(Pleeokm f-yic6uce~* NO. 138 . ^ \%:s< <%x\<, V'>\ /lniERiSk/i DomoviM/i AM6RICAN !N SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€A rittsburgh, New Vork, Toronto, MonUeai, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, JCly, Pueblo, Rock Springs, all Okt« AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 8, 1980 VSLED SESTANKA NA VRHU V MOSKVI SO Sl POLJAKI PRIDOBILI NEKAJ ČASA Resne polilične težave zavlačujejo zasedanje zveznega kongresa! WASHINGTON, D.C. — Velika večina kongresnikov bi rada zaključila zasedanje 98. zveznega kongresa in se vrnila domov za božične in novoletne praznike, vendar dolga vrsta spornih predlogov ji to preprečuje. Najbolj sporni sta dve vprašanji, ki zadevata pravice državljanov do enakopravnosti na področju nakupa in najema stanovanjskih prostorov ter o podpori zvezne vlade takozvanemu busingu oz. obveznemu prevažanju šolarjev v prid desegregacije javnih šol. Liberalci v obeh domovih kongresa podpirajo zakonski predlog, ki bi pospešil prizadevanja zvezne vlade, da ne smejo lastniki zasebnih domov ali stanovanj zapostavljati kupce ali najemnike, ki so črnskega rodu, ali ki jih lastniki zaradi neutemeljenih razlogov ne marajo. Konservativci nasprotujejo predlogu in posebno v senatu se je razvnela huda borba. Mnogi liberalci so bili namreč premagani na novembrskih volitvah in bodo zapustili senat. Njihovi nasledniki so večinoma zelo konservativno usmerjeni in zato ni nobene možnosti, da bi novi senat po ,3. januarju 1981 sprejel ta predlog. Konservativci, ki jih vodi sen. Orrin Hatch iz 'Utaha trdijo, da ne bodo popustili, tudi če mora senat zasedati prav do zadnje ure svoje mandatne dobe. Predsednik Jimmy Carter je pa vetiral predlog, ki zahteva od zvezne vlade, da pravosodno tajništvo ne sme več vložiti tožb, v katerih bi zahtevalo obvezno prevažanje šolarjev kot rešitev problema desegregacije javnih šol. Poznavalci razmer na kapitalskem hribu menijo, da bo predsednik Carter uspel s svojim vetom in bodo morali kongresniki popustiti. ------o------ FBI: V afentalu na Johna F. Kennedyja streljala ena oseba WASHINGTON, D.C. — A-meriški FBI je objavil obširno poročilo, v katerem trdi. da je na predsednika Johna P. Kennedyja v Dallasu, Texas, pred 17 leti streljal le e-den atentator. S tem je FBI zavrnil ugotovitev posebnega odbora predstavniškega doma zveznega kongresa, kateremu je načeloval Louis Stokes, da sta v atentatu sodelovali dve osebi. FBI je proučeval dokaze, na katere se je nanašal kongresni odbor, in jih označil za neutemeljene. Prvotna ugotovitev Warrenove komisije, da je na Kennedyja streljal le eden atentator, še drži, meni FBI. Zadeva je važna, ker mnogi verujejo v to, da je bil predsednik Kennedy žrtev zarote in ne le posameznika. Lažje je verjeti v zaroto, ako je mogoče dokazati, da sta dve osebi streljali in ne le Lee Harvey Oswald. -----n------ Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k gvojkn! Novi grobovi Frank Laurich Pretekli petek je v Euclid General bolnici umrl 71 let stari Frank Laurich (p.d. “Grange”) s 389 E. 162 St., rojen v Clevelandu, mož Gertrude, roj. Balish, oče Mrs. Gerald (Gertrude) Kuhel (Hudson, O.), 4-krat stari oče, sin Franka in Agnes, roj. Melle (oba že pok.), brat Stanleyja in Vere Šebenik, zaposlen kot strojnik pri podr. Lucas Britian, Litton Industries do svoje upokojitve, član Dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ', Dr. Comrades št. 566 SNPJ, Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. in v Eu-clidu ter Klub Ljubljana. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do' 9. Mary Prhne Včeraj je na svojem domu na 861 E. 149 St. umrla 84 let stara Mary Prhne (preje Hribar), rojena Prpar v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1910, mati Stanleyja, stara mati Stanleyja ml. (Kal.) in Jamesa R., 2-krat prastara mati, sestra Caroline Gross (pok.), zaposlena kot pomočnica v kuhinji pri Col-linwood Y.M.C.A. do svoje upokojitve pred 22 leti, članica Dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 10. decembra, ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 5. popoldne in zvečer od 7. do 9. Marija Erste Preteklo soboto popoldne je na svojem domu umrla 79 let stara Marija Erste, rojena Bevc, žena Maksa, mati Louisa (Jug.) in Marijana (S. Euclid, O.), 5-krat stara mati, sestra Milana in Zore Kuno-var (oba v Jug.), teta Louisa Erste (Maribor, Slov.) in Justi Boshens (Chicago, 111.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. v sredo, 10. decembra, v cerkev sv. Vida ob 10. do- Razen stika z našimi bralci me je najbolj zanimalo versko življenje v Ameriki. Takoj sem opazil, kako Američani spoštujejo duhovnika, ker sem bil tega sam deležen. Ne samo katoličani, tudi protestanti. Neko dopoldne sem se šel sam sprehajat po eni glavnih ulic, ki vodijo v mesto, St. Clair. V avtu, parkiranem ob pločniku, je bila triletna deklica. Mama je najbrž šla kupovat v trgovino. Gledala me je, ko sem šel mimo v duhovniški črni srajci, s kratkimi rokavi in ovratnikom, kot so poleti oblečeni ameriški duhovniki. Z nasmeškom me je pozdravila: “Bye father!” Nisem ji vedel kaj drugega od- Sen. Percy v zadregi radi izjave o možnosli palestinske države! WASHINGTON, D.C. — Med svojim nedavnim obiskom v Sovjetski zvezi, je sen. Charles H. Percy v svojih razgovorih s sovjetskimi voditelji spregovoril tudi o možnosti ustanovitve nekakšne neodvisne palestinske države. Dejal je, da