Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek do vključno 17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Jf m V Štajerski Ptuj, petek, 22. februarja 2019 Letnik LXXII • št. 15 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR Ptuj • Podjetje Novelus s tožbo nad Zavod za turizem zaradi neplačanih računov Je ekskluziva za vina Gonc naročena? Dve leti po zaključku Kurentovanja 2017 zapleti med organizatorjem, Zavodom za turizem Ptuj, in takrat izbranim izvajalcem za komercialni del dogodkov, podjetjem Novelus, še niso končani. Omenjeno podjetje zaradi zavrnjenih računov zdaj pravico išče na sodišču. Ob tem vztrajajo: „priporočilo" Katje Gonc, da se v šotoru toči vino njenega brata, je bilo večkrat jasno podano. Letos leiGoncevovnmaimojSKiigaS^ivSrSnJiSplomtpčiip... Več*nd~straniw Ud M,n aim^u.*, Aktualno Cirkulane • Namesto mejnega prehoda Meje danes javno stranišče O Stran 2 Politika Destrnik • Pukšič: »Po zaslugi nekdanjega butastega vodstva občina ob denar« O Stran 5 Podjetništvo Haloze • Haložani se vina niso naveličali, a jim je všeč nekaj novega O Stran 6 VI • v v središču Markovci • Kakšen mora biti urednik občinskega glasila O Stran 8 Volilna zakonodaja Slovenija • Nekdo je lahko poslanec s 700, drugi šele s 3000 glasovi O Strani 8 in 9 •V- ' * . J1 H Jurnoitigaa% Sobota, 23. februar, ** od 9. ure naprej Dvorišče Minoritskega fl/AM/MJi// samostana na Ptuju Jr v ^ t* Aktualno • Kazen za šopek zvončkov do 10.000 evrov o Stran 2 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. ^ jll Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno petek • 22. februarja 2019 Foto: Prof i media Podravje • Kronice spadajo med zavarovane vrste Šopek zvončkov vas lahko stane več 100 € Narava se ob prvih toplejših dnevih hitro prebuja in tako so iz zemlje že pokukali prvi znanilci novega letnega časa - med drugim tudi zvončki, ki so trajnice iz družine narcisovk. Če bi torej svoj dom radi okrasili s šopkom belih zvončkov, je te dni pravi čas za njihovo nabiranje. A pozor: poleg navadnega malega zvončka, ki lahko sicer na plan pokuka že decembra, se spomladi razveselimo tudi njegovega sorodnika velikega zvončka, ki pa je zavarovana rastlinska vrsta in ga ne smemo nabirati. No, vsaj ne v večjih količinah. Pri navadnih zvončkih ni prepovedi nabiranja za nadzemne dele rastline, razen semen oziroma plodov, medtem ko je pri velikem zvončku, ponekod ga imenujejo tudi kronica, gozdni zvonček ali zlati zvonček, nekoliko drugače. Ker je tako redek, spada med zavarovane rastlinske vrste, pri katerih je po zakonu o ohranjanju narave dovoljeno le trganje nadzemnih delov za osebne namene. Velja torej uredba, da jih je dovoljeno nabrati le za en šopek. Na dan natrgamo le toliko stebel s cvetovi, da jih še lahko držimo v eni roki med palcem in kazalcem. Ker so zavarovane, je treba biti preudaren tudi pri nabiranju še nekaterih vrst rastlin: bodeče in širokolistne lobodike, navadnega pasjega zoba, zimzelenega gornika in arnike. Denarne kazni Če tega ne bomo upoštevali in bomo med nabiranjem srečali inšpektorja, nas ta lahko oglobi. Za prevelik izplen bomo kaznovani z denarno kaznijo, ki za fizične osebe znaša od 100 do 300 evrov. Če pa te cvetlice nabere pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, je globa vrtoglava - lahko tudi deset tisoč evrov! Polona Krusec Starše • Popravilo črpalke 500 evrov V kanalizaciji se marsikaj Uporabniki kanalizacije vse pogosteje vanjo odlagajo plenice, olja, odpadno hrano, pa tudi kemikalije. Zaradi tega se črpalke zamašijo, ostanki hrane pa povzročajo smrad in privabljajo glodavce. Foto: Profimedia Občinsko podjetje Gradnje Starše zato opozarja, naj občani začno upoštevati navodila, saj so jih že večkrat dobili. Zaradi napačnega ravnanja nastajajo dodatni stroški za sanacijo kanalizacijskih črpalk. Stroški za opravilo ene črpalke so med 200 in 500 evri. Ker so intervencije kar pogoste, ima podjetje s tem dodatne, nepotrebne stroške. »V kanalizacijo nikakor ne sodijo odpadna olja in naftni derivati, barve, topila, dezinfekcijska sredstva, trdi odpadki, kot so nogavice, čistilna volna, higienski vložki, kosi tekstila, papir, plenice za enkratno uporabo, obutev in podobno. Tudi hrana v kanalizaciji nima kaj iskati,« so pojasnili v občinskem podjetju. Vida Božičko najde Cirkulane • Kakšna bo usoda propadajočega objekta na Mejah Namesto urejenega mejnega prehoda podirajoče se javno stranišče Propadajoča nedokončana hiša v naselju Meje ob slovensko-hrvaški meji ima žalostno zgodovino in, kot kaže, tudi klavrno prihodnost Država jo je odkupila, da bi na tem mestu zgradila objekt carine in policije za mejni prehod Meje-Zlogonje, a sije nato premislila. Domačini svarijo, da objekt ne le kazi okolico, temveč pomeni tudi nevarnost za mimoidoče. Bralka našega časopisa je opozorila na propadanje objekta na Mejah: »Pred meseci je s strehe padlo nekaj roženic oz. špirovcev. Padli so tik ob kontejnerjih za odpadke, ki so nedaleč od razpadajoče stavbe. Velika sreča je bila, da ni takrat noben krajan Mej tja prinesel ali pripeljal smeti. V bližnji cerkvici svetega Florijana je večkrat žegnanje, takrat ljudje ta objekt uporabljajo kot javno stranišče. Treba bi bilo obvestiti gradbeno inšpekcijo, da nemudoma da nalog za rušenje.« Propadajoči objekt s pripadajočimi zemljišči je od leta 2004 v državni lasti (prodan je bil za okoli 133.000 evrov), upravlja ga Ministrstvo za javno upravo (MJU). Še leta 2009 je bila izgradnja mejnega prehoda na mestu objekta v našem nacionalnem interesu, leto zatem pa so zamisel dokončno opustili. Takrat so se Občina Cirku-lane in razna domača društva celo zanimali za odkup objekta, vendar do dogovora o morebitni spremembi namembnosti stavbe ni prišlo. Nedokončana hiša je medtem vse hitreje propadala. Ministrstvo: "Objekt bomo porušili do prve plošče" Na Občini Cirkulane so na nevarnost objekta za ljudi in premo- ženje z različnimi dopisi že večkrat opozorili pristojno MJU. »Zadnji dopis je bil posredovan 28. maja 2018. Odgovora nismo prejeli. O problematiki smo govorili tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, ko je bila še ministrica Katarina Kresal, napotila nas je na MJU,« je povedala direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak. Opomnila je še, da občina pristojnosti ukrepanja nima, saj so nepremičnine v lasti države: »Občina lahko na nevarno stanje le opozarja lastnika objekta.« Na cirkulanski občini menijo, da zaradi dotrajanosti stavbe v poštev pride le še rušitev. Ko smo leta 2016 nazadnje poizvedovali o objektu na Mejah, se na pristojnem ministrstvu še niso odločili, ali bi stavbi spremenili namembnost, jo prodali, oddali ali porušili. Še več: v 12 letih, kar so bili lastniki objekta, si ga niti ogledati še niso utegnili. Zdaj so na MJU povedali, da so si novembra lani objekt vendarle ogledali: »Stanje objekta je dejansko nesprejemljivo, zato bomo pristopili k ureditvi.« Kdaj naj bi se to zgodilo in koliko bo stalo, niso povedali, so pa razkrili: »Objekta zaradi same lokacije ni smiselno prodajati. Objekt bo treba porušiti do prve plošče. Popolna rušitev objekta je zaradi brežine preveč rizična.« Opomnili so še, da izgradnja mejnega prehoda, kot je bila prvotno predvidena, sploh ni mogoča: »Gradbena dela bi morala nujno posegati v prostor Republike Hrvaške.« Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je napovedala, da bo po vseh 13 vaških odborih oz. naseljih v občini organizirala zbore občanov: »27. februarja bom na Mejah, takrat bomo okvirno sprejeli tudi odločitve o tej stavbi, saj obstajajo različni predlogi.« Eva Milošič Delno porušena stavba in odpadki v njej in okrog nje domačine motijo. Kdaj je dotrajan objekt tudi nevaren Na Ministrstvu za okolje in prostor so razložili, da je nevaren objekt po gradbenem zakonu definiran kot objekt, ki neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte: »V primeru nevarnega objekta gradbeni ali drug pristojni inšpektor ustavi njegovo gradnjo oz. prepove njegovo uporabo ter odredi rok, v katerem se na stroške zavezanca objekt ustrezno zavaruje, ali da se na objektu v določenem roku izvedejo vzdrževalna dela. Če s temi ukrepi nevarnosti ni mogoče odpraviti, inšpektor odredi delno ali celotno odstranitev objekta na stroške zavezanca.« Vprašanja morebitnih škod, npr. mimoidočim, ureja civilnopravna oz. odškodninska zakonodaja. Dogovarjali so se 14 let, dogovorili se niso Mejni prehod Meje-Zlogonje so leta 1994 določili za meddržavni mejni prehod. Slovenija in Hrvaška sta se o lokaciji in izgradnji prehoda dogovarjali več let, vendar konsenza nista dosegli, leta 2010 sta zamisel dokončno opustili. Tedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresalje takrat pojasnila: »Zaradi približevanja Hrvaške polnopravnemu članstvu EU in kasneje schengenskemu območju je gradnja mejnega prehoda Meje v tem trenutku neracionalna in stroškovno neupravičena. Investicija bi namreč po oceni strokovnjakov znašala več kot milijon evrov.« Na Uradu Vlade RS za komuniciranje so lani povedali, daje na razdalji 45 kilometrov ob meji v obe smeri od mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje skupno kar 12 mejnih prehodov - torej dovolj. Objekt na Mejah bodo porušili le delno. Foto: SK Foto: SK petek • 22. februarja 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Tožba proti Zavodu za turizem zaradi neplačanih računov za Kurentovanje 2017 Je ekskluziva za vina Gonc v dvorani naročena? Dve leti po zaključku Kurentovanja 2017 zapleti med organizatorjem, Zavodom za turizem Ptuj, in takrat izbranim izvajalcem za komercialni del dogodkov, podjetjem Novelus, še niso končani. Omenjeno podjetje zaradi zavrnjenih računov zdaj pravico išče na sodišču. Ob tem vztrajajo: „priporočilo" Katje Gonc, da se v šotoru toči vino njenega brata, je bilo večkrat jasno podano. Letos je Gončevo vino edino, ki ga v dvorani sploh točijo (razen na VIP prostoru), a direktorica Zavoda za turizem Ptuj vztrajno zanika, da bi kakorkoli vplivala na to odločitev. Tretje leto zapored ptujsko Kurentovanje poteka pod okriljem Zavoda za turizem Ptuj (v nadaljevanju ZTP), ki ga vodi direktorica Katja Gonc. Medtem ko zavod organizira javni del dogodkov, za komercialnega izbere zunanje izvajalce. Lani, letos in tudi prihodnje leto je bilo z razpisom izbrano podjetje Prireditve, d. o. o., medtem ko je bilo leta 2017 izbrano mariborsko podjetje Novelus, d. o. o. A kot kaže, se ZTP in omenjeno podjetje o nekaterih medsebojnih obveznostih nista dogovorila. To lahko sklepamo po tožbi, ki jo je podjetje Novelus vložilo proti ptujskemu ZTP. Direktorica podjetja Novelus Katja Grabrovec je potrdila, da so se za to potezo odločili zaradi zavrnjenih računov. Znesek vložene tožbe je 12.000 evrov, zajema pa točnino oz. strošek za postrežbo vina ob pogostitvi skupin po karnevalski povorki. „Z direktorico ZTP je bilo dogovorjeno, da vino donira njen brat, mi pa ga raztočimo. Za to smo seveda morali najeti ljudi, ob tem pa smo postregli še brezalkoholno pijačo. Ko smo izdali račun, so nam ga zavrnili, da bi naj pijača bila v znesku prehrane, kar pa seveda ne Katja Gonc in Katja Grabrouec drži, in kar potrjujejo tudi zapisniki skupnih sestankov. Ko smo izdali račun, so nam ga zavrnili. O znesku postrežnine se prej nismo dogovarjali, zato smo ga določili sami, in sicer 10 evrov za liter, a tega niso želeli plačati." Kljub poskusu mediacije se ZTP in Novelus nista uspela dogovoriti, zato se bo postopek nadaljeval na sodišču. Gončeva pravi, da je bil račun zavrnjen, saj da je bil poslan šele leto dni po zaključku Kurentovanja 2017 in da zanj sploh ni osnove. Kor Letos v dvorani le vina Gonc Za gostinski del v karnevalski dvorani letos skrbi podjetje Ovinek, d. 0. 0. Ker se je pogosto pojavljalo vprašanje, katero vino bo ponujeno v dvorani, so organizatorji odgovorili, da bo edini vinar letos Gonc. Jasmina Kokol iz podjetja Prireditve, d. 0. o.,je zanikala, da bi na izbiro vinaija vplivalo dejstvo, da je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc sestra vinarja Petra Gon-ca. Kot je namreč znano prav ta zavod z razpisom izbira izvajalca komercialnega Foto: Arhiv št dela Kurentovanja, torej tistega, ki izvaja program v karnevalski dvorani. Gončevaje dejala, daje zanjo to dejstvo breme, a da nikakor ni vplivala na izbiro vinarja in daje to izključno odločitev poslovnega partnerja. pravi, so za malice vseh sodelujočih skupin v povorki plačali 15 tisočakov, znesek dodatnih 12 tisoč evrov za postrežnino (doniranega) vina pa se ji je zdel neprimerno visok. Priznava, da se o tem niso pogovarjali, a je prepričana, da je to Novelusova napaka. Katja Grabrovec: »Direktorica Gončeva je naročila, da strežemo vino vinarja Gonc!« Tri leta, kar Kurentovanje organizira ZTP, se v šotoru (oziroma zdaj dvorani) prodaja vino družine Gonc. Gre za vino brata direktorice ZTP. Grabrovčeva pravi, da so dobili leta 2017 kot organizatorji komercialnega dela Kurentovanja 2017 jasno navodilo oz. priporočilo, naj izberejo tega vinarja. „Direktorica ZTP nam je naročila, da postrežemo vino vinarja Gonca, razen v primerih, če kdo izrecno zahteva drugo vino," trdi Grabrovčeva. Letos niti ob izrecnem naročilu v karnevalski dvorani ne bo izbire. Kot so povedali na novinarski konferenci, je poslovna odločitev zasebnega podjetja (ki ga je na razpisu izbral ZTP), da se toči le vino Gonc. Marko Poharič, predstavnik podjetja Prireditve, sicer zavrača namigovanja, da bi kdo vplival na njihovo odločitev. Kot pravi, imajo letno okrog 13 prireditev in na vseh točijo vina vinarja Petra Gon-ca: „Nihče ni ničesar pogojeval, samostojno smo se tako odločili, saj menimo, da je to vino kakovostno." V karnevalski dvorani bodo sicer omogočali izbiro vin, a le v VIP-pro-storu. Dženana Kmetec Katja Gonc:»Račune smo zavrnili, ker niso imeli nikakršne pravne podlage za plačilo.« Kot je pojasnila direktorica ptujskega Zavoda za turizem, so podjetju Novelus naročili malico za vse nastopajoče v povorkah. »Ko so nas obvestili, da so se ušteli pri izračunu stroškov, smo jim skušali priskočiti na pomoč tako, da smo uredili brezplačno donacijo pijače za nastopajoče. Po zaključku karnevala smo od družbe Novelus prejeli poročilo o opravljenem delu, na podlagi katerega ni razvidno, da bi obstajali še kakšni neporavnani računi. Zato je še toliko bolj nenavadno, da smo po več kot enem letu dobili račun za točnino za pijačo v znesku 11.840 evrov, kar je skoraj toliko kot vrednost celotne malice za vse udeležence povork. Zaračunavanje točnine ni bilo nikoli dogovorjeno in tudi po pregledu dokumentacije je jasno, da niti nimamo osnove, da ta račun poravnamo. Zato smo ga zavrnili. Pričakujemo pozitivno odločitev sodišča, ki bo potrdilo, da za izstavljeni račun ni pravnih podlag ter da Javni zavod za turizem Ptuj ni odgovoren za napako v prvotni kalkulaciji družbe Novelus in morebitne posledične stroške, ki niso bili vnaprej dogovorjeni. Poudarjamo, da smo vse druge račune, ki so bili dogovorjeni in potrjeni tudi z dokumenti, poravnali. Zavod za turizem Ptuj s svojimi podizvajalci vedno posluje na enak način, in sicer na podlagi naročilnic ali pogodb. V konkretnem primeru družba Novelus ne razpolaga niti z naročilnico niti nima v sklenjeni pogodbi pravne osnove za izdajo tega računa.« Foto: CG Kidričevo • V tem šolskem letu prvič podelili žepnine Zanimanja za žepnine med mladimi ni veliko Dijaki in študenti, ki so aktivni v kakem od društev v občini Kidričevo, so upravičeni do žepnine. Dijaki mesečno prejmejo 20, študenti pa 30 evrov. Zanimanja med mladimi ni veliko. Glede na število prijavljenih bo občina za to namenila manj kot polovico predvidenih sredstev. Na občini so za namen žepnin v letnem proračunu predvideli 100.000 evrov. To je znesek, ki so ga predvideli, če bi se na razpis prijavilo vseh 500 dijakov in študentov, ki imajo letos tak status. Porabili bodo le 40.000 evrov tega denarja, saj žepnino prejema le 138 mladih. Na razpis se je pravočasno prijavilo 76 dijakov in 62 študentov. Župan Anton Leskovar se sprašuje, zakaj je bil odziv tako majhen: »Morda je razlog v tem, da je bil razpis letos prvič, nekaterim se je znesek zdel premajhen, spet drugi pa so bili prepozni ali so morda pozabili oddati vlogo. Upam, da bo drugo leto odziv večji.« Pogoji za pridobitev štipendije so, da so mladi prebivalci občine Kidričevo, da imajo status dijaka ali študenta in da so aktivni v vsaj enem od društev s sedežem v občini Kidričevo. »Cilj je, da čim več ,..... ■.-'-V; t o ' & J V- v -rí.. \ Foto: Med¡a24 Mladi v Kidričevem letos prvič prejemajo občinsko žepnino. mladih vključimo v aktivno lokalno življenje, da so aktivni pri razvoju občine in da se tudi družijo. Zakaj bi postavljali uravnilovko? Naj nagrado dobijo tisti, ki so aktivni občani,« je pojasnil župan in dodal, da so še dodatno nagradili tiste, ki bodo ta denar potrošili v lokalnem okolju. Mladi so se namreč lahko odločili, ali bodo žepnino prejeli v evrih ali v lokalni valuti sternthaler v obliki bonov. Tisti, ki so se odločili za bone, bodo žepnino prejeli vseh dvanajst mesecev, tisti pa, ki so izbrali evre, pa le deset mesecev. »Za bone se je odločilo 13 % prijavljenih dijakov in 9 % študentov. Številka ni velika, vendar je vseeno spodbudna. Študentje in dijaki verjetno najmanj trošijo doma, saj je kraj njihovega šolanja druge,« razmišlja župan in vseeno upa, da bo zanimanje za bone v prihodnje naraščalo tudi med mladimi. Vida Božičko 4 Štajerski Politika petek • 22. februarja 2019 Destrnik • Dražje varstvo v vrtcu Oblikovali tudi dodatni oddelek Svetniki so na 3. redni seji potrdili povišanje cen za varstvo otrok v vrtcu, ki deluje v okviru OŠ Destrnik. Za prvo starostno obdobje seje ekonomska cena povišala 59, za drugo 35 in za kombinirani oddelek 32 evrov. Foto: Črtomir Goznik Za prvo starostno obdobje (jasli, od enega do treh let) nova ekonomska cena znaša 496, za drugo od treh do šestih let 360 in za kombinirani oddelek ter skupino od treh do štirih let 402 evra. Glavni razlog za povišanje cen je zvišanje stroškov plač zaradi sproščenih varčevalnih ukrepov. Cene, ki so bile v veljavi, so veljale od aprila 2017. Vrtec v tem šolskem letu obiskuje 65 otrok, vključeni so v štiri skupine. Ker pa kapacitete v vrtcu ostajajo nezapolnjene, si želijo več vpisa. Ker so prejeli šest vlog za vpis, so svetniki dali zeleno luč k oblikovanju dodatnega, sicer polovičnega oddelka. „Poskusimo otroke zadržati v domači občini. Kakor hitro starši otroke vpišejo v drug vrtec, recimo na Ptuj ali v Maribor, kamor pač hodijo v službo, je za naš vrtec ta otrok izgubljen. Ker v vrtcu, kamor ga najprej vpišejo, običajno ostane potem tudi nadaljnja leta," je bilo slišati v razpravi. Prav tako je bilo rečeno, da vrtec Destrnik staršem in otrokom nudi nekaj več kot drugi vrtci v soseščini. Ima daljši delovni čas in otroci smejo tudi dalj časa ostati v varstvu. „V večini vrtcev sme otrok ostati v varstvu devet ur, v našem je lahko deset ali 11 ur. Vrata vrtca so odprta do 16.30. Poleg tega staršem tudi ni treba kupovati in prati posteljnine. Vse to uredijo v vrtcu," je dejal svetnik Branko Horvat. Mojca Zemljarič Juršinci • Kmalu začetek gradnje prizidka k domu upokojencev Nobenih ovir ni več S spremembo odloka občinskega prostorskega načrta Občine Juršinci so omogočili izgradnjo dodatne enote k tamkajšnjemu domu upokojencev. Foto: Arhiv ST Dom upokojencev v Juršincih bodo razširili ter pridobili prostore za dodatnih 91 varovancev. Dom upokojencev Ptuj namerava k obstoječemu domu v Juršincih v Slovenskih goricah prizidati nove prostore, s čimer bodo pridobili prostor za dodatnih 91 oskrbovancev. Ker pa obstoječi temeljni prostorski akt občine Juršinci (OPN) na območju, kjer je dom starostnikov, ni dopuščal gradnje dodatnih objektov, je občina pristopila k spremembi odloka. Kot je pojasnil Robert Šimenko iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, se je zadeva nekoliko zavlekla. Po tem, ko je Direkcija za vode na osnutek podala negativno mnenje, je občina morala naročiti dopolnitev hidrološko-hidravlične študije. Po dolgotrajnem usklajevanju so se vendarle lahko razveselili, saj je študija pokazala, da predvideno območje ni poplavno ogroženo Tako ni več ovir za spremembo OPN, poleg tega pa pri gradnji ne bo treba upoštevati dodatnih ukrepov z vidika poplavne varnosti. Ker so tako pridobili vsa pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostorov, so juršinski svetniki spremembo OPN soglasno potrdili. Župan Alojz Kaučič je pripomnil, da so stvari tekle od junija lani ter da sedaj ni nobenih ovir več za razširitev doma upokojencev. Dodal je še, da konec marca pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja, nato pa začetek del. Poleg dodatnih 91 mest za oskrbovance bodo z dodatnimi prostori pridobili tudi 60 novih delovnih mest, prednost pa bodo imeli domačini. Monika Horvat Ormož • Nekdanji župan o potezah, ki se sedanji oblasti zdijo zgrešene Obračunavanja tudi po volitvah Nekdanji župan občine Ormož Alojz Sok je pred dnevi sklical tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil nekatere odločitve v preteklosti, ki se trenutni ormoški oblasti zdijo zgrešene oziroma ne dovolj tehtno premišljene. Pretresen je nad očitki Liste gradimo prihodnost skupaj, da ima občina Ormož dolgo zgodovino težav na gradbenih projektih. »Zame, ki sem 12 let delal na številnih projektih, je težko poslušati takšen očitek od mladih, ki so dali to izjavo, in po moji oceni ne vedo našteti niti petine vseh izvedenih projektov. Mogoče bi jih veljalo spomniti, da je ormoška občina ena redkih, kjer je projektantka za prenovo grajske pristave dobila Prešernovo nagrado,« je pikro dejal Sok. Sok: »Če bi hoteli narediti tribuno brez stebrov, bi morali dvorano podreti« Zmotile so ga tudi izjave glede gradnje prizidka k športni dvorani na Hardeku. V zvezi s tem je med drugim povedal: »Izjave, da je prizidek s tribuno zaradi stebrov zavožen projekt in podobno, zame pomenijo nepoznavanje gradbeništva, statike in naših možnosti. V idejnem projektu smo preučili tudi to možnost in ugotovili, da bi morali celo zdajšnjo športno dvorano podreti, če bi hoteli narediti novo rešitev, torej brez podpornih stebrov.