PoStnlna plačano v gotovInl DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ŠT. 17 # 20. APRILA 1956 # LETO XV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 OB ZVEZNEM IN REPUBLIŠKEM DRUŽBENEM PLANU ZA LETO 1956 V letošnjem družbenem planu, tako v zveznem kot v predlogu družbenega plana LRS je storilnosti dela pripisana posebno važna vloga. Povsod na svetu si prizadevajo doseči kar naj večjo proizvodnost dela (storilnost), to je, Prizadevajo si kar najbolj smotrno uporabiti vsa proizvajalna razčlenimo vzroke in posledice za ! omenjeni neskladni razvoj in se pomenimo o rešitvah. V minulih letih je proizvodnja več ali manj občutno porasla skoraj v vseh industrijskih panogah. Proizvodnja elektroener-gije je bila n. pr. leta 1954 za 279% večja kot leta 1937, jekla skorajda na enaki ravni ali pa je zelo počasi naraščala. Pri nas še vedno govorimo o nizki storilnosti dela. Ali je to utemeljeno? V zadnjih treh letih je n. pr. skupna industrijska proizvodnja v naši državi porasla za 47%, storilnost dela pa je lani v primerjavi s predlanskim letom narasla le za 3%, v primerjavi z letom 1953 pa le za 2%. V nekaterih panogah industrije (prehranbena, tekstilna, elektroindustrija, industrija nekovin, proizvodnja in predelava nafte) je bila lani proizvodnost dela za Ordžonikidze<. V Veliko Bri- ki Iahko odpravila vse obstoječe pre-tanijo sta prispela dva pomembna gosta: predsednik sovjetske U\ls'kar bVlahko p,” . , Vlade Bulganin m prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita vedlo do trenja. Britanska in naša vlada r’Icd.s;b°Jno trgovinsko izmenjavo. Ko je Hruščev. Njun obisk je eden izmed najvažnejših diplomatskih različne načine obravnavata neka- pHjatiristvnV°ni nozaM^notedat^H^S dogodkov po ženevski konferenci štirih ministrskih predsed- da bi ‘celoTn lahk^nišli akno ni‘teren lnk".m prijateljstvo laže Pdosegli,' »če bi nikov, zato mu V Moskvi in Londonu pa tudi V drugih drža- in da je mnogo vprašanj, o katerih bi razvilVtrgovinoin jo osvobodili orne- Zhmenn "* Z“ P^Mo izreden mednarodni M »^e pomen. bo nekdo mislil, da ni bilo treba spre- yonI.° nKodn,h možnostih zn razširitev jeti tega povabila, ker imamo različne [rgovinij: »če se bomo izognili oviram. - - razne omejitve, ki jih nismo miy potem bodo medsebojne precejšnje. Razširitev trgovine _i ion si« rf-inv « . 77----uvviua uczcia n ui, i« pa je najvažnejše. » dvoma lahko dvignila življenj' _drŽav J?!? A®-?*An ”uinl’ Angleži glasujejo za konservativno ali Jk°. raven v obeh državah, obenem p« laburistično stranko, mi pa smo pri- lu x,raf/as.n. P0*|t,cno_ obzorje.« pravljeni vzpostaviti dobre odnošaje z obema strankama, če bodo zavzele trez- ..„ „i _________z* o ■ • • . kom Edenom. Sprejem pri kraljici, ker ustvarjajo ozračje zaupanja in Obiski v Greenvvichu, Oxfordu, Edin- delovanja, ki je nujno potrebno burgu in Calder Hallu. Seja' parlamenta, zboljšanje mednarodnih razmer Svečana predstava v Operi. Sovjetski državniki so v ’ minulih Zanima nas predvsem tistih šest raz- večkrat govorili o svojih pogovorov Bulganina in Hruščeva z Ede- ^ledih na londonsko srečanje in se nom. In ne samo nas: po vsem svetu skrbno ogibali vsega, kar bi lahko ško- ugibajo: ali se bodo razgovarjali le o Jovalo rezultatom njihovega obiska v britansko-sovjetskih odnošajih ali pa »diki, Britaniji. Sklenili so, da bodo ------- -----1U pa Bagdadskem paktu, o angleških ob- Bulganin je med drugim dejal: »Sovjet-sodbah »nove smeri v francoski zunanji ska vlada bi rada dosegla vzajemno gleški podpori Dulleso- razumevanje in zbližan je pogledov ter ščeta VeliLo Britanijo, ali celo pobuda ve »politike sile«; govorili pa so o stališč do vprašanj, ITi zanimajo Veliko za nov sestanek »na najvišji ravni«; kaj sovietsko-britanskem prijateljstvu, ki bi Britanijo in Sovjetsko zvezo. Vse mož- lahko pričakuje od tega obiska Sovjetska Y,el.lko. .ko.nstilo Sovjetski zvezi, nosti so, da se bodo razgovori tako zveza, kaj Velika Britanija in kaj svet? Velik1 Britaniji in vsemu svetu, o raz-.................. ..................... Tudi mi razmišljamo o teh vprašanjih š,r,tvi . angleško-sovjetskih trgovinskih in skušamo najti odgovore nanje, zlasti odnošajev itd. Iskreno so se zavzeli, da pa odgovor na vprašanje, ki nas najbolj bl ustvarili čimbolj ugodno vzdušje londonsko srečanje ko- sporazumevanje, ki naj politiki, v ve »politiki delujejo s pomočjo svojih ameriških prijateljev. V Londonu pa so veliko bolj zmerni kot v Moskvi, mnogo bolj skeptični >n črnogledi. Angleški državniki so sicer precej govorili o tem obisku, vendar ne tako kot sovjetski. Eden je na primer ristiio utrditvi miru in povečanji razu- va^° na londonski sestanek in' njegove zanima: ali bo ristiio utrdit mevanja med narodi? rezultate. . Hruščev je v interv, 29. januarja objdvil ang V Moskvi so prepričani, da^ je ta tivm list »Nevvs of the WorId«, med imamo sedaj z Ve-odnose, želimo prijateljski ... . , , - . „ - «------f- Veliko Britanijo je ne le razmeram med obema državama, potovanje prijateljstva. Če bomo mi in ampak tudi stvari miru in varnosti v Angleži postali prijatelji in če se bomo .3. Sss SSTSS. StiSVte & K ttSSS » MOSKVI so prepričani, na je la livni list »Nevvs of thi obisk najvažnejši diplomatski dogodek drugim dejal: »Mi iman v zadnjem obdobju. Sovjetski državniki liko Britanijo normalne in diplomati poudarjajo, da bi zboljšanje pa, da bi bili naši stiki sovjetsko-britanskih odnošajev koristilo Naše potovanj II r» la rn 7 m o r- n 111 m o A aho m a (»....i. — —2 i. končali, toda rezultati bodo odvisni od primerne pripravljenosti obeh strani pri iskanju poti za zbližanjč in za dosego sporazumnih stališč o vprašanjih, o ka- SjTOzum P": NikakTh'" pomembni h"1 znakov Opuščanja« “•i* Pr®1Ja8anje nekaterih težav. Mi nobenih posebnih prizadevanj, da bi s in in ti bjska veliko pričakujejo, vendar si «e no stališče nasproti Sovjetski zvezi.« a*yar\.Pn' ved<\ da »sile, ki v Te izjave Hruščeva ocenjujejo kot } c‘lkl Britaniji zahtevajo konec oboro- dokaz dobre volje sovjetskega vodstva ^ovalne teKme, še niso dovolj številne,* in njegove želje, da bi londonsko sre- 5° deJa Hruščev. Prepričani pa so, Čanje koristilo mednarodnemu popušča- da b0"° s .politiko pomirjevonja in spo- :---------- ,------ --------— r- „ ... . - v—r; — ------ nju in pomiritvi na svetu. razumevanja ustvarili vzdušje, v kate- bodo morebiti razpravljali tudi o naj- govorili Je o stvareh, ki povezujejo ti Pred dnevi je o obisku v Veliki Bri- Te,3 se; bo(I° te s»le tako okrepile, a® važnejših mednarodnih problemih; bo “v.e deželi, ne pa o stvareh, ki ju loču- taniji spregovoril tudi Bulganin. Nje- bo”° Iabko premagale agresivne ele- srečanje v Londonu nekakšno nadalje- JeJO* Zato nlso govorili o SEATO paktu gove izjave je objavil londonski »Times«. men . * deluje1- - ---------- v* vanje ženevskega sestanka ministrskih *" "" ~ predsednikov, na katerem je Eden povabil Bulganina in Hruščeva, naj obi- niki pa so kljub temu kar nferej rezef' viranL morebiti tudi zaradi Amerika*1' cev, katerim so zagotovili, da ne bod® sklenili sporazumov, ki bi preseg" P O DOMOVINI RAČUN BREZ RAČUNA Kranjec moj mu osle kaže; on živi, vmrje brez d’narja. O, čudovito prečudovito sem se vozil! Rosila je tista nadležni! moča, ki je ne moreš krstiti ne za roso in ne za dež, ki Kranjca premoči do kosti, Štajerca pa do kože, če dolgo pešačita brez dežnika. Meščani so pešačili, midva s fotoreporterjem pa sva se peljala. Res, prečudovita vožnja. Moča naju ni dosegla, sedela sva v sodobnem ljubljanskem vozilu. Nov avtobus, lep, svetal, kot bi ga vzel iz škatlice. Strop in stene pološčene 'z belim lakom, držaji svetli, da sem se jih s strahom dotaknil, sedeži pa — prazni. Sedela sva lahko, kjer sva hotela; spredaj, zadaj, na levi ali desni. Sedežev na izbiro, petindvajset sva jih naštela, da o dvainšestdesetih stojiščih niti ne govorim. Veste, že zarana sem dobil na obeh mezincih kurja očesa in sem strašno občutljiv za gnečo. Ko sva stopila s kolegom v to sodobno prazno prometno vozilo, sem se oddahnil. »No, vsaj enkrat v življenju kulturna vožnja, brez skrbi, da bi me kdo s svojo težo spomnil na kurja očesa« sem si dobrodušno zamrmral v brk. so večje.« Tako naju je sprevod- ipiral glavo in strmel na kos panik dobrohotno poučeval o eko- | pirja, popisanega s številkami. Ob nomski znanosti in rentabilnost-nem računu podjetja. Molče sva segla v žep in mu pomolila denar. Zazrl sem se skozi okno in razmišljal o renta-bilnostnem računu ECŽ. Radoveden sem bil,, kako se bo iztekel to pot od ljubljanske železniške postaje do Londona, predmestnega naselja in nazaj. Blizu Napoleonovega trga je vstopil nov potnik in na Prulah še eden. Potlej pa smo brez haska še nekajkrat obstali, vendar novih prišlekov ni bilo. Še ti, ki so sedeli z nami v avtobusu, so tam nekje pri »Utensiliji« izstopili in do zadnje postaje, do Londona — sva ostala sama, samcata na preštevilnih praznih sedežih. Pet minut smo počakali in odpeljali smo se. Smer: London — železniška postaja. Spet sva sedela sama s fotoreporterjem v avtobusu. Pri »Utensiliji« se nama je pridružila študentka z mesečno vozovnico in na Prulah je vstopilo pet novih potnikov. Plačali so, posedli, malo poklepetali in z nama vred izstopili pred železniško postajo. Prva vožnja je bila pri kraju, prenehalo je rositi in s fotoreporterjem sva se radovedna napotila Mati z otrokoma, popoldanski voznik, fotoreporter in moja malenkost — sprva edini potniki na progi Kolodvor—»London« Vstopila je še mamica z otročkoma in motor je zahrumel. Otročaja sta se poganjala od okna do okna in prodajala skoznje zijala. Nikomur nista bila na poti. Tisti prvi prijetni občutek ob vstopu v avtobus bi mi skoraj zagrenil sprevodnik. »Do katere postaje prosim,« naju je pobaral. »Od železniške do konca!« »Do Londona torej?« »Pa do Londona, ljubljanskega seveda,« sem se pošalil. »Vsak trideset dinarjev, prosim!« »Kako, trideset dinarjev? Kaj toliko?« sva se oba s fotoreporterjem začudila, zakaj številka nama je na mah pregnala šalo. »Ha, ali mislite, da se boste skoraj pet in pol kilometrov daleč peljali z avtobusom za dvanajst dinarjev kot včasih s tramvajem. Po takih cenah bi imeli zgubo. Avtobusi sb dragi, nafta je dražja od elektrike in davščine na Ajdovščino in pred Pošto, radovedna če bo tam kaj bolje, če bodo vozila bolj zasedena. Le za spoznanje boljša podoba. Deset, petnajst potnikov v vsakem viškem avtobusu, včasih pa še manj; približno toliko v vsakem šišenskem tramvaju, le ježiški trolejbus je bil nekoliko bolj zaseden. Vsakih pet minut ali pa še prej je pridrdral avtobus, izstopili so maloštevilni potniki in spet je oddrčal proti Viču, s pre-nekaterimi praznimi sedeži, da o stojiščih niti ne govorimo. In če bi ta trenutek stal pred Pošto ali na Ajdovščini, bi uzrl prav isto podobo: sodobna, modema polprazna vozila, polprazni tramvaji in za salo napolnjen trolejbus... In če bi stal pred železniško postajo, bi največkrat lahko na prste preštel potnike, včasih ne bi vedel kaj bi s prsti, kajti nikogar ni, ki bi vstopil ali izstopil na Londončana. Zvečer sem doma dolgo pod- robu papirja sem zapisal z velikimi črkami »RENTABILNOST-NI RAČUN ECZ za enkratno obojestransko vožnjo z novim avtobusom od železniške postaje do Londona.« In podobne številke in naslove bi lahko še napisal na kose papirja za proge Moste, Vič, Žale, včasih pa najbrž tudi za Ježico. Povsod pa bi moral za tem naslovom zapisati vprašaj. Zakaj vprašaj, boste dejali? Zato, ker je dvomljivo, če je to res rentabilnostih račun. Toda, kaj bi sklepali brez osnove, zato šalo na stran, številke naj spregovore. Pravijo, da stane prevožen kilometer z novim avtobusom 90,25 dinarja. Takrat, ko smo se peljali potniki do Londona in nazaj, smo plačali vsi okroglih 345 dinarjev voznine. Stroški prevoza pa so znašali okroglih 975 dinarjev. Podjetje je imelo pri eni vožnji okroglih 630 dinarjev izgube. Tako na eni progi, ob eni vožnji, podobno pri več vožnjah na dan na isti progi. En avtobus prevozi to progo dvanajstkrat. Le malenkosten pribitek na ostalih progah, včasih pa tudi tam — izguba. In vprašal sem se, kdo bo kril izgubo. Pri podjetju ECŽ računajo, da bodo letos imeli 66 milijonov dinarjev primanjkljaja ob višjih prevoznih stroških in sedanji prevozni tarifi. Računajo, da bodo prevozili pol milijona kilometrov več. Toda, ali se ne bo ta planirani primanjkljaj podvojil ob polpraznih vožnjah? Kdo bo zagotovil kolektivu ECZ polne prejemke? Kdo kril neplanirano izgubo? Kdo? Kdo? Kdo? Nekega sprevodnika sem pobaral o tem in dejal mi je: »Plačale bodo mestne občine ljubljanske — mi vsi skupaj.