 510 potni¬ ških vagonov in 9.0000 tovornih vago¬ nov. 100 potniških vagonov ter vse to¬ vorne bodo izdelale domače tovarne. Nadalje nameravajo nabaviti 600 hla¬ dilnih vagonov in 700 vagonov cistern. Po gostovanju v Celovcu je ljubljan¬ ska opera nastopila s tremi predstava¬ mi v Beogradu. Najprej so dali izvir¬ no slovensko delo dr. Danila Švare “Kleopatra”, nato Junačkovo “Jenufo” Prokofijevo “Zaljubljen v tri oran¬ že”. Gostovanje je doseglo velik u- speh. Kritika je pohvalila pevce, zlasti oba dirigenta Bogomirja Leskovica in Danila Švaro. Za pospeševanje turizma na Pohor¬ ju so izročili v obrat pohorsko vzpenja¬ čo. Dolga je 2.500 m, ima 50 kabin po 4 sedeže ter se dvigne ( 750 m visoko do grebena Pohorja. Primorska bo dobila novo cestno zve¬ zo z Gorenjsko s cesto, ki bo š'a iz Bo¬ hinja v dolino Selške Sore, kjer se bo združila s cesto, ki vodi od Škcfje Loke proti Podbrdu. V založbi celjske Mohorjeve družbe je izšel tudi roman Kl'c v Sredozemlje. Napisal ga je Alojz Rebula, izšel pa je v rekordni nakladi 80.000 izvodov. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Nov nastop Gallusovega mladinskega zbora Prvič odkar je služba božja v sloven¬ ski kapeli na Ramon Falconu, smo ime¬ li priložnost poslušati petje otroških grl pri nedeljski maši. Bilo je to preteklo nedeljo, 19. t. m., ko je pri maši ob pol desetih prepeval Mladinski zbor Gallu¬ sa. Otroci so po’eg dveh Marijinih pes- hii zapeli še štiri bežične, od katerih sta dve bili predvideni za uvrstitev v program Gallusovega božičnega koncer¬ ta, pa sta bili izpuščeni, ker je dan kon¬ certa sovpadel z običajnim vsakoletnim izletom šolske mladine. Tako so s pet¬ jem pri maši imeli otroci priložnost po¬ kazati kaj so se nauči i. Priznati mora¬ mo, da so nas mladi pevčki prijetno pre¬ senetili. Ob poslušanju Gruberjeve Sve¬ te noči, Gol erjeve Lepa si, Marija (v Mavovi priredbi), Belarjeve Glej, zvezdi vseh drugih slovenskih prireditvah, ki so bile v zadnjem času v Bs. Airesu. Tako si je lahko ustvaril pisavo sliko o kulturnem, verskem ter družabnem živ¬ ljenju slovenskih naseljencev v argent. prestolnici. Pred dnevi se je vinil v Sao Paulo. Želimo mu, da bi njegovo delo sprem¬ ljali še novi uspehi. V letu 1957 je bi a naročnina Svobod¬ ne . Slovenije za Argentino 120 pesov. Ker je uprava Svobodne Slovenije pred¬ videvala povišek tiskarsk h stroškov za leto 1958, je povišala naročnino v letu 1958 na 140 pesov. Pred, tednom dni je ta povišek dejansko tudi nastal. Grafič- him delavcem so bile povišane plače za 22% in to z ve'javnostjo od 1. januarja 1958. V tem razmerju so se zvišele tudi cene tiskarskim stroškom. Keglaški družabni dan Člani Slovenskega keglaškega kluba ce božje, Tomčeve Pri jaslicah, Premr- * * * * v Moronu, so imeli v nedeljo dne 19. t love Do Marije in Ačkove Hej, pastirci so številni navzoči verniki lahko opazili da je m'adi zbor zapet napredoval. Gla¬ sovi so lepo ubrani, mladi pevci disci¬ plinirani in ubogljivo sledijo dirigentu. Občudujemo vedstvo mlad'nskega zbo¬ ra, ki s toliko ljubeznijo vztraja pri na¬ logi, ki si jo je postavilo in veseli bomo, če nam bo še večkrat nudilo možnost pes ušati pri maši tako lepo petje mla¬ dih grl. Po maši so pevci, ki so se želeli udeležiti izleta v Merlo, odšli tja pod skupnim vodstvom. Za božične in novoletne praznike je prišel na obisk k prijateljskem druži¬ nam v Bs. Aires g. ing. Bavdaš, znani gradbeni strokovnjak v Sao Paulu v Braziliji, kjer se je proslavil že z več monumentalnimi stavbami. Med bivanjem v Buenos Airesu je bil pri slovenski polnočnici, bil na nagrad¬ nem žrebanju Svobodne Slovenije ter na m. na