« Po njegovem so se odločili za racionalen, ekonomičen in funkcionalen objekt, saj bi za gradnjo nove športne dvorane občina potrebovala vsaj štiri ali pet milijonov evrov. Žalosti ga, da se ureditev Jere-mičevega mlina ne bo nadaljevala. Rebalans zaradi razdeljevanja nagrad za volitve? Ob koncu pa se je obregnil še ob odstavitev Gorazda Ladineka z mesta direktorja občinske uprave in ob rebalans občinskega prora- Z leve: občinski svetnik Jožef Cajnko, bivši župan Alojz Sok in vodja svetniške skupine NSi Simon Kolmanič. čuna. »Najboljša metoda za povišanje stroškov je menjava, do katere je prišlo v občini. Slišim, da direktor občinske uprave ne bo več opravljal te funkcije. Tu se znajo pokazati veliki problemi, kjer se bo poskušalo s prstom kazati na bivšega župana, vendar volitve so mimo! Treba je začeti delati naprej in pokazati rezultate. Sam rebalans proračuna še ni noben rezultat. Gre za majhne računske popravke, razdeljene so neke drobtinice in nagrade za volitve, podporo .... Vsak je dobil po 5.000 evrov za svetovanje ... Ni pa to rebalans, ki bi pomenil temeljito spremembo in drugo smer razvoja v občini Ormož, kot je bila v preteklosti,« je še pokomentiral. Direktorski stolček za točno določeno osebo V zvezi z načrtovano zamenjavo na direktorskem stolčku je pomisleke izrazil tudi vodja svetniške skupine NSi Simon Kolmanič. Poudaril je, da čez delo dosedanjega Vrbnjak: »Imam možnost, da si sestavim ekipo, ki bo delala, kot si želim« Župan Danijel Vrbnjak na očitke odgovarja: »Volitve so res mimo in nihče ne kaže na Soka. Trdim in še vedno bom, da projektna dokumentacija za prizidek k športni dvorani ni bila ustrezna in da je izvajalec to znal spretno izkoristiti. Kar se pa tiče »drobtinic« in delitev nagrad za volitve... Kandidiral sem s stranko SDS in nobeden mi ni dal javne podpore. Nobenega ne rabim poplačati za usluge. Za drugo ne mislim izgubljati besed. Lotil sem se županskega mesta pošteno in odgovorno in se ne želim iti političnih igric.« V zvezi z očitki glede izbire direktorja občinske uprave pa je vrnil žogico: »Direktorja si ima možnost izbrati vsak župan sam. Ko je Sok zaposlil bivšega direktorja Ladineka, se tudi vsi nismo strinjali. Vedeli smo, da je to njegova pravica in tudi zaradi tega nismo sklicevali novinarskih konferenc. Zmagal sem na volitvah in verjetno imam možnost, da si sestavim ekipo, ki bo delala, kot si želim.« direktorja kritik ni bilo slišati ter še namignil, da je direktorski stolček rezerviran za točno določeno osebo: »Upam, da govorice, da je v tem primeru šlo za sprostitev de- lovnega mesta za določeno osebo, ne držijo in da bo oseba, ki bo zasedla to mesto, enako usposobljena ter s podobnimi referencami.« Monika Horvat Foto: MH Gorišnica • V javni obravnavi dva proračuna V ospredju ceste, namakalni sistem in športni park Gorišniški svetniki so na zadnji seji brez razprave in soglasno v prvem branju sprejeli dva proračuna - za letos in prihodnje leto. Številke govorijo, da se bo precej delalo: v dveh letih namreč za investicije načrtujejo več kot pet milijonov evrov. Za letos ocenjujejo, da se bo v občinski proračun steklo nekaj več kot 5,1 milijona evrov prihodkov, kar je 1,3 milijona evrov več v primerjavi z ocenjeno realizacijo v preteklem letu. Proračun namreč nameravajo okrepiti za dobrih 930.000 evrov evropskih in državnih sredstev, še okoli pol milijona evrov pa načrtujejo iz naslova prodaje nepremičnin. V enaki višini, kot so prihodki (do centa natančno), načrtujejo tudi odhodke. Za investicije name- njajo nekaj manj kot 2,7 milijona evrov oz. slab milijon evrov več v primerjavi s prejšnjim letom. Okoli 700.000 evrov bodo vložili v gradnjo občinskih cest. Planirajo rekonstrukcijo ceste v Forminu (250.000 evrov) in Tibolcih (130.000 evrov) ter ureditev krožišča Žiher v višini 100.000 evrov, ki jo sicer prenašajo že več let. Največji letošnji investiciji pa bosta gradnja tretje faze namakalnega sistema Gorišnica-Mo-škanjci v višini okoli 650.000 evrov ter športni park Gorišnica, vreden dobrih 560.000 evrov. V načrtih je tudi obnova športne dvorane, po 120.000 evrov pa planirajo še za gasilska domova Zagojiči in Mala vas. V prihodnjem letu bo proračun težak 4,9 milijona evrov, od tega predvidevajo dobrih 2,7 milijona evrov za investicije. Okoli 770.000 evrov planirajo za rekonstrukcijo namakalnega sistema, še 616.000 evrov za športni park. Zadolževanja niti v letu 2019 niti v 2020 ne načrtujejo. Monika Horvat Foto: MH petek • 22. februarja 2019 Politika Štajerski 5 Destrnik • Žongliranje z režijskim obratom in obrtno cono Na kratko Pukšič: »Po zaslugi nekdanjega elitnega butastega vodstva občina ob denar« Destrniški občinski svet je na februarski seji potrdil proračuna za leti 2019 in 2020. Župan Franc Pukšič je povedal, da občinskega podjetja letos ne bodo zagnali, čeprav so to po njegovih prvotnih napovedih nameravali izvesti v začetku letošnjega aprila. Manjša gradbena in komunalna dela bo občina letos še naprej izvajala v okviru režijskega obrata. Zaposlili bodo nova sodelavca -vodovodarja in električarja. „Režij-ski obrat je prejšnje vodstvo ustanovilo, ker je cenejši kot podjetje. Cena za uro dela v okviru režijskega obrata je 7,5 evra, v okviru podjetja pa dobrih 13 evrov plus DDV. Govorim na primeru podjetja Gradnje. Režijski obrat tudi ne potrebuje direktorja in računovodje. Plača direktorja ne bi bila nižja ob 3.000 evrov bruto ... Menim, da se javna podjetja v lasti občin lahko zlorablja za to, da se zaobidejo predpisi o javnem naročanju. A v primeru kanalizacije, ki so jo gradile Gradnje, nismo mogli uveljavljati garancije. Preko tega javnega podjetja se je Em-Gradu posojal denar. Gre za tipične primere netransparentnega dela," je opozoril svetnik Branko Horvat in povprašal, kako je z bri-fingi (posvetovanji), ki jih župan Pukšič sklicuje za svetnike, njega pa nanje ne vabi. „In vas tudi ne bom," je ustrelil Pukšič in Horvata spomnil, da je del nekdanje vodstvene garniture župana Vladimirja Vindiša, ki da je Branko Horvat in Matej Sužnik (prvi in drugi z leve) sta podala kar nekaj pripomb na proračun. www.tednik.si ■Stajerskitednik Stajerskitednik za seboj pustila pravo finančno pogorišče: „Bili ste podžupan." Horvat je želel podati ugovor, a ga je Pukšič prekinil in mu vzel besedo. Pukšič o 1,3 milijona izgubljenih evrov Ko se je svetnik Horvat spet lahko priglasil k besedi, je vprašal, zakaj se v proračunu 2019 več denarja namenja za delovanje Skupne občinske uprave (lani 39.000, letos 63.000 evrov), dodatnih 30.000 evrov za šolske prevoze, 25.000 evrov za prostorsko načrtovanje . „In kako boste upravičili porabo 12.000 evrov za poslovno cono Janežovski Vrh? Kar nekaj denarja ste že zapravili za to cono, tudi v preteklosti 80.000 evrov za nakup zemljišč. Veste, da je bil OPN neveljaven. Če bi se vi sedaj potrudili, bi obrtna cona Drstelja lahko zaživela. Če pa niste sposobni najti kandidatov za nakup zemljišč oz. investitorjev, pa se obrnite na nekdanjega župana Vindiša," je nadaljeval Horvat. Tudi svetnik Matej Sužnik je menil, da ni pametno, da se z obrtno cono skače sem in tja. „Doreči je treba, kaj bomo razvijali v bodoče. V zraku visi 400.000 evrov evropskih sredstev." Sužnik je opazko vrgel še na žongliranje z občinskim režijskim obratom: „Najprej ste rekli, da ga boste ukinili, sedaj ga širite z novimi zaposlitvami." Župan je pojasnil, da se boji, da zaenkrat res ne bo mogla zaživeti ne ena in ne druga obrtno-poslov-na cona. Pri tem je strupeno puščico ponovno usmeril proti Vindišu: „Bojim se, da občina od 1,3 milijona evrov, ki so ji bili na razpolago v tej finančni perspektivi, ne bo izkoristila niti evra. Zero, nič, zero ... Po zaslugi nekdanjega elitnega butastega vodstva!" Horvat je v bran nekdanjemu županu dejal, da so nameravali evropska sredstva vložiti v skupni regijski projekt gradnje vodovoda. „Iz vodovoda ne bo nič. Niti ni izdelan hidravlični izračun, kaj šele kakšna dokumentacija," je navedel Pukšič. Nakup podrtije za 40.000 evrov Svetnika Roberta Simoniča, ki prihaja iz županove svetniške skupine NaJprej Destrnik, je zmotilo, da je občina lani konec leta za 40.000 evrov na Destrniku kupila nepremičnino oziroma podrtijo, kot se je izrazil. „Zakaj ni občina te nepremičnine kupila za 25.000 evrov, ko se je prodajala na dražbi?! Zakaj je moral nekdo zraven zaslužiti in je sedaj občina za to odštela 40.000 evrov?" Horvat je pojasnil, da so nepremičnino kupili, ker da gre za elitno lokacijo na Destrniku, na kateri naj bi gradili dom upokojencev. V razpravi o proračunu je nato svetnik Branko Goričan povprašal, kaj bo občina sploh lahko investirala, če se bo z Em-Gradom pobotala za odškodnino (blizu milijon evrov, op. a.). Odgovora na to vprašanje ni dobil ... Mojca Zemljarič Ormož • Pod streho rebalans proračuna, v katerem so sodelovali vsi »Tresla se je gora, rodila se je miš« »Rebalans kaže voljo ljudi v krajevnih skupnosti, posameznih političnih strank in list v občinskem svetu ter samostojnih svetnikov. V primerjavi s sprejemanjem proračunov v preteklosti je to velik korak naprej,« je v razpravi ob potrjevanju rebalansa na zadnji seji med drugim dejal svetnik Slavko Kosi. Ormoški občinski svetniki so na zadnji seji največ časa posvetili razpravi ob potrjevanju rebalansa letošnjega proračuna. Večina svetnikov je bila s predloženim rebalansom, kljub nekaj pripombam, zadovoljna. Rebalans proračuna znaša 18,7 milijona evrov, kar pomeni dobrih 1,2 milijona evrov več od veljavnega proračuna. Prihodki se povišujejo predvsem na račun prenosa sredstev iz preteklih let (za 1,1 milijona evrov), ki v prvotnem predlogu preračuna niso bili v celoti zajeti. Prav tako načrtujejo okoli 240.000 evrov več državnega denarja za gradnjo četrte faze namakalnega sistema. Na drugi strani pa morajo podjetju Winerberger vrniti del vplačanega nadomestila za uporabo stavnega zemljišča za leto 2017 v višini 62.000 evrov, še dobrih 100.000 evrov bodo morali doložiti za plače javnih uslužbencev. Za investicije dodatnih 924.000 evrov Z rebalansom bo za naložbe na voljo dodatnih 924.000 evrov (skupno 8,7 milijona evrov na- mesto prvotno predvidenih 7,8). Vključili so tudi nekatere nove postavke. Med največjimi je izdelava dokumentacije in odkup zemljišč v poslovni coni (200.000 evrov), 50.000 evrov pa namenjajo za de- »Upoštevani so bili vsi predlogi krajevnih svetov. Pogača je bila velika, vsak je dobil svoj kos in je zadovoljen. Če je to rebalans, potem bom rekel tole: tresla se je gora, rodila se je miš,« je ustrelil Emil Trstenjak. stinacijo Jeruzalem. Med novimi postavkami je aktiviranje geoter-malne vrtine (5.000 evrov) ter izdelava celostne ureditve mesta. Dodatnih 35.000 evrov namenjajo še za modernizacijo cest ter dobrih 100.000 evrov za protipoplavne ukrepe na Hardeku in v Mihovcih. Kolmanič: »Kar nekaj postavk je nejasnih -kaj se bo delalo?« Izpadli sta obnova Jeremičeve-ga mlina in ureditev Kerenčičeve-ga trga, kar je zmotilo nekatere svetnike, med njimi Simona Kol-maniča, zato je glasoval proti rebalansu: »V rebalansu je kar nekaj postavk, ki so slabo definirane in ne vem, kaj bi se dejansko delalo. Ustanavljamo svete za gospodarstvo, turizem in mlade, nismo pa povedali, kakšno bi bilo delovanje teh svetov . Ukinja se postavka za ureditev Kerenčičevega trga, na drugi strani pa smo dali denar za celovito prostorsko ureditev, kjer spet ne vemo, kaj naj bi to bilo.« Župan je pojasnil, da bodo izdelali načrte za obnovo trga v okviru projekta celostne ureditve mesta, ki bodo podlaga za prijavo na razpise za pridobitev sredstev. Da so nekatere postavke precej splošne, je menil tudi svetnik Jožef Cajnko. Po njegovem je rebalans nepotreben in preuranjen. »Upoštevani so bili vsi predlogi krajevnih svetov. Pogača je bila velika, vsak je dobil kos in je zadovoljen. Če je to rebalans, potem bom rekel tole: tresla se je gora, rodila se je miš,« je ustrelil Emil Tr-stenjak. Danilo Kosi pa je opozoril, da je bistveno premalo sredstev za vzdrževanje lokalnih cest. Potrdili rebalans, zavrnili amandma Svetniki so rebalans proračuna potrdili s 17 glasovi za in enim proti, zavrnili pa so amandma Kol-maniča, ki je želel, da se za 3.000 evrov zmanjša postavka za delovanje Gasilske zveze Ormož, sredstva pa razporedi za delovanje gasilskih društev. Monika Horvat Slovenija • Nova gradbena zakonodaja 10.000 evrov za dokumentacijo za rastlinjake Za rastlinjak, kije večji od 150 kvadratnih metrov, je po novi gradbeni zakonodaji treba naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti vsa soglasja in plačati komunalni prispevek, kar prinese visoke stroške. Kmetje so na nogah in zahtevajo spremembe. Foto: media24 Še do junija lani so bili vsi rastlinjaki obravnavani kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, po novi zakonodaji pa je treba za rastlinjake, večje od 150 m2, naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti vsa soglasja in plačati komunalni prispevek. Kmet, ki želi npr. postaviti rastlinjak velikosti 650 m2, mora plačati 3.000 evrov za projektno dokumentacijo in okoli 7.500 evrov komunalnega prispevka. »S tem so stroški skupaj s stroškom rastlinjaka previsoki, da bi se vložek izplačal,« opozarja Roman Žveglič iz Sindikata kmetov. Kmetje zato zahtevajo spremembo uredbe. »Minister za okolje in prostor naj takoj popravi uredbo na staro stanje, da lahko slovenski kmetje začnejo postavljati rastlinjake in povečevati samooskrbo z zelenjavo,« je poudaril Žveglič. VB Zavrč • Preplastili bodo cesto Letos kilometer novega asfalta V naselju Pestike bodo letos preplastili dober kilometer javne poti in uredili odvodnjavanje. Na Občini Zavrč so imeli že predlani novembra pripravljen investicijski program za preplas-titev okoli 850 metrov javne poti Skok-Lorbe v naselju Pestike. Ocenjena vrednost investicije je znašala 52.121 evrov z DDV, a so nedavno investicijski program še popravili oz. dopolnili. Dodana je še modernizacija gramozi-ranega dela navedene javne poti v predvideni dolžini 260 metrov. Na njej bodo zamenjali dotrajan asfalt oz. ga sploh položili, cesto bodo razširili na 2,7 metra in uredili odvodnjavanje. Nova vrednost investicije znaša 132.146 evrov. Kdaj se bodo dela začela, je preuranjeno napovedati, gotovo pa bodo končana še letos. EM Foto: MZ Foto: MH 6 Štajerski Podjetništvo petek • 22. februarja 2019 Slovenija • Država lani pobrala 16,6 milijarde evrov davkov in drugih prispevkov V državno blagajno milijarda evrov več Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v lanskem letu zbrala 16,6 milijarde evrov prihodkov (davkov in drugih prispevkov), kar je dobro milijardo oziroma 6,9 odstotka več kot v letu 2017. Primerjalno gledano so v letu 2018 vse štiri blagajne javnega financiranja (proračun države, ZPIZ, ZZZS in proračuni občin) prejele več sredstev. „Prispevki za socialno varnost, ki se pretežno vplačujejo v blagajno ZPIZ in ZZZS, so porasli za 461 milijonov evrov (7,6 %) in v skupnem znesku presegli 6,5 milijarde evrov vplačil. Posebej pozitivne rezultate izkazujejo davki na dohodek in dobiček s skupaj 11,1-odsto-tno rastjo; med njimi zaradi rasti posebej izstopata dohodnina z 251 milijonov evrov več in davek na dohodek od pravnih oseb z 79 milijonov evrov več vplačanimi prihodki. Davek na dodano vrednost je glede na predhodno leto višji za 6,9 % oz. 242 milijonov evrov. Beležimo pa padec prihodkov na trošarinah. Realizirane so bile v višini 1,560 milijarde evrov, kar je 25,7 milijona evrov manj kot leto prej. Stopnja rasti pobranih dajatev (6,9 %) presega stopnjo gospodarske rasti, ki je v prvih treh četrtletjih leta 2018 znašala 4,5 odstotka glede na leto 2017. Na FURS-u še dodajajo: „Trend zviševanja pobranih prihodkov se nadaljuje že štiri leta, od ustanovitve FURS v letu 2014. Skupni prirast prihodkov znaša blizu tri milijarde evrov oziroma 22 odstotkov. Ugoden je tudi trend zniževanja davčnega dolga. V štirih letih se je znižal za 224 milijonov evrov ali slabih 16 odstotkov." Mojca Zemljarič Javnofinančni prihodki po letih (2014 - 2018) I Leto I Prihodki (miljarde evrov) 2014 13,6 2015 14,1 2016 14,6 2017 15,5 2018* 16,6 *ocena Vir: FURS Cirkulane • Na obisku v kraft pivovarni Frizi Beer Haložani se vina niso naveličali, • • • V V 1 • a jim je vseč nekaj novega Haloze že stoletja slovijo po vrhunskih vinih, zadnjih nekaj let pa tudi po odličnih pivih. Mladi podjetnik Dejan Krajnc, po poklicu frizer, je pred leti v Velikem Vrhu pri Cirkulanah ob podpori družine odprl Frizi Beer Kraft Pivovarno - prvo (in za zdaj tudi edino registrirano) pivovarno v Halozah. »Rajši od vina imam pivo, bolj mi diši. Piva pa nisem začel variti le zato, ker ga imam rad; zanimal me je celoten postopek,« je povedal Krajnc. Obiskal je več domačih pivovarn in vzljubil butično pivo, pred petimi leti je prvič zvaril lastnega: »Prva šarža piva ni bila kdove kaj, a se na napakah človek uči. Piva smo zvarili vedno več, pomislili smo, zakaj ga ne bi ponudili tudi na kakšnem dogodku ali v gostilni, nekoč morda celo v svoji. Z vztrajnostjo in tehničnim znanjem smo prišli do izdelkov, ki jih lahko ponudimo na tržišču.« Leta 2016 je dejavnost pivovarstva tudi registriral. Krajnc in njegova partnerka Monika Klinc, on iz Turnišča, ona iz Spuhlje, sta se s hčerko Tinkaro v Veliki Vrh preselila pred nekaj Tudi p ivo mora dozoreti i ■VI ■v ■? v AV t «f Wvvm % m. m I Nov dan, nov ppslovni izziv. Izberite Poslovni paket po svoji meri. Poslovni paketi vam omogočajo ugodnejše in preglednejše bančno poslovanje. Bodite pripravljeni na vse nove poslovne izzive z bančnim paketom Osnovni ali Celoviti in dodatnimi storitvami po svojem izboru! www. nlb.si/poslovni-pa keti £nlb Za vse, kar sledi. Dejan Krajnc je razkril, da varjenje približno sto litrov piva traja kakih šest do sedem ur, odvisno od izpopolnjenosti opreme: »Najprej je treba imeti določen profil vode za določen stil piva. Ječmen je s posebnim mlinom treba natreti in ga nato namakati v vodi na primerni temperaturi. Zmes je na uro in pol treba konstantno mešati, da se iz nje pridobi sladkor, tega nato kvasovke spremenijo v alkohol in ogljikov dioksid. Potem je treba to precediti in spirati z vodo primerne temperature. Tekočino nato kuhamo, vreti mora približno uro in pol, med vrenjem se dodaja hmelj. Tekočino ohladimo na okoli 20 stopinj Celzija v najkrajšem možnem času, v fermentorju dodamo kvas.