Politično gospodarski tednik
Štev.  16
Ptuj, 30. aprila 1922
1	Poštnina v državi SHS pavšalirana.
	
¦mb                        Stane:	
H   Za celo leto.....	
QP   za pol leta ....	
	za četrt leta
	za 1 mesf
	?r
IV. letnik
Razdelitev države na oblasti.
Dne 25. aprila t. 1. je podpisala naša vlada uredbo o razdelitvi naše državo na oblasti. Vseh skupaj je zamišljenih 33 oblasti.
S tem je končan boj med zagovorniki narodnega in državnega edinstva, med katere pripada v prvi vrsti demokratska stranka ter pristaši plemenskega separatizma, med katere spada v prvi vrsti tudi naš klerikalizem.
Odslej bo naša država organizirana na novo. V oblastih se bo vladal narod sam avtonomi8tično, ker je oblastem izročil velik del javnih poslov in sicer neposredno ljudstvu samemu. Potom ustvaritve oblastnih uradov je izvršena demokracija, ki stopa na mesto centralizma. Veliki župani, ki bodo načelovali oblastem so opremljeni z generalno kompe-tenco, tako da večina poslov spada sploh pod njihov delokrog.
Upravni centralizem je potom teh oblasti popolnoma^jibit. Prosveta, poljedeljstvo, trgovina, industrija, narodno zdravje, socijalna politika, vera, šume in rude — vse spada v okvir kompetence teh oblasti.
Minister v Beogradu nima od časa do časa razdelitve v oblasti neposredne odločitve v poedinih upravnih zadevah ostaje mu le pravica, da daje upravna navodila in da vrši vrhovno nadzorstvo nad upravo.
Pritožbe proti odločbam velikega župana ne gredo na ministrstvo, temveč na upravno sodišče I. instance, ki bo za nas poslovalo v Celju. Kot druga in najvišja upravna sodna instanca    bo   posloval   v   Beogradu   državni
Ha, ha, moram se smejati! Kaj je ta po- , tujoči rokodelčič naredil! Pa dobro je ; če se ljudje burki smejijo,   gotovo burkežu   nič ne storijo.   Pa   bi bilo tudi škoda, če bi se mu kaj zgodilo.
Vendar Vam hočem povedati, kaj je ta ptič naredil.
Potujoč rokodelčič prišel je enkrat — bila je že precej tema — v mestece Orlovec. Svet je temen, pot slaba, naš rokodelčič truden in rad bi že počinil. Pa, resnici pravico, v mestu noče ostati; meščani so presneto neuljudni, gotovo mislijo, da je Bog vandravca zato ustvaril, da imajo ti meščani človeka, katerega morejo iz hiše vreči. Če prav premislimo, je pač siromak tak popotni rokodelec. Policaj in pes sta mu edina prijatelja. Pes mu že od daleč nasproti beži, pozdravi ga z lajanjem in ga poljubi v nogo. Policaj ga takoj milosrčno izprašuje, od kod je, kako se piše, če že ima nočno prenočišče — če ne, mu ga radi priskrbe, včasih ne da bi prosil. Pa beračenje, kako strogo je prepovedano.
Pa vse to nič ne briga našega rokodel-čica. Ta ne berači, ni se mu treba bati policaja, le eno hoče, rad bi še prišel v bližnjo
svet, ki   sodi   tudi v sporih med državno in samoupravno oblastnijo.
Od. ljudstva samega in od dobrega urad-ništva v oblastih je odvisno, da prične z razdelitvijo na nove oblasti resnično novo življenje v naši državi. Mi demokrati se bomo gotovo z veseljem lotili dela pri samoupravi ljudstva v teh oblastih, s katerimi je iztrgana vsem klerikalnim in narodno socijalnim za-bavljačem tista kost iz {žrela, na kateri so glodali ves čas odkar so na vladi demokrati. Tukaj imate sedaj avtonomijo po kateri toliko kričite, poslužite se jo, delajte in boljše bode za domovino. Razdeljena je naša država na naslednih 33 oblasti:
1.  Beograjska   s sedežem v Beogradu ;
2.   Zagrebška v Zagrebu ;
3.   Ljubljanska v Ljubljani. K njej spadajo mesto Ljubljana, politični okraji Črnomelj, Kamnik brez občin Motnik, Trojane in Špi-talič, Kočevje, Kranj z Jezerskem, Krško, Litija, Ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica, sodna okraja Brežice in Sevnica, občine Veliki kamen in Mrčna sela iz sodnega okraja Kozje in sodni okraj Laško razen občine sv. Rupert.
4.  Mariborska oblast s sedežem v Mariboru. K njej spadajo mesta Celje, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Prevalje, Slovenjgradec, sodni okraj Kozje brez občin Veliki kamen in Mrčna sela, sodni okraji Celje, Vransko, Gornji grad, Šmarje, iz sodnega okraja kamniškega občine Motnik, Trojane in Špitalič ; dalje Prekmurje in celo Medjimurje.
5.  Primorsko-krajiška oblast v Karlovcu. G. Osiječka v Osijeku ;
7. Sremska z Zemunom s sedežem v Vukovaru ;
vas Kolovec, kjer je bil pred nekterimi leti v delu. Mojster, pri kterim je bil pomočnik, je med tem umrl in njegovo ženo, vdovo, hoče obiskati, — morebiti se da potolažiti. Vas Kolovec je pa še 2 dobri uri oddaljena od mesta. Pa vandravcu pride dobra misel. Orlovski zdravnik ima čilega konjiča in fin voziček. Škoda za voz, če se ne rabi — Vandravec gre k zdravniku, pozvoni in zakliče: „ Gospod zdravnik ustanite, župnik v Kolovcu bo umrl. Jaz sem sel." „Ravno ne spada v moj krog Kolovec, reče zdravnik, vendar g. župniku ne morem odreči. Imate voz seboj, da se peljam ?" „0 ne, tega ne. V Kolovcu imamo samo 3 konje. Gospoda župnika konj je krumpast, krčmarjev vozi drva, Tonetovega pa so med vojaške konje vzeli. Hitro gospod zdravnik, drugače nam prej župnik v drugi svet od-rajžajo."