slovenski Pristavi v Moronu klub¬ ski družabni dan. Prireditev je bila združena s tekmovanjem v keglanju za določitev moškega in ženskega prvaka v keglanju. Moških je tekmovalo 17. Pr¬ vo mesto je dosegal Mirko Kopač, dru go Ivan Klemenčič, tretje pa Alb'n Pe¬ telin. V ženskem tekmovanju je bilo 10 č'anic. Prvo mesto je debi a ga Ela Vrhovec, drugo ga Marija Kopa-, tretje ga Jožefa Bedenčič. Prvaki v keglanu so dobili lepa darila. Opoldne je bilo za vse člane in njihove družine na Pristavi brezplačno kosilo, ki je potekalo v pri¬ jetnem razpoloženju. Navdušeni keg aši so popoldne nadaljevali s keglanjem. Mladinski izlet Otroci slovenskih tečajev na področju Vel .Buenos Airesa so imeli v nedeljo 19. t. m. izlet na pristavo k Markeže- vim v Mer’o. Udeležilo se ga je 185 otrok iz 10. slovenskih tečajev. Prišli niso otroci samo iz 4 slov. tečaje.v. Otroci iz slovenskega tečaja v Bue¬ nos Airesu so prišli na izlet pod vod¬ stvom ge Marjane Batageljeve. Iz slo¬ venskega tečaja v Floridi jih je pripe¬ ljal g. Dušan .šušteric, iz Lanusa gdč. Zdenka Virantova, iz Morena gdč. Mija Markeževa, iz Ramos Mejia gdč. Anica Šemrov in g. Martin Mizerit, iz San Martina in Ville Tesei gdč. Katica Ko¬ vačeva, iz San Justa in Transradia pa gdč. Angelca Klanškcva. Otrok iz tega tečaja je bilo največ in so prišli na izlet kar z lastnim vozilom. Otroke iz sloven¬ skega tečaja v Vi la Hermosa je pripe¬ ljala gdč. Metka Debelakova Po prihodu na pristavo je bila ob e- najst'h maša. Imel jo je g. Stanko fikrbe. Po maši je g. Martin Mizerit v imenu učiteljskega zbora čestital g. Aleksan¬ dru Majhnu k njegovi petdesetletnici, se mu zahvalil za delo, ki ga vrši za slovensko mladino in mu želel še dolgo in srečno življenje. Nato so otroci skupno s svojimi uči- o doživljajih prijatelja našega lista g. Primoža Brdnika. Ko je nadaljevanje teh pisem prenehalo, so nas že od več strani vprašali, zakaj pisem iz Japon¬ ske ne objavjamo več. Vsem tem spo¬ ročamo, da je bil g. Primož Brdnik med tem znova prestavljen iž Japonske nazaj v Kalifornijo v USA. Zato tudi ni mogel več pošiljati podlistkov iz Ja¬ ponske. G. Primožu Brdniku se pa na tem me¬ stu iskreno zahvaljujemo za lepo vrsto podlistkov, v katerih je kot zelo sposo¬ ben časnikar znal iz japonske proble¬ matike zbrati najzanimivejše stvari ter jih v prijetno in toplo pisani pisemski obliki prikazati bralcem Svobodne Slo¬ venije. OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto, 18. jan. 1958 sta stopila pred oltar v župni cerkvi v Ra¬ mos Mejii g. Franc Gregorin in gdč. Martina Kavčič. Mladi par je poročil g. p. Ciril Petelin, čestitamo in želimo o- bilo sreče in božjega blagoslova. V noviciat sester karmeličank je sto¬ pila v nedeljo dne 12. jan. 1958 gdč. Marija Božnar, hčerka g. Pavleta Bož- narja iz Mendoze. Družinska sreča. V družini g. prof. Stanka Hafnerja in njegove žene ge Mateje, roj. Hartman, v Villa Ballester, se je rodil sinček. V nedeljo, 19. t. m. je bil krščen v San Justu Andrej Ro. bert Šimenc, sin g. dr. Toneta Šimenca in ge Bože, roj. Golmajer. Botrovala sta ga Ljuba in g. Ciril Golmajer. V Flori¬ di je pa bila krščana Veronika, hčerka g. Ivana Žnidarja in ge Vere, roj. Zavrl. Botrovala sta g. Jože Draksler in ga Franca Draksler, krstil pa je g. Avgu¬ štin. Srečnim staršem naše čestitke. Truplo pok. Jožeta Musarja so pred dnevi našli člani rečne policije. Prepe. Ijali so ga v sodno mrtvašnico v Bue¬ nos Airesu, kjer so njegovi prijatelji ugotovili njegovo identiteto. Dovoljenje za pogreb, ki bo danes ob 11. uri izpred kapele na Chacariti, so oblasti izdale včeraj pop. SAN MARTIN Poziv vsem Slovencem in