« Po približno enem tednu vrenja je mlado pivo nared, a mora nato v posodah ali steklenicah še kakšna dva do tri tedne zoreti (nekatera piva, predvsem specialna, pa za to potrebujejo nekoliko več časa). leti, na vikend Monikinih staršev. V nekdanji vinski kleti objekta sta uredila varilnico piva, vinograd okoli hiše sta zamenjala z nasadi gemaja, malin in šmarne hrušice ter tako poskrbela za surovine za specialna piva .»Nekaj časa sva razmišljala, da bi pivovarno uredila na Ptuju, potem pa sva začela razvijati zgodbo o pivovarni v osrčju Haloz. Čeprav bi bilo pivovarno stokrat lažje imeti na ravnini, sva ostala v Velikem Vrhu - tudi zaradi lokalne podpore ljudi, kakršne nisva pričakovala,« je razkrila Klinčeva. »Daleč od tega, da bi se Haložani naveličali vina, ampak všeč jim je nekaj novega,« je dodal Krajnc. Do poletja degustacijski prostor V haloški pivovarni uporabljajo večinoma slovenski hmelj, za bolj specialna oz. aromatična piva tudi ameriškega. Ječmenov slad dobavljajo iz tujine, enako kvas. Piva za zdaj ne varijo v večjih količinah, vendar vse, kar proizvedejo, tudi prodajo. Svoje stvaritve so doslej predstavili na pivski fontani v Žalcu, na mariborskem festivalu piva in v Berlinu. Krajnc je ob tem opomnil, da se pivovarstvo splača šele ob primerni opremi in dovolj velikih količinah piva: »Če bi kdo želel v pivovarstvo iti zato, da bi kaj zaslužil, mu toplo odsvetujem. To moraš imeti rad, poleg tega tu investicijam nikoli ni konca.« Trenutno se v haloški pivovarni vari po 150 litrov piva hkrati, a bo številka do poletja narasla na 500. »S prizidkom, ki ga pravkar gradimo, ne bomo le razširili varilnice, temveč pridobili tudi okoli 25 m2 velik degustacijski prostor. Tako Foto: EM Monika, Tinkara in Dejan so si dom ustvarili v Velikem Vrhu. Kmalu poklon Cirkulančanom in fašenku V edini haloški pivovarni varijo tudi do deset različnih stilov piva, vsak od njih ima svoje ime. »Svetli in temni lager nosita ime Haloški posebnež. Piva pale ale imajo več arome, okusa in tudi malenkost več alkohola: blond ale nosi ime Ke si blond?, klasični ale pa Pettauer. Session ipa je Spipanec, angleški aleje Wolfenstein (zanj uporabljamo slovenski hmelj z imenom wolf). Sezonsko varimo še Malinovec, za katerega uporabljamo sveže domače maline... Oktobra in novembra varimo božično pivo Krampus, ki ima okus po medenjakih, cimetu, medu in klinčkih - skratka, po božiču,« je naštel Dejan Krajnc. V kratkem bodo v Velikem Vrhu zvarili tudi pivi, ki se bosta z imenoma poklonila Cirkulančanom in pustu, je napovedala Monika Klin: »V Cirkulanah so Frizi pivo neverjetno dobro sprejeli. Domačini so nas spoznali in nagovorili prej, kot smo mi njih; po pivo so prihajali že, ko zanj še sploh nismo imeli primerne embalaže. Razmišljamo pa tudi o sezonskem pivu na temo kurentovanja; moj oče izdeluje kurentije, zato smo s pustom zelo povezani.« w • f # 1 -T ncn Foto: osebni arhiv Etikete haloškega piva krasi pivska pena ali frizura, kakor pogledate. bomo lahko organizirali pokušine piva,« je napovedal pivovar. Piva Frizi Beer je (za zdaj) mogoče poskusiti v ptujski kavarni Bodi, cirkulanski okrepčevalnici Pri Žigi, lokalu Huda Liza na Vurberku, v fri- zerskem studiu Frizi Frizer na Ptuju, občasno v mariborskem butiku Pivarna, pravkar pa pivske zvarke vpletajo tudi v zgodbo Kulinaričnih Haloz ... Eva Milošič petek • 15. februarja 2019 Poslovna in druga sporočila Štajerski , 7 ZRS Bistra Ptuj s projektom CityWalk spodbuja hojo Z mesecem majem 2019 se zaključuje eden večjih evropskih projektov CityWalk, ki ga uspešno vodi ZRS Bistra Ptuj. Projekt CityWalk izvaja 17 partnerjev iz Slovenije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Romunije, Bolgarije, Češke, Avstrije in Srbije. Promocijsko sporočilo (Bist ZRSlBistra Iníerreg H Danube Transnationa! Programme City Will k •¿•Walk • Smile DOBRODOŠLI WELCOME Putf castle is one of the moat magnificent castles in Slovenia and houses the Regional Museum Ptuj-Ormoi. Ena najmogofnejíih hü kije delo dunajskega arhitekta Maia Ferstla, je nastala v začetku 20. stoletja. One of the most Ptuj is the town hall from the beginning of the 20th century. Mestni kino Ptuj je najstarqäe äe aktivno Idnoprizoriičev Sloveniji, ki ponuja The Ptvq City Cinema is the oldest active They offer a variety of a i .ÉA Turistično informativni STARA , MESTNA HIŠA OLD TOWN HALL iP— infbrmaqje, prodaja spominke in organizira vodene oglede mesta. Ptiq Tourist Board provides tourist information, Bouvenin and offers guided city © wooden, replaced in the 19th century by the This marble statue was thombstone for the mayor of Poetovio, Marcus Valerius Verus, in the 2nd century AD. MIHEUČEVA GALERIJA ARTOALLERY The Gallery in the old tower at the Drava River is hOTMto two^munent ZAVOD ZA TURIZEM PTUJ MESTNA OBČINA PTUJ ZRS Bistra * Inter reg i Danube Transnational Programme CityWalk a INFORMACIJE INFORMATION TIC Ptig, Slovenski trg 5,2250 Ptuj +886 (0)2 779 60 11 ptuj@ptuj.infb WWW.PTUJJNFO DOMINIKANSKI SAMOSTAN DOMINICAN MONASTERY Samostan je leta 1280 ustanovila Matilda, vdova Friderika III. Ptujskega, deloval pa je do razpustitve v letu 1785. Matilda of the Lords of Ptuj, widow of Friderik the ID, founded the Monastery in 1230, which was then KNJIŽNICA „ IVANA POTRČA THE IVAN POTRČ PUBLIC LHRARY v stavbi Malega gradu, sodi med n^jlepie javne housed in the Small Castle, is one of the most beautiful libraries in Slovenia and Europe. CERKEV SV. JURIJA CHURCH OF »T. QEOROE Laibov oltar, kome klopi iz 15. stoletja in kip patrona sv. Jurga. The church has a beautiful interior its Laib altar, benches from the 15th century, and a statue of the city's patron FLORJANOV SPOMENIK ST. FLORIAN V strahu pred nenhnimi poiari so se meiiani leu 1745 priporocili sv. Florijanu in mil pottavili spomenik na Mestnem trgu. In fear of fires, the citizens prayed to SL Florian and erected his statue on the Tbwn Square in 1745. MONASTERY KJjub požarom in bombardiranjem je danes samostan, zgrajen v 18. stoletju, obnovljen ta seponagazi^emno «mostanako knjižnico. The monastery with a rich library, built in the 13th century, was damaged in fires and war bombings, and now has been beautifully reconstructed. V projektni pisarni ZRS Bistra Ptuj vodimo celoten projekt ter hkrati izvajamo aktivnosti na lokalni ravni, Mestna občina Ptuj pa pri projektu sodeluje kot pridruženi partner. Projekt je bil odobren v okviru programa sodelovanja In-terreg V-B, Podonavje. Sofinanciran je iz dveh evropskih skladov - Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA). Glavni namen projekta je izboljšanje ključnih pogojev za pešačenje in urejanje varnih pešpoti na Ptuju, obenem pa tudi pripraviti ukrepe in orodja za privlačnejšo hojo v mestu. Pilotne akcije, ki smo jih izvedli v starem mestnem jedru: izdelava strategije in akcijskega načrta za pešačenje - zasnova mirujo- čega prometa v širšem območju starega mestnega jedra (s pripravljenimi idejnimi zasnovami/ predlogi in rešitvami mirujočega prometa). Partnerstvo projekta je namreč razvilo skupno orodje, ki obsega smernice za izdelavo akcijskih načrtov za pešačenje, in izdelalo tudi spletno orodje za pešačenje, ki bo omogočalo zbiranje podatkov, ki se nanašajo na mirujoči promet, ugotavljanje preko določenih kriterijev o razvitosti in primernosti pešačenja v posameznem mestu ali naselju. Pripravili smo tudi dva zemljevida, in sicer 3D fotorealistično panoramsko karto mestnega središča za potrebe digitalne predstavitve preko spleta, v socialnih medijih in drugih digitalnih medijih ter ilustriran 3D panoramski zemljevid Ptuja in izdelavo dodatnih podrobnih ilustracij znamenitosti. Zemljevidi se bodo Tako smo v zaključni fazi oblikovanja tabel in kažipotov (v sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj), v fazi, ki se navezuje na »oglaševalne in označevalne elemente«, sodelovali tudi pri pripravi Kataloga urbane opreme Mestne občine Ptuj v delu, ki se navezuje na table. V okviru ozaveščanja in promocije uporabe hoje smo pripravili po-barvanko Colorful city - Explore and discover Ptuj, ki je uporabna za obiskovalce vseh starosti, ki želijo spoznati pomembne znamenitosti najstarejšega mesta - Ptuja, ki letos praznuje neverjetnih 1950 let od prve pisne omembe. uporabljali za promocijske aktiv nosti mesta Ptuj. Prav tako bomo izdelali in postavili tri večje informativne table (približno 1,1 x 0,85 m) z novimi 3D-zemljevi-di, ki bodo zamenjale stare table v mestu. Del zasnove vodenja v širšem območju starega mestnega jedra bo tudi načrt krožne poti po starem mestnem jedru s postavitvijo kažipotov, ki bodo označevale pomembnejše znamenitosti, čas hoje do znamenitosti ter smer. Za uporabnike pametnih telefonov pa je bila razvita mobilna aplikacija za promocijo prijaznejše hoje - Walk'n'Smile. Za uživanje in prakticiranje pomena hoje v resničnem življenju si prenesite aplikacijo Walk'n'Smile! Na voljo je za sisteme Android in iOS. Temelji na tradicionalnem pedo-metru in ga dopolnjuje z različnimi razburljivimi funkcijami (npr. primerjava števila prehojenih korakov, metrov ali kilometrov glede na dolžino znanih poti, kot so Route 66, Tour de France in druge; smešnih fotografij - hoja z Beatlesi ali z drugimi znanimi zvezdami ali zabavnimi živalmi). Poleg tega je v aplikaciji dodan še števec korakov, kalkulator kalorij za hrano, raziskava o ocenjevanju mesta, ki jo je mogoče opraviti. Projekt CityWalk je in bo s svojimi rezultati resnično prispeval k izboljšanju kakovosti in zanimanja za pešačenje v mestih, k iz- boljšanju in celostnemu urejanju urbane opreme in še in še. ZRS Bistra Ptuj se svojim delovanjem trudi in želi prispevati k dvigu in izboljšanju kakovosti življenja v okolju, v katerem deluje že 25 let. Zato bomo tudi v prihodnje izvajali naloge in projekte, ki bodo prispevali k dodani vrednosti v okolje. Več o samem projektu in pomembnih rezultatih projekta si lahko preberete na: www.bistra. si/projektna-pisarna/projekti-v--izvajanju/citywalk. Pripravila: Robert Novak in Danilo Čeh 8 Štajerski V središču petek • 22. februarja 2019 Markovci • Kakšen mora biti urednik občinskega glasila Burno okrog imenovanja urednice Na tokratni izredni seji so markovski svetniki vendarle našli skupen jezik ter potrdili vsa delovna telesa in komisije. A povsem gladko ni šlo. Zataknilo seje predvsem pri imenovanju odgovorne urednice občinskega glasila List iz Markovcev. Po tem, ko komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Kviaz) na prejšnji seji zaradi nesoglasij sploh ni podala predloga o sestavi delovnih teles, močno razdeljeni pa so se razšli tudi svetniki, je Kviaz tokrat na mizo dal usklajen predlog za vse odbore in telesa, razen za odgovornega urednika glasila List iz Markovcev. »Oblikovali smo enoten predlog za odbore, tudi za nadzorni odbor, nikakor pa se nam ni uspelo dogovoriti glede urednika občinskega glasila, zato bomo na glasovanje podali oba predloga, ki smo ju prejeli. To je dosedanja urednica Irena Pukšič, drugi predlog pa je Alenka Domanjko Ro-žanc. Sicer nimam nič proti, razen to, da ne živi več v občini Markov-ci in mislim, da slabše pozna razmere, o katerih bi morala pisati oziroma spodbujati svoje člane,« je razhajanja povzel predsednik Kviaza Zvonko Črešnik. Župan: »Urednik mora neposredno sodelovati z županom« Ker Kviaz dogovora o uredniku ni dosegel, so odločitev prepustili občinskemu svetu. Svetniki so odločali med obema predlogama -dosedanjo urednico Pukšičevo in Domanjko Rožančevo. Pred tem je župan Milan Gabrovec na odločitev svetnikov poskušal vplivati z naslednjimi besedami: »Urednik občinskega glasila mora neposredno in tesno sodelovati z županom in občinsko upravo. Glede na dosedanje izkušnje z Ireno Pukšič je bilo to sodelovanje res vzorno. Pa tudi bistveno lažje bom sode- loval s Pukšičevo, zato vas pozivam, da pametno razmislite, da naš markovski list ne bo izgubil na kakovosti in izdaji.« Zmazek: »To ni županov list« »Kot prvo: ni bistveno, da župan sodeluje z urednico. To ni županov list, temveč občinski list. Mislim, da potrebujemo svežo kri, sveže ideje,« je menil svetnik Gregor Zmazek. Peter Majcen je k temu pripomnil, da je Domanjko Rožančeva že bila članica uredni- škega odbora ter pomagala tudi pri urednikovanju. »Neumno se mi zdi, da vsiljujete nekoga, pa dobro veste, da je potrebno sodelovanje. Samo, da otežite delo,« je pokomentiral Gabrovec. Svetniki so kljub temu s šestimi glasovi za in petimi proti za novo urednico potrdili Alenko Domanjko Rožanc. Sicer pa so svetniki gladko potrdili vsa delovna telesa in odbore, nekoliko se je zataknilo le pri imenovanju odbora za javne finance. Monika Horvat Sp. Podravje • Župani podprli kandidaturo Ptuja za EPK 2025 Z EPK do več denarja za regijo Prednosti, ki bi jih lahko ta projekt prinesel, so prepoznali prav vsi župani Spodnjejga Podravja, ki so predlogu izrekli načelno podporo. Ptuj se podaja v to bitko. Na prvem kolegiju v novi sestavi je Gajškova izrazila željo po konstruktivnem sodelovanju med podravskimi župani. Precej enotna stališča so izrazili glede vseh točk, obravnavanih na februarskem srečanju: preoblikovanja SB Ptuj, zavračanja korakov, ki vodijo k centralizaciji, in kandidature za EPK 2025. Sam projekt in prednosti, ki bi ga prinesel celotni regiji, sta predstavila Aleš Šteger in Mitja Čander. Oba sta bila zadolžena za pripravo kandidature za Lendavo, a sta odstopila in moči združila s Ptujčani. Oba imata s tem projektom že izkušnje, Čan-der je bil vodja Maribor EPK 2012. Zraven izbranega slovenskega mesta bo leta 2025 nosilec EPK še izbrani kraj v Nemčiji, kjer je doslej prijavljenih že 15 kandidatk. V Sloveniji se bo o kandidaturah odločalo konec letošnjega leta, dokončno odločitev o nosilcu naziva pa bo sprejela 16-čIan-ska mednarodna komisija v Bruslju konec leta 2020. „Čeprav časa ni veliko, ga je pa dovolj. Kandidatura je win-win situacija. Ptuj ima najboljše pre-dispozicije," je prepričan Šteger. Čander je izpostavil še pozitiven finančni vpliv, ki bi ga lahko ta projekt imel na Sp. Podravje. Župani so načelno podporo temu, da Ptuj kandidira s podporo regije, izrazili, dejali pa so, da pričakujejo jasne temelje. Ne želijo si zapletov, kot so jih bili deležni pri nekaterih skupnih projektih. Dženana Kmetec A «u Slovenija, Spodnje Podravje • Volilni okraji so različno veliki, Ormoški poslanec dobil s glasovi, ptujski potrebov Da so spremembe volilnega sistema nujne, saj je to naložilo Ustavno sc na kak način? Večina manjših strank je za ukinitev volilnih okrajev in i membo mej obstoječih okrajev. Poslance iz manjših volilnih okrajev pa poslanci v večjih mestih. Ustavno sodišče je odločilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v nasprotju z ustavo, po čemer so se pojavile razlage, da imajo poslanci zdaj dve možnosti. To je, da ustrezno spremenijo volilne okraje ali da jih ukinejo in uvedejo preferenčni glas. Rajko Knez, ki je bil eden izmed osmih ustavnih sodnikov, ki so glasovali za neustavnost 4. člena, meni, da bi bila uvedba preferenčnega glasu tista, ki bi sledila smeri, ki jo je v odločbi začrtalo ustavno sodišče, saj so pre-ferenčni glasovi tisti, ki še večajo vpliv posameznika na rezultate volitev. Ta vpliv pa zahteva 80. člen ustave. A V • • v • Ormož ima prvič in zadnjič kar tri poslance Volilni okraji so različno veliki z različnim številom volilnih upravičencev. Največji okraj tako šteje 30.381 volivcev, to je okraj Grosuplje. Najmanjši je okraj Hrastnik, ki šteje zgolj 8.523 volilnih upravičencev. Razlika je tako velika, da je treba v Hrastniku bodočemu poslancu dobiti bistveno manj glasov kot v Grosupljem. Tako je v prvem okraju za stolček zadostovalo 373 glasov, v drugem pa 7.020 glasov. Tudi v volilni enoti 8. Ptuj so razlike med enajstimi volilnimi okraji velike. Najmanj volilnih upravičencev v tej enoti ima okraj Ormož, največ pa Mu- Večina strank se strinja, da je opozorilo Ustavnega sodišča treba jemati resno in d< napako popravijo. Ne sme se zgoditi, da bi prišlo do naslednjih volitev in bi nad njim rska Sobota II. V najmanjšem volišču Ormož je tako za mesto poslanca zadostovalo že 743 glasov, v Murski Soboti II pa 2.803 glasovi. Tudi zaradi teh razlik so v Ormožu lahko dobili kar tri poslance in tega se zavedajo tudi izvoljeni. »Sem za spremembe, vendar imam pomislek, da bodo mali kraji težje dobili poslanca v primeru ukinitve volilnih okrajev. Ormož ima verjetno prvič in zadnjič tri poslance,« pravi Mojca Žnidarič, aktualna poslanka iz Ormoža. To pa ni razlog, da spremembe niso nujne. Tudi pravnik Jurij Toplak miri: »Tudi če bi na zadnjih volitvah imeli drugačne meje volilnih enot, ali neko vrsto preferenčnega glasovanja, to ne bi spremenilo razmerij med strankami. Stranke bi še vedno Ptuj • Kaj politiki (v denarju) prinašajo glasovi volivcev Največ denarja iz občinskega Delovanje političnih strank financirajo tudi občine. Ptujski mestni svet je: za mestni svet in pri tem prejele najmanj 50 odstotkov glasov, potrebnih z V primeru mestne občine (MO) Ptuj je tako, da bo občinski proračun financiral vse stranke, ki so na volitvah v mestni svet prejele najmanj 181 veljavnih glasov. Za vsak prejeti glas prejme stranka 40 centov. Denar občina strankam nakazuje mesečno na njihov tran-sakcijski račun. V tem mandatnem obdobju jih bo sredstva iz tega naslova prejemalo osem. Pet je takšnih, ki so se uvrstile v mestni svet, tri pa v mestnem svetu niso zastopane (Zeleni, SLS in SMC). Največ denarja iz proračuna MO Ptuj bodo v tem mandatu prejeli Socialni demokrati (SD), mesečno 723 evrov za 1.809 prejetih glasov. Letno je to blizu 8.700 evrov, v mandatu pa 34.700 evrov. SDS bo za 1.539 glasov mesečno prejela 615 evrov, letno 7.400, v celotnem mandatu pa 29.500 evrov. NSi bo za 366 glasov mesečno prejela 146 evrov nakazila, letno 1.700 in v mandatu 7.000 evrov, Desus za 303 glasove mesečno 121, letno 1.400 in v mandatu 5.800 evrov. Levica bo za 280 glasov volivcev upravičena do mesečnega nakazila 112 evrov, kar v enem letu znese dobrih 1.300 in v mandatu blizu 5.400 evrov. Zeleni Slovenije, ki se niso uvrstili v mestni svet, bodo za 267 prejetih glasov na lokalnih volitvah mesečno prejemali 106 evrov (letno 1.300, celoten mandat 5.000 evrov), SLS za 230 glasov 92 evrov (letno 1.100, v mandatu 4.400 evrov) in SMC za 196 gasov 78 V mandatu 2018-2022 bosta med političnimi str Ob M Foto: CG petek • 22. februarja 2019 V središču Štajerski 9 zato je moč volivcev različna ¡tolček že z dobrimi 700 ali več kot 3.000 glasov ?dišče, se strinjajo skorajda vsi poslanci. Vprašanje, ki pa se poraja, je: ivedbo preferenčnega glasu, starejše in uveljavljene stranke so za spre: najbolj skrbi to, da bi imeli po novem še manj možnosti v primerjavi s Aktualno število poslancev 0 • "t »I m"% in volivcev v posameznih volilnih okrajih volilne enote 8 VOLILNI OKRAJ iiiaBsanai Ormož 14.714 3 Ljutomer 15.662 1 Lenart 16.208 1 Pesnica 16.733 1 Ptuj II 17.487 1 Gornja Radgona 18.205 0 Ptuj III 20.070 1 Ptuj I 21.560 1 Lendava 21.967 1 Murska Sobota I 25.380 0 Murska Sobota II 25.469 1 Foto: Media24 i je dolžnost poslancev v tem mandatu, da i visel dvom. dobile enako število sedežev, kot so jih dobile na zadnjih volitvah. Samo posamezniki, ki bi sedeli v državnem zboru, bi bili drugi.« Večina strank se strinja, da je opozorilo Ustavnega sodišča treba jemati resno in da je dolžnost poslancev v tem mandatu, da napako popravijo. »Ne sme se zgoditi, da bi prišlo do naslednjih volitev in bi nad njimi vi- sel dvom,« meni predsednik Borut Pahor, ki je na sestanek v zvezi s tem povabil vse parlamentarne stranke. Obljubil je, da bodo do počitnic pripravili predloga dveh možnih rešitev. Prva možnost je, da spremenijo velikost in meje volilnih okrajev, tako da bi bile razlike v številu prebivalcev manjše. Za to rešitev potrebujejo le 46 glasov. Druga možnost je ukinitev okrajev in uvedba prefe-renčnega glasu, za to pa potrebujejo dvotretjinsko večino, kar je 60 poslanskih glasov. Mlajše stranke se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, starejše stranke pa za spremembo velikosti volilnih enot, nobena rešitev pa za zadaj nima zadostne podpore. Večina strank se je v minulih tednih sicer že izrekla glede sprememb volilne zakonodaje. V LMŠ, SMC, Levici, NSi, SAB in v SNS se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev, uvedbo list in preferenčnega glasu, kar bi prineslo večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Tudi znotraj tega je prostor za različne možnosti in pogajanja, denimo izbiro med uvedbo absolutnega ali pa relativnega preferenčnega glasu. Predsednik SDS, ki ima v tem mandatu največ, to je 25 poslancev, pa je na Twitterju navedel, da SDS podpira vsako spremembo volilnega sistema, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države. V strankah SD in DeSUS so do sprememb zadržani. Vida Božičko Poslanci Spodnjega Podravja pozdravljajo spremembe Četudi je trenutni sistem marsikateremu poslancu omogočil, daje do položaja sploh prišel, si nobeden ne upa oporekati temu, da so spremembe nujne. Tako meni tudi šest poslancev Spodnjega Podravja. Aljaž Kouačič, LMŠ, Ormož: Prejetje 954 glasov. »Menim, daje Državni zbor dolžan opraviti poglobljeno politično debato in sprejeti odločitev, katera izmed možnih smeri spreminjanja volilne zakonodaje bo najustreznejša. Ne smemo si privoščiti, da bi nad naslednjimi volitvami visel sum nelegitimnosti. V stranki LMŠ si želimo, da bi volivec imel odločilen vpliv na podelitev mandatov, zato podpiramo vse spremembe, ki bodo šle v to smer.