Zdravnik res ustane, hitro zapreže in oba sta oddrdrala proti Kolovcu, da se je kar srce smejalu našemu ptičku.
Za dobro urico prideta v Kolovec. „Tako, reče vandravec, ko sta pred farovž prišla, „zdaj bom jaz šel in zbudil učitelja, vi pa glejte, da kdo iz farovža pride ! Jaz sem hitro nazaj." On skoči z voza odhiti in črez par minut že trka na oknu vdove.
Kaj pa zdravnik ? Ta sedi en čas na vozu, nikdo ne pride, ne sel, ne učitelj,   ko-
8. Bačka v Novem Sadu; J). Podunavska v Smederevu ;
10.  Podrinska v Šabcu;
11.  Valjevska v Valjevu;
12.  Šumadinska v Kragujevcu ;
13.  Moravska v Čupriji;
14.  Požerevačka v Požarevcu ;
15.  Timočka v Zaječaru ;
16.  Niška v Nišu;
17.  Vranjska v Vranji; IS. Kosovska v Prištini;
19.   Skopska v Skoplju ;
20.  Bregalniška v Stipu;
21.  Bitoljska v Bitolju ;
22.  Raška v Čačku ;
23.  Užička v Užicah ;
24.  Kruševačka v Kruševcu ;
25.  Zetska na Cetinju z Boko Kotorsko ;
26.  Splitska z otokom Krkom v Splitu ;
27.  Dubrovniška v Duarovniku ;
28.   Tuzlanska v Tuzli;
29.   Sarajevska v Sarajevu;
30.   Mostarska v Mostaru ;
31.  Travniška v Travniku;
32.   Vrbaska v Banji luki;
33.  Bihačka v Bihaču.
Uredba določa, da se moreta dve ali več oblasti spojiti v eno večjo, ako ne presega skupno število prebivalcev 800.000. O tem odločajo dotične oblastne skupščine. Za merilo prebivalstva je merodajno ljudsko štetje od 1921.
V prvih petih letih odkar stopi ta uredba v veljavo, morejo se Jpoedini srezi odcepiti od ene oblasti in priklopiti drugi, ako to sprejme samoupravno zastopstvo dotične oblasti, kateri želi srez pristopiti, in odobri ta pristop notranji minister s pristankom mi-
njiček že postaja nemiren, nazadnje vendar tudi on z voza skoči in pozvoni pri tarovžu. Kmalu se okno odpre in vun zakliče kuharica : „Pa to noč ne bo mira ?" „Kako gre fajmoštru?" vpraša hitro zdravnik. „Omoj", odgovori kuharica, „ta je odrajžal." „To pa vendar ne, pa vendar ne", zakliče v svoji žalosti dohtar. „Pred eno uro se je odpeljal v Orlovec k zdravniku", pripoveduje kuharica, ,,z vozom so prišli po njega. Ne veste, je zdravniku že kaj bolje?" ,,Kateremu?" „Orlovskemu, ta je je baje smrtni postelji. Sel je prišel po župnika, umirajoč baje ravno našega gospoda zahteva." Dohtar je kmalu vedel, da je nekdo iz obeh norca napravil. Godrnjaje se odpelja proti domu in na poti sreča župnika ki se je od Orlovca domu peljal. ,,Dober večer, gospod župnik" zakliče mu zdravnik nasproti, „kako gre Orlovskemu dohtarju ?" ,,Hvala za prašanjo, tega je danes nekdo po osle poslal kakor mene, župnika iz Kolovec." Zdaj se spomni zdravnik, da je ta dan 1. april. Nato sta vsak na svoj dom se odpeljala. Naš rokodelčič si je sladko odpočil, in ni bil jezen, da je dohtar krivdo prvemu aprilu dal. Kdo pa je župnika po osle poslal ? Bržkone Orlovski kaplan, ker se ta vedno jezi, če gre Orlovski zdravnik v drugo faro, v Kolovec, k župniku kvartat in kave   pit.
-Mi-
nistrskega sveta. Po preteku pet let se mora takšna srememba izvršiti le z zakonom. Spremembo oblasti v Bosni in Hercegovini odrejuje oblastna skupščina z dvotretjinsko večino v mejah čl. 95. ustave.
Okrogi, županije, okraji in kotari ostanejo, v kolikor jih ne izmenjuje ta razdelitev na oblasti.
Naredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah" (torej z dnem 28. aprila.)
Vlada je poleg ukaza pripravila zakonski predlog o novi razdelitvi, da ga sprejme skupščina, ki naj tudi izvede spremembe, ki jih smatra za potrebne.
Dr. Korošec.
Dr. Korošec je imel tukaj v nedeljo shod. Govoril je gorostasne neresnice, ki so jo poslušalci žalibog verjeli.
Trdil je naprimer, da je predsednik demokratske stranke, dr. Davidovič, proti razdelitvi naše države v okraje.