Slovenkam, ki spadajo v občino San Martin Slovenci v San Martinu in okolici nuj¬ no potrebujemo svoj društveni dom. V tem domu bi imeli slovenski otroci svoj: šolski tečaj, v njem bi se pripravljali: na prvo sv. obhajilo in na sv. birmo. Pevski zbor bi tu imel svoje vaje. Sploh bi vse slovenske organizacije v San Martinu dobile svoje lastne prostore za svoje redno delovanje. Kje in kako si bomo pripravili svoj društveni dom v San Martinu, o tem se bomo pogovorili na sestarku, ki bo v nedeljo dne 9. februarja po sv. maši (o- koli 10. ure) v prostorih poleg župne cerkve v San Martinu. Na ta sestanek vabim prav vse Slo¬ vence in Slovenke brez izjeme, ki stanu¬ jejo v okolišu občine San Martin in tu¬ di iz bližnje in daljnje okolice San Mar¬ tina. V poštev pridejo kraji: San Mar¬ tin, San Andres, Malaves, Ballester, Chilavert, Suarez, D'ehl, Munro, F ori- da, Carapachay, Adelina, Bculogne, Progreso. Lynch, Lourdes, Santos Luga- res, Caseros, Libertad, Bosch, Billing- hurst, Churruca itd. Posebnih vabil ne bom pošiljal. Ta po¬ ziv velja za vse, ki jih lepo prosim, da getovo pridejo na sestanek. Karel Škulj, župnik RAMOS MEJIA Občni zbor cerkvenega pevskega zbora V nedeljo 12. jan. je bil v cerkveni dvorani redni občni zbor Slovenskega cerkvenega pevskega zbora Ramos Me¬ jia. Dosed, odbor je podal poročila o svojem delu, nakar je bil za novo po¬ slovno dobo izvol en naslednji odbor: Predsednik Tine Javoršek, podpredsed¬ nik Franc Miklavc, tajnik Jernej Toma¬ zin, blagajnik Lojze Petek. V nadzor¬ nem odboru sta Viktor Fele in Vinko Tomazin, v razsodišču Gustelj čop. Za arhiv bo skrbela Pavla Krušič, zbor ho Vsak teden ena KAJ BOŠ, KAJ BOŠ ZA MANO HODIL... Kaj boš, kaj boš za mano hodil, srebrne rinkce nosil! Mar bi bil te rinkce doli djal pa .bi doma ostal! Kaj boš, kaj boš za mano hodil pa biksane škomjice nosil! Mar bi bil te škornjice doli djal pa bi doma ostal! Kaj boš, kaj boš za mano hodil pa klobuček po strani nosil! Mar bi bil klobuček doli djal pa bi doma ostal! Okol, ckol sem se zasukal, korajžno sem zaukal: Bog te, Bog te obvar stotavžentkrat, pri teb' sem zadnjikrat! telji in učiteljicami prebili v prosti na¬ ravi lep dan. Vrsti’e, so najrazličnejše j pa vodil še naprej Gabriel čamernik. 'gre in po pristavi je lepo odmevalo pet¬ je vesele slovenske mladine. Ob štirih popoldne je prispel na pri- Etavo k Markeževim tudi g. župnik Ja¬ nez Hladnik. Slovenska mladina ga je toplo pozdravila. V večernih urah so se slovenski o- troci pod vodstvom svojih učiteljic in u- čiteljev zadovoljni vračali na svoje do¬ move. V Svobodni Sloveniji smo pred tedni poleg rednega podlistka Pesem o Ber¬ nardki objavljali tudi zanimiv prikaz življenja na Japonskem pod naslovom “Japonska — dežela JcOntrastov”. Obja¬ va tega podlistka je med bralci Svobod¬ ne Slovenije vzbujala veliko pozornost. Iz vseh poročil, pedanih na občnem zboru, je bilo razvidno, da je delo pev¬ skega zbora služilo namenu, za kate¬ rega je bil ustanovljeno, da namreč poje pri slovenskih mašah, čeprav že to delo od članstva zahteva veliko požr¬ tvovalnosti in žrtev, se pevski zbor ni orne il samo na to delo, ampak je tudi pridno pomagal pri argentinskem far¬ nem življenju in tako pridobival Sloven¬ cem v fari razumevanje in ugled, ki se najbolj kaže v tem, da smo Slovenci v župnišču kakor doma. Vsi prostori so nam odprti in na razpolago. Zbor je med letem priredil tudi last¬ no prireditev, ki je lepo uspela in poka¬ zala, da slovensko občinstvo ceni zbo- Od številke do številjke so težko čakali I rovo delo. Zboru že imo pri njegovem nadaljevanja zanimivega pripovedovanja j idealnem delu še mnogo