« Mojca Žnidarič, SMC, Ormož: Prejela je 805 glasov. »Spremembe podpiram, možni pa sta dve rešitvi. Ali sprememba Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, za to potrebujemo navadno večino, ali pa sprememba Zakona o volitvah v DZ, za kar je potrebna 2/3 večina. V tem primeru bi torej ukinili volilne okraje in uvedli preferenčni glas. Sama ne favoriziram nobene rešitve. Tista, ki bo imela dovolj konsenza, bo izbrana. Imam pa pomislek, da bodo mali kraji težje dobili poslanca v primeru drage rešitve. Ormož ima verjetno prvič in zadnjič tri poslance. Sem tudi za zvišanje praga za vstop v parlament, vsaj na 5 %, podprla pa bi tudi omejitev mandatov na največ tri.« Jani toanuša, SNS, Ormož: Prejetje 743 glasov. »Spremembo zakonodaje glede volitev podpiram. V stranki smo za ukinitev volilnih okrajev in za uvedbo preferenčnega glasu. Liste naj ostanejo strankarske, tako da bodo na vrhu liste najboljši kandidati.« Suzana Lep Šimenko, SDS, Ptuj III: Prejela je 3.265 glasov. »Aktualni volilni sistem ima vrsto pomanjkljivosti, na kar v SDS opozarjamo že dalj časa. Vsekakor pa vse od leta 1996 dalje, ko so volivci na referendumu glasovali za drugačen volilni sistem, kot je uveljavljen sedaj. Danes imamo proporcionalni volilni sistem, po katerem je v določenih okrajih lahko nekdo izvoljen s 6 % glasov, nekdo drug pa izpade s 25 ali celo 30 % glasov. Državljani morajo imeti možnost, da izrazijo svojo voljo in naklonjenost, ta pa mora biti v nadaljevanju tudi uveljavljena. Danes žal ni tako.« Jožef Lenart, SDS, Ptuj I: Prejel je 3.406 glasov. »Sem za tako spremembo volilnega sistema, da se doseže učinek okrepitve vpliva volivcev na podelitev mandata. Prednost volilnih okrajev je v tem, da približajo kandidate volivcem ter zagotovijo razpršenost mandatov. Popravljen proporcionalni volilni sistem (dodan preferenčni glas in ukinitev okrajev) bi prinesel koncentracijo mandatov v večjih mestih. Periferija bi bila v več primerih brez predstavnika. Torej se nagibam k rešitvi s popravki volilnih okrajev in zvišanju volilnega praga na 5 %, ali pa h kombiniranemu volilnemu sistemu tako, da se polovica poslancev voli po proporcionalnem in polovica po čistem večinskem sistemu. Prvi je seveda vpisan v ustavo, drugi - kombinirani pa daje volivcem večji vpliv na podelitev mandata poslancu, zanj bo tudi lažje doseči konsenz.« Boštjan Koražija, Levica, Ptuj 11: Prejel je 782 glasov. »Pomembna anomalija slovenskega volilnega sistema so volilni okraji. Vtem trenutku je ob uvedbi relativnega preferenčnega glasu, za kar se zavzemamo v Levici, najlažja in najbolj sprejemljiva rešitev ukinitev volilnih okrajev. Na ta način bodo volivci dobili večjo moč vplivanja na to, kdo bo sedel v parlamentu. Ker pa se vprašanje demokratičnosti ne sme omejiti le na oddajo glasu na vsake štiri leta, je treba odpreti tudi razpravo o večji participaciji državljanov pri odločanju prek različnih mehanizmov neposredne demokracije, o možnosti odpoklica poslancev in omejitvi poslanskih mandatov.« a proračuna v prihodnjem mandatu SD in SDS sprejel odločitev, da so do sofinanciranja iz občinskega proračuna upravičene vse tiste stranke, ki so na lokalnih volitvah 2018 imele kandidate :a izvolitev enega člana mestnega sveta. Foto: Črtomir Goznik ankami največ denarja iz proračuna M.0 Ptuj prejeli SD in SDS, prva letno okoli 13.400 in druga 12.100 evrov. evrov (letno dobrih 900, mandat 3.700 evrov). V minulem mandatu je glede na število dobljenih glasov na volitvah največ denarja prejemala SDS - za celoten mandat 23.600 evrov, stranka SD je prejela 18 tisočakov, SMC enajst, Desus deset, NSi in SLS vsaka dobrih šest tisočakov, Zeleni Slovenije in Levica so prejeli po 4.700 evrov, stranka Županova lista pa 4.300 evrov. Posebej sredstva za delovanje svetniških skupin Poleg financiranja političnih strank občine iz proračunov zagotavljajo še sredstva za delovanje svetniških skupin. V minulem man- datu je največ prejela svetniška skupina nekdanjega župana Mirana Senčarja ZA Ptuj: 28.400 evrov. Šestčlanska Čelanova svetniška skupina je v mandatu 2014-2018 prejela 22.700, SDS s štirimi svetniki 15.100, SD s tremi 11.300, Desus in SMC pa vsaka za dve svetniški mesti po 7.500 evrov. NSi, ki je imela najprej enega, nato pa dva svetnika, je prejela 5.700 evrov, Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj, Mladi in upokojenci za delovna mesta in SLS so imeli vsak po enega svetnika, za delovanje v mestnem svetu pa so iz proračuna MO Ptuj v celotnem mandatu prejeli vsak po 3.800 evrov. Poglejmo še zneske, ki so za delovanje svetniških skupin predvi- deni v osnutku proračuna MO Ptuj za letos. Tri najmočnejše svetniške skupine Lista Štefana Čelana, Lista Andreja Čuša in SD (vsaka ima šest svetnikov) bodo prejele po 5.700 evrov, SDS s petimi svetniki 4.700, Za Ptuj z dvema 1.900, Ptuj je naš, Levica, NSi in Desus pa vsak za eno svetniško mesto po 950 evrov. Poudariti je treba, da navedeni zneski ne predstavljajo sejnin svetnikov, temveč sredstva, ki so namenjena delovanju svetniških skupin. Mojca Zemljarič www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. februarja 2019 Table „nove politike" ali nadaljevanje ignorance? Dobrih pet mesecev po začetku projekta obnove ptujske tržnice sta se ob koncu prejšnjega tedna na dveh lokacijah - na začetku Ulice heroja Lacka in ob proštijski cerkvi v Slomškovi ulici - nepričakovano in na veliko presenečenje pojavili napisni tabli z imeni vseh tistih podjetnikov, ki v času obnove (še) vedno poslujejo, a z velikimi problemi. Tabli sporočata, da v Miklošičevi kljub obnovi za stranke še vedno redno posluje 19 vztrajnih 'subjektov', v Slomškovi pa 12. i Ptuj • Iz dela Čebelarskega društva Ptuj PROJEKT ureditev mestne tržmice VES ČAS GRADNJE ZA VAS REDNO POSLUJEMO VABLJENI] O ALPETOUR rBriHvi^ H^H^^H ■......... JBBIPI Foto: Črtomir Goznik Četudi je poteza lahko dobronamerna, je prišla z veliko zamudo - šele dober teden pred predvidenim datumom izteka roka za zaprtje Miklošičeve ulice. Table bi bili morali postaviti že na začetku obnove, da promet obrtnikov in podjetnikov, ki v mestu še vztrajajo, ne bi upadel tako močno, kot je. Po vseh mesecih dela v oteženih razmerah, ko le še redki zaidejo na to območje, pa je mnenje vztrajnežev o teh tablah prej negativno kot pozitivno, prej nadaljevanje ignorance oz. neupoštevanja simbioze življenja na tem območju kot kaj drugega. Že na začetku obnove bi jim bila morala mestna oblast jasno predstaviti projekt: kaj ta (dobrega ali slabega) prinaša in kakšne negativne posledice lahko pričakujejo ter kaj lahko v zameno za izgubo zaslužka in potrpežljivost pričakujejo. Tisti, ki prihajajo na delo v urade in ustanove, zagotovo niso ničesar izgubili, morda imajo občasno le bolj blatne čevlje, medtem ko so obrtniki in podjetniki odvisni od vsake stranke posebej in od tega, kako se bodo nemoteno dnevno oskrbovali, da bodo zadržali še vsaj tiste, ki jim tudi v teh časih ostajajo zvesti. Med njimi je lokalnih politikov zelo malo. Ko enkrat izgubiš gosta ali kupca, gaje težko spet dobiti nazaj. Mestni oblastniki so jih že drugič v kratkem času pustili na cedilu; prvo veliko preizkušnjo so obrtniki in podjetniki starega mestnega jedra namreč prestali že pri projektu obnove Mestnega trga. Celo dve komisiji so ustanovili za to, da bi jim vsaj delno nadomestili izpad dohodka, na koncu pa je oblast na vse skupaj gladko pozabila - kot pač to zna vsa politika. Povsem razumljivo je vsem, da pri nobeni obnovi ne gre vse gladko, da vedno nekdo potegne krajši konec; treba pa je vsaj omiliti negativne učinke, če jih že ni mogoče odpraviti. Na lokacijah v mestu, ki so povrhu še zgodovinsko zaščitene, pa je vse še težje in veliko veliko bolj zapleteno, saj gre tudi za številne logistične probleme. Zelo enostavno bi bilo, če bi sedaj table prinesle čarobno rešitev in bi se v mesto v kratkem vrnili vsi tisti, ki so ga v času obnove zapustili. Pa je dostop postal še težji kot pred obnovo. Kaj šele bo, ko se bo zaprla Slomškova v celoti?! Kdo bo še prihajal v lokale, ki zdaj še delajo, in kako se bodo oskrbovali, kajti predvidenih novih poti še ne poznajo. Leto se še prav ni začelo, pa so v starem mestnem jedru ostali še dodatni trije lokali brez vsebine. Obrtnici, kije občinski lokal, kjer je prodajala posodo in druge izdelke za dom, zapustila že pol leta pred obnovo, se sedaj lahko samo smeji, da seje pravi čas preselila in se tako ognila vsem problemom oteženega poslovanja. Morda pa so table vendarle izraz „nove politike" do tistih, ki (še) dajejo vsebino staremu ptujskemu mestnemu jedru, in bodo ob neki podobni priložnosti postavljene pravočasno, vključno z vnaprej znanimi nadomestili za izpad dohodka, ker sta obrtnik in podjetnik v celoti odvisna od strank. Mesto mora vedeti, kaj želi z lokalno politiko doseči na tem območju: imeti življenje na ulicah in trgih ali zgolj spalno območje. Majda Goznik Kakovost - zaščitni znak čebelarjev V preteklem letu so se slovenski čebelarji, tudi ptujski, največ ukvarjali s prepoznavnostjo predvsem zaradi prvega svetovnega dneva čebel, za katerega je prišla pobuda iz Slovenije. Čebelarji, ki so opazovalci gibanja v naravi in okolju, že nekaj časa ugotavljajo, da se čebele, ki so v preteklosti najbolje preživele zunaj urbanega okolja, dobro počutijo tudi v mestu, zato je vedno več urbanega čebelarstva, pove Janez Vertič. Učni čebelnjak ČD Ptuj nastaja na Panorami, dva panja sta že postavljena. Stroka jim je izdala soglasja, ker gre za zaščiteno območje. V mestih ni pesticidov, veliko je parkov in zelenja, kjer v vsakem letnem času nekaj cveti. V naravi pa je tako, da monokulture, ki jih seje-jo kmetje, niso več zanimive predvsem zaradi vseh pesticidov, ki so že v zemlji. Največji pašnik za čebele pa je gozd. „Sam čebelarim v Mestnem Vrhu, gozd je edina paša za moje čebele. Začne se z lesko, nadaljuje z dreni, vrbami, češnjami, sadnim drevjem, akacijo, lipo, čebelarsko leto pa zaključi kostanj," pove Janez Vertič, ekološki čebelar, ki pri delu s čebelami uporablja samo naravne pripravke. Najkvalitetnješi je manin med Na območju Spodnjega Podrav-ja pridelajo največ cvetličnih me-dov, ki so mešanica različnih cvetlic in spomladanskega drevja. Poberejo ga takrat, ko poberejo tudi med na travnikih. Najkvalitetnejši pa je manin med, ki ima največ mineralov in je tudi najbolj iskan. To je med, ki ga izločajo insekti, ki živijo v sožitju z nekaterimi drevesnimi vrstami, kot so smreka, jelka, tudi macesen, javor - v glavnem drevesa, ki s svojimi sokovi dajo zavetje insektom, ti pa izločajo mano. Zelo znan je hojin med. Slovenci v povprečju zaužijemo letno manj kot dva kg medu. Že iz cene medu lah- Foto: Črtomir Goznik Janez Vertič, predsednik ČD Ptuj ko potrošnik prepozna, ali gre za kvaliteten med ali ne. Tudi Janez Vertič se je kot preverjen preizkuševalec medu večkrat prepričal o tem. Tudi letos bodo ptujski čebelarji izvajali že utečene naloge. Stalna naloga v programu dela Čebelarskega društva Ptuj, ki deluje že 115 let in ima 35 članov, so strokovno izobraževanje, ki poteka vse leto, pa tudi najrazličnejše predstavitve, na katerih predstavljajo svojo dejavnost. Srečujemo jih na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, prireditvi ob svetovnem dnevu turizma in tudi na prireditvah veselega decembra, s čimer vzdržujejo neposreden stik z uporabniki, ter ob drugih priložnostih. Prav tako je že utečena aktivnost slovenski zajtrk. V preteklem letu so z učenci, člani čebelarskih krožkov na šolah, uspešno izvedli tudi akcijo slikanja panjskih končnic. Poslikave so čebelarji namestili na svoje panje, s tem pa so jih učenci na simboličen način posvojili. V zahvalo so vsi, ki so naslikali panjske končnice, prejeli kozarec medu, je povedal predsednik ČD Ptuj Janez Vertič. Vsako leto tudi obiščejo enote ptujskih vrtcev, ker želijo že pri najmlajših vzbuditi zanimanje za čebele in naravo. Foto: Črtomir Goznik Na Panorami nastaja učni čebelnjak ČD Ptuj. Predvsem pa se bodo posvečali kakovosti, da bi ohranili zaupanje potrošnika. Kar 80 % medu čebelarji prodajo na domu. Ko kupec pride k čebelarju na dom, se sam najbolje prepriča o tem, v kakšnih razmerah je pridelan. Kitajci morajo jablane V I * v »v» oprasevati s copici „Čebelarji smo edini v kmetijski panogi, ki imamo domačo rastlino, svojo avtohtono čebeljo pasmo -kranjsko sivko, vse v tej pridelavi je naše. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč veliko govori o tem, da je čebela ogrožena, s tem želi pri evropskih poslancih in Evropski komisiji vzbuditi zanimanje za odgovornejše ravnanje v naravi in posledično za večjo zaščito čebele. Čebela izvaja brezplačen opraševalni servis. Ob pogledu na Kitajce, ki plezajo po drevesih in s čopiči oprašujejo jablane, se šele zavemo, kakšno pomembno delo opravljajo čebele. In to brezplačno. Zato jih moramo še pravočasno zaščititi. Ob čebelah so opraševalci tudi čmrlji, ose, različni insekti, ki prav tako niso zaščiteni," še pove o delu in prizadevanjih slovenskih čebelarjev za zaščito čebele Janez Vertič, predsednik ČD Ptuj, ki v upravnem odboru Čebelarske zveze Slovenije zastopa interese čebelarjev Spodnjega Podravja. MG Kidričevo • Električna mobilnost Brezplačno za občane V Kidričevem bodo v sklopu projekta Zapelji se z zero C kupili en električni avtomobil, električni skuter in dve električni kolesi. Vsa vozila bodo za izposojo brezplačno na voljo vsem občanom, avto pa želijo v uporabo ponuditi predvsem društvom in starostnikom, ki bi se skupaj vozili po opravkih. V občinskem proračunu je za ta namen predvidenih dobrih 42.000 evrov, kar 70 % vseh sredstev je evropskih. »Vsa vozila bodo delovala na sistem izposoje, zato bomo ustvarili aplikacijo, ki bo občanom omogočala rezervacijo,« pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast. Avto bo v prvi vrsti namenjen vsem društvom, prevozu otrok v sklopu družinskega centra in predvsem starejšim. »Tisti starostniki, ki so še zdravi, bodo druge starejše občane lahko vozili k zdravniku in po drugih opravkih. Upamo, da bo Društvo upokojencev našlo nekaj šoferjev in bi ta ideja lahko zaživela,« predlaga direktor. VB Foto: dreamstime Nogomet Dolgega premora konec, začenjajo se boji za točke Stran 12 Nogomet 0. Bogatinov: »Treba bo najti novo identiteto« Stran 12 Boks Najuspešnejši nastop ringovcev v ligi doslej Stran 13 Karate Uspešni Iddričevski in hajdinski katareisti Strani 13 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik íPoíluiajti naí na íuitounim. ijilitu! RADIOPTUJ *t*. áfeietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Drava Dakinda, novinci se predstavljajo -1. Ekipa z veliko potenciala Ekipa Drave je v zimskem prestopnem roku doživela ogromno sprememb, več kot vse ekipe v 2. ligi. Novincev je veliko, nekateri so povratniki na Ptuj, druge je prinesel izziv igranja v 2. slovenski ligi, tretje ... Povprašali smo jih o njihovih vtisih in ciljih po prihodu na Ptuj. Jaka Vajda: »Zame, ki sem doslej igral za Videm v 3. ligi sever, je to preskok na višji nivo. V 2. ligi je predvsem nivo fizične pripravljenosti igralcev višji, a tudi tehnično znanje in hitrost bo treba izboljšati. Sam ta izziv jemljem kot nekaj običajnega, postavljam si vedno višje cilje in jih poskušam izpolnjevati. Stopam korak za korakom proti končnim ciljem, tudi v 1. ligi si želim zaigrati. Priložnost vsekakor bo, tudi letos ni še nič izgubljenega, zato moramo na vsakem srečanju dati vse od sebe.« Leon Martinčevic: »Zame je prestop k Dravi nova stopnička v karieri. Tukaj se dela profesionalno, odnos trenerja do igralcev je povsem drugačen kot v ekipah, v katerih sem igral prej. Z ekipo sem že pet tednov, sedaj v zadnjem tednu že več delamo z žogo. Smo ekipa z veliko mladimi in ambicioznimi igralci, to pa želimo potrditi tudi s čim boljšimi igrami v prvenstvu. Ne vidim razloga, da se ne bi borili tudi za vrh.« Miha Pšajd: »Glede na mojo prejšnjo ekipo Mons Claudius (3. liga, op. a.) je to stopnička višje in nov izziv v moji športni karieri. Upam na čim večjo minutažo, s čimer bi si pridobil nove izkušnje. Ekipe je precej na novo sestavljena, verjamem pa, da bomo do začetka prvenstva pripravljeni. Tako igralci kot strokovno vodstvo želimo izpolniti čim višje cilje, upamo pa na najboljše. Na dosedanjih prijateljskih tekmah smo vsi dobili dovolj priložnosti, vsak pa jih je pač izkoristil po svoje.« Marko Marciuš: »K Dravi sem prišel šele pred nekaj dnevi, to pa štejem kot dobro priložnost. Že pred prihodom sem govoril z nekaterimi igralci in vem, da se tukaj dobro dela. Sedaj se šele spoznavam s soigralci, a smo zagotovo dobra ekipa. Vsekakor upam na to, da bom upravičil trenerjevo zaupanje in da bom dosegel čim več zadetkov ter da se bomo borili za vstop v 1. ligo. Igral sem že za Nafto, zato poznam konkurenco v 2. ligi - to nikakor ni lahko tekmovanje, v njej igra veliko dobrih igralcev.« Mateo Branilovič: »Da bom igral za Dravo, je bilo jasno šele zadnji dan prestopnega roka. Tukaj so dobri pogoji za delo, ekipa je mlada, trener pa dela odlično. Zaenkrat je vse v najlepšem redu, upam, da se bo tako tudi nadalje- Foto: Črtomir Goznik Jaka Vajda, Leon Martinčeuic, Miha Pšajd, Marko Marciuš in Mateo Branilouic Nogometaši Bistrice (rdeči dresi) so u sredo na Mestnem stadionu presenetili domačo Drauo. valo. Moje mnenje je, da je ekipa dobra in da ima potencial ne samo ¿„i.*«- i,-*.__„ • „„1. v«. za sredino lestvice, ampak tudi za »Rezultat je taksen, kot smo si ga zasluzili...«: vrh 2. lige.