« Torej občani, ki hodimo v službo peš v grdem in lepem vremenu, ker nam je voznina predraga, naj bi plačali planirano in še neplanirano izgubo, plačali naj bi jo, ko mimo nas kot navkljub drče drug za drugim domala prazna vozila, natančno po voznem redu vsakih pet minut ali nekaj več, v petek in svetek, zjutraj, popoldne in zvečer, pa če je kaj potnikov ali ne. O, rentabilnostni račun o prevoženih kilometrih skoraj brez potnikov! O račun — brez računa. P. Potnik Tik pred štirinajsto uro je vstopila ena izmed maloštevilnih potnic. Najprej je še pomišljala, soseda jo je nagovarjala, naj gre peš potlej pa je le vstopila NIKAR NAZAJ! (Nadaljevanje s 1. strani) nine, pa tudi predpisi niso dosti manj zamotani zanje kot za pokojnine in invalidnine. Ne ločimo socialnega zavarovanja iz splošne družbene dejavnosti! Naslednja stvar, ki bi jo bilo treba dobro premisliti, pa je odnos družbenih organov socialnega zavarovanja do komune in republike. Po osnutku bi bila služba socialnega zavarovanja namreč spet precej centralizirana. Po sedanjih predpisih so imeli ljudski odbori in izvršni sveti republik pravico spreminjati ali razveljavljati odloke zavodov za socialno zavarovanje in celo razpustiti skupščino, če bi delala proti družbenim koristim. Ce bi bilo tako, kot predvideva osnutek, pa bi ti organi ljudske oblasti izgubili te svoje pristojnosti. Vse to preide le na višje organe socialnega zavarovanja. Sklep podružnice lahko razveljavi okrajna skupščina, le-te republiška itd. Ljudski odbor ali izvršni svet republike bi smel le opozoriti višji organ socialnega zavarovanja, da bi kazalo to in to stvar spremeniti ali razveljaviti, ker ni zakonita. Na ta način se trga povezanost socialnega zavarovanja s splošnim družbenim življenjem, ker se ne sklada z načeli socialistične demokracije, saj je socialno zavarovanje del splošnih družbenih opravil določene družbene skupnosti, ki naj raste in se razvija z njo in za katerega je ta skupnost konec koncev tudi odgovorna. Dvakrat poučna zadeva silno, da bi nekoga obkladal z ne-izrazi, pa najsi je še tak. To se ne spodobi, najmanj pa cije Uprave za ceste N odo mesto, za sindikalnega odbornika. Vsako tožil, da ga je na občnem zboru podružnice cestarjev o Črnomlju 9. novembra lani obrekoval in razžalil. Okrajno sodišče v Metliki je Murglja spoznalo za krivega in ga kaznovalo z 2000 dinarji denarne kazni in s plačilom stroškov kazenskega postopka. Murgelj se je pritožil — Okrožno sodišče je sodbo razveljavilo, ker je Okrajno sodišče zaslišalo le eno pričo in še ta je bila le obremenilna, ter naročilo Okrajnemu sodišču, naj vso stvar še enkrat pretehta ter zasliši še druge priče, saj se kaj lahko zgodi, da nekdo stvar tako razume, drugi drugače. No, pravda še vedno ni končana. Za nas sta poučni zlasti dve stvari. Pustimo ob strani, ali je Murgelj res rekel kaj takega, za-radi česar bi ga lahko posadil na zatožno klop, ali ni. Na jasnem si moramo biti, da je sindikalni odbornik javni delavec in da se nikdar ne sme predati čustvom tako stvar — tudi grajo — mora povedati na dostojen način. In še na nekaj bi radi opozorili, kar se kaj pogostokrat dogodi. Sindikalni odbornik naj nikdar ne pripoveduje stvari, če jih ni prej preveril. Včasih se primeri, da navede kakšen primer, ki ga je nekje slišal, sam se pa ni prepričal, če se je res tako zgodilo. Potem se tak »primer« vleče s seje na sejo in ga ob vsaki priliki pogrevajo na vse okvir britansko-sovjetskih odnošajev. In vprašanja (evropska varnost, Nemčija) renči še boli omajalo britanske norieite l , StiAtetaS89» S-hSKJSKSS5*SMStSv-kr-flK*rlSC SffJSSrffTJSfcSJft-fc Konkurenta na različnih progah — toda oba skorajda prazna gradil: svoj ugled, ugled Velike Brita- hi mednarodnih problemov. Bulganin in Hroščev, prevladate na 1 j]ije v svetu, napredek domačega gospo- Sovjetski in angleški državniki bodo pričanje, da se Sovietska zvpmnJ darstva itd. Obisk sovjetskih državnikov najbrž govorili tudi o Indokini in sku- odpovedala svoji nolitiki nntinim Je konservativni Edenovi vladi zelo do- bj - brodošel ss. bodo več tako hladni, ko bodo sedeli _________________ J Rnsi za isto mizo in ko bodo morali liju^ 1956, Eden dokazati svojo pripravljenost za spo- —J ’ v * raznm. jbrž govorili odgovoril na sovjetske trgovinske splošnih vietnamskih volitvah v ju-_ u 1956, Eden pa se bo gotovo še vedno skušal skrivati za predlogom o »proučitvi splošnega položaja«, zakaj uspešna. Velika Britanija je v zadnjem letu protisovjetska stališča, ker upajo, da v. ... , - - -- -------*— ------ J,m .bo londonsko srečanje vsaj gospo- zasla tudi v težaven gospodarski polo- darsko koristilo. zaj, ki bi ga lahko opisali z nekaj be- Ob koncu naj še omenim Edenove sedami: velik uvoz, majhen izvoz. V želie. d. M , khi.v™. , Angleška vladn se je v zadnjem spiošnT volft^v ^Vietfamu^mu ped?- ^TkVem letu Tje SjVn “n^jetrgZ da « ,5 obiskom BnTga^ina^in letu znašla v zelo težavnem položaju. S1J°> ker *® boji, da bi Ho ši Minhova vinskj primanjkljaj povečal na 862 mi H L-fevn ”j!"dl*, svoje pozicije v vladi Kas snar- ”*•» —* - - 7, tsis- A nan/llnčnnr j! ___Z! J i«.6 pMt\,LkZ!,ZgVkč * Razgovarjali se bodo tudi o Daljnem S* sf Mufe konservativne vladavine. vzhodu,, p Formo«, kitajskem otočju in rezerve zlata in dolarjev za 6« Si! !*5‘ J-S. zunanji politiki doživlja Anglija trgovin'/ ‘in'' njenem^' trgovn OZN, toda vsa ta vprašanja oooo skoro blaga iz gotovo zasenčili problemi Srednjega iz ZDA Pr*mer pred dnevi zapisal: »Z vrhov, na katerih je bila. vlada po splošnih jo je Eden porinil . 'ti« povečal za?"/,, navzdol. Danes le redki še pričakujejo, 9»/., iz Zahodne Nemčije za da bo vlada nekaj sklenila. Pri zajtrku tudi vefike^težave"z ameriškimHpetro! ?^‘d Najbolj "nemirnih "podmčij 'Ha položaj ^kat j""n° pr,ikazb napadov ^ spFo=aev.knj.‘ m^Vzi^om skir^ko^^re/pr^ej^viLko^t spremhodh°mk?er UpOŠ‘eVani? Pozitivnih ^kU d^bV oslabili in r\z- čanje^zviza, i^na Vzhod” S7vj&ka \n s^tem CdMe na svetu oridobiva vedno več« delili arabski sVet’ v katere™ v®d"° zveza, Kitajska in vzhodnoevropski hldV n!rd". Pozicije v "Sled in Jlkb PAneIiio v tr7ur..‘ bo|l krepijo nacionalne težnje. Bagdad- države bi lahko kupile ogromno nngle-fednt Zato n čudno če G ski pakt pa i® *adi naperjen proti So- škega blaga. Angleški trgovci p. nika- £denov?h iriiv v Snodnicm domu vJetski zvezi in zato v Moskvi govore, kor ne morejo preplezati »železne za- °čitno velejželia da bi odieral vloei ?a 1® agresiven in vojnohujskaški. Raz- vese«. Angleži še vedno ne smejo p: e Vviindnm 7nhA,inm širitev trgovskih in drugih stikov So- dajati Vzhodu mnogih stvari, zla in s u™ niidi? mednahrodnT neled Vriiki vi®‘sk® zveze z arabskimi deželami, kj tistih, ki jih Vzhod najnnjneje pot B®itan1?e d mednarodn' ngIed 'ellke nasprotujejo Bagdadskemu paktu, so v baje. Še se čutijo posledice hlad J * Londonu sprejeli kot sovjetsko vmeša- vojne, čeprav se je angleški izvoz _____________ m u.vu«.u.uu- vanje v zadeve, v katere se Sovjetska Sovjetsko zvezo v zadnjem letu močno nega položaja, kf je^vedno^boTj'ugoden iti. Angleške dvignil, vendar je še vedno precej za sporazumevanje o najvažnejših sve- bolj skrbi manjši, kot je bil 1937. leta. Sovjetska tovnih problemih in ki ustvarja pogoje volitvah v maju, .. navzdol. Danes le redki Poraz za porazom. Umakniti se je mo-fala iz Sne^a in Sudana, zadnji dogodki * Jordanu so občutno škodovali njenemu vzhoda ki Aneliii nrov/ročn naiv^ ia .7"V u.° v^aaa neKai sklenila. Pri zajtrku rPlivu na _Sred,,jem vzhodu, kjer ima ^ Wj KM! vzhodnoevropske vladi in konservativni stranki. l. Eden je v Spodnjem domu dejal, da _________w_ _______ rl. ra državniki o vseh tistih problemih, državnike pa tudi ved.no * ltaterih so govorili na ženevski kon- ameriško prodiranje renči, torej o razorožitvi, kolektivni zlasti ameriški v rti osti in združitvi Nemčije. Pri tem ------- *— *- 8 upoštevali nekatere spremembe, ki .1 nastnle v novejšem času, predvsem _ . ____ , ed.e razorožitve v zvezi s pismi Bul- njem razpravljali P«5,in"®’senbower ali v zvezi z delom donu. V;—x—i-k]i x m*sUe za razorožitev OZN. Ni iz-Klij eno’ ^a b' londonski razgovori, prav zitiv« raz°rožitve prispevali nekaj do- •i .Za"di vse*a ‘®S« so angleški držav-mk1 kljub svoji rezerviranosti vendarle ^seli, da sta jih obiskala Bulganin in Londonskega srečanja pa seveda ne moremo ločiti od ^splošnega mednarod- rodn-anje na ta del sveta, vlada je že večkrat predlagala, naj bi za hitrejši tempo pomirjevanja. Na to • Qpo5lcP P® "“*<>• Zaradi Angleži odpravili omejitve, ki so plod srečanje bodo prav gotovo vplivali tudi jf. POSlaI Z?‘ hladne vojne, toda angleška vlada se zadnji dogodki v Sovjetski zvezi, ki so *“ Inarodni j bo vpl ki se je ega tega rišče nasprotij med velesilami, in zato tudi povsem naravno, da bodo na sestanku tega doslej ni lotila, ker se ni hotela okrepili spreti z Washingtonom. Angleški eko- vods tega sk»neRa’ z*as*i & je res, da je Soviet-$v . Zveza pripravljena še bolj približati 8 stališče zahodnim prcdlogor 2~ poudariti nnmpn lnndnnskeff Pili mednarodni ugled sovjetskega tva, nanj bo vplivala »nova smer« na Zahodu, ki se je zaenkrat najmočneje uveljavila v Franciji, uveljavlja Pav se tudi v Italiji in drugih zahodnih državah. Obisk sovjetskih državnikov v V-liVi 1- •___J , j . ____jgt - « . , -- -- - - Lon- nomisti pa vedno bolj odločno zahtevajo, prasanje je le^ kako se bodo naj vlada ne podpira dvomljivega ame- »blema lotili. Tisti zahodni po- riškega gospodarskega pritiska na so- ‘ tTd i"!!dni Cialistične države, kajti 6mejitve v urzavnutov v P”1' ”!’ bl- S,k7al' 7"/ »"SieSKem- izvozu le škodujejo angle- Veliki Britaniji je eden izmed dogod- hna I,t"dl v°l,iet" fk.ema gosPgospodi in človek, ki pravi, da je tepec tisti, ki misli, da bodo sedaj delavci komandirali (govorili so namreč o delavskem samoupravljanju), in še človek, ki je dejal, da sedaj me bodo govorili samo komunisti, ampak tudi mit (vse po izjavi Franca Turka), ki najde ob vsaki priliki pot na naše sodišče, ki naj brani njegovo čast. Seveda lahko po vseh predpisih toži za razžaljenje časti vsakogar, ki ga žali. Človeku se pa le upira, če sodi sodišče nekoga, ki v preveliki vnemi ni izbiral pravega izraza. ne da bi ocenilo vzroke, ki so ga k temu privedli. Murgelj je morda res prekoračil mero, vendar je hotel na javnem mestu, na občnem zboru podružnice, grajati družbeno škodljive pojave, To je njegova dolžnost kot sindikalnega Direktor Zveznega zavoda bi smel razveljaviti vsako odločbo, ki bi jo imel za nezakonito V osnutku je posebno določilo, ki pravi, da sme izvršni odbor ali direktor zveznega zavoda za socialno zavarovanje razveljaviti, spremeniti ali odpraviti vsak nezakonit upravni akt oziroma odločbo izvršilnega odbora ali direktorja republiškega zavoda o pravici do pokojnine, invalidnine ali otroškega dodatka. Sedaj je bila drugostopna odločba pravo-močna, zoper njo si se lahko pritožil le na Vrhovno sodišče. Če bi uveljavili to določilo osnutka uredbe, bi noben zavarovanec ne bil gotov svojih pravic, saj bi se lahko tudi čez leta zgodilo, ■da mu odločbo o pokojnini na primer razveljavijo in mu celo predpišejo, da mora vrniti vse, kar je neupravičeno prejel. Predpisi o socialnem zavarovanju pa so taki, da lahko kdo ima stvar za zakonito, drugi pa ne. Kakšna zmešnjava lahko iz tega nastane, si lahko le mislimo. Tisti, ki je pokojnino določil, pozna primer in meni, da je prosilec upravičen nanjo po vseh moralnih načelih in predpisih zakona, Zvezni zavod pa bo mislil morda drugače. Skupščina naj si izvoli svojega predsednika In še o dvojem bi se kazalo pomeniti. Po osnutku naj bi predsedoval skupščini zavoda po pravilu predsednik upravnega odbora, vendar lahko skupščina izvoli za svojega predsednika tudi nekoga drugega. Tu gre za načelo, Upravni odbor zavoda je izvršni organ skupščine in je njej odgovoren. Že zato ne bi smel biti predsednik upravnega odbora obenem tudi predsednik skupščine zavoda. Če bi ostalo tako, bi bil upravni odbor več kot skupščina! Sicer pa je splošna demokratična praksa, ki je uveljavljena tudi v organih delavskega upravljanja, da predsednik upravnega odbora ne more biti predsednik delavskega sveta. Še to je določeno, da predsednik delavskega sveta ne more biti član upravnega odbora. Ni prav nikakršne potrebe, da bi bili organi socialnega zavarovanja glede tega izjeme. Vsak kompromis bi šel le v škodo demokratičnosti družbenega upravljanja. Člane samouprave v strokovne komisije Druga stvar, o kateri je še treba reči nekaj besed, pa je ta, da samoupravni organi socialnega zavarovanja ne morejo prav nič vplivati na tistega, ki neposredno določa pravice zavarovancem. Po domače bi se to reklo, da ima upravni odbor blagajno, ključ od nje pa vsi od zdravnikov do strokovnih komisij. Menimo, da