podpira takšno državo, ki naj bi bila v fede ralni povezavi z Jordanijo. Država naj bi ne imela nobene “napadalne” vojaške sposobnosti, kar bi zagotovilo varnost Izraela. Percyjeve besede o tej zadevi o bile v poročilih, ki jih je poslal tajništvu za zunanje zadeve ameriški veleposlanik v ZSSR Thomas J. Watson. Poročila so prišla v roke svetovalcev Ronalda Reagana in nekaterih kongresnikov, nato pa še v roke nekaterih novinarjev, ki so jih seveda objavili. Objava njegovih misli je spravila sen. Percyja v politično, zadrego. Novinarjem je povedal, da so bili objavljeni le povzetki njegovih pogovorov s sovjetskim vodstvom in ti povzetki dajejo nepopoln in celo napačen vtis. Predstavniki raznih židovskih organizacij v ZDA so o-stro kritizirali Percyja zaradi senatorjevih trditev o možni palestinski \državi. Zadeva je pomembna zato, ker bo sen. Percy postal načelnik senatnega odbora za zunanje zadeve, ko se bo začelo zasedanje novega, 97. zveznega kongresa januarja 1981. Hkrati je med svojim obiskom v Moskvi rekel sovjetskim sobesednikom, da so njegove besede pretežno predstavljale mišljenje novoizvoljenega predsednika Ronalda Reagana. Po objavi Watsonovih poročil pa so Reaganovi svetovalci dejali, da je Percy govoril le v svojem imenu in ne Reaganovem. -----o----- VREME Oblačno in toplo danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 58 F. Oblačno in precej hladnejše jutri z možnostjo dežja. Naj-' višja temperatura okoli 45 F. govoriti kot “bye”. Mislil pa sem si: “Ce bi ti, deklica, vedela, od kako daleč sem prišel in da se sploh ne bi znal s teboj pogovarjati, bi se tudi čudila, zakaj si ti zdim tako doma.” Kako dobro de človeku taka prijaznost! Na isti ulici je velik Slovenski dom z ogromno gledališko dvorano, knjižnico in drugimi klubskimi prostori, s trgovino, založeno s ploščami in časopisi iz vse Jugoslavije. Včasih je bilo tu živahno kulturno življenje in gledališka dvorana je bila večkrat nabito polna, so mi pripovedovali. Danes se to zgodi bolj redko, pevski zbori, dramske skupine niso več tako atraktivne, primanjkuje mladih. Sicer pa je to bolj uradni kulturni center, poleg verskih Zadnje vesti • New Delhi, Ind. — Sovjetski v o d it e 1 j Leonid I. Brežnjev je začel tridnevni obisk v tej državi. Indijski policisti so preprečili demon-sracijo okrog 200 afganistanskih beguncev, ki bivajo v Indiji. Indijska vlada je trdila, da bo izgnala iz države vse Afganistance, ki se udeležijo protisovjetskih demonstracij med obiskom Brežnje-va. Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je precej naklonjena Sovjetski zvezi. • Teheran, Iran. — Poročila, ki prihajajo iz tega mesta, trdijo, da je bil odstranjen s svojega položaja vodilnega sodnika revolucionarnih sodišč ajatola Sadeg Khalkha-li. Krvoločni sodnik je obsodil na smrt več sto Irancev, več usmrtitev se je tudi sam udeležil. Vzrok odstranitve je menda ugotovitev, da Khai-khalijevi pristaši mučijo jetnike. • Bonn, Zah. Nem. — Bivši zahodnonemški kancler Willy Brandt, ki dobro pozna sovjetske voditelje, meni, da ZSSR ne bo napadla Poljske. Poljska vojska bor kmalu stopila v ospredje, trdi Brandt ter napravila red. •Lizbona, Port. — Na včerajšnjih predsedniških volitvah na Portugalskem je ponovno zmagal predsednik Antonio Ramalho E a n e s . Eanes je premagal desničarskega nasprotnika. Trenutno je Portugalska brez predsednika vlade, ker je v letalski nesreči, ki se je pripetila pretekli četrtek, umrl ministrski predsednik Francisco Sa Carneiro. ------o—---- Volivci v Urugvaju zavrnili od vlade predlagano ustavo! MONTEVIDEO, Uru. — Volivci južnoameriške države U-rugvaj so izkoristili prve svobodne volitve v zadnjih 9 letih in z veliko večino zavrnili ustavo, ki jo je pripravila^ vojaška vlada in ki je predvidevala, da bi vojska v tej državi še naprej igrala pomembno, ako že ne odločilno politično vlogo. ------o----- Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled! je še več kulturnih centrov. Največ Slovencev je sem prišlo pred prvo svetovno vojno in po njej, zlasti Primorcev. Takrat so bili trdi časi za delavce, Slovenci pa so s svojo pridnostjo marsikaj dosegli. Katoličani veliko žrtvujejo za svojo župnijo. Tudi če je tam višji standard, si težko predstavljamo, da bi pri nas verniki toliko prispevali za cerkvene potrebe. Res je, tudi te potrebe so neprimerno večje, kot jih ima Cerkev pri nas. Že samo vzdrževanje župnijskih šol zahteva velika finančna sredstva. Ameriški katoličani ne dajejo v puščico ob nedeljah drobiža, kot smo pri nas vajeni. Vsaka družina, ki se ima ?a verno, se javi župniku, ko se naseli v neki žup- MOSKVA, ZSSR. — Voditelji Sovjetske zveze in vseli vzhod neevropskih komuni-nističnih držav, včlanjenih v varšavskem vojaškem paktu, so se zbrali v Kremlju za sestanek na vrhu, na katerem so obravnavali nastali položaj na Poljskem. Navzoča je bila tudi močna poljska delegacija, ki ji je načeloval Stanislaw Kania. Osrednja sovjetska poioče-valna agencija Tass je objavila izjavo, ki so jo podpisal; udeleženci sestanka. V izjavi so komunistični voditelji izrazili svoje prepričanje, da bo Poljska premagala vse težave in da bo nadaljevala svojo pot socialistične ureditve. Glavni stavek v izjavi pa je pripomnil, da poljsko ljudstvo lahko računa na “bratsko pomoč” članic varšavskega pakta. Mnenje opazovalcev sovjetskih političnih razmer je, da so si Poljaki pridobili nekaj časa, da napravijo red v svoji državi in da ukrotijo