« Drava Dakinda - Kety Emmi Bistrica 1:2 (0:1) Jože Mohorič DRAVA DAKINDA: Hrastnik, Rešek, Martič, Ivanov, Mate, Nelson, Lovenjak, Rogina, Dedič, Goljat, Zorko. Igrali so še: Cajnko, Martinčevic, Branilovič, Pšajd, Marciuš, N. Vajda, J. Vajda. Trener: Nikola Jaroš. V sredo je na Mestnem stadionu na Ptuju gostovala ekipa iz Slovenske Bistrice, ki po jesenskem delu sezone v 3. ligi - sever zaseda 3. mesto, z le dvema točkama zaostanka za vodilnim Šmartnim. Bi-stričani so se izkazali za zelo trdega tekmeca. »Glede na razliko v ligah bi morali na igrišču pokazati razliko v kakovosti, a nam to ni uspelo. Rezultat je takšen, kot smo si ga zaslužili. Nogomet se igra za zadetke in na rezultat, nam je uspelo doseči le enega (Martič, op. a.). Bilo je nekaj individualnih napak, a jih ne želim izpostavljati. Ideja igre je hitrost in kontinuiteta skozi celotno tekmo, ne samo v kratkih odsekih, kot smo to videli tokrat,« je po tekmi dejal Nikola Jaroš. Bistričani so bili veliko bolj konkretni, zadeli so iz dveh lepo izpeljanih napadov. Ptujčani so pritisnili predvsem v zaključku tekme, ko so poleg znižanja zapravili še strel z 11 metrov (Zorko). JM Foto: Črtomir Goznik Rokomet • NLB liga, 19. krog »Naš najboljši igralec je bila publika« Glede na predstave Jeruzalema v letošnjem prvenstvu in ob odprtju drugega dela sezone s tremi porazi (Loka, Krka, Dobova) bi bilo utopično pričakovati točke na naslednjem gostovanju v Kopru in nasploh na preostalih štirih tekmah rednega dela sezone. »Pred nami so štiri težke preizkušnje (Koper, Celje, Maribor, Ribnica), kjer bi takoj podpisali izkupiček dveh do treh točk. Koper je naš prvi nasprotnik. V Ivančni Gorici je doživel hladen tuš in bo zdaj gotovo maksimalno mobiliziran ter motiviran pričakal nas. Naše 'mere' prejetih zadetkov v zadnjih treh tekmah znašajo 33 - 36 - 36. Enostavno prejemamo preveč zadetkov in porazi so neizogibni. Na treningih smo precej časa namenili igri v obrambi in upam, da bo to obrodilo sadove že proti Kopru. Čeprav se vam morda zdi utopično, da pred tekmo razmišljamo o uspehu na Bonifiki, pa naj povem, da v ekipi ne razmišljamo o novem porazu. Smo športniki in verjamemo, da na prav vseh tekmah lahko presenetimo in katero izmed nasprotnih ekip dobimo na 'krivi nogi1. Res je naša samozavest nekoliko načeta, saj smo kar šest tekem izgubili z le enim zadetkom razlike, a nismo pozabili igrati rokometa! Potreben pa bo nekakšen klik v naših glavah, da sezono uspešno zaključimo z obstankom v ligi,« je pred tekmo optimistično razmišljal kapetan Bojan Čudič, ki je proti Dobovi odigral svojo najboljšo tekmo v sezoni. Za uspehe v nadaljevanju sezone bo treba razširiti kader razpoloženih igralcev: »Na eni tekmi so razpoloženi trije, na drugi dva, na tretji štirje igralci. To je premalo za zmage v 1. A ligi. V dresu Ormoža Foto: Črtomir Goznik Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož) mora biti za zmago na svojem nivoju vsaj osem do devet igralcev. Na zadnji tekmi je bila naš najboljši igralec publika. A žal oni ne igrajo. Po vzdušju v vseh dvoranah v Sloveniji bi se naša publika borila za najvišja mesta in evropsko vstopnico. Edino navijači si letos zaslužijo visoko oceno, saj nas ne zapuščajo niti v teh kritičnih časih. Se pa zavedamo, da to ne bo šlo v nedogled, da bodo tudi oni izgubili potrpljenje in voljo do navijanja ob teh serijskih neuspehih na domačem terenu. Iz tedna v teden iščemo rešitve, ampak nam zaenkrat ne uspeva popolnoma nič. Verjamemo v boljši jutri in da redni del sezone zaključimo s kakšno zmago ali celo dvema,« je o težavah vinarjev spregovoril Tilen Kosi. Ormožane po ogledu posnetka tekme proti Dobovi še bolj boli glava kot takoj po tekmi. Toliko bedarij si tako izkušena ekipa enostavno ne sme privoščiti. Izkušeni so reagirali najbolj neizkušeno, obramba je bila popolnoma ne-agresivna in je dovolila nasprotnikom vstop na sedem do osem metrov od gola, kup nepotrebnih izključitev, počasno vračanje v obrambo, kar je tudi dokaz (ne)želje igralcev po pravočasnem prekinjanju nasprotnika, prehitri zaključki napadov, neorganizirani napadi, brez hitrega prehoda iz obrambe v napad, menjavanje treh ali celo štirih igralcev in prejetje gola iz sredine igrišča po izvedbi, ki je trajala kar štiri sekunde, slabi vratarji ... Še bi lahko naštevali napake, ki so se pojavljale na zadnji tekmi ter nasploh na vseh preteklih tekmah. Dolg seznam težav ormoških roko-metašev, ki so tudi posledica slabih rezultatov v letošnji sezoni. Tekma v Kopru je na sporedu v soboto, 23. 2., ob 19. uri. V sredo, 27. 2., bo ob 19. uri v Ljutomeru tekma 20. kroga proti vodilnemu Celju, edini ekipi, ki barve Slovenije zastopa v evropski Ligi prvakov. Uroš Krstič 12 Štajerski Šport petek • 22. februarja 2019 Nogomet • 1. SNL Dolgega premora konec, začenja se boj za točke Zimski premor slovenskih nogometnih prvoligašev je eden najdaljših med vsemi v Evropi, saj traja dva meseca in pol (od 9. 12. do 23. 2.). Prav zaradi tega slovenski ljubitelji nogometa že nestrpno čakajo začetek spomladanskega dela sezone 2018/19, ki ga bosta v soboto ob 14.45 odprli ekipi Celja in Gorice. Že kar v uvodu je na sporedu izjemno zanimivo srečanje Maribor - Mura, na katerem v Ljudskem vrtu pričakujejo približno 8.000 gledalcev. Maribor praktično brez sprememb, Olimpija znova v precejšnji reorganizaciji Prvoligaši so zimski premor zvečine izkoristili za krepitev igralskih vrst, kar obeta zanimive predstave in oster boj za visoka mesta pri vrhu ter na začelju za obstanek v ligi. O kvaliteti slovenske lige je precej pohvalnih besed v velikem 1. SNL 1. MARIBOR 19 14 3 2 55:16 45 2. OLIMPIJA LJ 19 10 6 3 41:28 36 3. ALUMINIJ 19 9 3 7 35:28 30 4. DOMŽALE 19 7 6 6 35:28 27 5. CELJE 19 6 8 5 22:28 26 6. MURA 19 6 6 7 26:25 24 7. GORICA 19 5 7 7 22:29 22 8. RUDAR VELENJE 19 5 3 11 20:41 18 9. TRIGLAV KRANJ 19 4 4 11 24:43 16 10. KRŠKO 19 3 6 10 14:28 15 intervjuju za Ekipo SN povedal selektor reprezentance Matjaž Kek, ki za še višjo oceno pogreša le nekoliko boljšo kuliso gledalcev. Glede boja za vrh ni dileme: korak pred vsemi sta Maribor in Olimpija. Vijoličasti so si jeseni priigrali velikih devet točk naskoka pred večnimi tekmeci iz prestolnice, dodaten kapital pa je zanje dejstvo, da so zadržali vse najpomembnejše člene ekipe (tudi Jan Mlakar bo kljub podpisu pogodbe z angleškim prvoligašem Brigton & Hove Albion do poletja ostal v Ljudskem vrtu). V ekipo se po dol- gotrajni in zahrbtni poškodbi vrača Martin Mileč, ki je jeseni zaigral le na eni tekmi, in bo pomembno okrepil konkurenco v ekipi. Glede na izkušnje Handanoviča, Šulerja, Raj-čeviča, Vilerja, Tavaresa ... je četa trenerja Darka Milaniča korak pred vrnitvijo dragocene lovorike prvakov v Ljudski vrt. Olimpija je kot branilka naslova doživela več sprememb, a to je že stalnica zadnjih let. Prve so se napovedale že kar po tekmi z Aluminijem (6:2 v Kidričevem v 18. krogu), najpomembnejše pa so odhodi Andresa Vombergarja, Aljaža Ivačiča in izkušenega branilskega para Branko Ilič - Aris Zarifovic. Na drugi strani v Ljubljani ostaja najpomembnejši člen vseh zadnjih Olimpijinih uspehov Rok Krona-veter. Kljub nekaterim prihodom (tudi Roka Kidriča iz Aluminija) se zdi, da je Olimpija oslabljena, kako pa bo ta orkester z dirigentskega mesta vodil trener Robert Pevnik, pa je seveda v tem trenutku še neznanka. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so ueliki fauoriti u boju za naslou pruaka. Četverica za dve evropski mesti V ozadju bo nedvomno potekala zanimiva borba za preostali prosti mesti v evropskih tekmovanjih. Domžale, Mura, Aluminij in Celje so glavni pretendenti, zapisani vrstni red pa je le eden izmed mogočih. Je zelo verjeten, saj so Domžalčani zagotovo storili korak naprej glede na jesen, ko jih je izpad z rusko Ufo Nogomet • Oliver Bogatinov, Aluminij »Treba bo najti novo identiteto« Pred nadaljevanjem prvenstva v 1. ligi smo nekaj vprašanj postavili strategu Aluminija Oliverju Boga-tinovu. Priprave so praktično za vami. Kakšna bi bila končna ocena? O. Bogatinov: »Opravili smo vse, kar smo si zadali, med drugim smo odigrali osem pripravljalnih tekem. Z vsem tem smo zadovoljni, glede igre pa je bilo toplo-hladno. Iščemo odgovore na vprašanja glede nadaljnje poti po odhodih treh igralcev iz začetne enajsterice: Ta-hiraja, Kidriča in Glihe.« Omenjeno trojico in tudi Rogi-na, ki je odšel na posojo k Dravi, bo težko nadomestiti, predvsem njihov učinek v napadu. O. Bogatinov: »Nekaj bi bilo hudo narobe s Hajdukom, Olimpi-jo in Sint-Truidensom, če ne bi bilo tako in bi mi imeli na voljo enakovredne zamenjave za te igralce. Po drugi strani pa je Aluminij primerno okolje za to, da izkoristimo potenciale igralcev, ki so ostali - za to imamo na voljo čas. Vsi imajo nekatere potenciale, koliko bomo pri tem uspešni, pa bo pokazal čas. Jasno pa je, da se tako igralci kot strokovno vodstvo zelo trudimo, da bi nam uspelo.« Z odhodom Kidriča je ekipa Aluminija izgubila pomemben steber pri skokih in obenem igralca, ki je znal zadržati žogo v napadu. O. Bogatinov: »Treba bo najti neko novo identiteto. To ni vezano toliko na sisteme igre kot na zadolžitve in cone gibanja znotraj posameznih sistemov. Trudimo se, iščemo rešitve, o naši uspešnosti pa bodo pričali rezultati. Bomo pa vsekakor drugačni, kot smo bili jeseni.« Nabralo se je kar nekaj majhnih poškodb, nazadnje jo je staknil Jakšic', že prej Ploj, Kontek, Mar-tinovic ... O. Bogatinov: »Veseli to, da nismo imeli nobene hujše poškodbe, naštete manjše pa so v mejah normale, to terjajo domala vsake priprave.« Generalko ste odigrali proti Rudarju, izgubili ste 0:2. O. Bogatinov: »Marsikaj sem videl na tej tekmi, tudi to, da nismo tako primerljivi z Rudarjem kot jeseni. Rezultat pa vendarle nekoliko zavaja, vsaj glede na priložnosti, ob tem pa pred tekmo nismo zmanjšali ritma treningov. Normalno je, da smo želeli zmagati, a smo na tej tekmi iskali še druge stvari, predvsem novo ekipno sinergijo. Na koliko odstotkih tega smo v tem trenutku, je izjemno težko in nehvaležno določiti. Kot sem že rekel, pa se v ekipi zagotovo skriva velik potencial.« Tekmeci v 1. ligi niso počivali, zvečine so se kar lepo okrepili. O. Bogatinov: »Zanimivost tega prestopnega roka je, da se je Aluminij edini oslabil! Morda zaradi odhoda Vombergarja v zadnjem trenutku le še Olimpija. Vse ekipe imajo svoje cilje, tudi mi zasledujemo svoje. Na vsakega tekmeca posebej se bomo pripravili, upamo na najboljši možen izkupiček.« Je pa lahko vsak klub ponosen na to, da za njihove igralce vlada takšno zanimanje, kot je v tem prestopnem roku za vaše. O. Bogatinov: »Vesel sem, da je bilo tako. Verjamem, da je bilo zanimanje še za kakšnega našega nogometaša, a trenutek za realizacijo ni bil pravi - morda pa junija.« Skozi celotne priprave ste delali s kar nekaj mladinci. O. Bogatinov: »Do konca januarja so bili z nami Jauk, Bosilj, Banic, Bračko in Ljubec, nekateri tudi še v februarju. Vse se je dogajalo v skladu z našo klubsko filozofijo in strategijo. Glede na vse odhode je tudi prav, da dobijo priložnost tudi fantje iz lastne nogometne šole, ki imajo prav tako potencial.« V nedeljo vas čaka Triglav. O. Bogatinov: »Triglav so okrepili Aleš Mertelj, Ivan Crnov, Mua-mer Svraka in Tin Karmatič, to so štiri imena, ki jih imam zapisana v beležki. Gre za izkušene igralce, ki so za doslej mlado ekipo dodana vrednost. Pričakujem popolnoma drugačen Triglav, kot je bil v preteklosti.« 1. SNL, 20. krog: Triglav - Aluminij, v nedeljo, 24. 2., ob 13.30 v Kranju res močno zamajal in vse do zime niso ujeli pravega ritma. Murin največji kapital so navijači, ki lahko iz objektivno ne najboljše igralske zasedbe iztisnejo nekaj več. Trener Ante Šimundža obvlada svoj posel do podrobnosti, pritiska javnosti pa je navajen že iz časov vodenja Maribora. V soboto se tja vrača kot trener Mure, kar bo dalo derbiju prvega spomladanskega kroga dodatno dimenzijo. Jeseni je Mariborčanom s svojo ekipo zadal enega od dveh porazov (ob Olim-piji), na dveh medsebojnih tekmah ni izgubil (0:0 v Ljudskem vrtu, 4:1 na Fazaneriji). Bo uspešen tudi v tretje? Gorica je največji posel naredila z vrnitvijo Etiena Velikonje, ki je zagotovo prvi zvezdnik prihodov v tem prestopnem roku. Ali bo dosegel nekdanji nivo zabijanja za- detkov iz časov Gorice in Maribora, je seveda vprašanje, a že samo njegova prisotnost na igrišču je za ekipo novega trenerja Nermina Bašica velika stvar. V spodnjem delu lestvice so jeseni končali Rudar, Triglav in Krško. Rudar in Triglav sta močno zavihala rokave, da bi si zagotovila obstanek, zato se kar samo po sebi za 10. mesto kot najverjetnejša možnost ponuja Krško. Krčani so veliko umazanega perila v klubu prali kar javno, razkol med člansko ekipo in mladinsko šolo je tako velik, da se to enostavno mora nekje poznati. Medtem ko so bili Krčani v sezoni 2016/17 z odlično publiko najprijetnejša osvežitev lige, so sedaj z omenjenim razkolom znova korak pred selitvijo v 2. ligo. Jože Mohorič Kakšno razmerje moči pričakujete na vrhu lige, med Mariborom in Olimpijo? O. Bogatinov: »Mislim, da se je Olimpija po porazu v Kidričevem vdala v igri za naslov prvaka. Od takrat naprej so šli v nekakšno reorganizacijo, njihove aktivnosti ne kažejo več na to, da je to njihov resni cilj. Po mojem mnenju bodo kakšno lovoriko vseeno želeli osvojiti, v igri je pokalna. Na drugi strani je Maribor kljub prodaji Mlakarja ohranil ekipo domala nespremenjeno. S tem se od njih pričakuje stabilnost, kontinuiteta rezultatov, ki so jih dosegali jeseni. Olimpiji zaradi vsega naštetega dajem malo možnosti za presenečenje.« Jože Mohorič pjSISSSSB^S _ Foto: Črtomir Goznik Oliver Bogatinov: »Zanimivost tega prestopnega roka je, da se je Aluminij edini oslabil! Morda zaradi odhoda Vombergarja v zadnjem trenutku le še Olimpija.« 1. SNL, prihodi in odhodi igralcev v zimskem prestopnem roku: MARIBOR Prihod: / Odhodi: Kassim Doumbia, Luka Štor (Aluminij), Luka Ko-blar (Aluminij, posoja) OLIMPIJA Prihodi: Rok Kidrič (Aluminij), Endri Cekici (Dinamo, Hrvaška), Ermin Alič (Triglav), Matic Paljk Odhodi: Andres Vombergar (Ufa, Rusija), Aljaž Ivačič (Portland, ZDA), Branko Ilič (Vejle, Danska), Aris Zarifovič (Prakan, Tajska), Kingsley Boateng (Ter-nana, Italija), Daniel Avramovski (Vardar, Makedonija), Rijad Ko-biljar, Aljaž Krefl (oba Rudar) ALUMINIJ Prihodi: Jure Matjašič (Sacramento, ZDA), Marcel Čermak (Slavia Praga, Češka), Luka Štor (Maribor), Luka Koblar (Maribor, posoja), Luka Petek (Drava), Stanley Amuzie (Lugano, Švica) Odhodi: Francesco Tahiraj (Hajduk, Hrvaška), Rok Kidrič (Olimpija), Erik Gliha (Sint-Tru-iden, Belgija), Anton Rogina (Drava, posoja) DOMŽALE Prihodi: Tilen Pečnik (Celje), Krševan Santini (Osijek, Hrvaška, posoja), Bruno Ibeh (Beitar, Izrael), Jure Obšivač (Atjirau, Kazahstan) Odhodi: Agim Ibraimi (Šken-dija, Makedonija), Andraž Kirm (Bravo), Dario Melnjak (Ri-zespor, Turčija), Ruben Belima (Estoril, Portugalska), Kristjan Šipek (Gorica) CELJE Prihodi:/ Odhodi: Tilen Pečnik (Domžale), Elvedin Džinič MURA Prihodi: Kevin Žižek (Nürnberg, Nemčija), Jon Šporn (Drava) Odhodi: Dejan Kurbus (Gabersdorf, Avstrija), Kristjan Ma-toševič (Triestina, Italija) GORICA Prihodi: Etien Velikonja, Kristjan Šipek (Domžale), Adel Ha-lilovič (Radomlje) Odhodi: Amel Džuzdanovič, Januš Štrukelj (oba Primorje), Jan Humar (Tabor), Rok Bužinel (Brda) RUDAR Prihodi: Rijad Kobiljar, Aljaž Krefl (oba Olimpija), Marko Co-sič (Haugesund, Norveška) Odhodi: Sandi Coralič (Brda), Matej Šantek (Dinamo, Hrvaška), Domagoj Muič (Zadar, Hrvaška), Ante Solmun TRIGLAV Prihod: Aleš Mertelj (Karvina, Češka), Tin Karamatič (Čelik, BiH), Muamer Svraka (Birkirka-ra, Malta), Ivan Crnov (Krupa, BIH) Odhod: Rok Elsner (Al Nasr, Oman), Ermin Alič (Olimpija) KRŠKO Prihod: Karlo Majič (Fortuna, Nemčija), Ivica Batarelo (Hajduk, Hrvaška, posoja), Žan Florjane (Brda) Odhod: Miljan Škrbič (Gire-sunspor, Turčija), Aleksandr Kulinitš (Kalju, Estonija), Slavko Brekalo (Tuzla, BiH), Macario Hing-Glover petek • 22. februarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 13 Boks • 2. krog lige Najuspešnejši nastop ringovcev v zgodovini ligaških tekmovanj Športna dvorana v Slovenski Bistrici je bila v soboto prizorišče 2. kroga slovenske boksarske lige, gledalci pa so videli 22 dvobojev. V kar devetih so se v ringu pojavili člani Boks klub Ring, zabeležili pa so sedem zmag in dva poraza. Za ta uspeh so prejeli 23 točk in so trenutno vodilna ekipa lige. Po dveh krogih so si branilci naslova že pri-boksali prednost in jo poizkušali še povečati v naslednjem krogu tekmovanja, ki bo najverjetneje sredi marca na Ptuju. Izmed članov Boks kluba Ring je prvi in prvič tekmovalno v ring stopil Andi Gardellaj. V konkurenci šolarjev (school boys) se je v kategoriji do 51 kg pomeril z Anejem Nekrepom (BK King). Slednji je sicer izkušenejši tekmec, a mu je Gardellaj vsilil svoj tempo borbe in dosegel čisto zmago. Prav tako je do čiste zmage prišel med mladinci do 75 kg Simon Čeh proti Dejanu Leburiču (Knockout Ljubljana). Šlo je za ponovitev lanskega finala državnega prvenstva. V ptujskem dresu je med mladinci do 52 kg nastopil Prokhor Ryazanov in pokazal svojo kvaliteto proti hrvaškemu reprezentantu Jakovu Pavlekoviču (Intercom Celje). Odličen mladi boksar je pokazal vrhunski dvoboj in prišel do gladke zmage. Naslednjo zmago med mladinci je vpisal Petar Kuhar, saj je bil v kategoriji do 81 kg boljši od Zlatka Novčiča (Boxeo Novo mesto). Kuhar je z dobrimi udarci na poldistanci nabiral točke v celotnem dvoboju. Gre za hrvaškega boksarja, ki od letos nastopa za Boks klub Ring. Po opisanem nizu zmag ptujskih boksarjev je poraz med člani doži-ve Lovro Čondič, ugnal ga je Arber Elshani (Intercom Celje). Šlo je za odličen dvoboj med »starima znancema«. Dvoboj je bil izredno tesen, bilo je veliko izmenjav udarcev in to je bila tudi najboljša borba 2. kroga. Dobro borbo je pokazal tudi Blaž Petek in dobil članski obračun z Ur-hom Kranjčanom (Intercom Celje). Gledalci so videli izreden tempo borbe, v kateri je Petek po presenetljivo dobrem uporu Kranjčana zabeležil še drugo zaporedno zmago v ligaškem tekmovanju. Prvo zmago je dosegel Denis Lazar, ki je bil v članskem dvoboju do 81 kg boljši od Kevina Dornika (Intercom Celje). Lazar je oddelal dobro bor- Slovenska liga, vrstni red: 1. BK Ring Ptuj 2. BK Intercom Celje 3. BK Golden Gloves Ljubljana bo proti vedno boljšemu Dorniku. V borbi je bilo vidnih nekaj zelo lepih izmenjav in v večini je tokrat prevladal najboljši član BK Ring. Blizu zmage je bil tudi Primož Prigl v kategoriji do 91 kg, v kateri se je meril z Joštom Porentom (Knockout Ljubljana). Šlo je za izredno tesen dvoboj, ki ga je po sporni sodniški odločitvi dobil Po-renta. Miha Vindiš se je pomeril z Leonardom Kalemom (Chagi Ljubljana). Šlo je za dvoboj v kategoriji nad 91 kg, v katerem je Vindiš imel na začetku nekaj težav s 125 kg težkim tekmecem, ki je bil za nameček še za glavo višji, vendar je v nadaljevanju dvoboja prevesil tehtnico na svojo stran za novo zmago. Sedem zmag na ligaškem tekmovanju za BK Ring pomeni enega najuspešnejših, če že ne kar najuspešnejši nastop ptujskega boksarskega kolektiva v zgodovini ligaškega tekmovanja. David Breznik Kikboks • Evropski pokal - Karlovac 2Q19 Trojica na različnih stopničkah Ptujski kikboksarji, člani Kluba borilnih veščin Ptuj, so se konec tedna udeležili prve letošnje tekme za Evropski pokal - »Karlovac open« na Hrvaškem. Na tekmovanju je v dveh dneh sodelovalo okrog 1800 tekmovalcev iz 31 držav. Ptujčani, ki so tokrat tekmovali v disciplinah point fighting, light kontakt in kick light so na tekmovanje odpotovali s samo štirimi tekmovalci, saj je doma iz različnih razlogov ostalo kar nekaj članov ekipe. Kljub temu pa so bili v Karlovcu člani KBV Ptuj zelo uspešni. Največji uspeh med njimi je dosegel Tilen Repina, ki je med starejšimi kadeti v kategoriji do 63 kg v light kontaktu osvojil 1. mesto. Uspeh ptujske ekipe sta z osvojitvijo 2. mesta dopolnila Taja Šibila med deklicami nad 36 kg v point fightingu, in Nik Jamšek Grobelnik z osvojitvijo 3. mesta do 47 kg v light kontaktu. Tekmovalci KBV Ptuj v Karlovcu, desno je Timi Sitar Na tekmovanju je nastopal tudi Gal Jamšek Grobelnik (mlajši kadeti do 32 kg) in osvojil 5. mesto. Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Timi Sitar, sodili pa so tudi mednarodni sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Mateja Erlač, Matej Šibila in Skledar Aleš. Kot predse- Judo • Mednarodno tekmovanje mladih v Lendavi Osem medalj za ptujske judoiste Judo klub Drava je na mednarodno tekmovanje v Lendavo, ki je štelo tudi za slovenski pokal, poslal 14 tekmovalcev. Ti so v močni kon- kurenci 261 tekmovalcev in tekmovalk iz 36 klubov iz Madžarske, Hrvaške, Avstrije, Srbije in Slovenije na Ptuj prinesli osem medalj in še Predstavniki BK Ring na tekmovanju v Slovenski Bistrici Karate • Bogojina Open Uspešni kidričevski in hajdinski karateisti Tradicionalnega turnirja Bogoji-na Open so se v začetku februarja udeležili tekmovalci Shofukan karate kluba Kidričevo in WKSA Haj-dina. Slednji vadijo pod vodstvom Ljuba Javorška skupaj s člani iz Kidričevega in oboji so se izkazali na tokratnem tekmovanju. Treningov in priprav so se ka-rateisti lotili zelo resno. Vse prihodnje priprave in tekmovanja so usmerjeni proti vrhuncu sezone, ki bo junijsko svetovno prvenstvo v Bratislavi. Na spisku za Slovaško je kar devet mladih nadobudnežev iz obeh klubov, pet iz Kidričevega in štirje s Hajdine. Prvo tekmovanje je bilo pravi test za potrditev statusa člana izbrane selekcije. Prav vsi udeleženci imajo enake pogoje, noben član ni na spisku dokončen. Vse je odvisno od strogih pravil, ki jih je postavil trener. Na tekmovanju Bogojina Open so mnogi prijetno presenetili in dokazali, da želijo na tako veliko tekmovanje na Slovaško oditi pripravljeni. David Breznik Doseženi rezultati Bogojina Open: kate posamezno 10 let deklice: 2. Zara Sitar (SHOFUKAN Kidričevo) kate posamezno 7 let dečki: 3. Nace Mohorko (SHOFUKAN Kidričevo) kate posamezno 10 let dečki: 2. Grega Širovnik (SHOFUKAN Kidričevo) kate posamezno 11-12 let dečki: 2. Jakob Mohorko (SHOFUKAN Kidričevo) kate ekipno do 12 let dečki: 3. WKSA Hajdina (Osrajnik, Gereč-nik, Mohorko) kate ekipa do 12 let mešana: 1. SHOFUKAN Kidričevo (Sitar, Fric Merc, Mohorko) borbe posamezno do 11 let deklice: 2. Ana Merc Fric (SHOFUKAN Kidričevo), 3. Zara Sitar (SHOFUKAN Kidričevo) borbe posamezno 9 let dečki: 1. Luka Vauda (WKSA Hajdina), 2. Grega Širovnik (SHOFUKAN Kidričevo) borbe posamezno 10 let dečki -145 cm: 3. Mihael Furek (WKSA Hajdina) borbe posamezno 10 let dečki +145 cm: 2. Matevž Peklar (WKSA Hajdina) borbe posamezno 11 let dečki -145 cm: 1. Blaž Mohorko (SHOFUKAN Kidričevo) borbe posamezno 11 let dečki +150 cm: 3. Gašper Širovnik (SHOFUKAN Kidričevo) borbe posamezno 12 let dečki +155 cm: 1. Val Osrajnik (WKSA Hajdina), 2. Jakob Mohorko (SHOFUKAN Kidričevo), 3. Jure Gerečnik (WKSA Hajdina) borbe ekipno do 10 let: 2. SHOFUKAN KIDRIČEVO (Sitar, Mohorko, Merc Fric) borbe ekipno 11-12 let : 1. WKSA Hajdina 1., 2. WKSA Haj-dina 2. borbe ekipno 11-14 let: 2. WKSA Hajdina dnik Kickboxing zveze Slovenije ter predsednik Balkanske kick-boxing organizacije je tekmovanju prisostvoval tudi Vladimir Sitar, ki je prejel posebno plaketo od organizatorja ter Kickboxing zveze Hrvaške. Franc Slodnjak Mladi hajdinski in kidričevski karateisti so v Bogojini nastopali pod vodstvom trenerja Ljuba Javorška. Del ptujske ekipe na tekmovanju v Lendavi nekaj dobrih uvrstitev. Tekmovali so v starostnih kategorijah U-21, U-16, U-14, U-12 in U-10. Na najvišjo stopničko sta za zmago med mladinkami (U-21) do 44 kg stopila Bernarda Letonja in v kategoriji do 57 kg Ajda Ritoša Brodnjak (U-14 ). Druga mesta so za ptujski klub osvojili Jaša Dajč-man, Marina Vidovič (oba U-21), Lana Strelec in Ana Vidovič (obe U-16). Tretja sta bila Aljaž Ajdič (U-16) in Nejc Mlačnik (U-14). Solidno so se v Lendavi iz JK Drava odrezali še Maja Hercog, Žiga Štumberger (oba U-14), Jaša Babič (U-21), Andi Karameta in Tilen Ar-nuš Rokavec (oba U-16). David Breznik Judo • Turnir Guštanj 2Q19 Trije tekmovalci - tri medalje Konec tedna so se mladi gorišniški judoisti udeležili mednarodnega turnirja Guštanj 2019 na Ravnah na Koroškem. Skupno je v kategorijah U-12, U-14 in U-16 nastopilo 180 judoistov in judoistk iz 21 klubov Slovenije, Avstrije, BiH, Ukrajine, Hrvaške in Madžarske. Tekmovanje je potekalo po sistemu CUP z repasaži. Iz JK Gorišnica so se tekmovanja udeležili trije tekmovalci, vsi v kategoriji U-12. Dosegli so lep uspeh, saj so se vsi trije okitili z medaljami: Oskar Vrabič je v kategoriji do 55 kg osvojil 2. mesto, Anej Emeršič (do 46 kg) in David Kelc (do 42 kg) pa sta zasedla tretji poziciji. UR Oskar Vrabič, Anej Emeršič in David Kelc (vsi JK Gorišnica) 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 22. februarja 2019 Strelstvo • 5. turnir državnih mladinskih lig v Ljubljani Spodnjepodravski strelci znova med najboljšimi z desetimi odličji Minulo nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal peti turnir mladinskih državnih lig v streljanju z zračnim orožjem, na katerem je tekmovalo 300 mladih strelcev iz celotne Slovenije. Zelo uspešni so bili znova najmlajši spodnjepodravski strelci - pionirji iz Ormoža in Juršincev, ki so tokrat s standardno puško in pištolo osvojili štiri posamična odličja in eno ekipno, še dve pa dodali s serijsko puško. Tri posamične medalje so osvojili tudi njihovi starejši kolegi med kadeti in mladinci. Ker pa je vrh najboljših strelcev v posamezni kategoriji precej širok in zelo izenačen, je tudi tokrat naš strelski podmladek dosegel kar nekaj visokih uvrstitev, ki pa niso bile nagrajene z odličji. Nuši Žnidarič po treh zmagah še drugo srebro Mladinka Nuša Žnidarič, aktualna članska državna prvakinja, letos najbolj trofejna ormoška strelka, je na petem turnirju v sezoni dosegla svoj najvišji rezultat s 620,0 kroga in k trem zmagam dodala še drugo srebrno odličje. Podoben dosežek kot Žnidaričevi je uspel tudi ruški mladinki Urški Hrašovec, ki je bila od Žnidaričeve boljša za krog. Med mladinci je četrto zmago v sezoni dosegel Nejc Klopčič iz Trzina in s 617,7 kroga prav tako postavil najboljši rezultat letos. Drugo najboljšo uvrstitev in rezultat v sezoni pa je postavil najboljši Kidri-čan Ivo Cicmanovič Zimet (600,7) Kegljanje Foto: Strelska zveza Slovenije Najmlajše ormoške strelke pionirke (z leve: Tina Prejac, Nika Zidane in Eva Petek) so znova blestele v streljanju s standardno puško in dosegle dvojno posamično in ekipno zmago ter postavile še ekipni in posamični državni rekord. in osvojil šesto mesto. V ekipni tekmi so zmagali Tr-zinci pred Olimpijo in Rečico pri Laškem, prvič v sezoni pa so Or-možani (1771,6) sestavili ekipo z dvema strelkama; ti sta se vrnili po daljšem premoru in takoj osvojili visoko, 4. mesto. Uspešni so bili tudi Kidričani (1756,4), saj so dosegli najboljši rezultat v sezoni in osvojili sedmo mesto. Rok Bezjak blizu odličja Med mladinci s pištolo je tokrat edini Ptujčan Rok Bezjak (535) osvojil visoko četrto mesto in bron zgrešil za šest krogov. Miklavški strelec Žan Habjanič je z enakim rezultatom kot na prejšnjem turnirju (527) osvojil 9. mesto. Med mladinkami je v odsotnosti Ptujčanke Vite Volgemut še peto zmago v sezoni dosegla Anja Prezelj iz Železnikov z visokimi 564 krogi. Marsel Krajnc znova z bronastim odličjem Med kadeti s pištolo si je Ptujčan Marsel Krajnc (345) pristreljal še četrto odličje v sezoni, zmagi na drugem turnirju je dodal še tretji bron in zdaj za vodilnim v skupnem seštevku, Matijo Kecljem iz Domžal (339 - osmi), zaostaja le še za pet točk. Prvič v sezoni je zmago slavil Žan Perhavec (357) iz Vrem-ščice. Blizu odličja je bil tudi drugi Dve različni zmagi ptujskih kegljačev KK Drava 1 - Radenska 2 6:2 (3057:2845) KK Drava 1: Čuš 503, Podgoršek 449, Krušič 522, Golob 553, Čeh 519, Murko 511. KK Drava 1 - Ruše 2 6:2 (3016:3007) KK Drava 1: Krušič 518, Murko 458, Čuš 494, Premzl 526, Čeh 540, Golob 480. V 15. in 16. krogu so člani prve ekipe Kegljaškega kluba Drava dosegli dve zmagi na domačem kegljišču. Obakrat je bil rezultat 6:2, sta bili pa tekmi zelo različni, tako kot tudi tekmeca. Najprej je »padla« Radenska, ki ni nudila pravega odpora, saj so domačini podrli kar 212 kegljev več od gostov. Najboljši v domači ekipi je bil Robi Golob s 553 podrtimi keglji. V 16. krogu so Ptujčani zmagali proti Rušam 2, tudi tokrat s 6:2. Končna razlika pa je bila le devet kegljev v domačo korist... Po štirih dvobojih je bil rezultat neodločen 2:2, gostje pa so imeli štiri keglje prednosti. V zadnjih dveh dvobojih sta Milan Čeh in Robi Golob zmagala, Čeh z odličnimi 540 keglji, Golob pa jih podrl le 480,17 manj od nasprotnika, po setih pa je vendarle zmagal s 3:1. Rušani so tradicionalno težak tekmec za Ptujčane, lani so jih namreč ugnali na obeh dvobojih. V17. krogu bo Drava gostovala v Mariboru pri ekipi Miklavža. David Breznik Namizni tenis • 3. OT za mladince V Kidričevem slavila prva favorita V športni dvorani Kidričevo je v organizaciji NTK Cirkovce potekal 3. odprti turnir za mladince in mladinke. Skupno je v obeh kategorijah nastopilo 78 igralcev iz vse Slovenije, 33 med dekleti in 45 med fanti. Končnih zmag sta se veselila prva nosilca, pri dekletih je to bila Katarina Stražar, pri fantih pa Rok Trtnik (oba Mengeš), ki sta v velikih finalih ugnala Leo Paulin s 3:1 oz. Taja Lavriča (oba Arrigoni) s 3:2. Predstavniki klubov z našega območja niso posegli po najvišjih uvrstitvah, kljub temu pa so se nekateri prebili v izločilne boje. To je v svojih kvalifikacijskih skupinah uspelo Ini Unger (NTK Cirkovce) in Ptujčanki Ki-ari Šegula (je članica avstrijskega kluba). Ina je morala za uvrstitev med najboljših 16 premagati še eno tekmico, kar ji je tudi uspelo, nato pa je pred četrtfinalom - tako kot tudi Kiara - morala priznati premoč tekmici. Niki Belaj (NTK Ptuj) in Ninu Šegulu (Kema) se ni uspelo uvrstiti v izločilne dvoboje. Končni vrstni red: mladinci (45 nastopajočih): 1. Rok Trtnik (Mengeš), 2. Taj Lavrič (Arrigoni), 3.-4.: Luka Breznik (Inter Diskont) in Matija Novel (Arrigoni) ... mladinke (33 nastopajočih): 1. Katarina Stražar (Mengeš), 2. Lea Paulin (Arrigoni), 3.-4.: Tjaša Novak in Lara Opeka (obe Kajuh Slovan), 9.-16.: Ina Unger (Cirkovce), Kiara Šegula (tujina) ... JM Foto: Črtomir Goznik Ina Unger (NTK Cirkovce) Ptujčan Gregor Kolarič (341), saj je z drugim najboljšim rezultatom v sezoni osvojil sedmo mesto. Med kadetinjami zmagoviti niz nadaljuje Brežičanka Sara Ščuri (368), ki je bila boljša od moštve-ne kolegice Pie Srpčič (354) in miklavške strelke Nine Bogša s 350 krogi na tretjem mestu. Nina je tretja tudi v skupnem seštevku. Ptujčanka Lana Drobnak (286) je osvojila deveto mesto. Ptujčani so v ekipni tekmi bron zgrešili za 22 krogov in osvojili četrto mesto (972), zmagale so Brežičanke s 1066 krogi. Andrej Majhen najboljši v sezoni Med kadeti s puško je četrto zmago v sezoni dosegel trzinski strelec Luka Lukic' (409,6), slabih pet krogov pa je do bronastega odličja zmanjkalo ormoškemu strelce Andreju Majhnu (399,5), ki je osvojil peto mesto. Med kadetinjami je tretjo zmago v sezoni dosegla gorenjska strelka iz Železnikov Naja Prezelj in s 408,9 kroga postavila najboljši rezultat v sezoni. Ljutomerski strelki Brini Stajnko so na sedmem mestu s 399,1 kroga do prvega odličja v sezoni zmanjkali štirje krogi in pol. Ormoški strelki Ina (387,0) in Brina Voljč (381,3) sta osvojili 16. in 19. mesto. V ekipni tekmi ostajajo Grosupe-ljčani (1202,0) nerešljiva uganka za nasprotnike, saj so dosegli že peto zaporedno zmago. Dobro uvrstitev so dosegli tudi Ormožani Kovinarja, saj so s 1167,8 kroga osvojili peto mesto. Ormoške pionirke do dvojnega državnega rekorda V najmlajši konkurenci pionirk s puško je bila še tretjič najboljša Ormožanka Nika Zidarič, saj je s 182 krogi za krog izboljšala svoj državni rekord in prehitela mo-štveno tekmico Evo Petek (179) za vsega štiri kroge. Eva je prav tako postavila osebni rekord v sezoni. V skupnem seštevku je vodilni Or-možanki Tini Prejac (174) do trojne ormoške zmage zmanjkal le krog. Ormožanke pa so s 535 krogi kar za 18 krogov izboljšale svoj državni rekord. Med pionirji je še petič v sezoni zmagal Trboveljčan Luka Šoper (178), s 152 krogi pa si je bron priboril tudi Ormožan Gregor Majhen. Trije krogi so do odličja zmanjkali Eneju Majeriču (149), Adam Ciglar (119) je osvojil peto mesto. S pištolo je zmagal Leskovčan Vid Štefa-nič (166), še četrto odličje v sezoni je osvojil juršinski strelec Valter Drašler (161), Matic Kuhar (135) je z osebnim rekordom v sezoni osvojil šesto mesto. Jan Dogša blizu prvega odličja, Benjamin Nino Kovačec ostaja v vodstvu Med pionirji s serijsko zračno puško je z izenačenim osebnim rekordom v sezoni najboljše streljanje med Ormožani pokazal Jan Dogša (177) in osvojil peto mesto ter prvo odličje v sezoni zgrešil le za krog. V skupnem seštevku v vodstvu še naprej ostaja Ormožan Benjamin Nino Kovačec (175), ki je tokrat osvojil 10. mesto. Zmagal je Niko Pozderec iz Gančanov s 183 krogi. V ekipni tekmi so Ormožani Kovinarja (521) dosegli še drugo zmago v sezoni in vodilne v skupnem seštevku - Mislinjčane (519) - prehiteli za dva kroga. Zdaj z 71 točkami zasedajo tretje mesto. Simeon Conc Športni napovednik Nogomet • 1. SNL 20. KROG, SOBOTA OB 14.45: Celje - Gorica; OB 17.00: Maribor - Mura; NEDELJA OB 13.30: Triglav Kranj - Aluminij; OB 15.30: Domžale - Rudar Velenje; OB 17.30: Krško - Olimpija Ljubljana. Rokomet • 1. A SRL (m) 19. KROG, SOBOTA OB 17.00: Gorenje Velenje - Urbanscape Loka; OB 19.00: Koper - Jeruzalem Ormož, Maribor Branik - DOL TKI Hrastnik; OB 19.30: Riko Ribnica - Trimo Trebnje; NEDELJA OB 18.15: Dobova - Krka. 1. A SRL (ž) 15. KROG: ŽRK Velenje - ŽRK Ptuj (v petek ob 19.00). 1. B SRL (m) 17. KROG: Črnomelj - Drava Ptuj (v petek ob 19.00). Odbojka • 1. B DOL (ž) 17. KROG: Triglav Kranj - ŽOK SETO Ptuj (v soboto ob 19.00). Futsal • 2 SFL 17. KROG: FC Hiša daril Ptuj - Kix Ajdovščina (v petek ob 20.00 v dvorani Center), KMN Miklavž - Tomaž Šic bar ( v soboto ob 20.00). Atletika metih Zimsko prvenstvo Slovenije v Atletski klub Ptuj bo v nedeljo, 24. 2., med 10. in 16. uri na ptujskem Mestnem stadionu izvedel zimsko prvenstvo Slovenije v članski in mlajši mladinski kategoriji. V kategoriji članov / članic lahko nastopijo tudi starejši mladinci / mladinke, v kategoriji mlajših mladincev / mladink pa tudi pionirji / pionirke (U-16). Bovling • Podjetniška liga, pomlad 2019 PARI 1. KROGA, PONEDELJEK, 25. 2., OB 19.00: Radio-Tednik -Gostišče Iršič, Elektro Maribor - VGP Drava, SKEI - Tiskarna Ekart, Restavracija Pan - Tames; TOREK OB 19.00: Saubermacher - Ta-lum, Spirala - Mar Crom, Jurkec Transport - Bowling center Ptuj. Prosta je ekipa Gostilna Grabar. Nogomet • Trening v regijskem centru V okviru programa Nogometa za vse programa Grassroots bo v regijskem centru potekal trening igralcev U-12 in U-13. Ta bo v torek, 26. 2., v športnem parku Kidričevo na igrišču z umetno travo. Vsebina treninga bo podaja in sprejem žoge. Razpored: - ob 16.15 zbor in ob 16.30 trening za U-12; - ob 17.45 zbor in ob 18.00 trening za U-13. Jože Mohorič Plavanje • Državno prvenstvo Lina Maltarič za zgodovino Maribor je v soboto in nedeljo gostil državno prvenstvo za najmlajše, na katerem so tekmovala dekleta letnika 2008 in mlajše, ter fantje letnika 2007 in mlajši. Na startni listi se je znašlo blizu 250 tekmovalcev iz 26 klubov, ki so v preteklem letu izpolnili rezultat-sko normo. Šest nastopajočih je imela tudi Plavalna akademija Kurent, ki sta jo na tekmovanju v Mariboru spremljala trener Boštjan Maračič in pomočnik Borut Petrovič. Oba sta ptujske mlade plavalce odlično pripravila za nastop na DP. Izstopala je Lina Maltaric, saj je priplavala prvo medaljo za akademijo v tej starostni kategoriji. Nadarjena mlada plavalka je ta mejnik dosegla z 2. mestom na 100 m prsno. Za srebrno medaljo je odplavala čas 1:32,99, kar je kar za štiri sekunde hitreje od njenega dosedanjega osebnega rekorda. Ob tem si je Maltaričeva priplavala še 4. mesto na 200 m prsno, 5. mesto na 50 m prsno, 9. mesto na 50 m hrbtno in 11. mesto na 100 m hrbtno. Zelo se je izkazala tudi Zala Mojsilovič Meznarič (2008), ki je zelo popravila vse osebne rezultate. V disciplinah 50 in 100 m hrbtno je zasedla 10. mesti. V solidni luči sta se predstavili še novinka Eli Kumer in Emma Krevs, ki je še plavalna začetnica. V konkurenci dečkov sta tekmovala Matevž Kostanjevec in Lukas Škrinjar, ki sta se prav tako izkazala s solidnimi nastopi. PA Kurent je na končni lestvici klubov in društev s samo šestimi plavalci zasedla vzpodbudno končno 15. mesto. David Breznik torek • 19. februarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Ptuj • Na dvorišču minoritskega samostana bo dišalo po obari Kulinarično-dobrodelna prireditev Lions klub Ptuj jutri, v soboto, na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju prireja tradicionalno, 14. Obarijado. V kuhanju obare se bo pomerilo 22 ekip. Poleg kulinarične, družabne in karnevalske note nosi dogodek humanitarni značaj. „Zbrana sredstva bomo namenili sedmim družinam, ki so se znašle v stiski; nabavili jim bomo velike gospodinjske aparate," je dejal podpredsednik Lions kluba Ptuj Albin Brencl in dodal, da bosta letošnjo prireditev z nastopom popestrila Ines in Dušan Erbus. S tem želijo na dogodek pritegniti tudi mlade. Za glasbeni vložek med prireditvijo pa bodo sicer poskrbeli člani Pati benda. „Obarijada s svojo energijo združuje vse tiste, ki se radi družimo in radi pomagamo. Pričeli jo bomo ob 9. Opoldne bodo obare kuhane, sledi pokušanje in ocenjevanje, ob 13.30 pa razglasitev rezultatov. Glede na število sodelujočih ekip računamo, da bomo BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj, pridružite se naši družbi in naj vas očara DOŽIVETJE V TOSKANI 2 dni, odhod 30. marca 2019 y Na dvodnevnem izletu vas bo osupnila veličastna arhitektura Firenc - rojstni kraj renesanse. Utrli si bomo pot do mogočne katedrale, katere večbarvni zvonik, se povzdiguje 85 m visoko. Naslednji dan nas bo očaral sloviti Trg čudes, ki se ponaša z mogočno baziliko in znamenitim poševnim stolpom Piso, od tam pa bomo nadaljevali pot v mestece Lucco, kjer bomo v lokalni slaščičarni poskusili njihovo tipično sladico »Buccellatc VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu ***, 1 x polpenzion, pokušino »Buccellato«, zunanje oglede po programu, turistično pristojbino, vodenje in organizacija izleta, prijavnino. Štajerski TEDNIK (j^AOloPTUJ jJ SONČEK pm (W) Odhod iz Ptuja in Maribora. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! "H »v« v • v 1 š Bejži, copic, kurent gre Leo klub Ptuj, ki deluje pod botrstvom ptujskega Lions kluba, letos v času pusta prireja 15. likovno kolonijo Bejži, čopič, kurent gre. „1. marca ob 19.30 bomo v Miheličevi galeriji izvedli dobrodelno dražbo likovnih del, ki nam jih podarijo slikarji. Denar, zbran na licitaciji, namenjamo za projekt Svež veter, v okviru katerega peljemo otroke iz socialno ogroženih družin na izlet po Sloveniji," je povedal predsednik Leo kluba Ptuj Luka Horvat. Foto: Črtomir Goznik Dogajanje pred 14. Obarijado in 15. likovno kolonijo Bejži, čopič, kurent gre, so predstavili (z desne) Luka Horvat, Albin Brencl in Igor Kolar. med obiskovalce razdelili okoli 4.000 obrokov. Ob dobri obari, ki jo bodo pripravljale ekipe, bomo postregli še z drugimi kulinaričnimi dobrotami in vini iz lokalnega okolja. Ocenjevalna komisija bo med 22 obarami izbrala tri najboljše. Člani komisije bodo Slavko Visenjak, Marjan Kostanjevec, Vlado Pignar in Brigita Selinšek. Na dan dogodka bomo izmed članov sodelujočih ekip h komisiji z žrebom določili še tri člane. Verjamem, da bo zmagala obara, ki bo res najbolj pristna. Na dvorišču samostana bo začutiti tudi energijo, ki jo ta čas nosijo ptujske ulice - energijo pusta. Lionsova Obarijada je odmevna in priljubljena dobrodelna prireditev. Združeni v dobrem namenu po svojih močeh pomagamo lokalnemu okolju. Prireditev pa ne bi bila tako uspešna brez sodelovanja in podpore lokalne skupnosti, prostovoljnih gasilcev, sponzorjev in donatorjev, sodelujočih ekip in spremljevalnega programa," pravi vodja projekta Obarijade Igor Kolar. Organizatorji so prepričani, da je prireditev odlična priložnost za promocijo Ptuja kot turistične in karnevalske destinacije. Mojca Zemljarič Ptuj • Sprejem za Matjaža Neudauerja Direktorju knjižnice dve pomembni priznanji Zavedajoč se pomena, ki ga imajo tudi za samo mesto, regijo in državo dobitniki različnih priznanj, je županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek s sprejemom počastila Matjaža Neudauerja, direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Je namreč prejemnik dveh pomembnih bibliotekarskih priznanj. Matjaž Neudauer in Nuška Gajšek Čopovo priznanje in Goropevškovo listino za leto 2018 podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Obe priznanji si je s svojim dolgoletnim in marljivim delom prislužil direktor Matjaž Neudauer. Čopovo priznanje je prejel za prispevek k razvoju knjižnične dejavnosti in dvigu ugleda slovenskih splošnih knjižnic. Za velik prispevek k razvoju domoznanstva v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in v slovenskem prostoru ter dvigu njegove prepoznavnosti je prejel še Goropevškovo nagrado. Neudauer Knjižnico Ivana Potrča Ptuj kot direktor vodi od leta 2006. „S svojim vsestranskim delom je pomembno prispeval k ugledu in promociji knjižnice, ki je pod njegovim vodstvom s številnimi projekti naredila velik korak naprej. Pomembna so tudi njegova prizadevanja za ureditev financiranja delovanja ptujske knjižnice s strani občin ustanoviteljic in pogodbenic, pri čemer opozarja na nedorečenost zakonodaje," so zapisali na MO Ptuj. Kot je dejala županja, so na delo Neudauerja izjemno ponosni, sam pa je izpostavil, da priznanji nikakor nista zgolj njegova zasluga, temveč vseh zaposlenih v ptujski knjižnici: „To je rezultat dela prav vseh zaposlenih, za to, da lahko kakovostno delaš, vsekakor potrebuješ dobro ekipo." V tem zavodu je zaposlenih 32 ljudi. Želje direktorja so precej skromne, želijo si dodatna dva bibliotekarja, ki bi jim pomagala na različnih delovnih mestih in vodila projekte. Dženana Kmetec Foto: CG 16 Štajerski Kronika