Ravno ob istim času v nedeljo, ko je dr. Korošec to trdil, je naš predsednik dr. Davidovič v Ljubljani na velikem zboru imel sijajen govor, v katerem je med drugim utemeljeval razdelitev države na okraje ter izjavil, da je ta razdelitev njegova ideja.
Nadalje je dr. Korošec trdil, da razdelitev države v oblasti ne dobi najvišjega po-trjenja in se sploh ne smatra resno niti ne od demokratov. Par ur pozneje pa je razdelitev države dobila najvišje potrjenje ter se izvede v praksi v najkrajšem času.
Nadalje je trdil govornik, da smo na pragu avtonomije. To je trdil v istem hipu, ko se je izvedel načrt razdelitve države v oblasti.
Najgorostasnejša pa je bila trditev, da lahko postane ako hoče, za tri dni minister.
Resnica je, da bi to bilo mogoče le, ako bi vstopil v vlado ter se pridružil tistim, čez katere je zabavljal.
Iz teh kratkih podatkov pa je videti, da se poslužujejo opozicijami govorniki žal tudi očitnih neresnic ter zavajajo ljudstvo na nelep način.
Trajen obstoj pa more imeti le stranka, kateri je brezpogojna resnica edina voditeljica.
Kakor v vsih ostalih krajih naše drage domovine, sklenili J smo tudi v Mariboru, da postavimo spomenik dneva poroke našega vladarja, Njegovega veličanstva kralja Aleksandra I. z Njeno Kralj evskoVisokostjo rumunsko kraljičino Marijo. Kakor so časi, v katerih živimo, resni in težki, naj bo tudi ta spomenik resen, odgovarjajoč perečemu vprašanju našega okraja. Sklenili smo, postaviti v Mariboru veliko otroško bolnico, ki bi naj varovala pogube, kar ima naše kraljestvo najdragocenejšega, naš mladi jugoslovanski naraščaj. Celo bolnice bo dičilo ime naše prve  jugoslovanske   kraljico Marije.
Potreba otroške bolnice v Mariboru je velika. Naša bolnica nima posebnega otroškega oddelka, ker je bilo pred preobratom iz zdravstvenih ozirov težišče za naše kraje Gradec, za Prekmurje Budimpešta, za Koroško Celovec. Treba je ustanoviti novo središče in sicer tako, ki bo z ozirom na razdalje vsem prizadetim enako dosegljivo. Po naravni legi nagibljejo se ti kraji proti Mariboru, a naše mesto jim v tem oziru ne more nuditi nobene pomoči. Ker pa nam država ne more v teh gospodarskih tako težkih časih priskočiti na pomoč, treba, da sežemo po samopomoči. S tem bomo najlepše dokazali, državi in vladarju, da pravilno pojmujemo dobo, v kateri živimo in da smo je vrodni.
Vojna z vsemi svojimi grozami in zlasti s pomanjkljivo prehrano je rušila že v kali zdravje naše dece in polagala v nežni oti*oški
organizem začetke težkih orgnaničnih bolezni. Potom izvlečkov matrik župniških uradov je dokazano, da znaša le v jugoslovanskem ozemlju nekdanje Spodnje Štajerske umrljivost otrok do 1. leta 60%, med 1. in 4. letom 268/0 in med 4. in 10. fi5<y0. V Mariboru samem znaša letna umrljivost 42°/„. Iz Koroške in Prekraurja nimamo točnih podatkov, a že omenjene številke govorijo dovolj jasno.
Zato se je v Mariboru ustanovil odbor, ki si je stavil za nalogo, da povzdigne otroško bolnico v Mariboru. Ker pa je to vprašanje tako blizu ženskemu srcu in program naše organizacije, je sklenilo naše društvo, da posveti s trajnim delom svoje sile tej misli tako dolgo, dokler ne bo stala v Mariboru otroška bolnica. Roko v roki hočemo delati z društvom za zgradbo otroške bolnice v Mariboru in ga podpreti v človekoljubnem cilju.
Zato se obračamo z našo prošnjo do vseh tistih, ki so prizadeti in tudi tistih, ki niso prizadeti, da nam pomagajo. Predvsem prosimo vse organizacije, brez razlike strank in slojev, da se nam pridružijo. Obračamo se na občine, da v svojem interesu podprejo naše delo, nadalje na častito duhovščino in uči-teljstvo. Posebej se še obračamo na premožnejše sloje, na industrijska podjetja, banke, posojilnice in različne zadruge.
Pomagajte vsi, vsak po svoji moči. Darove bomo objavljali potom časopisov. Imena darovalcev in seznam darov bodo izročeni Njenemu Veličanstvu Kraljici Mariji.
Darove pošiljajte na „Sklad otroške bolnice", Posojilnica v Mariboru,  nabiralne pole
pa ,,Mariborskemu ženskem društvu."
........................................................ ¦¦•
j                                                                                                                 •
Gospodarstvo. *............................................................¦
Kako je odvračati škodo po vranah in drugih ptičih po setvi ?
Kmetovalci se cesto pritožujejo, da jim vrane narede veliko škodo pri setvi in pred žetvo. K vranam prištevamo črno, sivo in poljsko vrano ter krokarja in kavko.
Pri nas se v večji meri nahajajo črna, siva in poljska vrana. Ker se črna in siva vrana radi družita s poljsko, jih ljudje med sebo ne razločujejo in smatrajo jvsi enako škodljivim. Vendar presega korist poljske vrane zdaleko njeno škodljivost. Poljska vrana, to je tista vrana črne barve, ki ima gol kljun pri korenu, uniči nebroj poljskih miši, polžev, ogrcev rujavega hrošča, mra-morjev in drugi škodljive golazni. Ce bi poljska vrana na opravljala ta posel tako temeljito, kakor ga, bi se ogrci rujavega hrošča zaplodili v taki meri, da bi bilo vsako sejanje, oziroma sajenje brezuspešno.