dejavnosti neodvisnih delavskih unij. Pripominjajo pa, da Sovjeti niso pripravljeni dolgo čakati na izid te krize. Včeraj so ZDA izjavile, da so Sovjeti zaključili s pripravami za zasedbo ' Poljske. Predsednik Carter se je sestal dvakrat s Svetom za nacionalno varnost. Sovjetski tisk je včeraj in danes zopet ostro kritiziral delovanje Solidarnosti. Poznavalci sovjetske politike tako v Moskvi kot v Wa-shingtonu, D.C., soglašajo, da pomenijo naslednji tedni zadnjo priliko za Kanio in njegove sodelavce. Ne samo, da morajo preprečiti nove gospodarske in predvsem politične zmage Solidarnosti, morajo tudi dokazati, da bo partija na Poljskem zopet začela prevzemati odločilno vlogo v poljski družbi. To pa pomeni omejevanje tega, kar so neodvisne unije že dosegle. V Vzh. Berlinu Dolgoletni dopisnik New York Timesa Tad Szulc, ki je poljskega rodu in je več let niji, on pa jo vpiše v seznam in s tem dobi svojo številko. Vsak mesec ali nekajkrat na leto ta družina dobi po pošti ovojnice za vse nedelje, ki bodo sledile, in posebej za izredne nabirke, ki so določene skozi leto. V nedeljo, preden sem prišel, je bila škofijska nabirka za karitativno delo. Na ovojnici je bilo napisano, koliko naj bi v ta namen vsaka družina darovala, napisano je bilo $60. Te ovojnice prinesejo ob'' nedeljah v cerkev in jih dajo pri darovanju v košarico. Zanimivo pa je, da te vsote na koncu leta pri davkih posameznikov odštejejo kot stroške, zato se vodi tudi ta evidenca z ovojnicami. (Se nadaljnja) poročal iz Varšave in Vzhodne Evrope na-ploh. je bil v Vzhodni Nemčiji pretekli teden. Imel je več intervjujev z vodilnimi državniki, ki so dokaj odkrito govorili o razmerah na Poljskem in o stališču svoje vlade. Ti državniki so povedal; Szulcu, da ima poljsko vodstvo točno 4 tedne, da napravi red na Poljskem. Ako tega ne bo storilo, bo sledila vojaška zasedba ne glede na to. kakšne bodo posledice tako v vzhodni Evropi kot na Zaho--du. Vzhodna Nemčija, prav tako ZSSR in druge komunistične države vzhodne Evrope. ne morejo dovoliti, da bi Poljska nehala biti socialistična dižava oz. da bi uvedla večstrankarski politični sistem. Kaj takega je povsem izključeno, so trdili Szulcovi sobesedniki. Vzhodni Nemci so rekli, da so štrajki na Poljskem že imeli neugodne ekonomske posledice za njihovo državo. Dobava premoga s Poljske močno upada, so dejali, isto je tudi z drugim blagom. Jugoslavija v z vaji prvi uradni izjavi o možnosti sovjetske zasedbe Poljske, je jugoslovanska vlada zavzela stališče, da je tuje vmešavanje v poljske zadgve nesprejemljivo. Polj s k grm: ljudstvu mo.a biti dovoljeno, da samo piemaga svoje težave. Jugoslovanska izjava sicer ni omenila ZSSR ali kater > druge države, a je govorila o vzdušju .pritiska, ki se nabira okoli Poljske. Kot kaže, so tudi vodilne osebe v Solidarnosti zaskrbljene nad tem rastočim pritiskom. V posebni izjavi je Solidarnost poudarila, da trenutno na Poljskem ni nobenih štrajkov. To dejstvo je najjasnejši dokaz, kako smešne so trditve, da Solidarnost pospešuje “anarhijo” v državi, je bilo rečeno v izjavi. Le h Walesa, voditelj Solidarnosti, je bil v Varšavi, kjer je imel sestanke z vodilnimi osebami poljske Cerkve in namestnikom ministrskega p edsednika vlade Mieczysla-wom Jagielskim. •—----o------ ZDA ukinile vso pomoč El Salvadorju zaradi umora 4 Amerikank WAS HI NGTON, D.C. — Carterjeva administracija se je odločila ustaviti vso gospodarsko in vojaško pomoč, ki jo pošilja El Salvadorju. Pred dnevi so bile ubite v teroristi-'nem napadu tri ame-iške redovnice in laična misijonarka. Imena morilcev niso znana, ni pa dosti dvema, da gre za pripadnike El Salvadorske policije ali vojske. Vlada te države sicer trdi, da delujejo te osebe po svoje in ne po navodilih vlade same. Predsednik Carter je poslal posebno delegacijo v El Salvador, katere namen je Iz Clevelanda in okolice Zapovedan praznik— Danes je zapovedan praznik Marijinega B;-ezmadežne-ga Spočetja. Sv. Miklavž— Včeraj je bil god sv. Nikolaja (sv. Miklavža), v slovenskem narodnem in verskem izročilu velikega prijatelja otrok. Otroke Slovenske šole pri Sv. Vidu je obiskal v farni dvorani, otroke Slovenske* šole pri Mariji Vnebovzeti pa v tamkajšnji šolski dvorani. Čestitke vsem učencem, njihovim učiteljem in staršem! K molitvi— Člani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob 8.15 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Franka Laurieha, jutri zvečer ob 7. pa prav tako v Želetov* zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Prhne. Spominski darovi— Pomoči potrebnim študentom v oskrbi Mohorjeve hiše so darovali naslednji dobrotniki: Ga. Mary Štrancar $10 v spomin pok. dr. Anthonvja J. Perka; v spomin pok. Malta (Matevža) Tekavca poklanja g. Anton T. Urbančič $10; v spomin pok. Johna Vidergarja pa daruje Lojže Petrič $10. Vsem trem darovalcem se prav lepo zahvaljuje De-verjenik Mohorjeve družbe. J. Pfcnsen. Popravek— Pogrebni zavod je sporoči), da je napravil v poročilu o smrti g. Jennie Lampe napako, ki jo želi sedaj popraviti. F^>Kp.ina je bila mati tudi pok. Richarda. Tiskovnemu skladu— Rev. Joseph Cvelbar, Lake Panasoffkee, Ela. je daroval $12 tiskovnemu skladu Ame riške Domovine. Ga. Francka Mavec. Richmond Hill. Ont. je darovala našemu slovenskemu listu $10. G. Tine Sušnik, Toronto. Cnt. je prav tako daroval $10 v podporo Ameriški Domovini. Vsem darovalcem na.