bi bilo prav, če bi bili v teh komisijah spet predstavniki zavarovancev (včasih so jih imenovali sindikati), ki naj bi bili člani samouprave zavoda. S tem bi bila vsaj do neke mere zagotovljena družbena kontrola nad odločanjem o pravicah zavarovancev. Spomnimo se, kako trd je bil boj pri nas, da so dobili okrajni zavodi za socialno zavarovanje svojo samoupravo in kako trd je še za samoupravo podružnic. Zdaj pa kaže, da boj za samoupravo socialnega zavarovanja še ni končan, saj predvideva osnutek uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja, da bi Zvezni zavod sam določil, ko- odbornika. Se vam ne zdi nekoliko liko denarja naj gre v vsak 'sklad čudno, če bi sodišče tega ne upoštevalo? Sindikalnemu odborniku, če ga je res polomil, povejmo, da ga je, v prvi vrsti pa se bomo zanj zavzeli, da ga ne bi mogli napa- socialnega zavarovanja, s čimer bi o samoupravi z nekaterimi določbami osnutka uredbe o organizaciji zavodov, ki smo jih opisali, ne mogli več dosti go- dati taki, proti katerim mora na- i voriti. Smo za samoupravo in ta stopiti po svoji vesti in prepriča-1 naj se širi! Od nje ne odstopimo nju. Le za način gre! V. J. I niti korak* nazaj. V. J. GOSPODARSTVO OB ZVEZNEM DRUŽBENEM PLANU IN PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA LR SLOVENIJE ZA LETO 1956 Stalna rast storilnosti eden od temeljev nove smeri v ekonomski politiki (Nadaljevanje s 1. strani) I Tovariš Svetozar Vukmanovič-jih ali manjših delovnih veščin] Tempo je na zadnjem zasedanju itd. Zavoljo pospešene industria- opozoril na izreden pomen povečanja delovne storilnosti, na škodljivost dosedanjih neskladnosti in s čim bi lahko pospešili rast delovne storilnosti. Dejal je tole: »Splošen pomen povečanja delovne storilnosti za gospodarstvo je dobro znan. Ko se ukvarjamo s to temo v sklopu naše gospodarske politike za letošnje leto, je potrebno poudariti, da se pomen lizacije je našlo v industriji in gradbeništvu, rudarstvu in -drugem zaposlitev sto in sto tisočev novih delavcev in uslužbencev. Ti so večidel s podeželja in seveda niso imeli in še nimajo potrebnih strokovnih veščin in zato je tudi njihova storilnost nizka, neprimerno nižja od delavcev, ki so že desetletja zaposleni v industriji. Tudi neustaljenost trga, nenehno povpraševanje po naj- Gre za to, da je bilo nezadostno razvijanje delovne storilnosti bistveni element med činitelji, ki so dovedli do neurejenosti trga in počasnega dviganja življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. , Ža letos je v načrtu zmanjšanje investicijske graditve. Prav različne j šem blagu je po svoje vplivalo na storilnost in je iz-podbujalo. Sedanje razmere na trgu so pogostokrat hudo pačile pojem donosnosti. Marsikje so povečevali donosnost podjetja z zviševanjem cen, ker trg ni preprečeval teh pojavov, temveč jih je nasprotno še vzpodbujal, ne ma- , . ... ... lokje pa so donosnost povečevali: so v načrtu: omeJ.- z znižanjem proizvodnih stroškov in dvigom storilnosti. V marsikaterem podjetju se jim je zdelo donosneje, če so zaposlili več nekvalificiranih delavcev, namesto da bi mehanizirali notranji transport ali druga dela, ali pa so zaposlili pri posameznih delavcih manj kvalificiranega, sodobno šolanega osebja, kot pa bi ga morali. Toda če" bi v izračunih podjetij računali tudi prispevke za socialno zavarovanje, in sicer za tiste delavce, katerih storilnost je nizka, izdatke za komunalni promet, stanovanja itd., skratka vse tiste nevidne stroške, ki trenutno res ne bremene računov podjetij, nič manj pa ne bremene računov družbene skupnosti, ker zmanjšujejo narodni dohodek ve drugih družbenih izdatkov. To je neobhoden element, da se ustvarijo pogoji za postopno stabilizacijo trga. Veliko povečanje zaposlenosti je treba letos preprečiti in gibanje plačnega sklada dovesti v sklad z našimi materialnimi možnostmi. Trajna ureditev trga in zagotovitev povečanja življenjskega standarda delavcev in uslužbencev pa ni v omejevanju obsega investicij. Trajna rešitev je v zagotovitvi stalnega povečanja delovne storilnosti in kmetijske proizvodnje, da bi proizvodnja blaga za široko potrošnjo spremljala obenem gibanje plačnega sklada delavcev in uslužbencev. V tem smislu se povečanje delovne storilnosti pojavlja kot iri^vnlivaio“na 'znižanie*novoreč- §lavni P°g°.i za odstranjevanje nelSSSsE ™ bi "m ti *«“ «» =Mj5?"i= *Y- »rentabilni računi« nrecei dru- 1.1 eniškega standarda delavcev in eačni ° * racum<< prece] dru uslužbencev, kakor je tudi konsolidiranje trga splošen pogoj, da bodo prizadevanja za povečanje delovne storilnosti prišla popolneje do izraza. Brez stalnega povečanja delovne storilnosti bi bilo nemogoče rešiti osnovni problem našega razvoja: nasprotje med nujnostjo intenzivnejše investicijske graditve, ki jo še vedno zahteva nizka stopnja razvitosti naših proizvajalnih sil, in med potrebami stalnega povečevanja življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. Za večji napredek delovne storilnosti letos je nujno potrebno, da se uporaba investicijskih sredstev podjetij, odborov in republik bolj usmeri na racionalizacijo in rekonstrukcije, s katerimi bi se ob odstranjevanju ozkih grl v proizvodnji, uvajanjem racionalnejših procesov zelo naglo in relativno z majhnimi sredstvi povečala proizvodnja in delovna storilnost. Eden izmed pogojev za to je v dajanju deviznih sredstev, tako za redno oskrbovanje podjetij s surovinami, gorivom in rezervnimi deli kakor tudi za nabavo opreme za zamenjavo, racionalizacije in rekonstrukcije in za uvajanje večje mehanizacije v proizvodnji in prometu. To leto se razlikuje od prejšnjih prav v tem, da so dani ugodnejši pogoji in večje možnosti v tem pogledu. Na ta način imamo letos ugodnejše materialne pogoje za po- Kupna moč je naraščala in vznemirjala trg Nenehno zaposlovanje novih in novih delavcev je že tako neustaljene razmere na trgu še poslabševalo. Iz povečane zaposlenosti so se oblikovale nove in nove kategorije potrošnikov, ki so pritiskali na trg in kupovali predvsem hrano in industrijsko potrošno blago. Denarni dohodki prebivalstva so v zadnjih letih precej narasli in v dobršni meri so narasli prav zavoljo naraščanja plačnih skladov. Leta 1952 je bilo na primer izplačano na račun plač v vsej državi 210 milijard dinarjev, leta 1953 224,3 milijarde dinarjev, leta 1954 267.8 milijard, lani pa 316.6 milijard dinarjev. Kakor koli so te spremembe v strukturi prebivalstva pozitivne za povojni razvoj, saj smo s tem začeli razbremenjevati kmetijstvo in dvigati vse gospodarstvo na višjo raven, so vendarle tudi rodile določene škodljive posledice. Zaposlenost je hitreje rasla od rasti materialne proizvodnje in nacionalnega dohodka. Vtem ko je obseg industrijske proizvodnje narastel za 142%, se je število zaposlenih v industriji povečalo za 158%. Podobna razmerja glede rasti proizvodnje in števila zaposlenih je moč zaslediti tudi v gradbeništvu in še nekaterih drugih gospodarskih panogah. To pa nas opozarja na ekstenziven (razsežen) razvoj teh panog in na relativno nizko storilnost dela v teh panogah. Prehod delavcev z vasi v nekmetijsko dejavnost je znatno povečeval skupno kupno moč. Delavec, ki se je zaposlil v industriji, je imel takoj večje zahteve. Pri omejeni proizvodnji predmetov osebne potrošnje in ob dokajšnjem pomanjkanju kmetijskih proizvodov je ta nova kupna moč izzvala neustaljenost tržišča in povzročala zmedo v notranjih ekonomskih odnosih, posebno na področju razdelitve med mestnim in vaškim prebivalstvom. večanje delovne storilnosti. Razen teh pa so tudi druge ovire za povečanje delovne storilnosti. Plačni sistem, ki je bil uveden lani, nudi podlago za pravilno nagrajevanje delavcev in uslužbencev, toda potrebno je odstraniti iz njega določene slabosti in ga dosledno izvajati. V plačnem sistemu še vedno niso prišli dovolj do izraza elementi materialne stimulacije in materialne možnosti za vsako delovno mesto, zlasti za delo v podjetjih, od katerega je odvisna pravilna organizacija in vsklajen razvoj poslov...« Z družbenim planom LR Slovenije za leto 1955 je bilo predvideno, da bo produktivnost po- štev podjetij in razpoložljive amortizacije, za čim širšo kooperacijo z domačimi in inozemskimi podjetji in za pravilno komercialno poslovanje.« Pomenili smo se torej o pomenu delovne storilnosti, o vzrokih in posledicah, ki so rodile dosedanje neskladnosti in našteli smo pobude, izrečene ob sprejemanju zveznega družbenega plana in pobude, zapisane v predlogu družbenega plana LR Slovenije za leto 1956, ki naj pospešijo rast delovne storilnosti, rast proizvodnje in s tem v zvezi rast življenjske ravni delovnih ljudi. Prizadevajmo si ta napotila kar najdosledneje uresničevati, kajti le tedaj bomo dosegli rasla za 6%, računajoč, da bo v resnici to, kar predvidevamo, na to vplival nov plačni sistem. Toda podatki med proizvodnjo in zaposlenostjo kažejo, da je produktivnost v resnici porasla samo za 2.5% in torej omenjena predvidevanja nismo uresničili. Glavni razlog, da ni bila dosežena večja produktivnost dela, je predvsem v nesorazmernem porastu vključevanja delavcev v odnosu do porasta proizvodnje. V Marjanca Jemec: V tkalnici NEKAJ BESED O PRESKRBI LJUBLJANE Z MLEKOM Nepotreben eksperiment iiusu uu uurasia uruizvuuiije. v x .... . , , . „ v. ,, _ . . . _ , „ letu 1954 se je povečalo število v začetku aprila so bili ljub- cah, le da so te poizkusne živalce predlogu. In poglejmo si, kakšna zaposlenih v industriji in rudar- ■ tianski potrošniki presenečeni. Ni bile v tem primeru kar ljubljan- so bila mnenja na tej razpravi. stvuSLRS zVa ?L20? v teku" 1955 ]bila to aprilska šala niti ni zaleta pa v povprečju za novih ^ed_a_,,?°_sA0V,a^ kuhinja za pn- 13.715 zaposlenih. Predlog družbenega plana LR Slovenije o ukrepih za rast storilnosti Prav zato tudi predlog družbenega plana LR Slovenije za letošnje leto opozarja na realno pravljanje hrane za na dom ali kaka druga koristna uslužnostna ustanova. Ne, zgodilo se je nekaj drugega. Ljubljansko podjetje za razdeljevanje mleka je kar čez noč spremenilo čas prodaje mleka. Namesto zjutraj — popoldan. Potrošniki so zmajevali z glavo: ali res nihče ne upošteva zaposlovanje novih delovnih mo- naših želja in potreb. Najbolj so či in opozarja še na vrsto drugih bile prizadete zaposlene žene in činiteljev, ki naj vplivajo na hi- nič manj gospodinje, ki v jutra-trejšo rast delovne storilnosti. V j njih urah nakupijo vse potrebno predlogu družbenega plana LR j za dom na trgu ali v trgovini in Slovenije za letošnje leto je med j spotoma vzamejo tudi mleko, drugim rečeno tole: ] Razburjenje je bilo zares upra- »Analize za leto 1956 kažejo, i vičeno. Se preden pa smo uteg-da je v nekaterih strokah in pod- nRi javno grajati tiste, ki me- jetjih potrebno povečati število zaposlenih v zvezi s povečano proizvodnjo, kot na primer v rudniku lignita Velenje ali v novih termoelektrarnah in drugod, kjer odpirajo nova delovna mesta. Če upoštevamo, da se bo sprejemanje novih delovnih moči omejilo, da bodo del nepotrebnih delovnih moči odpustili in preusmerili drugam in se bo ta proces izvajal stalno, vendar posto- nijo, da ni treba upoštevati želja in potreb potrošnika, so ti že uvedli prodajo mleka zopet po starem. Pri vsem tem pa se nam vsiljuje misel, da je ravnanje »Ljubljanskih mlekarn« podobno poizkusom, ki jih vrše na žival- Zagorski rudarji bodo povečali storilnost Zagorski rudnik rjavega pre-poma, potem vemo, da bi se sme- moga bo v prihodnjih letih znat-lo v 1. 