uspehov. —ej. LANUS V nedeljo, 2. februarja bo ob 10.30 li¬ ri občni zbor Sociedad de Fomento Vi¬ lla Eslovena v društvenih prostorih v Lanusu. Spored običajen. Vabi Odbor. SAN JUSTO Športni odsek Našega doma v San Justu je priredil v nedeljo, 19. t. m. športni dan. Obisk rojakov na njem je bil zadovoljiv. Zlasti proti večeru. Spored je bil naslednji: Ob deveti li¬ ri se je začel namizni tenis med dama¬ mi iz San Justa. Ker Slovakinje niso prišle, je bila tekma za prvo mesto. Igrale so gospodične: Martina Grilj, Anica Zupanc, Tilka Tekavc in Pavla Kovač. Po precej trdi igri si je pribori¬ la prvo mesto gdč. Martina Grilj, dru¬ go mesto je pa pripadlo gdč. Pavli Ko¬ vač. Obe sta dobili za nagrado spo¬ minsko odlikovanje. Igre so bile zani¬ mive. Videti je, da znajo že tudi dekle¬ ta dobro obračati loparčke. Zatem sta se v namiznem tenisu po¬ merili tudi moštvi Našega doma in Slo¬ vaki. Naš dom so zastopali gg. Jože Rus, Roman Piber, Lado Padovan in Ivan Tekavec. Odigrali so pet iger. Šti¬ ri so dobili, eno pa izgubili. Igre so bi¬ le zanimive in napete, posebna zadnja, v kateri je igral Padovan proti Slova¬ ku. Štiri igre so odigrali v dvoje, eno pa v štiri. Zmagala sta Rus in Pado¬ van. Sodnika sta bila Jože Rus in La¬ do Padovan. Po končanih tekmah v namiznem te¬ nisu je bilo kosilo. Z njim so naše skrb¬ ne žene in dekleta postregle tudi go¬ stom Slovakom. Popoldanski program se je začel ob dveh. Prva točka je bilo vlečenje vrvi. V moči so se preizkušali možje in fantje iz San Justa proti možem in fantom iz Ižanske vasi. Zmagali so Sanhuščani s svojim predsednikom g. Zakrajškom na čelu. Točka je nudila smeha na pretek. Prav tako naslednja tečka: tek v vrečah. V tej točki so na¬ stopili gg. Lipušček, Fajfar, Mehle, Zu¬ panc in Draksler. Zmagal je g. Lipu¬ šček. Za nagrado je dobil steklenico sli¬ vovke. Svojo točko je imel tudi g. Krištof s svojim psičkom, ki je lepo pokazal kaj so ga naučili. Zlasti otrokom je ta toč¬ ka zelo ugajala. Tako se je po teh zabavnih točkah približala peta ura, za katero je bil na¬ povedan začetek tekem v odbojki med moštvom Našega doma in Ukrajinci. V moštvu Naš dom sta gostovala gg. J. Knap in J. Prijatelj, v moštvu Naš dom so pa bili gg. Krištof, Tekavc, Benko in Modic. Igro je sodil g. Križ. Zmagalo je moštvo Našega doma z rezultatom 2:0 (15:9, 15:3). Na željo ukrajinskeg-a mo¬ štva so zatem odigrali še eno igro. Mo¬ štvo Našega doma je dobilo tudi to z rezultatom 16:14. Ta igra je bila od vseh najlepša in tudi najbolj napeta. Znova smo občudovali g. Knapa in nje¬ gove udarce. Podajal mu je pa g. Rus. Po končani tekmi so zaigrali člani Ha,rmony Jaza ter razgibali stare in mlade, ves dan prej pa je bila glasba iz plošč. Vse točke je lepo napovedoval g. Ivan Oven. Postrežba je bila precej do¬ bra. Ljudje pa so opazili, da potem, ka¬ kor hitro je zaigrala godba, ni bilo mo¬ goče priklicati nobene nakatarice in no¬ benega natakarja. Primanjkovalo je tu¬ di sedežev. Cene in tudi vstopnina so bile previsoke. Res je, če ima kdo 7 pe¬ sov za kino, jih tudi tu lahko da. Ven¬ dar bi bilo bolj primerno, da bi se zvi¬ šana vstopnina začela pobirati šele po končanih tekmah za tiste, ki so prišli samo na ples. Ves program športnega dne je lepo izpadel. Športnemu moštvu iz San Ju¬ sta čestitamo k lepemu uspehu in želi¬ mo, da bi nam priredil se več takih dni. Seveda zaključek s plesom je novost. Tega doslej nismo bili vajeni. Jh. M. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 23. I. 1958 - No- 4 SLOVENCI PO SVETU USA Dramatsko društvo LILIJA v Collin- svoodu bo na splosno željo občinstva po¬ novila na Svečnico 2. februarja t. 1. Meškov misterij “Henrik, gobavi vitez”. Prvič ga je dalo v nedeljo 29. dec. Re¬ žiral je Marijan Jakopič. Za takratno uprizoritev je napisal Karel Mauser v kulturni rubriki Ameriške domovine z dne 2. I. t. 1. obširno oceno, v kateri je pohvalil odlično igranje, lepe kulise in kostume ter izredno močno voljo in požrtvovalnost Lilijinih igralcev. V so¬ boto 11. t. m. je imela LILIJA družab¬ ni večer v Slov. domu na Holmes Ave v Collinwoodu, pri katerem je sodeloval Tonklijev orkester. Za pust bo pa dra¬ matsko društvo Lilija dala v nede jo 19. februarja veseloigro “Gosposka kmetija” v režiji Staneta Gerdina. Baragov dom na St. Clair Ave posta¬ ja vedno bolj središče vsega cleveland¬ skega slovenskga ku turnega, narodne¬ ga in družabnega življenja. Sedaj je Začel še z rednim tedenskim podaja¬ njem zvočnih filmov. Vstopnine ni, samo prostovoljni prispevki. Obisk je zelo lep, ljudje pa zadovoljni, še to sezono pa bodo začeli z rednimi prosvetnimi večeri. NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Pestrost držav se odraža tudi v pestro¬ sti različnih valut, ki jih države upo¬ rabljajo. In kratek sprehod po svetu, bo pokazal naslednjo podobo o imenu po¬ sameznih valut v posamesnih državah ter odgovarjajočo vrednost v severno¬ ameriškem dolarju. Alžir - 1000 frankov - 2,05 dolarja, Argentina - 100 pesov - 2,65 dolarja, Avstralija - funt šterling - 2.02, Avstri¬ ja - 100 šilingov - 3,80, Belgijski Kongo - 100 frankov - 1,91, Belgija - 100 fran¬ kov - 1,95, Bermudas - funt šterling - 2,53, Brazil - 100 cruzeiros - 1,16, Brit- ska Vzhodna Afrika (Aden, Somalija, Kenia, Tanganijika, Uganda, Zanzibar) - 20 šilingov - 2,55, British Honduras - 100 dolarjev - 54,0, Britska Zahodna Afrika (Gambia, Ghana, Nigeria, Sierra Leone) - funt šterling - 2,46, Britanska Zahodna Indija, sedaj Karibska konfe¬ deracija (Barbados, Trinidad, Tobago, Guiana - 100 dolarjev - 54,0, Burma - 100 kyat - 8,0, Kanada - 100 dolarjev - 102,75, Ceylon - 100 rupij - 16,0, Čile - 100 pesov - 0,13, Columbia - 100 pesov - 15,30, Costa Rica - 100 colonov - 13,0, Cuba - 100 pesov - 97,0, Curaca® (poleg tega še Aruba, Bonair, Christiansted, St. Martin, Saba, St. Eustasius) - 100 guil- der (florinov) - 49,0, Ciper - funt šter¬ ling - 2,40, Danska - 100 kron - 13,85, Dominikanska republika - 100 pesov - 97.0, Ecuador - 100 sucres - 5,10, Egipt - funt šterling - 1,70, Anglija - funt šter¬ ling - 2,78, Finska - 1000 markka - 2,60, Francija - 1000 frankov - 2,18, Zahodna Nemčija - 100 D. Mark - 23,55, Gibraltar - funt - 2,40, Guatemala - 100 quetzal - 92.0, Haiti - 100 gourdes - 17,0, Hondu¬ ras - 100 lempiras - 43,0, Hong Kong - 100 dolarjev - 16,0, Madžarska - 100 fo¬ rintov - 1,30, Indija - 100 rupij - 19,35, Indonezija - 100 rupiah, 1,75, Iran - 100 Bojevniški dan in blagoslovitev prapora bo v nedeljo 16. II. popoldne na slovenski Pristavi v Moronn Vabimo vse slovenske bojevnike in organizacije, da obiščejo to priredi¬ tev, ki nima samo domoljubnega namena marveč tudi moralnega. Dobiček bo šel v invalidski fond, da tako ne samo počastimo, ampak tudi gmotno podpremo vdove padlih junakov in može, ki so v boju za svoje ideale žrtvo¬ vali največ svoje zdravje in svojo delavno moč. Prireditev bo združena z na¬ stopom naših fantov. Pripravljalni odbor rialov - 1,10, Irak - 1 dinar - 2,55, Irska - funt - 2,61, Izrael - funt - 0,35, Italija - 1000 lir - 1,58, Jamaica - funt - 2,52, Jordanija r i dinar - 2,46, Libanon - funt - 0,29, Luksemburg - 100 frankov - 1,93, Malaja (Singap.oore, Malajska fe¬ deracija in Brunei) - 100 dolarjev - 27,0, Malta - funt - 2,40, Mexico - 100 