petek • 22. februarja 2019 Slovenija, Podravje • Že prihodnje leto boljša sledljivost prehranskih izdelkov? Na etiketi hrenovk in paštet ne bomo vi« • našli izvora mesa Kot smo že poročali, se po aferi s poljskim govejim mesom porajajo številna vprašanja o tem, kako zagotoviti boljšo kakovost hrane predvsem v javnih zavodih in kako pregledneje vzpostaviti sledljivost izdelkov. Največ nejasnosti je pri predelanih mesnih in mlečnih izdelkih, saj zakonodaja ne predvideva zapisa, od kod prihaja glavna surovina. Potrošnik, ki želi izvedeti poreklo končnih predelanih izdelkov, je med trgovskimi policami povsem zmeden, saj teh podatkov ne more dobiti. Še največja stopnja sledlji-vosti je zagotovljena pri surovem mesu, saj na tem področju zakonodaja zahteva jasno opredelitev, kje je žival vzrejena in kje zaklana. »To velja za svinjino, ovčje, kozje in pi-ščančje meso. Pri teh vrstah mesa zato ne boste našli zapisa, kje je bila žival skotena. To je podatek, ki je obvezen le pri govejem mesu,« razlagajo na Upravi za varno hrano. Strožji nadzor je posledica velike afere norih krav iz leta 2002, a očitno je bilo takrat treba pod drobnogled vzeti le sveže meso. Za predelano to namreč ne velja. Predelani izdelki vsebujejo ime proizvajalca Poreklo se pri paštetah, hrenovkah in pakiranem mletem ■Bi' ' '"srafatt: watt;, au ■S;*« and jovim lün vjryj ng pííñoñlonu. m» EL» ¡¡¡M» íl«m, «.nnnttstM thlíEsil M J , T ■in. yeast extract. p.iDi.ki '»MS B tfiije rite »tito pen ¡n®"'1 ;:, f,', euikiglng K twollen ftpie™""', ,v-:irl "* ' Produced by: Droga Kolinsl» dJ Foto: Vida Božičko, Media24 Predelani izdelki morajo vsebovati le podatek, kje so bili proizvedeni, to pa ne pomeni, da je od tam tudi osnovna surovina. mesu lahko povsem zabriše. V teh primerih mora namreč etiketa vsebovati le ime proizvajalca, to pa potrošnike pogosto zavede. Če tako na primer na izdelku piše »Proizvedeno v Sloveniji« to le pomeni, da je v Sloveniji izdelek nastal, osnovna surovina pa prihaja od drugod. Podobno je tudi pri drugih proizvodih, najpogosteje pri jogur- tih in sirih. To zakonsko luknjo tako trgovci večkrat spretno izkoristijo in zato na embalaže izdelkov na veliko napišejo, da gre za slovenski proizvod, v resnici pa je izdelek pogosto pri nas le zapakiran. Edino zagotovilo, da je proizvod v celoti pridelan in predelan v Sloveniji, je certifikat Izbrana kakovost - Slovenija. Take nejasnosti bodo že v prihodnjem letu preteklost, saj bo na začetku aprila 2020 začela veljati nova evropska uredba, ki bo zahtevala, da na vsakem izdelku jasno piše izvor osnovne surovine. Poreklo mesa tudi na jedilnih listih v restavracijah? Nekaj dodatnih ukrepov za boljše stanje na področju prehrane pa so obravnavali tudi na nedavnem Odboru za kmetijstvo in prehrano. Vladi predlagajo, naj pripravi predlog predpisa za obvezen sis- tem označevanja porekla mesa povsod, kjer ljudje uživajo mesne jedi in izdelke, torej tudi na jedilnih listih v restavracijah. Pričakujejo tudi podrobno analizo deleža slovenskega mesa v prehrani v javnih zavodih in strategijo za povečanje tega deleža in si prizadevajo za to, da oznaka Izbrana kakovost, ki označuje slovensko poreklo hrane, postane splošno sprejet znak slovenske prehrane. Odbor za kmetijstvo predlaga tudi, da se pri naročanju hrane v javnih zavodih poveča delež ekoloških živil in živil, ki so vključena v shemo Izbrana kakovost, ter da se organizatorje prehrane v šolah in javnih zavodih z ranljivimi skupinami ljudi usposablja za uporabo orodij za naročanje kakovostnih lokalnih živil prek javnega naročanja. Odbor želi tudi podatke o številu opravljenih pregledov in rezultatih nadzora nad mesnimi pripravki v letu 2018. Vida Božičko Ptuj • Kreditne obveznosti Javnih služb Ptuj Zadolženi za 750.000 evrov Javne službe (JS) Ptuj, ki so v 100-odstotni lasti mestne občine (MO) Ptuj, so se s privolitvijo mestnega sveta zadolžile še za 140.000 evrov. Denar so namenili za nakup težkega tovornega vozila, ki bo služilo za prevoz odpadkov. Vključno z zadnjo zadolžitvijo ima podjetje JS Ptuj najete štiri kredite, vse pri Addiko banki. Obveznosti, ki izhajajo iz posojil, znašajo blizu 750.000 evrov. Tovorno vozilo za 140.000 evrov „Gre za dobavo specialnega vozila za prevoz zabojnikov - navlečnega prekucnika, ki bo lociran na lokaciji CERO Gajke. Vozilo je namenjeno prevozu zabojnikov volumna do 30 m3. Z njim smo nadomestili staro vozilo, kar bo znatno zmanjšalo stroške vzdrževanja in servisiranja," je pojasnil direktor JS Ptuj Alen Hodnik. Maja 2017 so najeli petletni kredit za investicije v osnovna sredstva v višini 300.000 evrov. Do leta 2020 ga imajo za odplačati še 200 tisočakov. Mesečna obveznost znaša 5.000 evrov. Oktobra 2017 so za gradnjo žarnega zidu najeli posojilo v znesku 320.000 evrov. Kredit bodo odplačali v štirih letih, mesečna obveznost znaša 6.666 evrov. Odplačati morajo še 220.000 evrov. Maja lani so se zadolžili za 200.000 evrov za nakup zemljišča ob Rogo-zniški cesti, kjer bodo gradili nove poslovne prostore. Ročnost kredita je deset let, mesečna obveznost pa 1.666 evrov. Zadnji kredit v višini 140.000 evrov so najeli za nakup tovornega smetarskega vozila. Direktor Alen Hodnik pravi, da podjetje v prihodnje namerava najeti posojilo še za gradnjo poslovne stavbe. „Prav tako se načrtuje zadolžitev za morebitne investicije v nadgradnjo CERO Gajke, za obnovo kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja, za obnovo občinskih javnih cest in izgradnjo parkirne hiše," je pojasnil. Prihodki podjetja na letni ravni (2017) znašajo okrog deset milijonov evrov. Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik Sp. Podravje • Centralizacija siromaši lokalna okolja Manj potrošnje, konec delovnih mest ... Županja mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek je v javnosti že nekajkrat poudarila nestrinjanje s centralizacijo državnih ustanov, institucij in organizacij. Ob nameri države, da davčne inšpektorje s Ptuja seli v Maribor, se je oglasila tudi z javnim pozivom. „MO Ptuj je središče Spodnjega Podravja in za številne prebivalce tega območja zagotavlja širši spekter storitev institucij (od finančnih, upravnih do zdravstvenih, kulturnih, športnih), ki so regionalno pomembne. Vsi bi morali imeti pravico dostopa do njih. Država bi morala negovati in vključevati številna zaledna območja po vsej Sloveniji, ki jih povezujejo prav mestne občine. Ne pozabimo - Ptuj ima status mestne občine. Odločitve v smeri centralizacije imajo lahko širše negativne, celo škodljive učinke za lokalno okolje. S tem, ko se selijo institucije, se seli tudi potrošnja. Nakupe, storitve in druge vsakdanje opravke začnejo ljudje opravljati drugje. Z nadaljnjo centralizacijo se bo to samo še povečevalo, kar bo na drugi strani povzročilo, da se bo na Ptuju zmanjševala kupna moč, posledično lahko pripelje do tega, da bodo številni trgovci in drugi gospodarski subjekti primorani zapreti svojo dejavnost. S tem bomo na dolgi rok izgubili številna domača delovna mesta. Primer davčnih inšpektorjev je gotovo eden izmed takšnih, lokalno okolje se prav tako izjemno trudi za splošno bolnišnico Ptuj in urgentni center," je poudarila županja Gajškova, ki so jo kolegi župani na Skupnosti občin Slovenije imenovali za predsednico delovne skupine za decentralizacijo storitev države. Mojca Zemljane OKNA, VRATA ga - ■ GARAŽNA VRATA J www.naitors.si * ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE. BREZPLAČNA PONUDBA. STHOKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI VELIKI PONOVOLETNI POPUSTI NA I ! ORS ,, ,, ,, Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 Z04 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Tagliata Ramsteak Vratovina . Rebrca - ribs T-bone steak + v Y\; ' Riba tW Pričakujemo vas.p um * .4Ü f« Danes bo na zahodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Popoldne in zvečer ni izključena kakšna ploha. Popoldne bo začel pihati veter severnih smeri, ki bo izrazitejši ponekod na severu in vzhodu. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od 11 do 15, na Goriškem in v Vipavski dolini do 18 °C. 4 dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 22,02.2019 23,02.2019 24.02,2019 JI 25.02,2019 2 -6 -6 -6 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 12 2 5 10 Popoldan \ Popoldan H Popoldan Popoldan d Hitrost vetra. it. . v Hitrost vetra 7.5ntTs V Krtrost velra i irtfs V Krtrost vetra 3 m/s petek • 22. februarja 2019 Kultura Štajerski IT Ljudje in dogodki Ptuj • Prešernijada ptujske gimnazije 2019 v znamenju visokih jubilejev O Stran 1S m Nagradno turistično v • vprašanje O Stran 32 Majšperk • 39. regijsko srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije Tri najboljše skupine na državno tekmovanje Letošnje regijsko tekmovanje tamburaških skupin je potekalo v Majšperku, kjer se je zvrstilo sedem skupin. Strokovna komisija, ki sta jo sestavljala magister Damir Zajec in profesor Tomaž Habe, je kot najboljše prepoznala tamburaše iz Cirkulan, mandolinsko skupino Amos in tamburaški orkester KUD Majšperk. Te tri skupine se bodo v maju predstavile še na državnem nivoju. Ste že brali / Eduardo Mendoza: Mačji ravs »V leto 1963 postavljena zgodba v bogatem pripovednem slogu, v katerem ne manjka humorja, izvrstno zapleta zgodbo umetnostnega kritika Anthonyja Whitelandsa na obisku v Madridu. Mladi Anglež, ki ima nalogo potrditi pristnost umetniške slike, pada iz spletke v spletko, v katerih so udeležene lepe ženske in spletkarski španski veljaki,« piše na spletni strani Dobre knjige. In sem zapisu - kot velikokrat doslej - verjel. Odslej bom previdnejši. Ker ta knjiga si res ne zasluži biti v družbi dobrih knjig. Pa čeprav je avtor - španski pisatelj - zanjo dobil nagrado 'planeta de novela 2010'. Za začetek popravek besedila s spletne strani: roman se ne dogaja leta 1963, ampak 1936, tik pred začetkom španske državljanske vojne. Pa to je še najmanjša napaka, ki jo najdemo. V romanu jih kar mrgoli. Nekatere je zakrivila prevajalka (zlasti vejice ji delajo težave, založbi pa je škoda denarja za lektorja), nenavadno pa je zagrešil tudi avtor romana, ko opisuje življenjski usodi dveh likov v romanu in zapiše: »Dve življenjski poti, od začetka uničeni zaradi neizprosne povezave družbenih ovir in lastnih napak, sta ju izučili, da pomembna načela in vzvišena čustva preneseta v svet filma in televizijskih nadaljevank.« Čeprav mi ni povsem jasno, kaj naj bi to pomenilo, pa bi bilo vendarle zanimivo vedeti, katere televizijske nadaljevanke so leta 1936 gledali v Španiji!? Če bi mi kdo slovenski prevod te knjige ponudil v branje, pa bi pri tem skril avtorjevo ime (in španski naslov romana 'Riña de gatos', zapisan na strani 4), bi bil prepričan, da je Mačji ravs napisal kak Anglež. Poln samega sebe in povsem prepričan o tem, kako so Angleži večvredni (nekaj takega, kot je Karl May v svojih indijanaricah prepričan o večvrednih Nemcih ali pa kot Dan Brown v svojih vatikanskih romanih meni za Američane). Ker osrednji lik romana Anthony Whi-telands, Anglež po rodu, uči Špance o njihovem slavnem slikarju, povsod je cenjen in priljubljen, ker mu najbrž na čelu piše, da je pošten Anglež, pa je v resnici babjek (pobegnil je ljubici v Angliji, v španskih bordelih, kamor je prišel 'po naključju', postane reden gost), pijanček (vsako priložnost z novimi španskimi znanci - 'prijatelji' izkoristi za pretirano pitje), možakar, ki se večkrat pozabi preobleči in umiti (ker 'nima časa', saj ga poklicne obveznosti neprestano priganjajo). Ampak je svetovni strokovnjak za špansko slikarstvo in mora celo iz Londona priti ocenjevat verodostojnost neke slike (ker pač Španci tega sami ne vedo?). Poleg tega je roman zoprn tudi zato, ker je zelo nekritičen do fašistične miselnosti nekaterih ne tako nepomembnih knjižnih oseb (dogaja se namreč med obema vojnama, malo pred izbruhom španske državljanske vojne). Skratka: nezanimiv roman, v katerem vohunsko-kriminali-stični zapleti bralca niti najmanj ne prepričajo o tem, da bi se res lahko zgodili, njihov razplet pa je tako na silo za lase privlečen, da vsak povprečen pisun kriminalnih štorij lahko samo posmehljivo zamahne z roko. Škoda časa za branje. Ocena: 2. „ „ Jože Smigoc Vsaka od skupin se je predstavila s tremi skladbami, ki so sestavljale zaokrožen program. Skupine so namreč svoj repertoar poimenovale z imenom, ki je opisalo njihov vsebinski sklop. Izvirnost celotnega nastopa je bil eden ključnih kriterijev pri ocenjevanju, stroga ušesa komisije pa so preverjala tudi natančnost, uglašenost in strokovnost. »Vsem je manjkalo malo energije, žara, pač tistega, kar potrebuje vsak izvajalec, da poslušalci lahko opazijo njegovo predanost glasbi. So pa bili vsi dobro pripravljeni. Komisija se je odločila za tri, ki so po izvirnosti izbora skladb najbolj izstopali,« je pred razglasitvijo rezultatov povedal ocenjevalec Tomaž Habe. Zaradi zvestobe ljudski glasbi in ohranjanja tradicije so prepričali tamburaši iz Cirkulan pod vodstvom Boštjana Polajžerja. Svoj nastop so poimenovali Zaplešimo po ljudsko s tamburico, saj so se predstavili izključno z ljudskimi pesmi. Žirijo je prepričala tudi man-dolinska skupina Amos, ki jo vodi Foto: Vida Božičko Po presoji komisije so se na državno tekmovanje tamburašev uvrstile tri skupine, med drugim tudi tamburaši iz Majšperka. Iva Vnučec Grdan. Ta ansambel je navdušil s tujimi ritmi Španije, Južne Amerike in Irske, svoj izbor pa so poimenovali Zamigaj z boki! Zatopotaj z nogami! Zavrti se! Ujemi ritem! Kot tretji, ki se bodo uvrstili na državno srečanje, pa so bili izbrani domačini, tamburaški orkester KUD Majšperk, pod taktirko Draga Kleina. Glasbeniki iz Majšperka so se predstavili z najbolj znanimi tujimi valčki in svoj nastop zato poimenovali Najlepši valčki sveta. Strokovna komisija je podrobno oceno podala še dirigentom. Trije najboljši se bodo predstavili na državnem srečanju, ki bo letos na Ptuju, in sicer v soboto, 11. maja, v prostorih Gimnazije Ptuj. Vida Božičko Ptuj • 20. občni zbor MoPZ Jezero Praznovanje z jubilejnim koncertom in zgoščenko Člani moškega pevskega zbora Jezero so na svojem jubilejnem občnem zboru kar sami poskrbeli za kulturni program. S pesmijo po Župančičevih besedah „ Pesem nam je v srce padla" so razveselili člane KD Budina-Brstje, pod okriljem katerega delujejo na področju ljubiteljske dejavnosti, in številne goste. MoPZ Jezero letos praznuje 20-letnico delovanja in ga požrtvovalno vodi Franc Kuhar. Med pevci so tudi glasbeniki, ki igrajo različne instrumente, kar njihove nastope še dodatno popestri. „Delovanje MoPZ vsebuje vaje, nastope, poučne prireditvene izlete in družabna srečanja, obogatena s kulturnim programom. Vaje potekajo v prostorih doma krajanov Budina-Brstje," je delo zbora strnila zborovodkinja Marija Stoeger. Med nastopi v letu 2019 posebej omenjajo območno revijo pevskih zborov Večerna pesem, Teden ljubiteljske kulture, revijo upokojenskih pevskih zborov z naslovom Okoli hišice in slavnostni koncert v juniju ob 20-letnici društva in zbora, ki ga bodo povezali z izdajo zgoščenke, in prireditev Zapojte z nami za krajane ČS Jezero in prijatelje zborovskega petja. Pričakujejo tudi več nastopov 'po naročilu' MO Ptuj, ČS Jezero, ZKD Ptuj, OI JSKD Ptuj, drugih društev doma in zunaj MO Ptuj, pa tudi priložnostne nastope ob obletnicah, jubilejih. Pomemben del njihovega delovanja je tudi strokovno izobraževanje. KD Budina-Brstje trenutno šteje 118 članov, od tega je 18 članov MoPZ, skupaj z zborovodkinjo Marijo Stoeger pa 19. Na 20. občnem zboru so opravili svečan sprejem novih članov - treh članic društva in treh novih pevcev MoPZ. Zelo razveseljivo je, da število pevcev raste. Na jubilejnem koncertu in drugih letošnjih nastopih se želijo še posebej izkazati. Tako so v repertoar dodali nove pesmi, kar zahteva dodatne napore pevcev in zborovodkinje. Pri svojem delu imajo sicer polno podporo članov društva, četrtne skupnosti, pomagajo pa jim tudi v MO Ptuj, ZKD in OI JSKD Ptuj. Za delovanje društva in zbora pa velikokrat sredstva prispevajo pevci in njihove družine sami. Na občnem zboru so se nekaterim članicam društva posebej zah- valili za sodelovanje in nesebično delo pri izvedbi prireditev. Zahvale so prejele Marija Frajnkovič, Jožica Vajda, Tončka Meznarič, Doris Mun-da, Dragica Maksimovič, Nežka Pre-log, Terezija Koren in Olga Kuhar. Predsednik zbora Franc Kuhar pa se je v imenu vseh članov društva in zbora zahvalil zborovodkinji Mariji Stoeger, ki se izjemno trudi za kvaliteto in uglašenost zbora. MG Foto: Črtomir Goznik Leto 2019 je za MoPZ Jezero oz. KD Budina-Brstje jubilejno. 17. februarja so se člani zbrali na 20. občnem zboru. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. februarja 2019 Cvetkovci • Zlatoporočenca Senica 50 skupnih let na TT •• v» «i v... Krusjakovi domačiji V soboto, 9. februarja, sta v krogu svojih najdražjih in prijateljev praznovala zlato poroko Marjeta in Franc Senica iz Cvetkovcev. Foto: Tadeja in Dejan Gašparič Ta jubilej sta obeležila z obredom v cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih, kamor ju je konjska vprega ob prisotnosti prič odpeljala od doma. Pred oltar sta ju tokrat v vlogi prič popeljala vnukinja Karmen in vnuk Dejan. Obred v cerkvi je popestrila vokalna skupina Okarina, za presenečenje pa so po cerkvenem obredu poskrbeli Štajerski frajtonarji. Franc Senica (Krušjakov Franc) se je rodil 7. 9.1939 v kmečko-m-linarsko družino kot četrti otrok. Že od zgodnjega otroštva je rad pomagal pri vseh kmečkih in mlinarskih opravilih. Po končani osnovni šoli se je v Ljubljani izučil za mlinarja, kasneje pa zaposlil v mlinu Korošec na Ptuju. Marjeta Senica (Krušjakova Metka) se je rodila 26.4.1946 v kmečki družini Kokol kot drugi otrok. Po končani osnovni šoli je ostala na domačiji in pomagala pri kmečkih opravilih. Po poroki s Francem je zapustila svojo rojstno hišo in se preselila v Cvetkovce. Franc in Marjeta sta v zakonski stan vstopila 8.2.1969. Skupno življenje sta tako začela na Krušjakovi domačiji. Metka je skrbela za družino in ob pomoči Franca, ki je hodil v službo, opravljala dela na kmetiji. V zakonu so se jima rodile tri hčere: Irena, Danica in Anica. Ker pa sta dobrega srca, sta v hišo sprejela tudi devetletnega Ivana. Danes se lahko pohvalita s šestimi vnuki (Tadeja, Karmen, Anja, Dejan, Monika in Julijan) in dvema pravnukoma (Anej in Maj). Tadeja in Dejan Gašparič ( i Ptuj • Prešernijada 2019 Prešernijada v znamenju visokih jubilejev Od nekdaj je ptujska gimnazija prostor umetniškega in kulturnega dogajanja. Letos naša ustanova praznuje 150-letnico obstoja, in to v letu, ko praznujemo tudi 1950-letnico prve pisne omembe Ptuja. Obeh zgodovinskih mejnikov smo se spomnili na že tradicionalni Prešernijadi To je osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prvič smo jo pripravili pred štirimi leti pred Orfejevim spomenikom in s Ptujčani delili Prešernovo ustvarjalnost. Letos smo zaradi drugačne zasnove prireditve (ta je bila poudarjeno glasbena) in drugih objektivnih okoliščin prešernovali v kulturni dvorani gimnazije, ki je za to priložnost postala domačna dnevna soba. Osrednja tema programa so bile podobe ljubezenskega čustvovanja. V enournem prepletu glasbe, recitacij in petja so uživali tako Dodatek o lanski Prešernijadi Sodelovali so deklamatorji, recitatorji, glasbeniki iz različnih oddelkov ptujske gimnazije, učenci iz prijavljenih osnovnih šol (OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Breg, OŠ Cirkulane-Zavrč) in predstavniki vzgojni-izobraževalnih ustanov, povezanih v Unescovi ASP-mreži: Vrtec Ptuj, Ekonomska šola in Strojna šola iz Šolskega centra Ptuj, OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Cirkovce. Za kulinarično popestritev dogodka smo si zamislili Julijino rezino in Prešernov čaj, ki ju je pripravila Biotehniška šola Ptuj. V noči pred prireditvijo je zapadlo toliko snega, da bi bila izpeljava dogodka z vidika varnosti za nastopajoče in navzoče tvegana. Odločili smo se za spremembo prizorišča in nekoliko prirejeno izvedbo (v šolski telovadnici). dijaki kot njihovi gostje, saj je bila ena od dveh prireditev namenjena javnosti. Nastopilo je več kot 20 nadarjenih gimnazijcev, ki so prepričljivo poustvarili Prešernove pesmi, nekateri so jih avtorsko uglasbili. Prešernijada je vsako leto nova in drugačna, zato že snujemo prihodnjo prireditev, ki bo poudarila gledališko in glasbeno ustvarjal- Foto: FB Gimnazije Ptuj nost. Zelo si želimo povezovanja s širšo javnostjo, kajti na gimnaziji je veliko nadarjenih mladih, ki s tem pridobijo možnost, da se predstavijo. Prihodnje Prešernijade vidimo kot vnovično povezovanje ptujskih gimnazijcev z drugimi šolami in kulturnimi ustanovami, da bi prispevali k oživitvi starega mestnega jedra. MH V 1 A T/£1a IK.V, Xh mm tj • Pod pokroviteljstvom • ÍFECCJ ***• Organizacija Združenih . Nesnovna narodov za izobraževanje, « kulturna znanost in kulturo • dediščina i 1 PTUJ 115. FEBRUAR-5. MAREC 2019 23.2. ob 11.001 OTVORITVENA ETNO POVORKA 24.