Ša iskrena hvala! Grdinovi koledarji— Priljubljeni Grdinovi koledarji za leto 1981 so že na razpolago. Dobite jih lahko zastonj v obeh Grdinovih pogrebnih zavodih in v Grdinovi trgovini s pohištvom na Waterloo Rd. ------o----- Žrtvujmo se z« svoj tisk, ohranimo n a u slovenski list Ameriško Domovino! obravnavati vse okoliščine v zvezi z umori Američank. Delegaciji načeljuje bivši namestnik tajnika Za zunanje zadeve za gospodarska vp.u-šanja v Fordovi administraciji William D. Rogers. Delegacija bo pripravila posebno poročilo za predsednika, na podlagi katerega se bo Carter odločil, ali naj ZDA zopet začnejo pošiljati pomoč El Salvadorju. Letošnje leto so ZDA poslale tej državici 20 milijonov dolarjev gospodarske pomoči, 5 milijonov pa vojaške. (Dalje na str. 3) Urednik “Ognjišča” g. France Bole pri Slovencih v Ameriki VIL Ameriška Domovina srcu II/M **.-'-110/111' «117 ST. CLAIU AVE. — 4J1-U628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri„ except holiday# and 1st 2 weeks ■ in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.Oo na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for ti months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 138 Monday, Dec. 8, 1980 Imamo tradicijo? Drobtinice, sladke in žaltave ... REMONT, 111. —Govorimo in pišemo o slovenski dediščini, o slovensko-ameriški dediščini, o slovenskih navadah. Kaj sc? Kje so? Marsikdo bo dejal, to je prazno govorjenje, vsega tega, kar bi želeli, da bi bilo, ni in ne ob-, stoja. To večkrat slišim na razne načine. Mislim pa, da ob takem govorjenju zadenemo, na resen problem, ki se ga ne zavedamo. Resen premislek nam pove, da smo pod vplivom časa, v katerem ni nič trajnega, v katerem se vse naglo razvija in prinaša nova vprašanja, na katera ni lahko odgovoriti. Oni pa, ki se trudijo. da bi odgovorili ih lju-> dem dobre volje dali nekaj opore za njihovo plemenito prizadevanje v vzgoji otrok, se kirialu osmešijo. Smatrajo jih za čudake', ki hočejo narediti nekaj nemogočega. Da imamo Slovenci tradicijo, o tem ni dvoma. Brez nje ne moremo govoriti o slovenski kulturi. In da imamo , a-meriški Slovenci svojo dedi-1 ščino, o tem ni dvoma. Koli-I ko jo pa poznamo, je drugo 1 vprašanje. Pa to ne velja samo za ameriške Slovence.. Dvomim, da bi bili v tem pogledu po procentih v domovini na boljšem. Pozabili ime ali pa se dovolj ne zavedamo, da so revolucije, ki so zavrgle preteklosti, imele namen zavreči tudi kulturni del preteklosti. v kolikor se v njej izraža vernost. Seveda v tem niso uspele, zakaj ne orožje in n3 mednarodne pogodbe ne mo-\ rejo podvreči in ukloniti elo-| Vekovega duha. Človeka lah- * ko vržejo v ječo, lahko ga uklone jo v verige, a skušnje potrjujejo, da so mnogi tudi v ječah in političnih taboriščih (hranili notranjo svobodo. Premalo pa danes upoštevamo. da je šla preko velikega dela sveta kulturna revolucija. ki je dosegla uspehe posebno med mlajšimi generacijami. Razna ekstremna gibanja, ki zametajo preteklost in imajo namen uničiti vsako'sled preteklosti, so sad kulturne revolucije. Ni moj namen razmišljati o tem vprašanju, omenim ga le v toliko, ker je kulturna revolucija pustila povsod svoje sadove in sledove. Napredek znanosti in raznih vtd ima dolgo zgodovino. Lahko rečemo, da napredek znanosti sloni na tradiciji. Da je človek lahko stopil na Luno. je bilo treba upoštevati in praktii n > uporabljati naravne zakone, ki so jih znanstveniki odkrivali skozi sto- letja. Ako vsi teh zakonov ne poznajo, tudi ako jih večina ljudi ne pozna, ne moremo sklepati, da ne obstojajo. Podobno je tudi v svetu vere in duhovnosti in kulturne katoliške dediščine. Ako je to za ljudi neznan svet, ne moremo sklepati, da vera, duhovnost in kultura nimajo duhovne dediščine. V se delo in življenje Cerkve se razvija in živi iz “svetega izročila”, ki ga Cerkev v moči Svetega Duha ohranja od svojega začetka — od časov apostolske Cerkve. Predobro čutimo, da Cerkev danes naleti na odpor prav zaradi svoje zvestobe “svetemu izročilu”. Vsak narod, ki se je oklenil katoliške Cerkve, je v zvestobi “svetemu izročilu” dal svoji vernosti značilnosti. ki so dobile svoj izraz v šegah in običajih, v u-metnosti in leposlovju. Tudi v vernosti ljudstva so stvari, ki so vedno iste in veljajo za vse čase, čeprav se njihovi zunanji izrazi spreminjajo in prilagodijo časovnim razmeram in pogojem. Vzemi za primer vernost slovenskega ljudstva za časa roparskih turških pohodov, ki so trajali 150 let. Napačno bi bilo, ako bi sklepali, da je nesodobno posnemati vernost naših prednikov za časa turških, napadov, ker je to zadeva preteklosti. Zgled, ki nam ga dajejo predniki iz tistih časov, obstoja v njihovi vernosti, ki se je izražala na razne načine v globokem zaupanju do Marije. Zaupanje do Marije v tistih časih je močno vplivalo na slovensko ljudstvo zelo dolgo časa. Pripovedovanje o dejanskih napadih je šlo iz roda v rod in je skozi stoletja vplivalo na razne kulturne stvaritve. To je tradicija in z njo je združena dediščina, ki ne spada samo v muzeje in arhive, čeprav so tudi te ustanove zelo važne. Taka dediščina vpliva na nas in podpiia našo vernost. Kadar smo v nevarnosti, da v sedanjem potrošništvu, ki je nove. oblika materializma, pešamo v vernosti, je .tudi zatekanje k duhovni, dediščini koristno. Seveda bo kdo ugovarjal: Govoriti danes o tradiciji in duhovni dediščini je brez pomena. Nihče te ne bo poslušal, posebno pa ne mlajši. Sodobnemu človeku se je treba drugače približati. To je res, a ako poznate