pesov - 7,95, Maroko - 1000 frankov - 2,05, Ni¬ zozemska - 100 florinov - 26,0, Nova Ze¬ landija - funt - 2,43, Nicaragua - 100 cordobas - 10,0, Norveška - 100 kron - 12,85, Pakistan - 100 rupij - 12,75, Ra- raguay - 100 guarani - 0,75, Peru - 100 soles - 5,0, Filipini - 100 pesov - 29,60, Portugalska (poleg tega še Azori, Ma¬ deira, Cape Verde otoki, Guineja, Sao Joao Baptista de Adjuda, Sao Thome in Principe) - 100 escudos - 3,45, Salvador - ICO colpn^s - 36,0, škotska - funt - 2,50, Španija t 100 pesetas - 1,68, Surinam (bivša Nizozemska Guajana) - 100 flo¬ rinov - 40,0, Švedska - 100 kron - 18,75, Švica - 100 frankov - 23,2, Sirija - funt - 0,26, Turčija - 100 lir - 7,20, Uruguay - 100 pesov - 2302, Južna Afrika - funt - 2,65, Venezuela - 100 bolivares - 29,45, Južni Vietnam - 100 pijastrov - 0,85, Jugoslavija - 1000 dinarjev - 1,25 do¬ larjev. ", Poleg gori' navedenih, pri katerih je treba upoštevati, da je zamenjava do¬ larja napram funtu bila pred časom si¬ la ugodna in da se je funt šele zadnje tedne začel popravljati, je v naslednjih državah naslednja valuta v rabi: Afga¬ nistan — afgani, Bolivia — bolivianos, Kambodža -— riel, Abesinija — dolar, Grčija — drahma, Islandija — krona, Japonska — jen, Laos — kip, Libija — funt, Poljska — zloty, Rumunija — lei, Saudova Arabija — rial, Seychelles — rupija. ESLOVENIA LIBRE Ediior responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Življenske važnosti za Slovence v izseljenstvu je verski tisk, ki jim v materini besedi kaže pravo pot skozi moralne nevarnosti vsakdanjega življenja. Z namenom vzbuditi med rojaki zanimanje za naš verski tisk in mu omogočiti redno .izhajar versko-prosvetna revija "Duhovno življenje" svojo že Tradicionalno družabno prireditev Letos bo 2. februarja 1958 na slovenski Pristavi v Moronu. Na sporedu je bogato založen srečolov, družabne igre in nagradno žrebanje naročnikov, ki bodo do žrebanja plačali naročnino. Za Argentino znača letos 110 pesov. Pričetek ob 15. uri. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. Gotovo vsi Slovenci cenite svoj verski tisk; prav tako pa vemo, da radi preživite prijetno popoldne v slovenski družbi. Zato vas v nedeljo 2. februarja z vso gotovostjo pričakujemo v Moronu. Ne bo manjkalo ne pijače, ne jestvin, ne veselega razpoloženja, vi pa bo¬ ste imeli zvečer prijetno zavest, da ste podprli svoj verski tisk in pripomogli s tem tudi k utrditvi slovenstva v tujini. OBVESTILA Pouk v slovenskem tečaju v Ramos Mejii se bo začel 2. februarja t. 1. ob 17 uri. Zbirališče v parku ob postaji. V Moronu se bo pa začel slovenski te¬ čaj 4. februarja oIf*16. uri na slovenski pristavi. V Oba tečjga bo istega dne tu¬ di vpisovSKje *VShfi otrok, ki so izpolnili vsaj 5 let starosti. 9. redni občni zbor Slovenske fantov¬ ske zveze bo v nedeljo 23. februarja. Izlet Družabne pravde bo na pustno nedeljo dne 16. februarja na otok Hia- watho. Podrobnosti bomo še objavili. Družabna Pravda V NEDELJO 26. JANUARJA ob šestih popoldne s' e o d salezijanskih sotrudnikov v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE bo v soboto 25. januarja v Santos Lugares VELIK SREČOLOV Igra orkester MOULIN ROUGE JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires LOJZE NOVAK izključno zastopstvo RUM AR, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (69) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Škof nenadoma spremeni glas, ter prične govoriti mehko in tiho. “Zavoljo tega, mala Soubirous, te vzame v varstvo Cerkev. Zavoljo tega, mala Soubirous, te bo Cerkev, kot dra¬ goceno cvetko presadila na svoje naj¬ boljše vrtove, h karmeličankam, h