„Jesenkovo zemljepisno začetnico", „Oegnarjeve pesmi", „Bilčeve prvence", „Izmaelbeja", „Kritona" in „Georgikon". Leta 1864 se je nakupilo knjig za 268 gl. 56 kr., leta 1865 pa za 448 gl. 17 kr., skupaj tedaj za 716 gl. 73 kr. Gotovo lepa podpora! Od 1. 1863 razpisuje družba v povzdigo domače književnosti in v omiko slo- venskega naroda vsako leto po tri darila po 100, 50, 30 in 20 gl. za dobre izvirne pripovedke, zgodovinske, krajepisne ali narodo- pisne črtice, in za dobre natoroznanske ali gospodarske in sploh podučne spise. Letos je razpisala sledeča darila: 120 gl. za naj- boljšo nravno-podučno povest v obsegu petih tiskanih pol, kteri naj se vzame tvarina iz domače zgodovine ali vsaj nasloni nanjo; 100 gl. za najboljše gospodarsko delo o kaki važni panogi sloven- skega kmetijstva, n. pr. o živinoreji, o ratarstvu, o sadjoreji, o vinstvu ali kakem drugem gospodarskem predelu. Iz vsega tega se bode menda vsak prepričal, kako izvrstna in vsestranska je delavnost tega za Slovence tako koristnega za- voda, kterega podpirajmo, kar je moč. Ako bi vsaka slovenska škofija štela v primeri toliko družnikov kakor jih šteje Krška, v kteri pride na 154 duš že eden družbenik, poskočilo bi število družnikov še čez 7000. Koliko krepkejše bi delala potem ta že zdaj tako izvrstna družba! Široko polje ima tu pred seboj rodo- ljub, na kterem se da mnogo koristnega storiti za dušni blagor slovenskega naroda. Posebno pa do Vas, blagi rodoljubi, ki ste prihiteli že slovenski Matici na pomoč in postali njeni podporniki, posebno do Vas, kar Vas še ni v kolu družbenikov sv. Mohora, se obračajo le-te vrstice. Ne odtegujte dalje svoje podpore temu prekoristnemu zavodu, kterega menda dozdaj niste tolikanj či- slali, kolikor gotovo po vsi pravici zasluži. Podpirajmo krepko in vzajemno oba naša literarna zavoda, da se nam čedalje lepše razvijata in lepega dušnega sadu obrodita. Bodimo vzajemni in složni v vsem, delajmo in trudimo se drugi za drugega, vsi pa za eno in isto preblago svrho: Za vesoljni napredek preinilega našega naroda! Nekaj iz družbenega življenja štajerskih Slovencev. Spisal Davorin Trstenjak. asiravno narod slovenski v svojih pesmah očituje več me- lanholičnega, nego veselega značaja, vendar v društvenem življe- nji najdeš tudi prav dosti šale in prevzetnosti. Kdor si je priza- deval dobro spoznavati ljudstvo slovensko v različnih razmerah, ta mi mora pritrditi, da ima bister um in dosti utipa. To potrjujejo razni priimki, ktere je soseska soseski izmislila. Tako n. pr. sem bil enkrat priča krv tvega tepenja med fanti, ki so se med seboj s takimi priimki pik , in eden druzega dražili. Eadmerčanje so Lotmeržance dražili „Kaj pa vi Lotmeržanci, ki imate medveda na lanci? To je bi o zadosti, da se je začel hud boj. Al kako so Lotmeržanci prišli do te oponosnice? Medved je zar d svoje moči in divjosti podoba silovitosti in hrabrosti. Voguličan, ko vstane in se napravlja na lov, najpopred moli pred medvedovo taco in kriči: „ne smeš me ubiti!" Finci med- vedu dajejo sama lj ibezniva imena: „Ljubi starček, krasen moj, zlati prijatelj" itd. Stari Skandinavci niso se upali medvedovega imena izreči. Cesar Friderik II. je celö poseben red leta 1213 ustanovil lil ga ime noval „Ritterorden vom Bären", pa ga tistim poklonil, kteri so mu pomagali Otona IV. iz dežele iztirati. Lot- meržanci so toraj mogli kadaj sloveti zavoljo svoje moči, hrab- rosti ali pa divjosti; sedaj so prav krotki, posebno pa, kadar jim mraz trte popaii ali toča grozdje izpreša. V lotmerški c Golici sem slišal tudi to basen (fabulo): Medved je en erat po zimi srečal lisico, ktera je v Muri si rib nalovila in jih v lapah v svojo luknjo nesla. Tudi medveda je mikalo po ribah, al lisica mu svetuje, naj gre sam v Muro na led, naj s taco led prekluka, potem pa svoj rep noter vtakne, ribe se bodo na reo obesile in kolikor dalje bode rep v vodi dr- žal, toliko več rib bode si nalovil. Medved to stori in rep tako dolgo v luknji drži, dokler ni zamrznil; in ko je hotel rep iz luk- nje potegniti, si ga je odtrgal, in odsihmal ima medved kurtast rep. Tako je rned/ed tudi podoba nemodrosti. Pa pustimo Lotmeržance in idimo k Savcem. Savci sta- nujejo v tomaževski fari, in sosedje so jim izmislili, da modrost na brusnem kamn brusijo; toraj so bolje olikani in prebrisani kakor Lotmeržanci. Al prebivavci te okolice so mogli nekdaj po- gumni in srčni biti, ker jih tudi imenujejo „sekolovce". Sek pomenja ogerskega vola z dolgimi rogovi. Odkod vendar ta priimek? Zakai se Tomaževci velijo sekolovci? Jeli so kedaj na Ogersko hoaili in z lovom sekov kruh služili? Sedaj hodijo na Ogersko kopat, kosit in mlatit. Gotovo ima ta priimek lepši početek, kakor nemška prislovica: „Schmeckst du ein paar Och- sen?" kar se obrača na človeka, kteri kaj imeti želi. Štajersko nemško ljudstvo naimer pripoveduje, da je enkrat kmetič z volo- ma oral, ko je velika nevihta nastala. Strela udari v voliče, in ju ubije. Drugo leto sopet o rje z novima voličema, in ko se je jelo sopet bliskati, je gromu m blisku nasproti krohotaje klical: „Schmeckst du ein paar Ochsen?" in je voliča domu gnal. — Pustimo lotmerške govorice in podajmo se med hribovati svet, in sicer v trg Planino, po nemškem Montpreis. Planin- čani mislijo, da so Francozi, in trdijo, da se njihovo tržišče veli: Monte-Paris — pariški breg. Mi smo neskončno malo v Planini zasledili francoskega „esprita." Planinska okolica slovi zavoljo lepe živinoreje in imenitnih sejmov. Trg je dosti ubožniši, kakor slednje predmestje v Parizu. Bil sem enkrat na planinskem sejmu. Na trgu kupčuje Zibičan s Planincem, in se grozno pridu- šuje, da telica ni več vredna ko 30 goldinarjev. To Planinca raz- žali inZibičanu reče: „Pojdi se solit — ti tuzek. Zibičan mahne s svojo gorjačo in vseka po Planinci, rekši: „kaj jaz sem Tuzek? — ti pa si kuzlosnedec." Prizadevam si oba pomiriti in vprašam: kaj je to tuzek? Zibičan mi reče, da to je neka neumna ptica, ktero z batinami lovijo; jaz pa nisem tuzek. Preiskoval sem vse slovnike slovenske in edini Belostenec je zapisal: tuzok, ptica, tarda, nemški Trappe. Tedaj Zibičane imajo za tuzeke, tudi še več rodovinskih imen je v zibiški okolici in po bližnjih so- seskah s tem imenom. Pozvedavši, zakaj se Planinci velijo kuzlo- snedci, nisem mogel drugega izvedeti, kakor da se o njih pripo- veduje: Planinci o Labinovem sejmi (St. Albini) kuzlo zaprejo, o Vidovem (farni patron) jo ošlatujejo, ali je že debela, in o Smar- jetinem jo snedö. Morebiti streže ta prislovica na uboštvo planin- skega trga? Kakor seZibičani velijo tuzeki, tako imenujejo pe- tujske Podravljane, kteri luk (čebulj) posebno iz okolice dornovske po vsem Stajerji na prodaj vozijo: lileke — Taucher. Jeli za- voljo lilajočega (flatternden) oblačila, ali zavoljo lilahen, s kterimi so posebno ženske v deževnem vremenu ograjene? — „Rucmanci imajo ježa na lanci" zopet nova psovka so- seske v lotmerških goricah. Symbolika gotovo tiči v njegovih bod™ cih (Stacheln). Henrik IV. amienski je imel v grbu svojem ježa z napisom: „undique tutus"; v drugih ježevih grbih se najde napis: „tot tela, quod