1956 povečati število zapo- no povečal storilnost. Letos mi-slenih v industriji za največ oko- ! slijo nakopati 570.000 ton premo- li 3000. Tako bi se povečalo število zaposlenih za 2%, skupna proizvodnja pa za 7%, kar bi vplivalo na povečanje produktivnosti dela za približno 5%. To pa je eden od temeljev nove smeri v ekonomski politiki. V LR Sloveniji bi povečana produktivnost morala priti v prihodnjem letu do izraza predvsem v industrijski proizvodnji, ker obstoje za to vsi objektivni pogoji. Delovni kolektivi in delavski sveti se morajo boriti zlasti za realne norme, za pravilnejše izvajanje in uvajanje premiranja, za boljšo sistematizacijo delovnih mest, za smotrno zaposlitev strokovnih vodij, za disciplino pri delu in tehnoloških postopkih, za smotrne rekonstrukcije in odstranjevanje grl, in to iz lastnih sred- ga ali dnevno 1865 ton. Drugo leto bodo nakopali 600.000 ton. Leta 1959 pa bo proizvodnja že znašala 770.000 ton. Mehanizirali bodo nekatere rudniške obrate, zlasti pa jame. Mislijo tudi na gradnjo nove separacije ter so že zaprosili za denarni kredit. Bogata nahajališča zlatih, svinčevih in cinkovih rud Pri rudniku Leča, jablaniški okraj v Srbiji, kjer kopljejo zlate, svinčene in cinkove rude so odkrili nova bogata nahajališča omenjenih rud. Predvojne rezerve so cenili na okrog 450 tisoč ton. S poznejšimi odkritji novih nahajališč pa so se rezerve zvišale na več kot milijon ton. ski potrošniki. POGLEJMO, KAKO JE PRIŠLO DO TEGA Kolektiv podjetja »Ljubljanske mlekarne« je »odločil«, da spremeni čas prodaje mleka. Prej pa je prosil Trgovinsko zbornico za mnenje in ji v ta namen poslal vlogo, v kateri je povedal, da bi to storili zaradi tehničnih in ekonomskih razmer. V jutranjih urah zbrano mleko bi namreč že v popoldanskih urah lahko razdelili potrošnikom, medtem ko je mleko doslej prišlo do potrošnika šele drugi dan. S tem bi bilo potrošnikom zagotovljeno boljše mleko. Na osnovi tega so predlagali nov obratovalni čas, katerega so Ljubljančani občutili petnajst dni. Trgovinska zbornica jim je odgovorila, da naj vlogo dopolnijo z obširnejšo utemeljitvijo, tako v finančnem kakor tudi v strokovnem pogledu. Priložijo naj tudi mnenje družbenih organizacij in Sanitarne inšpekcije. Podjetje je nato dalo zbornici; naslednjo obrazložitev: »Mleko mora priti v najkrajšem času od proizvajalca do potrošnika. Popoldanska delitev mleka skrajša ta čas za približno 15 ur. Podjetje pa prihrani s tem na stroških za vskladiščenje in nočno hlajenje mleka. Delo z mlekarsko Zastopnica Društva za napredek gospodinjstva je povedala, da bi bilo potrebno po tej novi delitvi mleko dvakrat kuhati. Popoldan, ko ga prineso iz mlekarne in zjutraj pred uporabo. Zato je vprašanje, koliko bi bili pri tem na boljšem! Po drugi strani je tudi bolje, če se mleko hrani v mlekarni, ki ima za to urejene prostore, kakor doma, kjer mnogokrat nimajo niti primernih shramb in je nevarnost okvare mleka znatno večja. Drugi so spet predlagali, da naj bi zbirali mleko zjutraj in zvečer. Na ta način bi prišli potrošniki zjutraj in popoldan do svežega mleka. Sklep in mnenje Odbora za organizacijo tržišča pa je bil naslednji: Z obratovanjem nove mlekarne naj podjetje začne dostavljati mleko na dom (kakor v Zagrebu in drugih večjih mestih). V tem 'času je treba pripraviti" v35' embalažo, prevozna sredstva in načrt za razdeljevanje mleka. Dokler ne bo podjetje dostavljalo mleka na dom, pa naj posluje vsak dan od pol 6. do 9. in popoldan od 16. do 20. ure. V poslovalnicah, kjer so honorarne moči, naj delijo mleko vsak dan od pol 6. do pol 8. in popoldan od 16. do 18. ure. Ob nedeljak od pol 6.. do 9. ure. Iz navedenega vidimo, kakšno embalažo (razkladanje in nakla- . ... ______ ______. danje) povzroča ropot ter tako v J?, o mnenje Odbora za orgam-zgodnjih jutranjih urah vzbuja ^ trzl?c?’ ki je tudi predla-negodovanje prebivalstva. Ob ju- gal\ da na;l izvedejo med potros-tranji delitvi so pred prodajal- nlkl anketo in naj se šele potem nami dolge vrste čakajočih, ki jih največkrat ne povzroča pomanj- kanje mleka, temveč kratek čas Toda kljub temu so odgovorni tovariši Ljubljanskih mlekarn (od pol 6. do pol 7. ure), ki ga odločili drugače, češ: »Poizkusili imajo na razpolago zaposleni po- 30m°' Ce !f. b°°b°eS,°'tprav’ Jj® “*™ -=">■ K'„?°Ze5rK V FINANČNEM POGLEDU BI pa 86. povzročili dokaj nepotreb-PRIHRANILI 300.000 DINARJEV ne ^Mne kazalo v bodoče pre-Obrazložitev je vsekakor teht- nehati s takimi eksperimenti in na in zato so na seji Odbora za raje razmišljati več o tem, kako organizacijo tržišča pri Trgovin- v okviru danih možnosti ustreči ski zbornici spet razpravljali o potrošnikom. Janko S. EKONOMSKI SLOVAR Anuiteta je znesek, ki ga v določenih časovnih razdobjih odplačujemo kot obrok dolgoročnih posojil. Sestavljen je iz odplačila samega posojila in obresti na ostanek dolga. Ker se višina dolga znižuje z vplačilom vsake anuitete, so tudi.obresti v vsaki nadaljnji anuiteti vse manjše. Če bi vse anuitete enega posojila vsebovale enak znesek odplačila dolga, bi se anuiteta neprestano zmanjševala. To pa bi hudo obremenilo dolžnika pri vplačilih prvih anuitet. Da bi to preprečili, dolgoročna posojila navadno odplačujemo v enakih anuitetah, ki so izračunane po sestavljenem obrestnem računu. Prva anuiteta vsebuje manjše odplačilo dolga, ker so obresti visoke, s poznejšimi anuitetami pa odplačujemo vse več in več dolga. Anuitete so navadno letne ali pol letne, lahko pa so tudi dogovorjene za daljin časovno razdobje. Višina anui tete je odvisna od tega, kdaj moramo posojilo odplačati, ^levila anuitet, ki jih je treba plačati, in obrestne stopnje. PREMIJSKI SISTEM ALI JE PREMIJSKI SISTEM V VAŠEM PODJETJU DOBER? 4. OD ČESA JE ODVISNA V VAŠEM PODJETJU VIŠINA PREMIJE negativne premije, 99 % izpolni- mije. Nesmiselno, nepravično tev plana — 500 dinarjev nega- nevzpodbudno je torej tivne premije, 100 % izpolnitev vati višino premije s tarifno po-plana (normalni rezultat dela) — stavko. ali finančni Višina premije mora biti od- določeni prirodni visna od doseženega uspeha dela uspeh podjetja, oziroma od njegovega finančnega Za sestavo premijske lestvice ekvivalenta. To je osnovna za- je važno, da določimo centralno vodnje rastejo v večji meri kot povezo- bruto vrednost, tako da se novo ustvarjena vrednost zmanjšuje in je ves finančni učinek izbolj-0 dinarjev, 101 % izpolnitev pla- ugotavljanju odvisnosti 8 a ve negativen. Takih izboljša- na — 500 dinarjev Premije, 102 % premije od premijske osnove ni nih rezultatov dela, ki imajo neizpolnitev plana — 1000 dinarjev važna samo formalna odvisnost gativen ekonomski pomen, seve-premije itd.; ■■ - -- - u----------«—'* višine premije od premijske da ne bomo premirali. Vodstvo podjetja se mora zavedati, da ni ttSrS5£SS2£*J& Z&HSSS3P&SS sssssi “sssst* »“• ■ ssrsssssfsiss ramo točno določiti v premij- upravičenec za normalni uspeh nj te potrebne odvisnosti med vecjm to lztx,1isanih uspenov x - skem .... — x * =x 15 in je torej koristen samo, če povečuje novo ustvarjeno vrednost. sano, kakšna naj bo premija za smer. Primer: im pravilniku. To odvisnost ni upravičen prejeti premije, mo- premijoTri'premijsko "osnovo Vre- 111 kl s° premijska osnova. onsno0vVeiZz7azimoemnivadnoemsijšteh «Ttako "K izhcSe premL ^atom del?>- b.odisi da način®vpo^vatiTnančni učtoek Zaradi tega bomo premirali °?P°Y pražimo navadno s šte- lJati tako, da je izhodišče premi jektivno ocenimo določeni rezul- nosamezneea povečanja in iz- v večji meri tiste uspehe v pro- nre^T od nlemtiskih oŽiovTah veTn z°Hn č) Sffie Od t£ 1)0(1151 f sub*kti™° boljšanja rezultata deli in delež izvodnji in pri poslovanju, ki po- premij od premijskih osnov lah- vezan z u (mej premije, ua tega določujemo nagrado za sicer ob- teea finančnega uspeha v celo- menijo za podjetje večje pove- ko prikažemo tudi grafično s po- izhodišča pa premijska lestvica jektivno ugotovljeni rezultat de- kupnem finančnem Uspehu dela 5anje novo ustvarjene vrednosti, močjo diagramov, Jcjer je zapi- poteka^vjpozitivno in negativno la. Nujno odvisnost med rezul- P uspenu aeia. y nekgterih podjetjlh potrošijo tatom dela in višino premije tudi pri objektivnem ugotavljanju večino sredstev za premije za na-krši omejevanje višine premije posameznih doseženih uspehov grajevanje uspehov, ki le malo z višino plače po tarifni postavki, ni dovolj ugotavljati samo dose- koristijo podjetju oziroma le ma- Nepravilna je na primer določba ženi rezultat dela v naturalnih lo prispevajo k povečanju finani- Pravilnika o premijah podjetja pokazateljih, ampak je treba tudi nega učinka podjetja k poveča- »Impol« v Slovenski Bistrici, ki analizirati in ugotoviti njegov nju novo ustvarjene vrednosti določa, da je višina premije za ekonomski pomen in vrednost, to (prj izključevanju tržnih in plan- predložene racionalizacije odvis- se pravi — izraziti ga finančno sko-administrativnih vplivov, k na od vrednosti oziroma učinka (denarno). Pravi vrednostni izraz zmanjšanju lastne cene proizvod- Tehnično in metodološko lah- narjev negativne premije, 95 % racionalizacije, vendar praviloma posameznih rezultatov dela nam nje). Takšno ravnanje tedaj pod- premija narašča (v pozitivno doseganja kakovosti (navadni ne more biti večja od dvakratne kaže novo ustvarjena vrednost, ietju ne prinaša zaželene koristi- Premijska osnova Premije manjši uspeh dela od navadnega negativna premija Izhodišče: navadni uspeh dela 0 premije Večji uspeh dela od navadnega (pozitivna) premija plače predlagatelja, ki izvira iz teh rezultatov. Zato moramo ugotoviti pravilu® in negativno smer) proporcional- uspeh dela) — 0 dinarjev, 96% mesečne ____ no, progresivno ali v kakem dru- doseganja kakovosti — 500 di- Glede na to določbo bi delavec Bruto vrednost nam ne pri- odnose nied premi j amf in‘uspehi gem funkcionalnem razmerju. narjev premije, 97 % doseganja z mesečno plačo 10.000 dinarjev kaže pravilno ekonomski pomen dela, ki sestavljajo premijske a) neposredno z uspehom dela kakovosti — 1000 dinarjev pre- lahko prejel za milijonski fi- doseženih uspehov, ker bruto vrednost ničesar ne o stroških proizvodnje in poslo-Prav lahko se zgodi, da nam osnove. Te pa dosežemo le ob pove skrbni razčlenitvi posameznih predvidenih možnih uspehov i° (primer za proporcionalno raz- mije itd.; nančni učinek njegove raclonali merje): 93% doseganje kakovo- b) z odstopanjem od navadne- zacije največ 20.000 dinarjev, sti (oziroma 7 % škarta) — 1000 ga uspeha dela (primer za pro- nekdo drugi z mesečno plačo vanja. dinarjev negativne premije, 94% porcionalno razmerje: 98% iz- 20.000 dinarjev pa za enako ra- doseganja kakovosti — 500 di- polnitev plana — 1000 dinarjev cionalizacijo 40.000 dinarjev pre- izvodnje, vendar stroški proiz- lež v celotnem uspehu'podjetja- njihovih finančnih učinkov ter že narašča tudi bruto vrednost pro- realno predvidevamo njihov de- 20. APRILA 1956 » ST. 17 SIROM PO NASI DOMOVINI »DELAVSKA ENOTNOST« NASA STVAR NAPREDUJE Pretekli teden so se na vabilo celjskega občinskega sindikalnega sveta zbrali zastopniki podružnic, da bi se podrobneje pogovorili o društvih prijateljev prirode. Zastopnik republiškega iniciativnega odbora je na kratko povedal namen društev, ki naj skrbe za pametno izkoriščanje prostega časa v naravi, kar je zelo važno za delovnega Prvega maja bo kot vsako leto tradicionalno smučarsko prvenstvo na Okrešlju — Slika je bila posneta na lanskih tekmah človeka. Sicer pa ni to nič novega, vsaj za nekatere podružnice, ker so nekateri delovni kolektivi taka društva že ustanovili. Imajo ga že pri Zavodu za socialno zavarovanje, »Mesnini« in »Aureji«. Pa tudi v celjski tiskarni je- že lani obstajalo to »ilegalno« društvo. Sedaj bodo za nadaljnji razvoj in delo društva prijateljev prirode skrbeli tudi v občinskem merilu. Na tem sestanku so namreč ustanovili iniciativni odbor DPP pri celjskem občinskem sindikalnem svetu. V njem so tovarišice Kristina Dobrišek iz »Aureje«, Pavla Zupanc iz »Mesnin« in Anica Rakun iz Zavoda za socialno zavarovanje. Poleg teh so še tovariši Matija Marinček iz cinkarne, Franc Kranjc iz »Metke« ter strokovni učitelj Rudi Macarol. Celjskim prijateljem prirode želimo mnogo uspehov. Da, tudi Ljubljana ne zaostaja. Pretekli teden se je že sestal iniciativni od- PRVI MAJ V ZASAVJU Pripravljalni odbori zasavskih občinskih sindikalnih svetov so te dni izdelali podrobne programe prvomajskih proslav. Vse kaže, da bodo tudi letošnja praznovanja bogata in kat je najvažnejše: množična. Prireditelji so letos poudarili, naj bodo vse prireditve kakovostno na višini in naj sekcije Svobod skušajo naštudirati samo izrazito delavske igre in pesmi. Najbolj važno pa je končno to, da bodo vse prireditve v Zasavju že v dneh pred prvim majem in da so prvomajski prazniki namenjeni resničnemu oddihu delovnih ljudi. Še več: občinski sindikalni sveti so sklenili, naj bodo prvomajski prazniki namenjeni propagandi za ustanavljanje društev prijateljev prirode. Zato so posamezne sindikalne podružnice sklenile, da bodo organizirale s člani izlete na znane zasavske vrhove. V Trbovljah bodo praznovanje začeli že 25. aprila z nastopom Pevskih zborov v svojih društvih. Naslednje dni bo več sindikalnih, Športnih in .telesnovzffojnifr tekmovanj, občinski sindikalni svet Pa je pripravil za zmagovalce lepa praktična darila. Dan pred delavskim praznikom bo velik sprevod do Trga revo- lavski koncert. 