kar- tuzijankam, kjer so pravila zelo stroga. Hočeš ali nočeš, vseeno je...” “Tega gotovo ne bo hotela, Monseig- neur”, ga prekine Peyramale komaj sli¬ šno. “Bernardka je naraven otrok in ni¬ ma po mojem prepričanju nikakšnega poklica za duhovno življenje. In povrh vsega je tako strašno mlada. Niti pet¬ najst let n'ma.” “Starejša bo postala,” odvrne škof kratko. “Ni še ukaza, ni še trajne ko¬ misije. In kadar bo pričela delovati, te¬ daj se bo danilo in danilo, moj dragi, to vam obljubim, in sicer za precej let. Zakaj jaz bom zadovoljen le tedaj, ko pridem do zadnje jasnosti. Do tedaj more vaša varovanka, ma’čica, živeti kot posveten otrok, četudi pod strogim nadzorstvom. To zahtevam. In če hočete deklici dobro, župnik lurški, potem ob pravem času vse prekličite. Tedaj bo šla v poboljševalmco. In to bi bilo za Ber¬ nardko Soubirous najboljše. Pa tudi za Cerkev v tem času... Štiriintrideseto poglavje ANALIZA IN DVE ŽALITVI VELIČANSTVA Resnejši upor je grozil od strani, ki sicer ni pripadala stranki massabiellske Gospe. Med delavci iz province je šel glas, da so Bernardko Soubirous ukradli ter jo odvedli v ječo ali v norišnico. O- bisk rdečebradega psihiatra v Lurdu ni ostal neopažen. Jacomet ga je moral z orožniško stražo v lastnem vozu od¬ peljati iz mesta, zakaj Anton Nicolau se je zaklel, da bo poštni voz zadržal in izrednega profesorja še pred Bartre- som ne samo pretolkel kakor takrat “an¬ gleškega milijonarja”, temveč ga krat- komalo ubil. Bernardka Soubirous je po rdečebrad- čevem obisku izginila. Tedaj je pričel mlinar Anton z divjo politično propa¬ gando. Govoril je delavcem z Lafiteove žage in delavcem velikega Caverievega mlina, delavcem Dupratove tovarne za vozove, delavcem Sourtrouxove tovarne za gorilni špirit. Govoril je lomilcem škrilja, kamnarjem, gozdnim defovcem in cestarjem, ki jih je večino poznal. “Ali smo francoski svobodnjaki, ali sužnji”? je vprašal ščuvajoče. “Sužnji smo,” mu je zagrmelo naspro¬ ti. In ta odgovor ni bil docela napak, zakaj cesarjevega gospodstva ni nihče kontroliral. Bilo je absolutno, kar je za¬ krivil zakon generalne skupščine. An¬ ton Nicolau je za svo'o demagogijo, v korist Bernardki našel pos’ušna ušesa. Čeprav žive ti ljudje na katoliškem ju¬ gu, je vendar taisto delavstvo v letih 1789, 1830 in 1848 podrlo barikade, da bi se vrglo na privilegirance, med kate¬ re sta spadala po njihovem mnenju tu¬ di “Le Bon Dieu” in “La Tres Sainte Vierge”. Bernardka Soubirous je otrok tega delavstva, ena njegovih najrevnej¬ ših hčera. Že mesece pritiska'o privile¬ giranci na tega otroka, muči ga poFcija, državno tožilstvo, preiskovalno sodišče, psihiatrija in nazadnje celo Cerkev. In počemu vse mučenje? Zato, ker se pre¬ sveta Devica ni prikazala plemeniti nuni, temveč preprostemu ljudskemu otroku in ker je bil studenec v zloglasni mas- sabiellski vofini zdravilen. Kaj za vra¬ ga to briga Jacometa, Dutoura, Massya in cesarja? Prav nič ne briga to Jaco¬ meta, ne Dutoura, ne Massya, ne cesar¬ ja. Ti naj bi rajši gleda’i, da odpravi¬ jo sramotne zaslužke, brezposelnost in revščino ljudstva. Toda ne, od cesarja do Jacometa skrbe samo za to, da tisti, ki kaj imajo in vladajo, ne izgube niti sousa. Zapro navadno votlino in prepo¬ vedo ljudstvu v porog dragoceni stude¬ nec, ki je že tolikim pomagal. Zakaj? Da bi jo čez čas megli drago prodajati in z njo sebi polniti steklenice in denar- niec. In seda 1 ’, kar je najbo j strašno: Odvedo nedolžnega otroka delovnega ljudstva, da ga za vse čase pokopljejo v ječo ali v norišnico... Na prvi četrtek v avgustu je vihar izbruhnil. Več kot tisoč delavcev je ob štirih popoldne prenehalo