Itak je pa tudi poljska vrana lahko pri setvah zelo nadležna posebno, če se pojavlja v mnogoštevilnih jatah. V tem slučaju je treba zmanjšati njih število na primeren način. Najuspešnejše sredstvo za to je raz-diranje gnezdišč, kajti strelu se ta ptič previdno izvgiba.
Jih popolnoma zatreti pa ni umestno iz ravnokar navedenih razlogov.
Dobi se pa tudi sredstvo, s katerim se lahko varuje vsejano seme, da ga ne izklju-jejo vrane in druge ptice ; je to neko barvilo, ki se izdeluje iz premogovega katrana in se imenuje „antiavit." Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani ga ima že več let v zalogi in ga oddaja 1 kg po 45 Din., pol kg po 25 Din., četrt kg po 15 Din., osrainko kg po 10 Din., 5 dkg po 6'25 Din. Za uporabo je narediti enoodstotno raztopnino tega sredstva. Vzame se torej n. pr. 10 dkg „antiavitau in raztopi v mali Količini vroče vode, nakar se primeša toliko mrzle vode, da je vse tekočine 10 litrov ; rabi se naj taka posoda, ki ni za kaj druzega več uporabna. Raztopnino je s palico dobro premešati. Na to je za setev pripravljeno seme razgrniti na primernem prostoru in s to pripravljeno raztopino s pomočjo kake vrtne ali trsne škropilnice dobro poškropiti in temeljito premešati, da se enakomerno pobarva. Naposled je seme posušiti in uporabiti za setev.
Z „antiavitom" pobarvanega semena se ne lotijo ne vrane ne drugi ptiči. Dež ne izpere  „antiavita."
Ptiči se tudi izgibajo zelenih rastlin, ki so požkropljene z anitiavito raztopino. Po poročilih v „Kmetovalcu" se da sklepati, da je to sredstvo zanesljivo in na Kranjskem v več slučajih preiskušeno.
Priporoča se torej onim, katerim so vrane in drugi ptiči nadležni pri setvah, da uporabljajo „antiavit", ki se lahko naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani.
Državni ekonom Zupane.
Trošarine prosto kuhanje žganja.
(Nadaljevanje in konec.)
8. ViniČarji.
Viničarji smejo, kakor že v začetku omenjeno, pokuhati vinske tropine, ki so jih dobili od svojih gospodarjev kot del zaslužka, čim stanujejo na vinogradnikovem posestvu, trošarine prosto, vendar se ne odmeri vini-čarju čas kuhe po številu njegove družine, temveč je določeno, da skupno Število ur za kuhanje žganja, ki se dovoli vinogradniku in viničarju, ne sme presezati onega števila ur, ki pripada vinogradniku po številu njegove družine.
Ker ni obenem dovoljeno, da se smejo vinogradnikovi družini tudi člani viničarjeve družine, čeprav niso pri vinogradniku na hrani in stanovanju, temveč le na stanovanju, obstoji viničarjem dovoljena ugodnost edinole v tem, da smejo porabiti za pokuhanje vinskih tropin oni čas, ki je morda preostal vinogradniku, ali pa ga jim je ta prostovoljno odstopil.
Da ta ugodnost ni posebna pridobitev za viničarje, je jasno. Kako naj n. pr. razdeli vinogragnik, ki je samec ali vsaj brez večjega števila družinskih članov, pa ima več viničar-skih družin, pritikajočih mu 114 ur med vse te družine ? In kaj naj ostane njemu samemu Y Ako se hoče viničarjem res pomagati, je treba, da se jemljejo njih družine vsaka zase in da se odmeri viničarju čas kuhe po številu te    družine    kot    samostojnim  posestnikom.
C. Kraj kuhanja.
Trošarine prosto žganje se sme kuhati edinole v zgradbi, kjer proizvajalec žganja stanuje ali pa na zemljišču (vinogradu, sado-nosniku, vrtu itd.) ki ga obdeluje dotičnik sam.
Kuhanje žganja na tujem svetu je prepovedano. V tem oziru velja izjema le za tekočo proizvodno dobo, t. j. za čas do 31. avgusta 1922.
Do tega dne se sme namreč tam, kjer se rabijo samo vzidane žgalne priprave in tam, kjer ni na razpolago dovolj Žgalnih priprav, ki se dajo prenešati, kuhati žganje trošarine prosto tudi na tujem posestvu, vendar mora finančna konti ola:
a)    še preden se prične kuhati žganje, na posestva vsakega posamega posestnika ugotoviti količino pripravljene drozge in ali je ta količina v pravem razmerju s količino snovi, ki jih je pridelal dotični posestnik sam
b)  ob kuhanju ali vsaj takoj po končanem kuhaoju doznati, ali je lastnik drozge pokuhal ravno to količino drozge, kolikor jo je bilo popisane, da jo ima.
Ker mora finančna kontrola ugotoviti količino drozge na posestvu «ramem, še preden odobri prijavo, je treba, da se pravočasno (v saj kakih 14 dni poprej) naprosi, naj ugotovi količino drozge, ker jse namerava kuhati žganje trošarine prosto na tujem posestvu.
Prepoved kuhanja žganja na tujem posestvu je tako stroga, da je celo zadružnikom prepovedano kuhati žganje na zadružnem posestvu, ker se zadružniki kot fizične osebe ne smejo zamenjati z zadrugo samo kot juridično osebo.