1. in 2. maja pa bodo Trboveljčani odhiteli na zasavske planinske postojanke. V Zagorju bo na večer pred praznikom na letnem telovadišču slavnostna akademija, kjer bodo verjetno nastopili združeni pevski zbori obeh Svobod. Ker v Zagorju nočejo opustiti tradicionalnega prvomajskega sprevoda, bo zato v dopoldanskih urah na dan prvega maja množičen sprevod is Lok do letnega telovadišča, kjer bodo med drugim gasilci rudnika razvili svojo zastavo. V sprevodu bo prvič sodelovala nedavno ustanovljena mladinska godba na pi- Tudi v Hrastniku se vneto pripravljajo na praznovanje praznika. Prireditve bodo v dneh pred prvim majem, na sam praznik pa bodo delovni ljudje odšli na zasavske vrhove. -M- železničarji so razpravljali 0 USTANAVLJANJU DRUŠTEV PRIJATELJEV PRIRODE ---— I------1 »Iga lucije, kjer bodo delovni ljudje ■n zastopniki posameznih organizacij položili vence pred spomenik, združeni pevski zbori ondot-nih društev pa bodo priredili de- Republiški odbor sindikata železničarjev Slovenije je pred nedavnim sklical okrajne konference, na katerih so se pomenili o volitvah delavskih svetov, o proslavi Dneva železničarjev ih tudi o ustanavljanju društev prijateljev prirode. Ljubljanski železničarji imajo svoje Planinsko društvo. Njihovo turistično delovanje pa je širše. Zlasti skrbe za letovanje članov kolektivov in svojcev. V sa- bor društev prijateljev prirode pri občinskem sindikalnem svetu Center. Člani iniciativnega odbora so si razdelili nekatere kolektive, kjer naj bi vzbudili zanimanje za ustanovitev društva. Za zdaj so dali pobudo za ustanovitev društev pri kolektivih PTT, trgovskih podružnicah, DOZ, sodišča, socialnega zavarovanja, Centralnega higienskega zavoda itd. Razgovarjali so se tudi o tem, kaj naj bi iniciativni odbor sam napravil za propagando društev prija- teljev prirode. Dogovorili so se, da bodo organizirali razne izlete. Tako bodo že v prvi polovici maja organizirali kolesarski izlet na Turjak, ki je znan iz narodnoosvobodilnih bojev. Iniciativni odbor bo zbral tudi podatke, koliko kamionov, ki imajo dovoljenje za prevoz ljudi, bi bilo ob nedeljah na razpolago za izlete. Tak prevoz bi bil verjetno zelo poceni. Seveda pa razmišljajo tudi o avtobusnih in peš izletih v bližnjo ljubljansko okolico. Ali ni prijeten takle spomladanski sprehod v gore? KAJ MORAŠ VEDETI o kolektivnih potovanjih z rednimi vlaki na sindikalno objavo Kot vemo, imajo člani sindikata, kadar jih potuje najmanj 5 skupaj, pravico na polovično vožnjo z vsemi rednimi vlaki. Isto ugodnost uživajo tudi člani njihove ožje družine, toda ti se • ne vračunajo v tisto število petih članov sindikata, pač pa posebej, to se pravi, da mora skupina šteti najmanj pet sindikalno organiziranih oseb. Kot člani družine se štejejo zakonski drug in otroci do dopolnjenih 18 let starosti. Če je otrok nesposoben za delo, je lahko star tudi več kot osemnajst let, če pa redno študira, uživa to ugodnost do dopolnjenih 24 let starosti. Voznina se mora plačati za vse udeležence od iste odhodne do iste končne postaje. To tudi takrat, kadar posamezni člani skupine vstopajo ali izstopajo med vožnjo. Člani sindikata so deležni te ugodnosti na osnovi objave, ki jo mora izpolniti sindikalna podružnica. Imena družinskih članov je treba vpisati v objavo pod imeni članov sindikata. Objava velja mesec dni od dneva, ko je bila izdana. Stane pa 100 dinarjev. Vsa skupina potuje z eno vozno karto, vsak udeleženec z vodjem vred pa dobi še eno kontrolno karto. Le-ta velja samo s skupinsko vozno karto. Posebej je treba opozoriti, da mora imeti vsak član sindikata, ki potuje na skupinsko objavo, s seboj sindikalno legitimacijo. Ta pa mora veljati za tekoče leto, to se pravi, da mora biti članarina v redu plačana. Vodja skupine lahko kupi karto pri odhodu tudi za povratek. V tem primeru dobi za povratek kot 20 oseb, lahko prekine vožnjo kolikokrat hoče, le na vsaki postaji, kjer vožnjo prekine, mora dati vozno karto potrditi. Večje skupine pa smejo prekiniti vožnjo samo na tistih postajah, ki so navedene na vozni karti. Njej pa ni treba prekinjenja potrjevati. Skupina lahko prestopi tudi v višji razred ali pa v brzi vlak. Pri tem pa mora doplačati razliko do —1—‘x~~ -------- — razreda Povejmo še „_______________ r__ javi potovanja. Skupinam, ki štejejo manj kot 20 oseb, potovanja Vse prijave morajo biti pismene. Če je treba skupini rezervirati v rednem vlaku poseben voz ali pa rednemu vlaku priklopiti enega ali# več voz, mora prosilec položiti za vsak vagon kavcijo 1000 dinarjev. Ta se vračuna v vozno ceno. če vodja skupine potovanje odpove najkasneje 48 ur pred prijavljenim odhodom, si železnica zadrži polovico kavcije, če pa ga odpove Kasneje, kavcija v celoti zapade. Kadar odide na pot le del prijavljene skupine in je bilo rezerviranje ter priklo-pitev vozov v celoti ali delno nepotrebno, si zadrži železnica polovico ali pa celo kavcijo za toliko voz, kolikor jih je bilo po nepotrebnem rezerviranih, od- POCENI DOPUST =~f;£:E ko leto prebije dopust 2350 ljudi o Rovinju, kakšnih 250 pa o njihovem počitniškem domu na Kisovcu. Pozabili niso tudi na industrijsko šolo, v kateri je okrog 250 učencev in prirejajo zanje vsako leto letovanje ob morju. Delavski svet ŽTP je določil letos milijon dinarjev za letovanje in izlete ter s tem omogočil plodno delovanje bodočim društvom prijateljev prirode. V Omišlju na otoku Krku je dom »Djuro Strugar«, ki ga upravlja Sindikat državnih uslužbencev. Dom razpolaga z okrog 180 posteljami. Cena polne dnevne oskrbe se giblje od 600 do 700 dinarjev v glavni sezoni, izven sezone je precej ceneje. Uprava doma pa je pripravljena skleniti s sindikalnimi podružnicami tudi drugih strok v Sloveniji pogodbe, s katerimi bi dala na razpolago nekaj mest izven sezone in tudi v sezoni po znatno nižjih cenah. Ne zamudite priložnosti in obrnite se na upravo doma »Djuro Strugar«, Omišalj na otoku Krku! Dom no Mežaklji, ki so ga zgradili jeseniški plavžarji. Danes je že dograjen posebno vozno karto in kontrolne Karte. Skupinska vozna karta velja za potovanje v eno smer 15 dni. Če kupijo ob odhodu tudi povratno karto, velja vozna karta za odhod 15 dni, vozna karta za povratek pa 30 dni od dne, ko je bila žigosana. Skupina lahko prekine potovanje v času veljavnosti vozne karte. Skupina, ki šteje manj ni treba prej prijaviti. Večje skupine pa morajo prijaviti potovanje pismeno odhodni postaji, in to skupine do 50 oseb najmanj 48 ur prej, večje skupine pa najmanj osem dni pred nameravanim potovanjem. V skrajnem primeru bo železnica upoštevala tudi prijave dve uri pred odhodom vlaka. To le v primeru, če bo železnica tej prošnji lahko brez večjih težav ugodila. Takrat pa, kadar prijavljeno potovanje odpade, ima železnica pravico zahtevati povrnitev vseh stroškov, ki jih. je imela s pripravljanjem pripravljenega potovanja. To je nekaj navodil, ki naj jih upošteva vsak, ki organizira skupinska potovanja sindikalnih članov. Smučarske tekme na Okrešlju Okrešelj je priljubljena izletniška točka zlasti za štajerske prijatelje prirode. S kranjske strani se pride nanj čez Gornji Grad, Solčavo in Logarsko dolino, poleti pa tudi čez Kamniško sedlo. Sedaj je še preveč snega. Na tem kraju prirejajo za prvi maj že več let sindikalno smučarsko prvenstvo. Organizira ga celjski okrajni sindikalni svet. Take tekme bodo tudi letos ob sodelovanju iniciativnega odbora DPP. Tudi tokrat se jih bodo udeležili smučarji z Gorenjske in Štajerske. Pridite za praznike v Logarsko dolino in na Okrešelj, in smuči ne pozabite doma! OBZORNIK Novosti v predpisih o oskrbnini začasno nezaposlenih Z zmanjšanjem ali ukinitvijo nekaterih investicijskih del je prišlo do večjega števila odpovedi delovnih razmerij, predvsem v gradbeništvu, deloma pa tudi v industriji. Po uveljavitvi načela pravice do dela pa nudi država vsakemu, ki začasno brez svoje krivde ni v delovnem razmerju, materialno zavarovanje. To zaščito pa so enako uživali tako tisti, ki so živeli v družinski skupnosti, ki je bila navezana na dohodke izključno iz delovnega razmerja, kot tudi tisti, katerih družinska skupnost je imela še dohodke od kmetijstva. Navidezna enakost v prejemanju oskrbnine teh dveh vrst oskrbovancev je bila z naraščanjem cen kmetijskih pridelkov dejansko vse bolj neenaka. Zaradi tega je ena bistvenih novosti Sprememba cenzusa oskrbovancev Po tej spremembi imajo pravico do oskrbnine osebe, ki žive v družinski skupnosti, katerih skupni dohodki iz delovnega razmerja, socialnega zavarovanja ali drugih socialnih dajatev ne znesejo več kot 5000 din mesečno na člana gospodinjstva, medtem ko je bil do sedaj ta znesek le 2000 din. Dodaja pa se določilo, da osebi, ki živi v družinski skupnosti, ki ima do- hodke od kmetijstva ali dohodke od drugih dejavnosti, podvrženih obdavčenju, pripada materialno zavarovanje po višini davčnega cenzusa, in sicer: ako znaša davčni cenzus do 50 din letno na člana gospodinjstva, ima oseba, ki je začasno brez dela, pravico do prejemanja oskrbnine v višini 75 % od ugotovljenega polnega zneska oskrbnine; če znaša davčni cenzus od 50 do 150 dinarjev — v višini 50 %, in od 150 do 250 din — v višini 25 %. V primeru, da davčni cenzus prekorači vsoto 250 din na člana gospodinjstva, delavcu in uslužbencu sploh ne pripada materialno zavarovanje za čas brezposelnosti. Po novih predpisih imajo pravico do oskrbnine delavci in uslužbenci, ki so bili do poteka odpovednega roka v delovnem razmerju najmanj 1 leto neprekinjeno ali 18 mesecev s prekinitvami v zadnjih dveh letih. Tako se je s to določbo rok za pridobitev pravice do oskrbnine močno skrajšal, kar omogoča, da se bo razširil krog koristnikov oskrbnine. Do sedaj je bil namreč predpisan dveletni rok neprekinjene zaposlitve ali 5 let zaposlitve s prekinitvami. Dogajalo se je, da so posamezni delavci in uslužbenci prejemali oskrbnino po leto dni ali celo več, ker jim niso mogli najti dela, ki bi ustrezalo njihovim strokovnim kvalifikacijam. To pa je vedno bolj povečevalo izdatke posredovalnic za delo. Nekateri oskrbovanci pa niti niso imeli pravega zanimanja, da bi našli novo zaposlitev, saj so že tako stalno prejemali oskrbnino. Da bi to nekako omejili, lahko posredovalnica za delo po novem predpisu delavca ali uslužbenca po šestih mesecih dajanja oskrbnine začasno napoti tudi na delo, ki ne ustreza njegovim strokovnim kvalifikacijam. S tem trenutkom delavec ali uslužbenec izgubi pravico do oskrbnine, toda posredovalnica za delo še nadalje vodi zanj evidenco in tak delavec ima prednostno pravico na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni kvalifikaciji. Pri tem je predvsem treba upoštevati strokovnost in delovno dobo posameznega delavca ali uslužbenca. Navodilo izrecno pravi, da posredovalnica za delo lahko napoti visokokvalificiranega delavca le na delo kvalificiranega delavca, visokokvalificiranega uslužbenca pa na delo, ki je zanj potrebna srednja strokovna izobrazba itd. Zaposlitev mora ustrezati tudi fizičnim in zdravstvenim sposobnostim delavca ali uslužbenca. Delavec ali uslužbenec lahko zahteva od posredovalnice za delo, da ga napoti na pregled k stalni zdravstveni komisiji, ki ugotovi, če je zdravstveno in fizično sposoben za odrejeno delo. Mnenje zdravstvene komisije je za posredovalnico obvezno. Določila glede otroških dodatkov in zdravstvenega zavarovanja so črtana iz uredbe o oskrbnini, ker to področje urejata tako uredba o otroških dodatkih kot zakon o zdravstvenem zavarovanju. Po dosedanjih predpisih se je čas, ko so bili delavci brez lastne krivde brezposelni, vračunal v delovno dobo. To določilo pa se spreminja toliko, da se ta doba ne obračunava več v delovno dobo, vštevno za pokojnino, kot doslej. Vse pokojninske odločbe, ki so doslej vračunavale čas začasne nezaposlenosti v pokojnino, pa se ne izpremene. Obvezno javljanje odpovedi in prostih delovnih mest Novosti na tem področju so sledeče: Gospodarske organizacije, ustanove, državni organi, zadruge, družbene organizacije in zasebni delodajalci so dolžni javiti vsako odpoved takoj ali najkasneje v roku treh dni pristojni posredovalnici za delo, prav tako pa tudi v roku 5 dni vsa prosta delovna mesta. Namen tega je, da bi se v bodoče ljudje zaposlovali prvenstveno preko posredovalnic za delo in bi na ta način omejili in končno odpravili zaposlovanje po osebnih zvezah. Za kršitev tega predpisa so določene celo denarne kazni od 10 do 100.000 din za gospodarske organizacije in druge delodajalce in od 1000 do 10.000 din za posamezne odgovorne osebe pri delodajalcih. Te kazni bo izrekal sodnik za prekrške. Menimo, da je sprememba uredbe tolike pomanjkljiva, ker ne določa, da je treba javiti vsako prenehanje delovnega razmerja, bodisi da je delovno razmerje prenehalo sporazumno ali z disciplinskim odpustom, ali s potekom določenega roka pri delovnih pogodbah za določen čas. Nadaljnja pomanjkljivost pa je, da uredba ne predvideva sankcij za opustitev javljanja takih načinov prenehanja delovnega razmerja. Posredovalnice za delo bodo namreč kljub tem pomanjkljivostim zahtevale javljanje vsakega prenehanja delovnega razmerja. Navodilo k tej uredbi točno določa, katere podatke bodo morale vsebovati prijave odpovedi in izpraznjenih delovnih