z de’om in =e v strnjenih vrstah pomikalo proti MassabieFi. Jacomet je imel še toliko časa, da je zbral vse razpoložljivo orož- ništvo, petnajst mož, ter jih napodil k votlini. Oboroženci so napravFi zid pred zaporo. Po hudi besedni borbi in po pso¬ vanju je prišlo do boja. Orožn k' so mo¬ rali sneti puške, da so zavrnili tri na¬ pade množice. Tedaj se je vsula nanje toča kamenja. Bdhache je bil precej močno ranjen pod desno oko. Župan, ko¬ misar, državni tožilec in polovica dežel¬ nega sedišča so prišli, da bi reš'li situa¬ cijo. Jacometa, ki je hotel govoriti, so prekričali. Vitala Dutoura so prekričali. Stari ljudski tribun Lacade pa je po¬ skušal z lepšim načinom. Prisluhnili so njegovim prvim stavkom. Potlej ga je prekinil Nicolau: “Kje je Bernai-dka?” “Bernardka je na varnem,” kriči La¬ cade. “Svojo glavo zastavim zanjo. Ali nisem bil vedno vaš človek, ljudje? Ali me niste svobodno izvolili? Če mi zau¬ pate, bcm tudi jaz vam zaupal. Nicolau, nehaj s tem zločinskim početjem in po¬ vedal ti bom, kje je Bernardka”. Na to vabo se je Anton Nicolau dal pridobiti. Jacometovo policijsko poročilo je bilo ravno tako, da je spravilo barona Mas- sya v najbolj črno žalost. Po ponesreče¬ nem poizkusu rdečebradca, ki je hotel deklico internirati, je prišel udarec, ki je bil hujši od vseh. Časopisi so se vrgli na “lurške dogod¬ ke”, ki so jih razširjali s svetohlinsko zaskrbljenostjo. Francosko ljudstvo mi¬ sli samostojno, — toda nikdar slepo po¬ korno. S silo bi mogli v’adati kozakom in Prusom, nikoli pa velikega naroda, ki je dal Voltairea in enciklopediste. Galska rasa je dovolj iromčna, da izrabi vražarsko epizodo in dvigne svareči glas. Uboga Bernardka vidi mistično Gospo v massabiellski votlini. Določeni krogi so v isti votlini videli ža¬ reč napis, s katerim svobodno ljudstvo svari vse, ki bi radi teptali njegove na¬ ravne pravice. To so besede, ki si jih je upal natisniti časopis “La petite repub- lique”. Cenzor je zaplenil del številke, med tem ,ko je druga polovica že doseg¬ la bra’ce. Na Jakobovi uradni lestvici se je pri¬ čelo znova običajno kopičenje vprašanj in izjav. Cesar sam še ni ničesar odločil. Sedaj je mož, oče, letoviščnik v Biarrit- zu, uživa jezersko kopel in če pride fi¬ nančni minister Fould k njemu s svojimi težavami, naroči, da ga ni doma. Baron Massy je sit zastonjkarskega letanja. MassabieFski votlini je prisegel težko maščevanje, ker je ponižala njegov po¬ nos. Po prvem udarcu je nenadoma za¬ gledal maščevalno pot — če se zbero vsi “subverzivni elementi”, ki gredo v tisoče in desettisoče, lahko izbruhne v Lurdu prava revolucija. In to bi ga sa¬ mo zveselilo. Ne bi se obotavljal te pek¬ lenske votline obstreljevati s topništ¬ vom in sicer na svojo odgovornost in ne¬ varnost . Na podprefekta, na župana in na lur- škega policijskega komisarja so prišla najostrejša baronova navodila, “če bi se nemiri ponovili in bi priš o do novih dejanj, proti oboroženi sili ,naj se ce¬ sarsko orožništvo, kakor tudi na pomoč poklicane čete posluž'jo strelnega orož¬ ja, seveda po predhodnem svarilu.” Lacade se je močno prestrašil, ko je sprejel ta ukaz. “Massabiellska bitka” z mnogimi mrtvimi in ranjenimi bi na no¬ ben način ne bil zaže’en prolog za cveto¬ čo družbo, ki bi se pečala z zdraviliščem m z razpošiljanjem zdravilne mineralne vode. Ali moremo na bojišču postaviti kazino, s kavarniškimi vrtovi, s pavi¬ ljonom za muziko, in igriščem za kro¬ ket in z nočnim ognjem ? Za božjo voljo! Prestrašeni župan skoraj divja k deka¬ nu. Za Peyramalea se je zdaj pričel te¬ den, v katerem je prav mao jedel in spal. Najprej je dal poklicati Antona.