Č. Pripravljanje kuhanja.
Po starih predpisih je moral vsakdo, ki je želel kuhati žganje trošarine   prosto,   pri-
—    3    —
javiti svojo zahtevo na to ugodnost do gotovega dne (na Kraniakem do 15. avgusta vsakega leta) pri županstvu svoje občine, odnosno za časa vojne pri oddelku finančne kontrole, potem, ko je nameraval kuhati, pa je moral zopet prijaviti oddelku finančne kontrole, kdaj bo kuhal. Sedaj je samo ena prijava, ker je prva prijava odpadla.
Kdor želi kuhati žganje trošarine prosto, si mora nabaviti dva izvoda (eno polo) tiskovine za „prijavni in pregledni list" in vnje sam vpisati (v stolpcih 1 do 7) te-le podatke :
1.  dan prijave pri občinskem predstoj-ništvu (županstvu);
2.  svoje ime in bivališče ;
3.   število družinskih članov (s služabnist-vom vred), ki so stari nad 12 let in so pri njem na hrani in stanovanju;
4.   kraj in številka zgradbe, kjer se bo kuhalo in
5.  iz katerih snovi bo kuhal žganje in koliko drozge ima pripravljene iz lastnih proizvodov.
Ako želi kdo kuhati žganje iz več vrst snovi toda iz vsake snovi ločeno (druga za drugo), mora v prijavi navesti tudi, koliko hektolitrov drozge je iz vsake posamezne snovi.
Svoje navedbe mora posestnik potrditi v stolpcu 8 z lastnoročnim podpisom.
(Dalje prihodnjič.) *            *
Davek na poslovni promet. Ker vlada še vedno nejasnost glede tega davka, naznanjamo, da so dolžni voditi le oni podjetniki, katerih podjetja imajo na leto čez 360.000 dinarjev prometa. Vsem ostalim ni treba voditi knjig in se jim davek odmeri davka je pripustna pritožba v zmislu člena 15. zakona o davku na poslovni promet. Višina davka se odmeri na podstavi posebnih pismenih izjav davčnih zavezancev, h katerim bodo pozvani od oblastev. Podjetjem, ki nastanejo v letu 1922., se bo odmeril davek le začasno. Davčna višina je ostala taka, kakršna je bila, namreč en odstotek od vsega prometa. Prvi obrok davka na poslovni promet je treba plačati do dne 30. apriia, na kar vse prizadete opozarjamo.
Davek na žganje, ki se je pobiral dosodaj le v prečanskih krajih, se uvede tudi v Srbiji, in sicer že s prihodnjim mesecem. Tako se izvršuje   počasi   vendarle izenačenje davkov.
Koliko je v 3 mesecih plačane trošarine. Od januarja do 31. marca 19201921 je bilo plačano 62,588.112 Din. trošarine, medtem ko je 1. 1922 za isti čas bilo plačano 124,494.962 Din., t. j. za 90,598.650 Din. več.
Koncert. Mestna glasbena šola v Ptuju priredi v soboto, dne 6. maja t. 1. v svoiih prostorih na Hrvatskem trgu koncert. Pri koncertu sodelujejo iz posebne prijaznosti: Ptujski pevski oktet, gosp. Dr. Bela Stuhec, gdč. M. VorSič, B. Komarevski, gosp. V. Ondriska in člani glasbene šolo : gosp. prof. B. Gregora, gdč. O. Bejolova in gdč. A. Stohr. Začetek točno ob 20. uri. Cene prostorov: Sedeži 8 in 6 Din., stojišča 2 Din., za dijake 1 Din. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. Milko Senčar-ja.
Pomotoma se je vrinilo med imena odbornikov JDS ime g. prof. Aliča.
Tombola. Tel. dr. Sokol v Ptuju priredi v nedeljo, 21. maja t. 1. veliko javno tombolo v Ptuju. Dobitkov bo na stotine, med njimi nenavadno lepi in dragoceni. Tako izdamo za danes toliko, da bo med tombolami 50 kg najfinejše bele moke, 10 kg najfinejše masti, voz drv itd. itd. Vse podrobnosti pridejo pravočasno v javnost. Karte bodo po 1 D. Prišle bodo še ta teden v prodajo. V prihodnji številki našega lista bomo navedli imena onih tvrdek in gostilen v Ptuju in okraju, kjer se bodo karte prodajale. Ptujčani io okoličani, segajte pridno po kartah.   Čim   več  jih kdo vzame,   tem bolj go-
tovo je, da dobi tombolo. In to se bogme izplača. Pomislite, ljudje božji, da dobite kljub današnjim cenam lahko za 100—200 K, če vzamete 25—50 kart, 50 kg moke, voz drv etc. Jaz sem jih je kupil 50. Tako štfiri vsak !                              Čaki Tombolo.
Obrtniki, trgovci in industrijalci v Ptuju so pri deželni vladi v Ljubljani prosili za delitev okrajne bolniške blagajne v okrožju, kakor za takojšnji izpis volitev v isto.
Odbor trgovskih nameščencev je podaril mestnim ubožcem na mesto venca umrlemu tovarišu g. Arnuš tisoč kron k roki g. županu, in se ob enem zahvaljuje vsem g. p. t. trgovcem in g. tovarišem, kteri so prispevali doneske v to svrho.
Nemška zlobnost in lažnjivost. K članku „Nemška zlobnost in lažnjivost" v 14. štev. „Ptujskega lista" blagovolite sprejeti popravo v toliko, da ni na dekliški meščanski šoli nobenega nemškega razreda več.