mestih. Novi predpis določa, da je odgovorni uslužbenec dolžan opozoriti delavca ali uslužbenca ob odpovedi na pravice, ki mu pripadajo za čas brezposelnosti. Primerno bi bilo, da bi vsaka odpoved, ki mora biti pismena in obrazložena, vsebovala klavzulo s tem opozorilom. Ce si hoče delavec pridobiti pravice, ki mu gredo za čas brezposelnosti, se mora javiti posredovalnici za -DELAVSKA ENOTNOST« UTRINKI 20. APRILA 1950 © ST. 17 "■ OBUCNft OSEBA H—ii (Nadaljevanje in konec) Tovariš gospod, nadrejen, posredno ali neposredno, toliko ti-1 soč ljudem, si je jaželel uradni avtomobil. Upravni svet njegove ustanove, ene izmed najvažnejših ustanov v občini, je razumel željo tovariša gospoda — in ustanova je najela kredit ter kupila prelepo, moderno vozilo. Toda, tovariš gospod ni bil samo uradno, po svojem družbenem položaju upravičen do uradnega vozila, ampak bi mu te pravice noben pameten človek ne odrekel, že zaradi njegove pre-goreče amaterske vneme za avtomobil. Amaterska ljubezen do avtomobila je odkrivala v tovarišu gospodu neverjetno genialno tehnično bitje. Saj je ljubil avtomobil že v času, ko so se njegovi vrstniki v svoji tehnični izobrazbi dokopali komaj do dvokolesa, nekateri najbolj tehnično nadarjeni le do »Vespe«. Tovariš gospod pa je ljubil — avtomobil. Njegova ljubezen je bila tako goreča, tako neomajna, da ji je vse drugo podrejal. Tovariš gospod se je brez obotavljanja ločil od svoje prve žene samo zato, ker ni prenašala avtomobilske vožnje; dosledno je namreč na potovanju bruhala. Nič ni pomagalo, ker mu je rodila dva sina, ker mu je redno prinašala zajtrk v posteljo, mu umivala noge in gospodinjila doma, poleg tega pa hodila v službo. Tovariš gospod je vse to ugodje, ki mu ni kaj oporekati, zavrgel iz gole avtomobilske vneme. Plemenita žrtev, ki ji zlepa ni enake! Novo življenjsko družico si je tovariš gospod izbiral bolj previdno. Tri leta je dan za dnem v prostem in službenem času, prevažal dekleta, ki so vzbudila njegove erotične občutke z avtomobilom širom po deželi. Izbiral je kot pravi Don Kihot najbolj zapuščena pota, ovinke, serpentine, vzpetine in padce, da je preizkusil avtomobilsko zrelost svojih oboževank. Tri dolga leta, ki so mu jih sladile številne kandidatinje za zakon, je tovariš gospod izbiral, dokler ni našel prave družbe, ki je vsa živela samo za avtomobil. Kaj otroci, služba, kuha — avtomobil! Nova žena sicer ni kuhala možu, ni mu ro- dila otrok, ni mu umivala nog, ampak se je samo ljubeče vozila z njim naokrog, kamorkoli je hotel in želel. Tovariš gospod je našel svoj ženski ideal in ni mu bilo žal ne prve žene, ne treh dolgih let nesebičnega izbiranja prave življenjske družice. Tisti dan, ko je prišlo novo moderno vozilo na ustanovo, je proglasil tovariš gospod za Hela prost dan, ne samo za tisto leto, ampak tudi za vsa leta vnaprej, da bodo ljudje vedeli, kako spoštljiv odnos ima tovariš gospod do take tehnične pridobitve Kot je avtomobil. Tovariša gospoda pri tej odločitvi ni motilo niti najmanj dejstvo, da je prav ta dan prišla v urad prva stranka po devetih mesecih, ki bi rada registrirala preimenovanje neke brivnice iz »Glavnika« v »Škarje«. Tovariš gospod je stranko ljubeznivo sprejel in ji pojasnil, aa danes ustanova zaradi uradnega praznika ne posluje in naj izvoli priti stranka naslednji dan. Začudenega gosta je tovariš gospod pogostil s Šilcem žganja in ga osebno odpeljal na ogled mesta. Med vožnjo po mestu mu je šinila v glavo sijajna ideja: odslej bo vsako dopoldne popeljal po enega izmed uslužbencev na ogled mesta. To je ideja: začel bo opravljati neverjetno važno kulturno poslanstvo, avtomobilske vožnje bodo tudi moralno utem el jen e. Tovariš gospod je odslej leto in dan ves službeni čas prevažal drugega za drugim svoje uslužbence po mestu, dokler se niso že vsi nekajkrat zvrstili in utrujeno ugotovili: dovolj je teh voženj. Tovariš gospod je bil nemalo užaljen, ko je še poslednji, kurir, povedal, da je vozarjenja po mestu sit preko glave. Zmajal je z glavo, češ primitivnim ljudem pa res ni pomoči. Odslej je tovariš gospod iskal kliente za svoje vožnje drugje: vabil je predstojnike sorodnih ustanov iz drugih občin in jih vozil na ogled brivnic, česalnič, pedikerskih salonov, registriranih v njegovi ustanovi. Toda tudi ti so se sčasoma naveličali in se niso več odzvali vabilom. Tovariš gospod je bil spet užaljen; za popoldneve ni bil v skrbeh. Vsak dan je popeljal soprogo na sprehod. Tako silno izobražena je bila, da je vožnje z avtomobilom sploh niso utrudile. Toda, dopoldnevi: koga prevažati z avtomobilom. Tedaj žena namreč počiva, da nabere potrebnih moči za popoldanski izlet. Tovariš gospod je bil brihtna glava, modra glava: domislil se je svojih otrok. Čemu neki hodijo dopoldne v šolo? Saj res! In že je prepisal otroka na šolo s popoldanskim poukom, dopoldne pa je spet našel primerno zaposlitev — prevažal jih je po njihovih opravkih. Kot izkušen mož je postal previden, ker se je bal, da se ne utrudijo. Vsak teden so posebej napravili načrt voženj. In ker so otroci imeli premalo opravkov, je enega zapisal še v nogometni klub, dekletce v baletno šolo in v tečaj francoskega jezika, starejšega pa je porinil v plesno šolo. Tako je bilo opravkov preko glave. Avtomobil je drdral po mestu kot rešilni voz. Ljudje so že kar vedeli: danes pelje tovariš gospod sina k brivcu, danes hčerko k francoščini, sedaj zopet sina v filatelistično zvezo in tako dalje. »Zlati očka«, so modrovale mlade glavice, ki jim doma niso kazali zanimanja niti za »Vespo«. Tovariša gospoda si oglejte, so govorili otroci svojim staršem po vsej okolici, kjer je prebival tovariš gospod; ta je zlati očka, on ve, zakaj ste se borili. In tako je šlo leto in dan. Bil je ravno »avtomobilski praznik«, to je tisti dan, ki ga je tovariš gospod odredil za dela prost dan v počastitev spomina na prihod avtomobila v ustanovo, ko se je zgodilo nekaj nezaslišanega. V statističnem, biltenu je bil objavljen pregled porabe bencina v mestu. Iz podatkov je bilo razvidno, da ustanova za registracijo brivnic, česalnih, pedikerskih in lepotičnih salonov v občini Za-potok porabi toliko bencina v enem letu, kot vse ostale javne in zas,ebne ustanove v celem mestu skupaj v desetih letih. Ko je tovariš gospod dobil to številko statističnega biltena v roke, je bil silno ponosen: to je dokaz, kdo je tehnično izobražen, kdo je človek modernega sveta. Sredi največjega navdušenja m prazničnega razpoloženja pa je zazvonil v stanovanju tovariša gospoda telefon. Klical ga je predsednik upravnega sveta njegove ustanove. »No, kaj je Martin,« je velikodušno vprašal tovariš gospod. »Zaradi bencina ...« »Tudi ti si ponosen, kajne, daleč smo med prvimi...« »Že, že, toda revizija ...« »Kakšna revizija? A tako! Prav, naj le vidijo, kako znamo gospodariti,« se je zadovoljno namuznil tovariš gospod. »Pravijo, da trošimo preveč bencina.. .< »Kaj?« je prebledel tovariš gospod. Več ni mogel. Zaprl je telefon in sam vase zamrmral: Nemo propheta in patria. Tri dni ni bile tovariša gospoda na spregled. Četrtega dne zjutraj pa je prinesel v uredništvo dnevnika daljši članek z naslovom »Kam vodi nevoščljivost« in s podnaslovom »Zaradi neizpodbitnega prvenstva v porabi bencina so nesposobni tekmeci naprtili zmagovalcu revizijo z nalogo, da mu onemogoči v bodoče dosegati zavidne uspehe, ki so dokaz neverjetno visoke tehnične kulture«. V članku je tovariš gospod pozval javnost, naj ga podpre v njegovem boju zoper samovoljo birokratskih revizijskih organov, nahujskanih od nesposobnih, tehnično nekulturnih nevoščljivcev, ki ne znajo uporabljati avtomobila. Drugega dne zjutraj je tovariš gospod hlastno segel po časopisu in ga poželjivo preletel — toda njegovega članka ni bilo. List ni objavil njegovega članka. Upravni svet je prodal avtomobil in še istega dne z izkupičkom plačal eno desetino neporavnanih računov za bencin. Ker ni bilo voženj z avtomobilom, je soproga pobegnila. Pod večer je tovariš gospod ponosno dvignil glavo, kot da se je otresel vseh udarcev usode in zakričal v prazno: Birokrati, birokrati, birokrati, ne boste me uničili, birokrati! Še dolgo v noč je tovariš gospod risal modele sodobnih avtomobilov. Najlepšega je pripel na steno in se prijazno, zmagoslavno smehljal: avto pa le imam. Prevedel Tn. MATILDINA HČI Mala hišica je bila že doglo nenaseljena. V ničemer se ni razlikovala od drugih, ki so stale tam okoli. Bila je samo bolj vlažna kot druge, ker se je za njo raztezal močvirnat svet. Čez to močvirje je prišel Gerbier z Bizonom tisto noč, ki je sledila prigodi na strelišču. Nosil je kovček, v katerem so bili kartotečni listi in dokumenti. Bizon si je bil naložil vrečo z živežem. Ko sta moža tiho stopila v hišico, ju je zajel duh po plesnobi. »Varnost ni lepa,« je dejal Bizon. V kuhinji je odložil vrečo in odšel. Gerbier je skrbno zaprl vrata, ki so iz vrta vodila v vlažno hišico. Tri mesece se ni premaknil iz nje. Polknice so ostale zaprte. Glavna vhodna vrata na cestno stran niso bila nikoli odprta. Gerbier ni nikoli zakuril. K sreči je bila zgodnja pomlad. Nikoli ni uporabljal električne luči, da ne bi številka na števcu narastla. Delal je pri zelo zasenčeni karbidni svetilki. Jedel je mrzlo. Enkrat na teden mu je kurir prinesel kruha in konserv. Dnevi in ure obiskov so bile naprej določene. Izven teh ni imel Gerbier nobenega upanja na zvezo z zunanjim svetom. Mojster je zahteval skrajno previdnost. Gerbierove slike so bile povsod objavljene in nabite. Gestapo je razpisala za ovaduha velikansko nagrado. Ob zelo temnih nočeh je šel Gerbier na vrt, kjer je ostal le nekaj hipov. Preživel je tri mesece ne da bi pokazal znake življenja. II. •Polnoč se je bližala. Gerbier je hodil bos iz ene v drugo sobo. Karbidovka je osvetljevala samo košček mize, na kateri so počivali papirji: načrti, sporočila, zapiski. Pošta je bila priprav- ljena. Gerbier ni vedel kaj bi počel. Nekaj časa je še hodil, potem pa je skomiznil z rameni, vzel kup igralnih kart in pričel polagati pati-eoco. V vratih, ki so držala na vrt, je nalahko zaškripal ključ, Gerbier je prenehal s polaganjem, a je pustil karte na mestu, da bi lahko pozneje nadaljeval. Zaprl je oči. »Je Bizon ali Jean-FrangodsT« se je vpral«l. »Če je Bizon, bodo novice o Matildi...« Suhe in trde Gerbierove ustnice so se stisnile, namrščil je čelo kot človek, ki se bori z duševnim trpljenjem. »Postajam bedast,« je mrmral. Vežna vrata so se neslišno odprla in na pragu je zagledal obris človeka. Čeprav je bila senca zelo motna, je Gerbier takoj opazil, da obris ni Jean-Frangoisov niti Bizonov. Človek ni bil njune postave. Nosil je dolge lase in hrbet je imel rahlo upognjen. Gerbier se je dvignil, a se ni upal približati. Človek se je zasmejal. Smeh je bil otroški, nežen in skoro neslišen. »Vi ste. . vi, mojster,« je šepetal Gerbier z nejevernim glasom. Luc Jardie se je približeval mizi in zdelo se je, da vsak korak oblikuje njegov obraz. Gerbier je položil roke na Jardie jeva ramena in ga motril ne da bi trenil. »Hotel sem se malo pomeniti z vami,« je rekel Luc Jardie. »Mali Jean mi je pokazal pot. Zunaj straži.