-28.2. in 4.3. ob 17.001 PRIKAZ AVTOHTONIH PUSTNIH LIKOV 1.3. ob 18.001 NOČNI SPEKTAKEL 2.3. ob 10.301 MESTNI PUSTNI KORZO 3.3. ob 13.00 | MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 4.3. ob 10.001 POVORKA OTROK IZ VRTCEV 5.3. | PUSTNI TOREK DOGAJANJE V KARNEVALSKI DVORANI | kurentuj.si www.kurentovanje.net 1 i petek • 22. februarja 2019 Za kratek čas Štajerski 19 nehoteno zaoetje z nogo ob kaj pri hoji ugotavljanje kakovosti živil pevec pestner polž s porcelanasto hišico mamilo iz izcedka glavic vrtnega najdaljša reka vafriki pravoslavna nabožna podoba sestavina zraka, oksigen vek,doba velik arktični jelen biblijski očak rastlinske bolezni nasa glasbena skupina nina ivanisin tkanina za obveze , star, Častitljiv mož zelomaj-hen kuža afriška kravja antilopa otroška ustnica sad, sadež tretja potenca Števila priprava zemlje podatek, prepisan iz besedila igralec družabne igre s kartami ameriška igralka (julia) ELIPSAST krožnik sinova hčerkica površina, po kateri se hodi ameriški igralec dillon balkanski ples kunec s Širokimi uhlji gl. mesto turčije mjmenô-rjava barva jajčni, skutni ? jlovekz razkošnim plovilom udarec s cepinom vsota, ki se plača za učenje okrasek iz čipk, naborhica janez oresnik nekovina sivo-črne barve (j) ovčica am. pisec kesey ribolovna priprava, križak rex ingram kratkodlaka mačka omar naber pevka frece avtor, ustvarjalec potniško letalo v vrtnariji vzgojena mlada rastlina BEAR - pritok Velikega Slanega jezera v Utahu, KAVRI -po poreklu iz Hispanije Prireditvenik Petek, 22. februarja 12:00 Ptuj, Špajza modrosti (Lackova ul.): Zimske počitnice v Špajzi -Ples v maskah 15:00 Ptuj, The Legend Pub (Murkova ulica): otvoritev Kurentove baze in After work Party 16:00 Ptuj, galerija Magistrat: podelitev nagrad in odprtje razstave 11. mednarodne likovne nagrade Ex-tempore Ptuj Karneval 2019 19:00 Majšperk, kulturna dvorana: koncert glasbene skupine Gemaj 19:00 Zgornja Polskava, kulturni dom: gledališka predstava Na kmetih 20:00 Ptuj, Klub Gemina XIII (grand hotel Primus): Primusove vinske zgodbe - Karizmatičen gospod Chardonnay 21:00 Ptuj, karnevalska dvorana (Qcenter): koncert Magnifico, Novi fosili, DJ Ney (do 4.00) polž s porcelanasto hišico, ki živi v Indijskem oceanu, TRAJANUS - rimski cesar, 17:00 Ptuj, Mestni trg: 59. mednarodni pustni festival - spoznajte avtohtone pusne like pokače, ruso in kurente 17:00 Ptuj, Klub Gemina XIII (grand hotel Primus): otroško pustno rajanje Ponedeljek, 25. februarja 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Rdeča kapica (ob 9.30 in 11.00, za šole in izven) 7:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: predavanje patra Karla Gržana o mojstrovini ironizacije - smeha, ki osebno in družbeno osvobaja 7:00 Ptuj, Mestni trg: 59. mednarodni pustni festival - spoznajte avtohtone pustne like orače, baba deda nosi in kurente 9:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Tatjane F! Nekrep Kitajska in njeni vrtovi Mestni kino Ptuj Sobota, 23. februarja 09:00 Ptuj, minoritski samostan: tradicionalna dobrodelna Obarijada Lions kluba Ptuj (do 13. ure) 10:00 Ptuj, Murkova ulica: 59. mednarodni pustni festival - srednjeveška tiskarna in kovnica denarja (do 20.00) 11:00 Ptuj: 59. mednarodni pustni festival - otvoritvena etno povorka 19:00 Miklavž pri Ormožu, dom kulture: komedija Nežka se moži; gostuje gledališka sekcija KD Obrež 19:00 Ptuj, dvorana sv. Viktorina (Slovenski trg 10): pogovorni večer s p. Martinom Kmetcem 21:00 Ptuj, karnevalska dvorana (Qcenter): 59. mednarodni pustni festival - Jelena Rozga, Domen Kumer, DJ Ney Nedelja, 24. februarja 9:00 Majšperk, OŠ: šesti kviz gasilske mladine GZ Majšperk 10:00 Ptuj, na gradu: muzejski vikend za starše in otroke - ogled muzejske zbirke tradicionalnih pustnih mask, izdelava maske po motivih piceka in kure. Muzejski vikend je namenjen družinam z otroki, starimi več kot 5 let, in je brezplačen (do 13. ure). 15:00 Zgornja Polskava, kulturni dom: 22. gledališki dnevi - območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin - Kresniček Petek, 22. februarja: 16:00 Super fuzbalistični; 18:00 Soba pobega; 20:00 Nominiranci za oskarje: Šepet nežne ulice Sobota, 23. februarja: 16:00 Super fuzbalistični; 18:00 Nominiranci za oskarje: Šepet nežne ulice; 20:00 Soba pobega Nedelja, 24. februarja: 16:00 Super fuzbalistični; 18:00 Soba pobega; 20:00 Nominiranci za oskarje: Šepet nežne ulice TELEVIZIJA PTUJ Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00; Kurentovanje 2019: Ples kurentov v Gorišnici in na ptujskih ulicah; Novinarska konferenca pred kurentovanjem in vabilo na Ptuj; Karnevalsko dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu; Kurentovanje prvič pod okriljem UNESCA; Darko Cafuta, baron Jakob Zekel Videmski, 17. princ ptujskega karnevala; Kurentovanje - pomemben del praznovanja ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja; Običaji ob svečnici še vedno žive v nekaterih krajih Haloz; Rogati podlehniški koranti na pohodu po haloških bregovih; Dornavski cigani - dokumentarni film, ki prikazuje obisk ciganov v vasi Dornava pred mnogimi leti; Koranti s Ptujskega polja oznanjajo pomlad; Z glasbo v sobotni večer - nastopajo: Sanja Mlinar, Hajdi, Brendi in narodno-zabavni ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Tedenski horoskop od 22. do 28. februarja j OVEN (Il. 3. - IQ. 4.) Privlačile vas bodo skrivnosti in tiste zadeve, ki izstopajo. Prav bi bilo, da bi svoje cilje znali oblikovati na pravilen način. Tako se boste rešili nekega bremena iz preteklosti. V ljubezni bo nujno, da boste znali ločevati dobro od slabega. Blizu vam bo svet duhovnih zakonitosti. BIK (21.4. - 20.5.) Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim. Zadeve se bodo na delovnem mestu odvijale v vašo korist. V osredju bodo nekatere novosti in novi prijemi. Finančno ne boste smeli biti obremenjeni. Dobre iztočnice pričakujte glede učenja in pri pridobivanju znanja. TEHTNICA (I3.9. -13. lQ.) V veliki meri boste finančno napredovali in skozi to boste dobili neko moč in potrditev. Čustvena varnost bo v ospredju in roka bo objela roko. Popaziti boste morali na svoje zdravje in modro bo, da boste telesu v naravni obliki dovajali dovolj vitaminov in mineralov. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Našli boste skrito moč in tako boste kos poslovnim izzivom. Na svoj način boste želeli dogodke prehitevati, a boste kasneje spoznali, da se tudi počasi daleč pride. Blesteli boste v ljubezni in se predajali strastnim izbruhom romantike. Obdobje bo v bistvu plodno in ustvarjalno. ¡Ma DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Objeti boste v ritem harmonije. Spontano se boste lotili zastavljenih nalog in obveznosti. Odločno boste zastopali svoje mnenje in odgovorni boste pri službenih izzivih. Prav gotovo boste v tem obdobju stopili v ospredje. Prav bo, da svoje znanje pokažete neki širši skupini ljudi. STRELEC (23.11. - 21.12.) Hrepeneli boste po neki romantiki in čustveni skladnosti. To boste pridobili in tako našli tudi svojo srečo. V svoje življenje boste privabljali zanimive ljudi. Na delovnem mestu boste morali pošteno zavihati rokave. Pravilno bo, da boste dobro voljo delili med druge. RAK (Il. ó. - II. 7.) Intuitivna energija bo vaša prednost. Teden bo pričaral čarobno energijo in vam vlil novo zaupanje. V prihajajočem tednu se vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo vir navdiha in možnost za romantike. Ne pozabite na sprostilne tehnike! * (I3.7. - II. S.) Fizična pripravljenost bo na vrhuncu. Koraki na razpotjih bodo pogumni in samozavesti. Odkrivali boste skrivnosti in stvari pogledali drugače. Največ motivacije boste potrebovali v ljubezni, le s težavo boste sprejeli, da ne bo vse po vaše. Duhovno prebujenje boste dosegli skozi tišino. \ DEVICA | (23.8. - 22.9.) Tiste stvari, ki so v osnovi stare in neuporabne, bodo odšle. Tako bo prostor za novosti in tiste stvari, ki so vam blizu in vam nekaj pomenijo. Prej ali slej boste morali prisluhniti sebi in glasu svojega srca. Prijetne melodije bodo donele v ljubezni. V ospredju bo romantika. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Prirojen dar organizacije boste znali v tem tednu uporabiti sebi v prid. Seveda bo jasno, da ne boste smeli pričakovati lažjih poti. Odpira se vam paleta sveže energije v komunikaciji. Nakazano je, da boste več na med ljudmi. V ljubezni boste skozi pogovor odprli vrata sreče na stežaj. T|jv VODNAR O / (21.1. -18.2.) Igra usode vas bo prijetno presenetila v ljubezni. Dobro bo, da boste naredili prerez in se lotili tistih obveznosti, ki bodo nujnejše. Razbrati bo, da boste deležni tudi pohvale in priznanja. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sprostile vas bodo športne dejavnosti in glasba. (19.2. - 20.3.) Čustveno občutljivost boste morali sprejeti sebi v prid. V veliki meri vas bo označevala ljubezen in brezpogojno boste pomagali drugim. Toda vsaka pomoč ima svoje zakonitosti. Na delovnem mestu ne boste smeli spregledati smerokazov. Pravilno bo, da boste hiteli po- casi. strolog 20 Štajerski Svetujemo petek • 22. februarja 2019 Zdravstveni nasveti Kajenje (1.) Kakšne težave in zaplete lahko pričakujete, če kadite? Kajenje povzroča številne zaplete in težave, ki so navedeni v nadaljevanju. Odvisnost Odvisnost od kajenja je podobna odvisnosti od drugih drog oz. psihoaktivnih snovi. Potencial za razvoj odvisnosti od nikotina je zelo močan, saj se učinek nikotina pokaže že nekaj sekund po vdihavanju tobačnega dima. Ko se pri kadilcu koncentracija nikotina v telesu zniža, kadilec to občuti kot izrazito željo po cigareti. Močan pospeševalni učinek pri nastanku odvisnosti od nikotina imajo dejavniki okolja, ki omogočijo in vzdržujejo odvisniško vedenje: cena in dostopnost tobačnih izdelkov, sprejemanje kajenja kot družbeno primerne oblike vedenja ... Pri odvisnosti od kajenja pride tudi do pojava tolerance, kar pomeni, da kadilec za vzdrževanje psiho-fizičnega god-ja potrebuje vedno več cigaret. Abstinenčna kriza Abstinenčna kriza se pojavi pri večini kadilcev, ki prenehajo kaditi. Znaki so najbolj izraziti v prvih 24 do 48 ur po prenehanju kajenja, trajajo pa vsaj dva tedna. Mnogi nekdanji kadilci pa pravijo, da pogosto (ali celo stalno) www.tednik.si iStajerskitednik Stajerskitednik občutijo željo po cigareti, ki se ji morajo močno upirati. Absti-nenčni znaki so specifično vezani na nikotin. Znaki abstinenčne krize po opustitvi kajenja pa so močno izražena želja po nikotinu, glavobol, tesnoba, tiščanje v prsih, nespečnost, depresija, motnje koncentracije, nepotr-pežljivost, razdražljivost, nemir, znižana frekvenca srčnega utripa, povečanje teka in zaprtje. Kronična obstruktivna pljučna bolezen Kajenje je skoraj edini razlog za nastanek te bolezni, ki pa je pri kadilcih velikokrat prepozno prepoznana. Kadilci namreč pojmujejo jutranji kašelj kot nekaj samo po sebi umevnega in običajnega, dejansko pa tak kašelj predstavlja prvi opozorilni znak nastanka kronične obstruktivne pljučne bolezni. Kasneje se pojavi še težka sapa, dušenje, kar vodi do končne faze bolezni, ko je bolnik trajno odvisen od aparata, ki mu dovaja kisik. Rak Snovi v cigaretnem dimu povzročajo raka na pljučih, v ustni votlini in grlu, na požiralniku, želodcu, črevesu, sečnem mehurju, prostati in ledvicah. Bolezni srca in ožilja Kajenje pospeši nastanek ate-roskleroze in s tem povezanih bolezni. Tako sta pri kadilcih pogostejša srčni infarkt, možganska kap ter periferna okluzijska žilna bolezen, ki se pogosto konča z amputacijo spodnjega uda. Z D Kožo je treba vlažiti, a ne za vsako ceno Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine Druge bolezni Kadilci so bolj nagnjeni k okužbam, k rani na želodcu, motnjam delovanja ščitnice, nastanku sive mrene, boleznim zob in dlesni, sladkorni bolezni, osteoporozi, luskavici in depresiji. Kajenje zmanjša plodnost pri ženskah in potenco pri moških. Kajenje upočasni celjenje ran in kosti. Splošni videz Dolgoletne kadilce prepoznamo že po njihovem zunanjem telesnem izgledu, spremlja pa jih tudi neprijeten vonj. Kadilec ima pri 40 letih enako zgubano kožo kot nekadilec pri 60 letih, koža je tudi tanjša in slabše pre-krvavljena. Zobje, včasih pa tudi nohti in koža na rokah se obarvajo rumeno. Nosečnost Kajenje zelo škodi še nerojenemu otroku. Otroci kadilk imajo namreč v povprečju nižjo porodno težo, funkcija njihovih pljuč pa je že ob rojstvu slabša. V prvih letih življenja so bolj nagnjeni k nastanku okužb, alergij ter bronhialni astmi. Ne nazadnje pa otroci kadilk pogosteje postanejo tudi sami kadilci, ko odrastejo. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Določeni losjoni vsebujejo tudi nevarno dišavo Pordel in izsušena koža je v zimskih mesecih pogost pojav, zato koži namenjamo nekaj dodatne nege, s katero ji poskušamo zagotoviti ustrezno vlago in maščobo. Uporabljate losjon ali mleko za telo? Vsakodnevna izpostavljenost suhemu in hladnemu zraku, mraz ter na drugi strani vročina kožo oropajo vlage in prožnosti. Da bi preprečili suhost kože, vam svetujemo uporabo negovalnega losjona ali mleka za telo. Najbolje je, da ga uporabite takoj po prhanju ali kopanju, saj je takrat koža najbolj dovzetna za nego, pore so odprte. Losjon ali mleko? Če se tudi vi sprašujete, kakšna je razlika med losjonom in mlekom za telo, vam ponujamo odgovor: gre za razmerje med vodo in olji. Mleko vsebuje visok delež maščob, medtem ko se losjoni po navadi pripravljajo na vodni osnovi. Torej z losjonom telesu zagotovite veliko vlage, mleko pa je v osnovi bogatejše in primernejše za ljudi z občutljivejšo in bolj suho kožo. Losjon ima sicer veliko bolj hladilen učinek na kožo ter zagotovi občutek svežine in dobro počutje. Pričakovanja izpolnjena Potrošniške organizacije so na testiranju preizkusile, kako učinkoviti so pri negi kože losjoni in mleko za telo, ki jih najdemo tudi na slovenskih policah. Izkazalo se je, da so potrošnikom na voljo dobri izdelki, in sicer v vseh cenovnih razredih, zmagovalec pa spada v srednji cenovni razred. Dovolj bo, če boste za 100 milili-trov losjona odšteli malo več kot evro. V sklopu testiranja so preverili vlaženje kože, občutek na koži, uporabo in embalažo ter ugoto- f Foto: Dreamstime vili, da izdelki večinoma zadostijo pričakovanjem. Vonj'? Da, a ne za vsako ceno Vonj izdelka po navadi odločilno vpliva na nakup, a okusi so različni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so tako preverili tudi, ali izdelki vsebujejo nevarne kemikalije. »Kar nekaj izdelkov na testu vse- buje dišavo butilfenil metilpropio-nal (BMHCA), s trgovskim imenom lilial. Izdelki, ki jo vsebujejo, imajo vonj po šmarnicah. Raziskave na živalih so pokazale, da negativno vpliva na plodnost, ali je enako pri ljudeh, pa še ni zanesljivo potrjeno z raziskavami,« so povedali na ZPS. Dišave sicer vsebujejo tudi tisti losjoni, ki spadajo med »naravno« kozmetiko. Zoran Franc Nasveti za bolj vlažno kožo Če je koža zelo izsušena, uporabljajte milo z nevtralnim pH 5,5, ki je enakovreden kislosti kože. V vsakem primeru naj ima milo pH manj kot 7. Pred nakupom preverite deklaracijo - izbirajte mila, ki ne vsebujejo alkohola. Uporaba antibakterijskih mil pri normalnem zdravstvenem stanju ni potrebna. Pri prhanju in umivanju se izogibajte uporabi (pre)vroče vode, saj ta uničuje povrhnjico. Pazite tudi, da prhanje in kopel ne bosta daljša od desetih oziroma tridesetih minut. Pozimi poskrbite za zadostno vlažnost zraka v stanovanju. Na to bodite pozorni predvsem med ogrevalno sezono. Ne pozabite pa tudi na pestro prehrano, zadosten počitek in telesno dejavnost. Tačke in repki . Zaprtost ali obstipacija - pogosta in neprijetna prebavna težava kužkov Zaprtost ali obstipacija pomeni oteženo in redko izločanje majhnih količin blata ali popolna odsotnost iztrebljanja. Težavnosti stanja se lastniki kužkov v večini primerov ne zavedajo povsem, saj se na prve znake pogosto odzovejo pozno ali pa jih preprosto spregledajo. Neukrepanje lahko vodi do hujših zdravstvenih težav, kot je na primer pojav megakolona, pri čemer se debelo črevo razširi do te mere, da ne more več pravilno delovati, ali pa napenjanje pri iztrebljanju vodi do prolapsa oziroma izpada danke. Pravilna prebava pri kužkih je pogosta tema pogovora med lastniki psov in veterinarji. Zelo je pomembno, da spremljamo izločanje blata pri svojem psu, predvsem pa moramo biti pozorni na spremembe v obnašanju med iztrebljanjem ter na količino, barvo, konsistenco in vonj blata. Normalna in zdrava prebava kužkov pomeni redno vsakodnevno iztrebljanje blata. O zaprtosti ali obstipaciji govorimo, kadar pes ne gre na blato dva dni ali več. Kljub napenjanju in zavzemanju položaja ne more na blato ali se dolgo trudi iztrebiti manjše količine blata. Če mu končno uspe, je njegovo blato trdo in suho, pogosto temnejše barve in lahko vsebuje sluz. Po več dneh zaprtosti lahko pes začne bruhati, ima manj teka in hujša. Pojavi se napihnjenost, kuža pa je šibek in zaspan. Dejavnikov, ki lahko privedejo do opisanega stanja, je več. Zaprtost lahko spremlja tudi številne bolezni ali pa je posledica drugih dejavnikov. V večini primerov je vzrok zaprtja neustrezno prehranjevanje kužkov, primanjkljaj tekočine ali vla- knin v obroku ter uživanje kosti. Posebej nevarne so kokošje in piščan-čje kosti, saj so krhke in izjemno lomljive. Pri psih nastopi zaprtost pogosto ob zaužitju lesa, kamnov in različnih predmetov, ki zamašijo črevo in onemogočijo prehod blata skozi zadnjik. Tudi tumorji otežujejo prehod blata. Prav tako se lahko analna odprtina zamaši zaradi umazanije, blata in dlak na območju zadnjika. Manj pogosto se obstipacija pojavi pri nepravilnem nevromusku-larnem delovanju, boleznih med- Foto: Media24 vretenčnih diskov in spinalne defor-miranosti lumbosakralne regije. To vpliva na delovanje gladkih mišičnih celic črevesja, s pomočjo katerih organizem odvaja blato. Drugi razlogi za zaprtost so še anorektalne bolezni, kot je nedejavnost analnih žlez, poškodbe medeničnih kosti ali kolenskega sklepa in osteoartritis, ki otežuje držo pri iztrebljanju. Zdravljenje in potek zdravljenja sta odvisna od vzroka zaprtosti. Če je zaprtost posledica bolezni, moramo pozdraviti tudi to. Blažje oblike zaprtosti lahko zdravimo s povečanim vnosom tekočine in blažjimi odvajali, ki jih predpiše veterinar. Na iztrebljanje lahko občutno vplivamo s spremembo obroka. Večja količina vlaknin v obroku pospeši prebavo, saj stimulira delovanje debelega črevesa in s tem poveča količino izločenega blata. Pri zmerni zaprtosti se živali odzovejo na klis-tir. Hujše oblike, v katerih je debelo črevo razširjeno in polno trdega, suhega blata, zahtevajo ročno odstranitev blata s pomočjo uporabe več zaporednih klistirjev. Pogosto je potrebna anestezija. Pomembno je, da že ob prvih vidnih znakih zaprtja, kadar kljub napenjanju kuža ne uspe iztisniti trdih iztrebkov blata, prenehamo hranjenje in ga takoj odpeljemo k izbranemu veterinarju. Tina Horvat, dr. vet. med. Televizije si pridržujejo pravico do sprememb programa .NSo I» ID Črno-belo (D Dolby Surround GŠD Podpisi za gluhe O Kinofilm © Neprimerno za mlajše od 15 let ^ Za mlajše od 15 let priporočen ogled skupaj s starši Ul C Črno-belo W Dolby Surround V Podpisi za gluhe O Kinofilm © Neprimerno za mlajše od 15 let Z Za mlajše od 15 let priporočen ogled skupaj s starši iSSSi razvedrilo 0 ŠIFRA UTRIP ODKRITO ŠporT/M Vreme / 23.11 Kulturna poročila / 23.25 Norišnica v Clevelandu / 23.45 Don Matteo / 0.40 Veter v hrbet / 1.25 Dr. Oz / 2.10 Življenje v votlini / 3.00 Na bregovih Nila / 3.45 Dolina sonca / 4.30 Vse bo še dobro / 5.15 Etnografska oddaja t ñ i