šport. V nedeljo, 30. aprila se vrši ob 14. uri na igrališču za plinarno prvenstvona tekma med S. V. Rapid, Maribor in S. K. Ptuj. Ker je Rapid eden prvih klubov Slovenije bo ta tekma zelo zanimiva, ker se nudi domačemu klubu prilika, da igra z dobro sestavljenim in tehnično izobraž-banem moštvom. Meščanstvo Ptuja se toraj opozarja na to tekmo.
Gremij trgovcev V Ptuju naznanja, da se vrši dne 29. aprila 1922, to je sobota popoldan ob pol 4. uri v Celju v dvorani Narodni dom občni zbor zveze gremijev in zadrug za Slovenijo. V nedeljo, dne 30. aprila t. 1., t. j. nedelja pa dopoldne ob pol 9. uri isto-tam tretji vseslovenski trgovski shod. Gremij vabi vse svoje p. n. člane, da se po možnosti vdeleže tega trgovskega shoda, kjer se bode razpravljalo o vseh glavnih gospodarskih vprašanjih. Želeti je tudi, da se vsaj nekateri udeleže občnega zbora v soboto, 29. aprila, kateri se naj pa blagovolijo zgla-siti pri tajniku, da se jim izstavi pooblastilo za glasovalno pravico.
Nabiralna pola za ubožni sklad. Uradno poročilo za mestni magistrat. Koser 5, Blanke Viljem 20, dr. Gosak 50, Štefan Ro-došok 20, Sagadin, mesar 20, Barlič gostiln. 20, Andrej Hernja 50, Macun M. 40, Meister 20, V. Orešnik 40, Alojz Brenčič 100, Martin Vrabl 80, Bračko 20, J. Osenjak 20, Scharner 20, Podružnica ljubljanske kreditna banke 400, Celestina 20, Snoj & Urbančič 80, Alojz Senčar 40, Kolarič 20, Ana Reioher 60, Julij Wagrandl 40, Jakob Zavernik 20, A. Saria 40, Ludvik Petrovič 20, Franc Toplak 40, Ferdo Skuhala 20, Murko Ljudevit 30, Konrad Vaj da 20, Franc Potočnik 20, Marija Vouk 20, dr. Anton Horvat 30, Marija Zupančič 40, Hinko Kreft 40, Dr. Bela Stuhec 40, Horvatič, mizar 40, Ljudevit Sagadin 20, dr. Senčar 100, Anton Mahorič 50, Anton Brenčič 80, Leopold Slawitsch 100, Kasimir 40, Avgust Kraighar 20, Hranilnica in posojilnica 200, Franc Čuček 400. Berta Brauhart 40, Franc Lenart 200, Rie-gelbauer 20, Wauda, vrtnar 60, Milošič 40, dr. Pirkmaier 50, Pavel Flere 40, dr. Šalamun 100, dr. Fermevc 100, črevljarska zadruga 100 K in 5 parov fireveljev za uboge šolarje v vrednosti 1600 K, skupaj  1970   K.
Popravek razpadajoče minoritske cerkve. G. župnik Cirič je imel že vse pripravljeno, da kakor lani znotraj, popravi letos zunaj minoritsko cerkev. Za to je dal 9. t. m. voliti tudi nov konkurenčni odbor. Ker pa novi gvardijan pravi, da je cerkev zdaj njihova last in vse kar je v cerkvi in ta gvardijan vzame še celo tiste krajcarje, ki se v nedeljo poberejo v cerkvi in denar kruha sv. Antona, ki je sicer namenjen za farne uboge, se je cerkveni odbor odločil le za staro farno cerkev sv. Ožbalta z zaključkom, da pod zdajnimi razmerami za minoritsko cerkev ne prispeva ničesar. Kdo bo kriv, da bo ta nakaza grdila še naprej naše mesto ?
Kolo Jugoslovanskih Sester priredi prvo nedeljo v majniku, t. j. 7. rnajnika cvetlični dan. Izkupiček je namenjen za Dečji dom kraljice Marije, ki ga bo poklonilo narodno ženstvo kraljici Mariji kot svatovski dar. Naj
bude nedolžne cvetke pri občinstvu ljubezen do nedolžnih otrok, na katere upamo, da bo sijala v polni meri ljubezen bodoče kraljicp Kupujte zato cvetja, darujte za mladino !
Vrtna veselica se vrši dne 14. maja t. 1. od pol 4. ure popoldne naprej v Rogoznici na vrtu g. F. Bračiča. Igra domača narodna godba in poje ptujsko pevsko društvo, (ako ugodi tozadevni naši prošnji.) Pekle se bodo izvrstne pristne gibance, narodna jed haloških in slovenskih goric. Lepo vreme smo naročili. Če ga kljub temu ne dobimo, se pod varno streho Bračičevih lokalov poveselimo.
Poročno darilo kralju. Ptujski pol. okraj pokloni Nj. Vel. kralju ob priliki njegove poroke dne 1. junija t. 1. skupino sodov in buteljk v okraju pridelanega izbranega vina Zastopana bodo haloška, rogaška, ptujsko-goriška in ormožka vina. Podarjeno vino bo prvovrstne kakovosti in okraj hoče nuditi v tem oziru najboljše, kar sploh premore in kar bo delalo čast okraju. Vinogradniki, ki se hočejo udeležiti te domoljubne akcije, naj se obrnejo na predsednika pripravljalnega odbora vodjo okrajnega glavarstva v Ptuju, dr. Ot-marja Pirkmaierja. V poštev pridejo kakor omenjeno le prvovrstna, brezhibna vina najboljše kakovosti.