« Gerbier je še vedno držal Jardia za rame in roke so mu božale obrabljeno blago suknjiča. »Čeljusti in oči so še vedno čvrste,« si je mislil Jardie. »A svojega polovičnega nasmeha ne zmore več. « Slednjič je Gerbier dejal: delo v roku enega meseca po preteku odpovednega roka. Novi predpisi na tem področju so prav glede prijavljanj odpovedi in prostih delovnih mest zelo važni. Vse bolj bodo posredovalnice za delo, ki ne bodo več samo socialno-zaščitne ustanove, temveč bodo načrtno in aktivno posegale v problematiko zaposlovanja delavcev in uslužbencev, skrbele za prekvalifikacijo vseh vrst invalidov, poklicno svetovale razpoložljivost delovne sile in potrebe po njej. -ar- Vprašanja in odgovori Otroški dodatki »Otroški dodatek 1956«; Imate nezakonskega otroka, ki živi pri Vašem očimu in materi, ki imata posestvo v izmeri 4,44 ha zemlje Za njegovo vzdrževanje plačujete staršem 3000 diu. Otroškega dodatka za otroka pa ne dobite in bi radi vedeli, na kakšen način bi mogli uveljaviti pravico do tega dodatka — Odgovor; Pogoj za priznanje otroškega dodatka je med drugim tudi ta, da otroka upravičenec tudi sam vzdržuje. V Vašem primeru je odločilno dejstvo, da živi Vaš otrok pri Vaših starših, ki imajo tolikšno kmetijsko posestvo, da zaradi tega ne morete uveljavljati pravice do otroškega dodatka. Vi sicer prispevate za njegovo vzdrževanje, vendar bi pa zelo težko dokazali, da ga sami neposredno vzdržujete. Tudi nezakonski oče ne more uveljaviti pravice do otroškega dodatka deloma iz istega razloga, zaradi katerega tudi Vi ne morete priti do njega, deloma pa še zato, ker je šele nekaj dni v delovnem razmerju. »A. S., Prevalje«; Hčerko imate že od leta 1952 dalje v Domu invalidne mladine. Zanjo plačujete 2740 din mesečno, t. j. znesek, ki ga prejemate za to hčerko kot otroški dodatek. Imate še eno hčerko, za katero pa prejemate, kot pravite — otroški dodatek v celoti, t. j. 3240 dinarjev mesečno. Ne morete razumeti, zakaj za hčerko, ki je v zavodu, prejemate otroški dodatek v znesku 2740 dinarjev, za hčerko, ki jo imate doma, pa 3240 dinarjev. Menite, da bi morali ‘udi za prvo hčerko prejemati znesek v isti višini. — Odgovor Na višino otroškega dodatka vpliva tudi število otrok. Vendar pa se otroški dodatek ne priznava na tak način, da se za vsakega otroka dobi v • enaki višini, temveč je otroški dodatek za več otrok določen v skupnem znesku. Upravičenec do otroškega dodatka, ki izpolnjuje vse pogoje, prejema za dva otroka skupaj 5980 din. In tolikšen znesek prejemate tudi Vi, samo da del tega enotnega zneska za dva otroka pošilja okrajni Zavod za socialno zavarovanje neposredno zavodu, kjer živi Vaša hčerka, drugi del pa prejemate Vi neposredno. Glede na tako ureditev torej niste nič prikrajšani glede višine pripadajočega otroškega dodatka: priznan in izpla-čevan Vam je v polnem znesku 5980 din. »P. I., Maribor«; Pred 6 meseci ste se vrnili iz zapora in takoj zopet nastopili službo. V času, ko ste prestajali kazen, je bila zaposlena Vaša žena, ki si je pridobila pravico do otroškega dodatka in ki ga še vedno prejema, ker je še vedno v službi. Ker pa oba otroka hodita v šolo, postaja vedno bolj nujno, da se žena posveti samo gospodinjstvu in materinstvu in bi rada zapustila službo. Ne veste pa, ali boste lahko po njenem odhodu iz službe dobivali otroške dodatke Vi iz naslova Vaše zaposlitve. — Odgovor; če je res, da ste se takoj po prestani kazni zaposlili, potem menimo, da je izpolnjen pogoj 30. člena uredbe o otroških dodatkih, po katerem nadaljuje delavec, ki se v 30 dneh po prestani kazni zaposli, svojo delovno dobo, če je njegov zakonec medtem stopil, v delovno razmerje in je na podlagi prejšnje delavčeve zaposlitve tudi zakonec pridobil pravico do otroškega dodatka. Glede na to določilo menimo, da bo lahko pravica do otroškega dodatka- prešla na Vas, ko bo Vaša žena zapustila delovno razmerje. Prejemki »Č. A., Polskava«; Februarja meseca ste bili 14 dni v bolniškem stanju, en dan pa na rednem letnem dopustu. Vprašujete, ali ima podjetje pravico za čas bolniškega in rednega dopusta zmanjšati prejemke za 500 din, kolikor znaša dodatek k plači. — Odgovor; Zdi se nam, da zadevo napačno pojmujete. Bili ste 14 dni na bolniškem dopustu. Za ta čas niste prejemali plače, temveč nadomestilo plače. To nadomestilo pa ni enako redni plači, temveč je ta 20 oz: za 10 odstotkov nižje od rednih prejemkov. To pa je seveda odvisno od trajanja delovne dobe in od tega, koliko časa je trajala bolezen. Pri izračunu nadomestila plače za čas bolezni Zavod za soc. zavarovanje vedno upošteva tudi dodatek 500 din. Ker pa ste za čas bolezni prejeli manjši znesek kot pred boleznijo, pa ste zmotno tolmačili, da Vam je podjetje odtrgalo ta dodatek. Za teh 14 dni bolezni Vam podjetje sploh ni ničesar plačalo, ker niste delali, pač pa Vam je izplačal nadomestilo Zavod za soc. zavarovanje. »A. A., Šoštanj«; V Termoelektrarni so s 1. marcem 1954 uslužbencem v pisarni začeli izplačevati terenske dodatke, vrsti drugih uslužbencev pa tqh terenskih dodatkov niso priznali. Februarja 1955 pa so začeli izplačevati terenske dodatke vsem v tej elektrarni zaposlenim osebam. Radi bi vedeli, če bi lahko zahtevali izplačilo terenskih dodatkov za nazaj od 1. marca 1954. — Odgovor; Iz Vaše obrazložitve jasno sledi, da so uslužbenci od marca 1954 in vsi ostali od februarja 1955 prejemali terenske dodatke brez potrebne pravne osnove, ker ni bilo nobenega določila, ki bi dovoljevalo takim podjetjem izplačevati terenske dodatke, torej ne samo —- aa niste upravičeni zahtevati plačila za nazaj, celo do sedaj prejete zneske iz naslova terenskih dodatkov mora podjetje kriti iz dobička in jih torej ne more všteti tako kot plače med materialne stroške. Dopust »K. F., Blanca«; Po zdravnikovi odredbi ste zaposl » 4-urnim skrajšanim delovnim časom. Za štiri ure d prejemate plačo pri podjetju, razliko za ostale štiri i pa Vam plačuje Zavod' za socialno zavarovanje. Ker pri podjetju ni dela, so Vas poslali sedaj na 14-dne redni letni dopust. Menite pa, da je to nepravilno zar tega, ker imate sedaj priznan itak skrajšan delovni čas. Odgovor: Nikjer ni prepovedano, da bi podjetje ne sm poslati delavca oz. uslužbenca na redni letni dopust v ča ko ta dela 4-urni skrajšani delovni čas. Zato ni mogi trditi, da je podjetje v Vašem primeru ravnalo nepravil Vl tudi za čas dopusta svoje redne prejen v visim, kakor če bi delali. Seveda lahko podjetje dela-' oz. uslužbencu ki ima skrajšan delovni čas, tudi odpo Odpoved bi bila nedopustna samo v primeru, če dela oz. uslužbenca pošlje na delo zdravnik1 v smislu doloi Zakona o zdravstvenem zavarovanju, ko je delavec si se vedno v bolniškem staležu, vendar ga zdravnik iz r i0S°v zdravljenja in ponovne usposobitve pošlje na dc čeno delo omejenim delovnim časom in ko se ta zapo t®vv tudi vrši pod rednim zdravstvenim nadzorstvom Če P"mer * Potem pa je podjetje res nepravilno r nalo, ko Vas je poslalo na dopust. O tem, ali je pot omenjeni primer po Zakonu o zdravstvenem zavarovan pa bo lahko povedal zdravnik, pri katerem se zdrav: Pojasnilo Zvezne komisije za plače v gospodarstvu o premijah Posamezne gospodarske organizacije ne vedo, kako bi razdelile denar za premije delavcem in uslužbencem, ker lani niso sprejele pravilnika o razdelitvi za premije določenega denarja. To vprašanje je pereče tembolj, ker večina podjetij letos vneto proučuje možnosti za dajanje premij, kar je eden izmed bistvenih činiteljev za povečanje delovne storilnosti. , Na mnoga vprašanja je Zvezna komisija za plače v gospodarstvu odgovorila s tolmačenjem, da lahko gospodarske organizacije, ki lani niso sprejele pravilnika o premijah, pa so predvidele določeni odstotek iz dobička za premije, tako izločena sredstva uporabijo za izplačilo plač delavcem in uslužbencem nad plačami tarifnih pra- vilnikov in po njegovih odobrenih temeljih. To lahko store samo za leto 1955, v prihodnje pa bodo razdeljevale denar po novi uredbi o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Kar se tiče denarja za premije, zbranega na podlagi obdavčenja izrednega dobička in znižanja proizvodne cene v letu 1955, bodo veljale določbe napotkov za uporabo uredbe o zaključnih računih za leto 1955. 20. APRILA 1956 © ST. 17 KULTURNI RAZGLEDI »DELAVSKA ENOTNOST« Z OBISKA PRI SVOBODI NA BRDU V POMLADI ZA JESEN Svoboda na Brdu pri Ljubljani je bila ustanovljena 1952. leta, takrat, ko so na Brdu s prostovoljnim delom dograjevali Dom kulture in študirali Borove »Raz-trgance«. V zasilno urejeni dvorani in odru so dramo uprizorili in z njo gostovali na Barju in Vnanjih goricah. Velik razmah je doživela igralska družina pod strokovnim vodstvom Janeza Vrhunca, ki je zrežiral Hlapca Jerneja in njegovo pravico, Miklovo Zalo, Gospo ministrico, Za stanovanje gre, Rokovnjače in Pod svobodnim soncem. Z vsemi igrami so gostovali pri sosednjih društvih, največkrat z Miklovo Zalo. ki je doživela 16 uprizoritev. Ko pa je tovariš Janez Vrhunc zaradi študija prenehal režirati, je dejavnost igralske družine zamrla. V letošnji sezoni še niso uprizorili nobene igre. In tudi za bc upov. tudi za bodočo sezono ni večjih Na Brdu imajo požrtvovalne igralce, večinoma so to fantje in dekleta, ki so z izredno požrtvovalnostjo dograjevali svoj Dom, postavljali odre na prostem, na gostovanjih, niso pa v teh letih vzgojili režiserja iz svojih vrst. In ko potem režiser odpove, ker ga dolžnosti kličejo drugam, dejavnost družine zamre. Tovariš Janez Vrhunc je zelo dober režiser in to je najbrž vzrok, da nihče izmed številnih igralcev ne zbere dovolj poguma, da bi nadaljeval z njegovim delom; boji se, da bi pri občinstvu doživel neuspeh. Toda če vso stvar globlje premislimo, potem lahko le ugotovimo, da bi vsakršna solidna uprizoritev pomenila za mladega režiserja in igralska družino velik uspeh. To je obenem tudi edini izhod iz mrtvila; v podobnih okoliščinah so začeli režirati skoraj vsi naši amaterski režiserji. Marsikateri delavec si je s trdim, vztrajnim delom, s samokritičnostjo, s Študijem pridobil precejšnja režijska izkustva. Prepričani smo, da takih delavcev tudi na Brdu ne manjka. Odbor društva bi jih moral le poiskati in jim pomagati preko začetnih težav. Takšen izhod je za Svobodo na Brdu nujen, kajti igralska družina je pravzaprav edina prosvetna sekcija v društvu. Pri društvu sicer še delujejo sekcije za ping-pong, odbojko in šah, kar je v organizacijskem pogledu za naselje kot je Brdo primerno. Prvenstvene naloge Svobod pa so vzgoja, izobrazba. Res je, da tudi igralska družina s skrbno izbranim programom vzgaja in izobražuje, toda društvo ob tem ne bi smelo pozabljati na predavanja in knjižnice. Brdo je blizu Ljubljane in prav lahko bi Svoboda navezala tesne stike z ljudsko Mladi so dirigirali V celjsko Svobodo so vključeni tudi dijaki celjskega učiteljišča, ki imajo v društvu samostojno mladinsko sekcijo. Izmed različnih skupin je najbolj šte-izobraževanje postavili na trd- i Vilna pevska, saj združuje v me-nejše osnove. šanem zborii približno 120 fan- Prav tako bi kazalo na Brdu j tow in deMet- To zbor je priredil i i iiprnTinnTTi En univerzo, ki bi ji rada pošiljala predavatelje, dokler bi v lastnih vrstah ne našli dovolj sil, da bi čimprej ustanoviti knjižnico. Tamkajšnja sindikalna podružnica je društvu odstopila svojo knjižnico, ki pa še vedno ni odprta, ker zanjo ne dobijo primer- j že več samostojnih koncertov in gostovanj po naši republiki. Posebno skrbno pa vzgajajo bodoče pevovodje, saj vedo, da bodo di- nega prostora. Veliko, več kot jaki po končani šoli odšli v razne polovica knjižnic na Slovenskem , kraje in da bodo tam s svojimi žal posluje v neprimernih prostorih. Menimo, da so boljši vsakršni, tudi neprimerni prostori, kakor pa nedejavnost. Ko pa bodo na ~rdu dogradili Dom kulture, ta- izkušnjami lahko pomagali prosvetnim društvom. Marsikje bi ustanovili pevski zbor, pa Jim manjka sposoben pevovodja. Da krat bo tudi knjižnica dobila bi temu odpomogli, so pod vod- boljše, primernejše prostore. Letošnja sezona bo kmalu zaključena. Svobodo na Brdu čaka v poletnih mesecih še težko delo, kajti prepričani smo, da bo o naslednji sezoni njena dejavnost stvom svojega pevovodje profesorja Borisa Ferlinca priredili poseben zborovski tečaj in naštudirali obširen koncertni program. S tem koncertom so se pred- IZKUŠNJE SVETA ZA KNJIŽNIČARSTVO V NOVEM MESTU Žarišče prosvetlievanja Do nedavnega je bila v Novem mestu navada, da je okrajni odbor Ljudske prosvete dodeljeval knjižnicam po 5 in več knjig, kar pa ni bistveno vplivalo na razvoj knjižničarstva. Novi sosvet za knjižničarstvo pa meni, da takšna pomoč ni najbolj primerna, da je koristneje krepiti knjižnice v pomembnejših središčih. Obrobnim vasem, ki nimajo pogojev za vzdrževanje knjižnic pa Prizor iz Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, s katero so igralci zagorske Svobode na tekmovanju rudarskih družin v Kreki dosegli prvo mesto. Pred kratkim je ta igralska družina z uspehom uprizorila Molierovo ■ farso George Dandin Dejavnost prosvetnih društev naj preveva DUH SOCIALIZMA (Nadaljevanje s 1. strani) krat podleganje vplivom nekaterih zagovornikov »čiste« umetnosti, ki trde, da je umetnost sama sebi namen in da je »nepolitična«. Mi pa trdimo, da ima vsaka stvar svoj smoter, da mora vsaka Pesem, knjiga, predavanje, igra Plemenititi, vzgajati, učiti. In če to velja nasploh, velja to še Posebej za nas, domovino svobodnih ljudi, ki sami odločamo tp upravljamo v družbenem življenju, ki sami kujemo svojo Prihodnost. To velja še posebno za delavska prosvetna društva Svobode. Kajti v svojem kulturno biti vzgled in v prvih vrstah boja za socialistično prosvetljeva-nje delovnih ljudi. Svoj vpliv morajo z neposredno pomočjo širiti na naše podeželje. Zato bi bilo vsako izenačevanje delavskih društev z ostalim škodljivo. Škodljivo pa bi prav tako bilo vsako zapiranje delavskih društev v same sebe. Iz teh vzrokov je Svet Zveze podprl in usvojil prvi predlog, ki ga je med drugimi Svetu predložil predsednik tovariš Ivan Regent. Ta predlog nalaga vsem prosvetnim društvom, da posvete, poleg organizacijske učvrstitve ter razširjanja kroga novih Političnem poslanstvu so dolžna i članov, glavno skrb poglobitvi prosvetne dejavnosti. Kajti le v takem primeru ne bodo