uspešne načine, kako se približati mladini, jih kar uporabljajte; prej ali slej boste pa morali govoriti o tradiciji, čeprav boste lahko rabili druga imena ali besede. CLEVELAND, O. — V objemu zime smo. Vesel sem, ker imam naste-Ija in drv dovolj — vesel, ker sta se mi zelje v kadi in repa v čebru lepo okisala. Vino v sodčku je po vseh predpisih povrelo in se sedaj očiščuje — rabim samo še košaro prekajenih klobas, pa .lahko kar pomalem pričnem veselo ,>zi-,-f movanje. Ker je bil mesec november za en dan krajši od oktobra, sem si prihranil toliko, da sem še lahko kupil vrečo semenja za ptičke, pa vrečo lešnikov (peanuts) za veverice. Krmim to pernato in kosmato živad le v hudi zimi. Veverice so me imele minulo zimo tako rade, da so me za hlače vlekle, kadar sem se prikazal pri garaži. Žena je to večkrat videla, bila je vesela, ko je videla, koliko prijateljev še imam, — po drugi plati pa so se ženi veverice zdele prismojene, češ, kaj ti-šče v tega mojega starega dedca. Eden mojih prijateljev (jc bolj ekonomski) mi je rekel. "Kaj ‘futraš’ to golazen, ki dela le škodo, koristi pa prav gotovo ne nobene?” “ Le poglej,” sem prijatelju rekel, “koliko je nas starih dedcev, ki tudi nismo več nikomur v korist (Social Security prav v breme!) in koliko je mladih delomrznežev, naravnost družbi škodljivih, pa zato nas vseeno puste še živeti. Za slednje, ne iz ljubezni, bolj iz kratkovidnosti in strahu se oblast še bolj zavzema.” Samega sebe sem vesel, ker sem na Zahvalni dan sicer res 'jedel s ta veliko žlico — pa po pameti le s konico in po majhnih požirkih praznil Kadar hočemo vzgojno vplivati, moramo zajemati tudi iz preteklosti, zakaj katoliška vera ni filozofski sistem, marveč jo sestavljajo odrešujoči dogodki, ki jih Kristus obnavlja za nas, da nas doseže s svojimi milostmi. V to njegovo delo odrešenja verujemo in skušamo hoditi za njim kot nosilci zgodovine odrešenja. To je dejstvo, ki sem ga povedal tako, kot ga danes oznanja Cerkev. Kdor bo pa odkril za isto resnico drugače izražanje, ga ne bo nihče oviral pri tem, tudi ne najvišja oblast v Cerkvi. V decembru imamo lepe navade, ki izražajo našo duhovno dediščino. Te navade so me'd nami žive, npr. mi-klavževanje, ki je izrazito slovenska navada, blagoslov hišnih prostorov na Sveti večer, družinska molitev ob jaslicah. .. Vsaj tri ali štiri slovenske fare poznam, kjer bodo to tudi uprizorili in ponekod tudi obhajali med božičnico. Govorjenje o tradiciji in duhovni dediščini torej ni prazno in brezpomembno govorjenje. V Chicagu že dolgo vrsto let uprizarjajo Slovenci ml-klavževanje in božične navade, npr. blagoslov in kajenje hišnih prostorov med molitvijo rožnega venca ... v a\-ditoriju Museum-a of Science and Industry. Letos bodo nastopili v soboto. 20. decembra ob 12.30 popoldne. Sodelovali bodo Slovenci iz Chicaga in Joliet.a. Fr. Fortunat OFM kozarčke, zato sem ostal pri polnem zdravju, — malo pokašljevanja in hrkanja v tem času in v mojih letih pa že 1 kar pristoja in bi ne bilo prav, če bi zaostajal za; drugimi. Koliko je š n e s r e č n d ž ev (Kranjcev le malo), ki si prazničnih dobrot toliko privoščijo, da drugi dan ne morejo na delo, če pa že gredo, da ne izgube plačanega praznika, se le s težavo vlečejo, kakor na pol povoženo mače. Vsak pač živi po svoji pameti. Moja mati je imela navade reči: “Bog ti daj pamet, jaz ti morem dati le žgancev in zelja, pameti ti ne morem dati.” Se malo smešno sliši, pa je v tem stavku tudi jedro, če si vzamemo časa, da sl jedro izluščimo. Miklavževanje. O blažena leta nedolžnih otrok, ve lahko ste srečna, brez težkih nadlog. Sv. Miklavž — tak, kakršnega Slovenci poznamo že stoletja, prav tak se je v spremstvu angelov sprehajal 7. decembra po odru v šolski dvorani pri Sv. Vidu in v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. Še odrasli so bid sivolasega škofa veseli, kako , da ga ne bi bili veseli nedolžni otroci. Sneženi pajac, novoletna jelka, pri nas pa debelorojeni mož v rdečem jopiču, vse to naj nas ne premoti, da bi 0-pustili naše “tradicionalno” slovensko miklavževanje. Tudi v našo hišo je sv. Miklavž zašel in naju obdaroval — po svoji veliki dobroti, modrosti in uvidevnosti, ozirajoč se na najine potrebe. Jaz sem od Miklavža dobil zimsko suknjo, — žena pa močno lopato za odmetavanje snega. Vsak čas lahko eno kot drugo prav pride, zato Miklavžu za darove — Bog lonaj! ... in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje. Cele skladovnice božičnih daril, še tako bogato obložene mize z vsemi mogočimi dobrotami (vsega tega si moremo privoščiti), vse to bo o-stalo le prazno bobnanje, napihovanje lepo pobarvanega balona — ako tudi duhovno ne bomb Božiča praznovali, pozabili na tiste, ki se na nas proseče ozirajo in brez sprave s svojim rojakom prešli te svete božične praznike. 