Velikanske predstave na trgu pri okrajnem glavarstvu v Ptuju dne 29. §aprila od 18. do 19. ure in 30. aprila od 10 do 11 ure in popoldne od 15. do 16. in 18. do 19. ure. Nastopi svetoznani umetnik na vrvi g. Blon-dini, kralj vseh svetovnih umetnikov na vrvi. Vspored: Vožnja s kolesom na 20 metrov visoki napeti vrvi in druge velikanske senzacionalne predstave. Del čistega dobička je namenjen vojnim invalidom. Po vsaki predstavi se  vrši kinopredstava istotam.
Predavanje o budhismu. V torek, 25. t. m. je imel g. ravnatelj Kveder sijajno zasnovano predavanje o^budhismu. Častitamo govorniku na njegovem lepem predavanju. Pozivamo občinstvu, da bi takim kulturnim večerom posvečalo večjo pozornost.
Za zgradbo Sokolskega doma darovali so: G. Avgust Kraigher 80 K, neimenovani prijatelj Sokola 420 K, g. Marine 20 K, ga. Ida Sagadin kot izkupiček 1 srebrne krone 18 K, nadalje je sprejel Sokol po br. Milanu Zupančič v svrho neke poravnave 500 K. Veli* kodušnim darovalcem iskrena hvala !
„Petovia" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju je imela svoj I. redni občni zbor dne 19. t. m. v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, kjer ima svoj sedež. Iz poslovnega poročila je posneti, da se to novo podjetje povsem lepo razvija. V prvem poslovnem letu se je razširila usnjarna za ve-getabilno strojenj o, uredila se je moderna tovarna za kromovo strojenje, tovarna za čevlje, oddelek za izdelovanje gamaš, torbic in fine galanterije. Že v prvem letu je podjetje napredovalo tako, da je moglo prevzeti veliko dobavo čevljev za našo vojsko. Izdelki gamašnega in galanterijskega oddelka so že dobro uvedeni v celi državi. Podjetje, ki je v začetka leta 1921] dajalo zaslužek 183 delavcem, je imelo koncem leta 1921 zaposlenih že 406 delavcev. Tovarna za čevlje je urejena za dnevno produkcijo do 1000 parov, tovarna za usnje more strojiti letno do 150 vagonov velikih kož, kromova strojarna d> 150.000 drobnih kož; gamašni oddelek izdeluje letno črez 20.000 parov gamaš. Tako je tej domači innustriji zasigurana podlaga za nadaljni razvoj. Po dotiranju rezervnega sklada, ustanovitvi podpornega fonda za uslužbence in zakonitih odpisih se je sklenilo, izplačati delničarjem 6% dividendo, to je 24 K na vsako delnico.
0 umetnikih ptujske glasbene šole piše „Glas Medjimurja i Zagorja" : Vrlo rado isti-čemo birani program koncerta, a u osobitu zaslugu upisujemo Čakovačkom orkestru, da nas je upoznao sa umjetnicima od glazbone školu u Ptuju. G. Gregora pokazao nam je u Jiranekovoj sonati, kako se siru publiku može oduševati i za manje pristupačnu i de-likatnu kompoziciju. Ali za to je potreban jedan guslač od kvalitete g. Gregore : čistoč* intonacije,    vanredna   lakoča   desne   ruke  i
__    4    —
1'vofinjeno   niansiranje,   dok   nam je  osobito ff\ stavak (anHante sostenuto) otkrio njegov
Oduševljeno   opoinstvo '"^.                                  .netičnim pljeskom, te
nj.me g. Grogora prisililo na jedan dodatak.
ara:>.dinki gdjici Anki Stohr,' upoznali smo prvorazrednu glasoviračicu i savršenu pratilicu. Zamjernu tehniku pokazala je u teškom i orkestralno gradjenom klavirskom partu Arenskijevog tria, te je dopomogla uspjehu ove koncertne tačke. Šteta, da nam gdjica Stohr nije odigrala i jednn klavirsku tačku. Nu za to če i valjda još biti prilike, pa se nadamo, da če i gosp. Gregora opet posjetiti Cakovec. Mi čemo ih objeručke dočekati!
Središče. Dne 25. aprila je mirno za večno zaspal gospod Ivan Kolarič, posestnik, dolgoletni občinski odbornik in tajnik, organizator in neumorni, nesebični delavec v gospodarskem zadružništvu, soustanovitelj in dolgoletni tajnik požarne brambe, mož kri-stalno-čistega značaja in idealno narodno-naprednega mišljenja. Bodi mu lahka domača zemlja, katero je tako prisrčno ljubil! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje !
Petdnevni praktični vinarski tečaj s posebnim ozirom na trsničarstvo in obnovo vinogradov priredi drž. vinarska in sadjarska šola v Mariboru od 1. do 5. maja 1922 za kmete, kmetske sinove in viničarje. Deset najpotrebnejših vdeležencev dobi priprosta nočišča brezplačno in dnevno najmanj 5 dinarjev podpore za prehrano. Prijaviti se je pismeno z navedbo točnega naslova in starosti ter sedanje poklicne zaposlenosti ravnateljstvu navedene šole najpozneje do 26. aprila t. 1. Kdor reflektira na podporo, si mora dati uboštvo potrditi od županstva. O sprejemu ali odklonitvi se vsakega nemudoma obresti pismeno.
Razno.