hostes" dalje: „ab omni parte timendus." — Ruc- manci so se toraj nekdaj znali braniti, ko ježi. Ali ima jež ka- košno mythologicno podlago pri Rucmancih? Solnčni bog starih Prusov je imel ježa za attribut. Kaj pomenja beseda Rucman — sansk.: ruč, svetiti, rukmani boginja svetlobe]! — „Biser jajnci imajo recaka na lanci." Čedna ta ves Biser- jane stoji kraj Sčavnice. Ali se sme pri tej prislovici misliti na Shakespearove besede (Antonius in Cleopatra III. djanje, 8. prizor), kjer ljubezni polni Antoni za Cleopatro beži, kakor recak za reco. Pri štajerskih Nemcih sem našelvražo: Kdor recakov klun si v hlače všije, tega mora vsako dekle ljubiti. Od Pucanjcev pravijo, da želve na jajca valijo, in se želvinega mesa bojijo. Tudi starorimska prislovica pravi: „testu- dinis carnem aut comesse oportet, aut non comesse." O Čagovcih pravijo, da v njihovih mlakah žabe ne vegajo. Spomni se tukaj na Plinijevo „rana Seriphia," in Aelianovo „Ba- tQaXog trsQiQpiog" — kar se je obračalo na ljudi, kteri tiho sedijo in nič ne govorijo, ali iz neumnosti nič govoriti ne vedö. O G o 1 o g r a n c i h, prebivalcih gornje-graškega pogorja, pra- vijo, da so močni ko močeradi. Gotovo so stari Sloveni imeli Koledar 1867. 7 vero, da močerad še cel6 v ognji ne zgori. V Talmudu se bere, da se močerad iz ognja rodi, in da temu, kteri se z močeradovo krvjo namaže, ogenj nič ne škoduje. Janez, kralj aragonski, je imel v grbu močerada z napisom: „Durabo", in kralj Frančišek I. z napisom: „mort a autrui, ä moi vil" (drugim smrt, meni življenje). O Šratovcih (ves kraj Mure) pravijo, da vse vejo ko ščuke. Velikemu ruskemu knezu je ščuka povedala, kam mu je njegovega ribiča vodni mož Koščej odnesel. Toraj v ščuki tiči avgurska svmbolika. O P i volanih (ves na podnožji Pohorja) pripovedajo, da so skopi ko pivole (pijavice). Blizo Pivol še dandanašnji pivole lovijo. Marsikteri narod imenuje svojega vladarja ali njegovega de- narstvenega ministra pijavico. Ko so bolnemu polskemu kralju Zi- gismundu I. pijavice na nogo postavili, je dvorski gluinač (Hof- narr) Stanczyk okolistoječim dvornikom rekel na pijavice kazajoč: „Glejte lepo podobo kraljevih prijateljev in dvorskih prilizunov." kosilo pri raznih narodih, posebno pri Grcih in Rimljanih. Spisal Ivan Maeun. iO)okler ljudjč tako žive, kakor je v sami naši naravi, jed6 v hladnih krajih trikrat na dan, v toplih zemljah se je manje, ter so stareji Grči in Rimljani kosili le dvakrat na dan, in pisavec Svetoni hudo graja še celo cesarja Vitelija (ubili so ga vojnici 69. 1. po rojstvu Kr.) da je četirikrat obedoval, kar v mrzlih krajih ni nič posebnega. — Le divjaki ne drž6 se pri tem nikakega reda. Trezni Grči in Rimljani so zajtrkovali malo; za južino ali obed opoldne vemo, da se je zato le malo nekaj davalo, večidel mrzla jedila; pravi obed pak bil jim je, posebno po mestih, prav pametno pod večer, in potem ni bilo več vsakdanjega dela, ampak bil je čas počitka. Kar bo se tedaj tukaj dalje govorilo o grškem in rimskem obedu, ima se razumeti o tem podvečernjim kosilu. Bogati ljudje pri vseh narodih imajo posebne obednice, t. j. sobe za obed; posebno o Grcih in Rimljanih vemo to iz Pom- peja in Herkulana, ki jih je 79. leta po rojstvu Kr. zasul Vezuv, ter jih sedaj od leta 1720. zopet razodevajo. Al v tem še je n. pr. kralj loungski v Africi pred njimi, ker ima posebno sobo za obed, po- sebno, kjer pije, in to prav sam, tako da ga živa duša ne sme gledati. Ravno o tem je med raznimi narodi velik razloček, kdo da je vse pri mizi. Kar je narodov po jutranjih deželah, tedaj