2e daleč nazaj me je neka žena od Sv. Vida med pogovorom tudi vprašala: “Si pri vas v fari Marije Vnebovzeto v cerkvi pred obhajilom tucii kaj roke ‘posejkate’?” “Vemo za to — ni pa to v naši cerkvi redno v navadi. Naš župnik, č. g. Viktor Tomc se kar izpred oltarja na levo in desno prijazno pokloni, kar pomeni isto kakor rokovanje.” In žena je še povedala, da sede v cerkvi v klop vedno h kakšni prijateljici, da tako ve, s kom se bo rokovala. Namen podajanja rok pred obhajilom ima velik in zelo lep pomen, samo treba je to rokovanje pravilno (kakor želi Cerkev) vzeti. Saj je lepo, da podamo roko na levo in desno, še naprej in nazaj — važnejše in pravi pomen rokovanja pa je v tem, da si s tem zunanjim znamenjem prijateljstva, želeč miru in sprave podamo roke tudi s tistimi, s katerimi morda nismo v prijateljskem razpoloženju. Če pridemo v cerkev in gledamo po klopeh, kam bomo sedli samo zato, da ne bi prisedli k človeku, ki nam ni simpatičen — ali če iz cerkve grede skrbimo, da se ne bi niti z očmi'srečali z nekom, ki nas enkrat ni prav ogovo-ril ali hi'našega mišljenja potrdil — potem je naše rokovanje tako pomanjkljivo, da ne bi bilo nič napak, če bi ga tudi ne bilo. - Bodimo si bratje in sestre, prijatelji, da si bomo med seboj kakor ena velika družina. Ne obnavljajmo in ne pogrevajmo starega, četudi ni kaj prav bilo. Vsi smo človeški in spodleti lahko vsakomur. Bog nam odpušča in odpustiti moramo tudi mi. Daj nam danes naš vsakdanji kruh, in odpusti nam naše dolge kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Za ta lepi Božični dan in za prihajajoče novo leto 1981 si prijateljsko podajmo roke, .brez hinavščine, želeč dobro vsem. Tudi ‘drobtinicam’ oprostite, če so kdaj morda bile prc-žaltave! ❖ Lastniku Ameriške Domovine g. Debevcu, uredniku g. R. Suselju in vsemu osobju, ki pomaga pri izdajanju AD, naj bo požegnan Božič in novo leto 1981. Prav tako želim vsem čitateljem ‘drobtinic’ vse dobro za Božič in v vsem prihodnjem letu! J. P. ------o------- Kalifornijski poročevalski koš Poroča Maks Simončič. . . .. •)■■■ , . C' STOCKTON. Kal. — Hladno vreme se je vselilo v tako-zvano ‘sončno Kalifornijo’ in slana nas je že dvakrat zaporedoma pozdravila, dasiravno ni napravila kake škode. Iz dimnikov se kadi in čas leta nam naznanja, da moramo zamenjati letna oblačila za zimska. Tudi pri nas ni drugače kot kjerkoli drugje v tem letnem času, le snega v Stocktonu nikdar ne vidimo, pač pa se moramo odpeljati vsaj dve uri daleč, da se na-užijemo snežnega duha. Ja pač tako, vsega ne moremo imeti po svojih željah ... ❖ Na dan 16. novembra 1.1. je Slovenska filharmonija iz Ljubljane gostovala v glavnem mestu naše države. Že poprej e smo bili obveščeni, da je ta koncert namenjen stalnim obiskovalcem in se vstopnice ne morejo kupiti. G. Pechaver, naš slovenski rojak in učitelj zgodovine iz Sacramenta, je napravil v tem slučaju ljubeznivo potezo. Poklical me je po telefonu in obljubil, da bo preskrbel vstopnice za nas Slovence po “prijateljskem kanalu”. Večje število rojakov iz oddaljenega San Francisca in Oaklanda se je udeležilo tega koncerta, prav tako tudi g. in ga. Vraničar'iz Stocktona. Kljub popra vilu našega družinskega avtomobila je imel Bog drugačne načrte z menoj. Ko sva se s sinom Tedijem odpeljala proti Sa-cramentu. je na velecesti naše vozilo odpovedalo. Žalostna in presenečena nad popravilom prejšnjega dne in visoko ceno sva se pač morala spoprijazniti z usodo. Pregovor pravi: “Človek o-brača, Bog obrne . ..’” Je res tako. Prijatelju g. Pechaverju pa se iz globine srca zahvaljujeta za izkazano ljubeznivost, saj sem izvedel, da je on pravi organizator našim rojakom, živečim v njegovi okolici. Nikdar ne čitamo njegovega imena, njegova požrtvovalnost je izraz njegovega dela. Iskrena hvala! * Že dolgo let sem osameli “slovenski pevček” v našem mešanem zboru v stolnici. Zelo sem bil vesel, ko sem izvedel, da je moj mlajši sin Ted drugi Slovenec, kateri bo doprinesel k bogoslužju svojo sposobnost. Preteklo nedeljo je pri peti enajsti maši dodal k programu dve pesmi, kateri je igral na harfo. Naslednji njegov nastop bo z mladinskim zborom v božičnem programu. Potrudili se bomo. da bodo prišle v hišo božjo tudi slovenske cerkvene melodije. Najbolj zanimivo je, da sem o njegovem nastopu izvedel po prijateljih, ne pa od njega samega. On več dela in manj govori... Naša Tanya, hčerka moje pokojne pastorke-, bo nastopila na božičnem koncertu v šoli z violinskim “duetom”. Dekle je nadarjeno za glasbo in jezike. Njena sestra Betsy pa igra pri orkestru flavto. Obe dekleti sta v šoli ocenjeni z najvišjimi redi. Iz mojih prejšnjih dopisov ste že marsikaterikrat čitah ime France Rozina. Kdo ne pozna tega imena, saj zelo pogosto objavlja zelo zanimive in tudi poučne vesti. Spoznala sva se pred skoraj 30 leti v italijanskem izhodnem taborišču. Ta moj prijatelj je zvest dopisnik Ameriške Domovine in bogati vsebino našega priljubljenega lista. Eno bi lahko pisal danes. Srečen dopisnik, saj kjer je naseljenih večje število naših rojakov in tudi dobro organiziranih, kar znamo biti Slovenci, je vedno veliko gradiva za pisanje. Ali naj mu zavidam? Malo bi dejal res, meni te prilike niso dane. G. Rozina, dobro pero imate, še boljša pa je vaša glava! Prisrčne pozdrave, saj bo naj-brže marsikateri prikimal 3 svojo glavo v potrdilo tem mojim pisanim besedam za trud, katerega vlagate s svojim res zanimivim pisanjem. Bog Vas živi še na desetletja! Naš slovenski advokat g. Martin Vraničar ml. se je naveličal samskega stana. Izbral si je družico in jo peljal pred oltar k zakonski zvezi. Naj mu bo to novo življenje v veselje, njegov poklic v plodonosno delo, kar mu želim, kot tudi njegovi družici ne samo v svojem, pač pa tudi v imenu vseh naših rojakov. Naj Vam bo življenje prijeten življenjski dan! H koncu še nekaj vesti, katerih konec je prava tragika za ameriški narod. Kako dolgo naj 52 ameriških talcev, priprtih v oddaljenem Iranu, trpi z odvzeto svobodo? Je-li dvajseto stoletje tista doba brezčutnosti, kjer trmoglavost poje svojo pesem? Vsi državljani