20.000 dolarjev si lahko zasluži, kdor ve za Rožo Klein, ki jo išče bratranec Štefan Radok iz Amerike. Američanka je odšla za časa svetovne vojne kot usmiljena sestra k srbski armadi. Od tega časa ni sledu o njej. Sedaj je postala dedinja 25 milijonov dolarjev ali 2 milijardi dinarjev. Radok ob-ljubuje temu, ki jo najde, poldrugi milijon dinarjev.
Rudarska visoka šola v Mariboru. Ministrstvo za šume in rude je sklenilo, da se v Mariboru otvori rudaroka akademija (visoka šola). To bo edina akademija te vrste v vsej naši državi.
seno *
proda   po   dnevni   ceni   Jakob   Terbuc,   Ptuj, Miklošičeva ulica 10.
2 krojaška pomočnika
dobra   delavca,    sprejme   takoj    F.    Metličar,
krojaški mojster, Ptuj, Minoritski trg.
¦
pi<P* Hiša ~*3§Ki
z vrtom   in   velikim  dvoriščem, sposobna za obrtnika in velik šivalni čevljarski stroj z orodjem
se proda. Naslov pove uprava lista.
Pridnega in poštenega
sprejme proti  primerni plači trgovec Davorin Tonibach, Sv. Vid pri Ptuju.
Kupim majhno hišo z gostilno
ali   vzamem   v   najem   gostilno v Ptujskem, Ormožkem    ali    Čakovskem    okraju.    Josipa Vindiš, Hudajama, Laško.
JCišo
z vrtom, njivo in sado-nosnikom da v najem Marija Podgajski, v Sto-bovci 20 pri Ptujski gori.
dobra delavca, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejmeta. Naslov pove Gostilna pri Vurbergu.
BLAGAJNICARKA
za trgovino se sprejme s 15. majem t. 1. — Naslov se izve pri upravi tega lista.
! prevzema vsa v to stroko spadajoča dela pride j v hišo ; dopisnica zadostuje.  IVAN  SVOBODA, v Varaždinu, Bakačeva ul. 8.
Književnost.
Novi občinski volilni red za Slovenijo pravkar izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani kot II. snopič zbirke zakonov. Velja 4 Din. po pošti 25 para več.
rmmll   Posestvo kupiti
lili     ali prodati, naj LL!   se o?lasi v muu   Upravništvu
„Ptujskega lista."
Hlapca
za 2 konja poštenega in pridnega sprejme pod ugodnimi pogoji Štefan Keltner, Hajdina pri Ptuju.
Gonilni jermeni
iz Ia usnj a z tovarne, tnline, žage in poljedelske   stroje   v   vsaki   širini,   v   zalogi   pri IV. KRAV0S, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Vabilo
na občni zbor,
ki ga bo imelo
Ptujsko predujemno društvo, zadruga z neomejeno zavezo (Pettauer Vorschufi-Verein   mit   unbeschrankter   Haftung)
dne 11. maja 1922 v društveni pisarni ob 2. uri popoldne.
Za sklepčnost občnega zbora je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine članov ; ako zborovanje ni sklepčno se vrši
drugi občni zbor
na istem mestu ob 3. uri popoldne, kateri je brez ozira na število navzočih članov sklepčen.
Dnevni    red:
1.  Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
z dne 10. junija 1921. leta.
2.  Predložitev računskega zaključka za 1. lf>21.
3.   Poročilo   nadzorništva   o   pregledu račun-
skega zaključka.
4.  Predlog   nadzorništva   o  kritju izgube za
leto 1921.
5.  Določile odstotka za posojilo in vloge.
6.   Volitev   predsednika ozir. podpredsednika
in enega člana načelstva.
7.  Izpremembe pravil, in
8.  Slučajnosti.
Ako se ne udeleži dve tretjini članov tega občnega zbora se vrši v smislu § 34, 2. odstavek pravil
3. občni zbor
dne 19. maja 1922
na istem mestu ob 3. uri popoldne, pri katerem
se bode le sklepalo o točki 7.   predstoječega
dnevnega reda.
Ta ohčni zbor je sklepčen brez ozira na število navzočih članov.
Ptuj, dne 21. aprila 1922.
Paul Pirich                        Jakob Matzun
blagajnik                                       podpredsednik.
Pekovski vajenec ~M|
se sprejme pri V.   Bizjak in   drug,   parna   pekarna, Rogaška-Siatina.
Oženjen hlapec za konje
pošten  in   priden,   se   pod   ugodnimi   pogoji
takoj  sprejme  pri G. Neumann-u, posestnik v
Turškem vrhu.
Pozor, vinopivci!
Prodajam v moji hiši, Prešernova ulica 11, moja naravno pristna vina lastnega pridelka v
steklenicah po nizkih cenah.
Dohod zadi skoz vrata na dvorišču pri studencu. Tudi dostavim v hišo in prodam moja vina v sodih od 56 1 naprej.
karol kasper, Ptuj, trgovec in Mi procent-
k   težkim   konjem   išče   za   takojšnji nastop
Tovarna usnja v Radečah. Ponudbe z zahtevki
plače na gornji naslov.
!¦!»!?«*,. • '¦'/,•
Najfinejši med
za   sezijsko   prodajo   kupi   V. Bizjak   in drug, Rogaška Slatina.
I$j0L* Izurjen kolar
išče službo v tovarni ali v grajščini.   Naslov pove uprava lista.
r
awt
n
L
Usnjarska industrija d. 1 na Bregu pri Ptuju
^
ir
n
=»e
«e
99
PETOVIA"
ac
sat
Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. <JL                                Cene nizke, postrežba točna.
Odgovorni  urednik: Dr. Tone Gosak.
=3t
Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju.
Wt
J
Tisk: V. Blanke v Ptuju.