te velike dežele prostosti smo dolžni, da sklenemo svoje roke in prosimo Stvaritelja sveta: “Prizanesi nam, o Go- spod ...” Vrni tem trpinom ponovno svobodo, katera po človečanskih pravicah pripada vsakemu prebivalcu naše zemeljske oble. Usliši nas, o Gospod! Električna neizolirana žica je povzročila’strašen požar v mestu Las Vegas v državi Nevadi, kjer je izgubilo svoje življenje 84 ljudi, preko 500 jih je pa bilo težje ali lažje ranjenih. Preplah je bil tako strašen, da sta na primer žena in mož držaje se za roke skočila iz 17. nadstropja v svojo smrt. Helikopterji so reševali stanovalce, goste s strehe in o-ken. Prav tako je bilo .pri reševanju nekaj manjših nezgod pri gasilcih samih. To je bil največji požar, kar jih je zaznamovanih v zadnjih 30 letih ameriške zgodovine. Nekaj tisoč zaposlenih bo 0-stalo brez zaposlitve do meseca julija prihodnjega leta. Ta potrebna doba je preračunana za obnovitvena popravila. Hotel ni imel potrebnih vodnih naprav za gašenje in je preiskava še vedno v teku, da ugotovi pravega krivca pomanjkljivostim za to strašno nesrečo. Že drugo zaporedno leto lahko čitate iz mojih poročil, da zadevajo našo kalifornijsko državo same nesreče. Poleg potresov so skoraj na dnevnem redu večji požari, prav tako pa narašča zločinstvo. Gozdni požari Okoli 15,000 prebivalcev o-kraja San Bernardino pri Los Angelesu je moralo zapustili svoje domove na območju, o-koli 70,000 akrov obširnega okraja, kateri je v osrčju gozdnih nasadov. Veter djvja s hitrostjo med 50 in 60 nitij na uro in ogroža vsa okoliška naselja. Strašna tragedija, katera je odvzela ljudem njihova bivališča, jo dosegla višino preko 400 delno ali popolnoma uničenih 'hiš, katerih cena znaša meči 60,0(H) do 85,000 dolarjev za hišo. Skupna cena požara do časa mojega poročanja presega 25 milijonov dolarjev. Pri gašenju je zaposlenih preko 2000 izvežbanih gasilcev, katerim se je pridružila še večja nevšečnost — pomanjkanje pritiska vodo za gašenje. Nekaj brezvestnežev in ničvrednežev je izkoristilo . to strašno nesrečo v svojo o-sebno korist s plenjenjem na pogoriščih. Večini prebivalcev je ostalo samo to, kar so imeli na sebi oblečenega-Prvo pomoč nudi Rdeči križ. Po sedanjih podatkih je pet smrtnih žrtev. Nekateri požari so bili namenoma podtaknjeni. Zgodovinski ‘Cannery Row" v montercyskem obmorskem priljubljenem letovišču je tudi postal žrtev požigalca. Več poslopij tega kraja je bilo u-ničenih in je denarna škoda teh lesenih stavb, katere so nekoč služile sardinski industriji, preko milijona dolarjev. Prijet je bil osumljence- Danes ni naša država več tako “sončna". Poleg toplote iz te velike vsemirske oble nas ogreva tudi toplota požarov in nas navdaja s strahom in srčno bolečino za te uboge ljudi. Nesreča za nesrečo sc vrsti v južnem delu naše države. Lansko 1 eto so bile strašne povodnji, drsenje hiš po ilovnati zemlji, človeške ž.ave. Lansko leto so bile boljše. Ko pišem to. pismo, žoiri pripravlja purana. Vsako leto sem čakal na la praznik-da se zahvalim Za prejete d ' brote, za podarjeno mi življenje in zdravje. Za prejemke-katere prejemam, da ialik’' živim, z družino. Letos s svojimi mislimi'hi' tim v kraj večnosti, kamor & ni stopila človeška noga. i;l prosim. Vsemogočnega: Usui* *' li se nas, o Gospod. Odv rid nesrečo z naše zemlje, sa! smo vendar Tvoji otroci. Trp' Ijenje teh nesrečnežev č1 vseh ostalih po svetu je prč' veliko. Gospod, prosim, usm;' li se nas! m- . IVAN TAVČAR; MAKS SIMONČIČ: Nameslo običajnih božičnih kari in novoletnih voščil voščijo preko naše Ameriške Domovine Slovenci iz Chicaga in okolice svojim prijateljem in znancem blagoslovljen Božič in srečno novo leto V ZALI Božič v hribih Povest VOŠČILA IZ CHICAGA, ILL. DRUŽINA FRANK IN FRANCES MARTINČIŠ 2055 W. Cermak Itd, — Chicago želi vsem rojakom vesel Božič in zdravo novo leto. Mm'* _ ■ b i Vsem prijateljem in znancem vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želita IVAN IN ANKA KRIVOGRAD Z DRUŽINO ) Riverside, III. DRUŽINA STANLEY 1 MIHAELA SIMRAYH iz Lemonta, 111. vošči vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem. Otmar In Anica Tašner 2257 Bell view — Westchester, III. Rilke in Pepca Kores Riverside, 111. Vesele božične praznike in srečno novo leto! DRUŽINA VIKTOR in FRANCKA LAVRIŠA 414 Cherry Ct. — Roselle, 111. 60172 MALI OGLASI Prijalel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 6S St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. V NAJEM 3 sobe s kuhinjo in kopalnico, zgoraj. V svetovidski okolici. Kličite 267-3859. (137-138) Apartment for rent Euclid Beach Lake Shore area. — 4 rooms up. 268-2337 after six p.m. * (137-140) EUCLID COLONIAL 3 BR, iy2 baths, 15’ x 12’ just remodeled country kitchen. St. Christine parish. Well cared for. $49,900. Call 692-0592 after 6:00 p.m. (135-138) FOR SALE Silver iChristmas tree, 6 ft. All trimming included. Reasonable. Call after 4 p.m. 481-0589 (137,140) HIŠA NAPRODAJ Na 1042 E. 67 St. Dnevna soba, kuhinja in kopalnica spodaj, 3 spalnice in kopalnica zgoraj. Garaža. Kličite 431-4619 (136-139) HOUSE FOR SALE Off Chardon Rd. in Euclid. 3 bedroom brick, 2Vk baths, finished rec room, sun porch. Many extras. Excellent condition. Call 431-6188. (138-142) Rekši izgine v temi. Ti pa ostanejo na mestu in zro v nočni dol. Imel je s seboj majhno svetilnico in včasih se je nje lučica kakor iskra utrnila sredi gozda. Postali so na vrhu, dokler ni lučica popolnoma izginila, ker je bil predikant že davno dospel v dolino, kjer itak ni bilo varno hoditi z lučjo. Potem šele so odšli, s seboj pa so nosili bridko zavest, da svojega u-čenika nikdar več ne bodo videli, kjer za ostre nasprotne reformacije nemški predi-kantje niso mogli brez nevarnosti za življenje prihajati na Kranjsko. Vrnivši se domov, sedejo za mizo in nekaj časa molče. Srce jim stiska tuga in nikomur se ne ljubi spregovoriti. Naposled povzame hišni oče: “Katarina, vzemi sveto knjigo in čitaj nam, koliko je moral prebiti ubogi Job, da se utolažimo in da se tudi mi privadimo trpljenja, s katerim nas preizkuša Oče nebeški!” “Knjige,” zaihti dekle, “knjige nimam pri roki!” -• “In kje je?” vpraša oče 6-stro. “Ostala je pri — onem v sobici.” “Čemu?” “Čitala sem v njej in opazil jo je v moji roki.” “Ti si mu jo prepustila? Našo sveto knjigo si mu prepustila?” “Imeti jo je hotel. Od stra^ hu je niti nisem mogla skriti!” Nekaj časa vsi molče. “In kaj je hotel imeti papist, ko te je vprašal po knji- gi?” Na to temno vprašanje odgovori deklica tresoče: “Su- mil je, da smo evangeljske vere, in prestrašila sem se tako, da nisem nič tajila.” “Ti nisi nič tajila?” Oče in sinovi planejo izza mize in vzkliknejo z enim glasom: “Izdani smo!” Zopet nekaj časa molče. Potem pa reče oče odločno: Mmmmsmmmmmm $ voščila iz chicaga, iu. | GROMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 UPRAVNIKA IŠČEJO Slovenski društveni dom na 20713 Recher Ave., Euclid, 0. 44119 išče upravnika. Dobra plača, robne ugodnosti in stanovanje. Prednost ima slovenski zakonski par, a izjema je možna. Prošnje pošljete na tajnika Ray Bradača na gornjem naslovu. DRUŽINA LUDVIK IN C0RINNE LESKOVAR 2032 W. Cermak Ril. — Chicago ur želi vsem Slovencem v Chicagu in okolici vesel Božič in srečno novo leto. Poslušajte vsako nedeljo ob 4. uri zvečer radijsko oddajo na postaji WOPA 1490 KC. DRUŽINA METOD IN IVANKA ŽERDIN iz Chicaga želijo vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in. znancem. PAVLE IN ANICA LENASSI 7935 W. 81 St., Bridgeview, 111. Anion in Ivanka Shulla 2107 S. 56 Ct. — Cicero, 111. “Pojdite spat, ženske!” Takoj so odšle. Stara mali in gospodinja sta spali pod streho, hči pa je za sedaj imela svoje trdo ležišče v čumnati na tleh, da bi jo imel pri roki bolnik, če bi mu bilo treba ponoči kaj postreči. ( Dalje ) Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) poldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Več zemlje imam kot oba Sončeva skupaj, je sam sebi polglasno dopovedoval stari Rožanc, z levico pa je ril po svoji plešasti glavi. Pretekli teden so zapili njegovo 65. letnico. To res niso visoka leta za možaka kot je on, pa se mu vseeno zdi, kot bi se kar preko noči postaral. Visoko v hribih pri košatih borih in vitkih smrekah, pa tja v dolino do mlina, vse je njegovo. Prav tako se počuti danes kot takrat, ko mu je oče “odrajtal” posestvo. Je pač tako urejeno življenje, da na stara leta vsakdo ‘izpreže’. j Marjeta, žena njegova, tudi j ni več mlada . . . Sin Miha jej! hitro odrastel, že bi dejal kar v celega “dedca”. Prihodnje leto o Veliki noči jih bo imel 25. Kq se je obrnil, je zagledal ženo in nadaljeval svoje razmišljanje s polnim glasom: “Veš kaj, čas je prišel, d& fant prevzame po meni, star pa je že tudi dovolj, da se “obabi” in mlado pripelje k hiši. Marjeta ga je začudeno pogledala in dejala: “Za božjo voljo Fr one, to kar si pravkar bleknil nima ne glave ne repa . . .” Možu je bilo nerodno, spom-(Dalje na str. 4) J I Agnes Zadnik Umrla je Agnes Zadnik, rojena Koprivc, vdova po pok. možu Antonu, mati Mrs. Agnes Jevnikar ter pok. An-thonyja in Sophie, stara mati Mrs. Georgine Krašovec, Johna Jevnikarja ml., Mrs. Joan Champa in Terese Jevnikar (pok.),, 7-krat stara mati, hčerka Marije, roj. Udovič, in .Josepha Koprivca (oba že pok.), sestra Mrs. Mary Habič. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. danes dopoldne ob 10, nato na Kalvarijo. George Gill Pretekli četrtek je v Suburban Community bolnici po kratki bolezni umrl 87 let stari George Gill s 123 E. 156 St. prej bivajoč na Lucknow Ave., rojen v Scrantonu, Pa., od koder je prišel v Cleveland leta 1923, vdovec po leta 1959 umrli ženi Mamie, roj. Blue, oče Georgea A. Gelofcsak (Dayton, O.) in Marie Ger-movsek (pok.), 3-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Anne Sakacs, Emme Filler in Mary Nadzan, zaposlen pri NYC železnici do svoje upokojitve leta 1960, član Katoliških vitezov sv. Georgea (v Pa.). Rajnki je imel več prijateljev med Slovenci v Col-linwoodski naselbini. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Jeroma ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. MAU OGLASI V najem Opremljene sobe na Ei. 32 cesti. Kličite 771-6492. (138-143) TETO IŠČE Zlata Ivežič, Chicago, 111. išče teto Milkp Pleskovec, rojena Soje, poročena z Ludvikom. Dva sinova sta se ji rodila, eden v Muhaberu pri Novem mestu, eden v Clevelandu. Milka ima sestri Sta-niko in Tino ter brata Lojzeta. Informacijo pošljete na AD (138-141) NAPRODAJ IMAJO Ležišče z električnim ogre-vom in vibratorjem. Koristno proti raznim bolečinam. Dva stola, 1 okrogli. Stolnice, železno korito, kosilnico in Black & Decker Trimmer ter opeke. Na 1008 E. 79 St., blizu St. Clair. STANOVANJE IŠČEJO Štirisobno stanovanje, spodaj ali zgoraj, v mirni okolici iščeta 2 osebi mirne narave brez otrok in živali. Kličite 431-3767 (138-141) KOLEDAR društvenih prireditev <.