nekatera j društva zapostavljala, kot je doslej še ponekod, vsestranskega izobraževanja in ga bodo znala povezovati z vso pestrostjo oblik kulturnega in prosvetnega dela. Tako pojmovana prosvetna dejavnost nexbo dopuščala birokratskega prepovedovanja in dovoljevanja, kot ga še srečujemo tu Igralska družina Svobode lz Pre- in tam- in ne samovoljnega odlo- PABERKi O DELU »SVOBOD« bolj razgibana. Če pa hočemo \ riouili občinstvu. Posebnost tega uspeštio začeli v jeseni, se mora- koncerta je bila v tem, da so po-mo na to pripravljati že spomladi, samezne točke sporeda dirigirali ■ mladi tečajniki — bodoči zborovodje. Dvaindvajset točk programa je dirigiralo 20 mladih zborovodij. S tem prvim nastopom so opravili ognjeni krst in prestali svoj prvi dirigentski »izpit«. Nalogo so zelo dobro opravili. Rana j bi pošiljali zbirke po 60—100 zumeti pač moramo, da so mladi knjig in ko le-te preberejoje treba zborovodje še začetniki in da bo-zbirko zamenjati. Knjižničarski do svoje znanje izpopolnjevali na sosvet je pokazal tudi razume- I nadaljnjih nastopih. Bilo bi prav, vanje za izredno težke pogoje na ' - ., ... . .. . . . ’ Primorskem in je zato podaril če bl.. tud\ ostali zbori posvečali vasi Raven nad Koprom knjižni- vZ9°3l strokovnega naraščaja to-co z 800 zvezki. Prav tako je po- Hkšno skrb in pomagali usposab- ljati prepotrebne zborovodje. S tem bi bilo lahko delovanje prosvetnih društev v marsikaterem kraju bolj razgibano. Slovenci smo celinski narod, narod zemlje. — Če nič drugega me je o tem trdno prepričala nedavno pri koprski založbi Lipa izdana antologijska zbirki pesmi slovenskih pesnikov z morskimi daril Črmošnjicam Jn Drčam pri Pleterjih po 200 zvezkov, ki so bili osnova tamkajšnjih knjižnic. Vse te zbirke so bile vzorno opremljene z vsemi. potrebnimi kartotekami. Za državni praznik 22. julij pa bodo darovali knjižne zbirke Črneči vasi in Gradu nad Kostanjevico. Ob tej priliki bo nastopil tudi pevski zbor prosvetnega društva »Dušan Jereb« iz Novega mesta, tako da bo ta dan velik praznik za vaščane v Črneči vasi in Gradcu. V letošnjem poletju bo okrajni sosvet pripravil 4 knjižne zbirke in jih poslal v obrobne gorjanske vasi. V vaseh jih bodo pustili dva meseca ali pa tudi več, vse dotlej, dokler ne bodo knjige prebrane. Ko pa za knjige v vaseh ne bo več zanimanja, jih bodo zamenjali. Izkušnje v teh vaseh kažejo, da marsikje šolarji v zimskih večerih na glas bero pravljice in da jih vsa družina posluša. Vsaki zbirki pa bo priložena tudi zbirka Male politične knjižnice, ki jo izdaja Cankarjeva založba. Naslednje leto bodo tem zbirkam dodali nove, tako da bo njih število postopoma naraslo, dokler ne bodo z njimi zajeli vse manjše vasi v okraju. Z novo upravno teritorialno razdelitvijo okrajev in občin je bil novomeškemu priključen tudi'kTat cdo veliko popularnost, bivši črnomeljski okraj. Ker novi sosvet nad stanjem knjižničarstva v Beli krajini nima pregleda, bo v poletnih mesecih obiskal Belo krajino in proučil stanje ljudskih knjižnic, kakor tudi vso ostalo prosvetno dejavnost. Zbrani podatki bodo sosvetu v dragoceno pomoč pri nadaljnjem utrjevanju knjižnic. Moderna galerija nam te dni zopet posreduje umetnost izven naših meja. Tot pot je posegla v Združene države Amerike. Umetniški muzej v Cincinnatiju (Ohio) prireja vsaki dve leti od leta 1950 dalje mednarodno razstavo sodobne barvne litografije (kamnotisk). Na tretjem binnealu, ki je bil pomladi 1954, so razstavljali tudi umetniki iz Jugoslavije. — S te razstave vidimo v Moderni galeriji 77 listov sodobne ameriške barvne litografije. To so v glavnem mladi umetniki, pri katerih vidimo vtrajno hotenje, da bi dosegli nove izrazne učinke z različnimi barvnimi kombinacijami. JAN DE HARTOG: MORJA ŠIROKA CESTA Roman o vojni in morju motivi J Pesmi o morju). V tej zelo lepi in zanimivi zbirki pesmi, se jasno odraža — in kje se bo lepše kot v zapuščini dolge vrste rodov ustvarjalcev in oblikovalcev slovenske narodne in umetne pesmi —- odnos slovenskega človeka do morja. Pod težo zgodovinske usode in razvoja našega narodnega značaja smo kljub občasnim pomorskim težnjam gledali na morje, prebivalci in obdelovalci dobre, varne in znane stare zemlje, kot na neko tujo, mogočno, nedoumljivo, strašno silo, včasih kruto silo, ki ne veš, kaj pripravlja v temnih globinah. Še celo tisti del našega naroda, ki je živel ob morju, je videl o tej neizmerni vodi kruto in skopo silo, ki mu za smrtno nevarnost daje majhen in grenak kruh. Morje. nam je vedno bilo in nam je skoraj v ravno taki meri še tudi zdaj neka neznana, daljna in skrivnostna pokrajina neznanih, skrivnostnih in čudnih doživetij• — In morda ravno zato doživljajo romani in povesti o morju, pomorščakih in življenju na morju pri slovenskem bralcu vedno tak uspeh in odziv, mnogo- V mislih so mi predvsem trije pomorski romani, ki smo jih dobili v prevodu zadnje čase in so za nas še toliko bolj zanimivi, ker Črpajo snov iz komaj preteklega krvavega časa druge svetovne vojne, kot se je odvijala na nam nekoliko oddaljenem prostoru svetovnih morij. To so: Monssaratov roman Kruto morje, JVoukov Upor na ladji Caine in knjiga, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi — Morja široka cesta, roman sodobnega nizozemskega pisatelja Jana de llartoga. Mislim, da ne delam tem trem knjigam krivice, če ugotovim, da za našo prevodno književnost, niti za našo duševno in umetniško obogatitev ne predstavlja kake izredne in izjemno pomembne pridobitve. So solidno napisana dela, z večjimi ali manjšimi umetniškimi kvalitetami, toda njihova glavna privlačnost za nas — ki pa ni nujno tudi vedno kvaliteta — je o odkritju nam nekoliko neznanega in precej nenavadnega ter tujega sveta in življenja. V tem in ne toliko umetniški privlačnosti je njihova priljubljenost pri bralcih, saj imajo podobne knjige za nas vedno neki nadih eksotičnosti. Nekoliko posredno smo skušali dati Ilartogovi Konvojski kantati (kot nosi roman v originalu naslov) pošteno zasluženo mesto; toda opomniti moramo, da Delo sosveta za knj'7ničarstvo v Novem mestu kaze, d je ubral pravo pot, da na osnovi proučevanja stvarnih prilik v okraju pomaga razvijati ljudsko knjižničarstvo, ki žal še ni povsod naletelo na tisto razumevanje, ki ga zasluži. Cankarjev večer v Štorah Na pobudo DPD Svoboda iz Štor se je pred dnevi nudil tukajšnjemu prebivalstvu in članom našega kolektiva svojevrstni užitek in zadovoljstvo: imeli so priliko poslušati nekatera dela Ivana Cankarja, glasnika naše preteklosti in sedanjosti, našega slovenskega pisatelja, ki je s svojo literarno močjo prodrl o svetovno literaturo. V veliki dvorani doma »Svoboda«, ki je bila nabito pol- variš Marjan Dolinar, član Mestnega gledališča iz Celja, ki je s tem umetniškim večerom žel priznanje že v Celju in tudi vsepovsod drugje, kjer je doslej gostoval. Iz. razpoloženja navzočih, ki so mu sledili z izredno vnetostjo in ga na koncu nagradili z močnim aplavzom, kakršnega še ni doživel nihče od podobnih umetnikov o Štorah, je razbrati, da je bilo na, je uro in pol na pamet citiral občinstvo z njegovim izvajanjem Cankarjeve »Podobe iz sanj< to- navdušeno in zadovoljno. J. M. oida je uprizorila Kreftove »Celjske Z njimi so gostovali tudi v 2i”artnem ob Paki. Gledalci, ki so do aaniega kotička napolnili dvorano, ° bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni. , Igralska družina Svobode Podpeč 'uprizorila Gogoljevo komedijo »2e-lev«. Komedijo so dvakrat igrali na binačem odru, trikrat pa so z njo j°stovali. Ljudska univerza je v tem s, ,u Pripravila štiri predavanja, žen-1 zbor pa se pripravlja za snemanje ‘a radiu. Br s Posebno skrbjo se društvo pri-dfiiiii na občinski praznik. Igralska Pio d? bo uprizorila Klinarjevo draška ‘Plavž«; pevski zbor in godba bona, Priredili skupen koncert. Devet-Pra»Le?a ma3a- na dan občinskega tti]A?lka Pa bodo nastopili borovniški austr.Y?slti zbor, pevski zbor lesne in-rovnV6 BreS, tamburaški zbor iz Bo-ter Pevski zbor in tamburaški sester Svobode Podpeč. Čanja o posameznih programih, ki je le še preveč pogosto. Vse širši krog članstva bo sodeloval in bo sposoben odločati pri izbiri del v organizaciji prosvetne dejavnosti in se pri tem nenehno dvigal in usposabljal za vodenje ter izvrševanje mnogih odgovornih družbenih opravil. To je le nekaj misli, ki ne izčrpavajo vsega, kar je obsegalo! poročilo tovariša Ivana Regenta, j Odborniki so v razpravi podprli J njegova izvajanja ter dali vrsto! predlogov, ki naj jih uresniči predsedstvo. Te naloge bodo v mnogočem pripomogle k nadaljnji poglobitvi prosvetne dejavnosti pri nas. Kdthe Kolwitz: Za rešetkami se Hartogov roman (pisatelja pri nas poznamo z odrskih desk po igri Zakonska postelja) x loči od prejšnjih doeh s podobno snovjo tako po zamisli in oblikovanju kot tudi odnosu in razumevafiiu oziroma podajanju te snovi. Medtem ko nam je Monsarrat v Krutem morju prikazal pretresljivo podobo vojne, groze, smrti, strahotnih človeških tragedij v dogodkov bogatem in razgibanem, skoraj dokumentarno pripovedovanem tekstu; ko je skušal Wouk pokazati zamotan, z manjvrednostnimi kompleksi obremenjen človeški značaj v trdi preizkušnji nenavadnih in zahtevnih življenjskih situacij in mu je vojna na Pacifiku služila kot hvaležen in napeto razgiban okvir — pa je poskušal iti Hartog še globlje v problem vojne, v človekovo doživetje vojne. Hotel je prodreti v najbolj skrite' in zapletene globine glavnega r- vendar ne edinega — človeškega doživetja vojne, to je doživetje strahu. Rdeča nit romana, ki ga pisatelj pripoveduje v prvi osebi, skozi misli in doživetja nizozemskega kapitana majhnega vlačilca ponesrečenih, torpediranih ladij, so besede: »N-iče me ne more prepričati, da se je tolikonj ojunačil, da bi o bitki ne čuti več nobenega strahu; mogoče pa je, da mu postane strah konec koncev nekaj tako vsakdanjega, da ga zamenja s čim drugim . . .< In temu obupnemu strahu, živalskemu, * a obenem tako človeškemu strahu je posvetil pisatelj vso svojo pozornost. Odkrioa ga povsod, v vseh situacijah, v še tako prikritih dejanjih in mislih svojih junakov, osvetljuje in raziskuje ga v vseh oblikah in z vseh zornih kotov. Osvetljuje ga z neštetimi drugimi potezami človeškega značaja in strasti ter čustvi: predrznostjo, otopelostjo, sovraštvom in ljubeznijo. Njegov glavni junak gre skozi doživetja dveh ljubezni, da ga doživi v vsej strahoti, neuničljivosti, nevarnosti in nagoti. Avtor teh dveh čustev, ljubezni in strahu, ne more spraviti o sklad, izključujeta se, zakaj ljubezen, ali uniči bojevnika, ker mu je otopila strah, ki mu je dajal borbeno energijo in odločnost do obstoja in s tem do zmage (Stella), ali pa ta strah zveča o naravnost živalski Strah za življenje, ki tira v bojazljivost in tako o smrt (Mary). Če bi Hartogov roman merili samo • strogo literarnimi vatli, bi mu med našimi tremi romani skoraj lahko prisodili prvenstvo. Drži, da je napisan vzorno, disciplinirano, slog je jasen, pripovedovanje zgoščeno in domišljeno — toda kliub vsemu temu in 'se umetniško in psihološko prepričljivi poglobitvi, ostane v nas po branju občutek nepotešitve ali vtis, kot da nekaj manjka. V Krutem morju smo na primer spoznali v ljudeh še druga gibala njihovega žitja in bitja, njihove borbe, niso bili samo ljudje, ki se borijo samo proti strahu in za življenje: tudi v IVoukovi knjigi smo čutili v teh ljudeh še druge sile, ki so jih gnale v boj. To so bile tiste sile, ki so tem ljudem in njihovemu boju dajale tudi nek smisel in, lahko rečem, časovno vrednost — to je bil, preprosto povedano, boj ljudi proti skupnemu sovražniku in za skupen cilj, za zmago nad fašizmom, in ne samo proti sovražniku posameznika, posameznega borca — strahu, ki je prvi in najvažnejši sovražnik Hartogovih junakov. To je tisto — kri in duh časa, kar premalo čutimo v Hariogovem romanu Morja široka cesta. Tako je na primer njegov glavni junak, nizozemski kapitan, s tveganjem živlienja skrivaj zbežal iz okupirane domovine, da bi se v Angliji pridružil zaveznikom in skupni borbi, toda kasneje ta njegova poteza ne pride do nobenega izraza več. Potem se bori samo še s strahom, proti njemu za golo življenje in preklinja vojno in pojmi, kot so: svoboda, fašizem itd itd., le zelo redkokdaj in še takrat obrobno podrejo, o njegovo zavest. Od tod tudi njegov nekoliko dekadentski odnos do ženske in ljubezni. Skratka: llartoga je premagal njegov umetniški, literarni cilj. Hotel je prikazati strahoto druge svetovne vojne in strahoto strahu, moškega, bojevniškega strahu, toda v njegovi knjigi je zaživel le i strah in to marsikdaj resnično pretresljivo j in strašno. Vojna, ta, ki v Krutem morju včasih tako mogočno zgrozi, v Ilarfogo-vpm romanu živi skoraj 1p D zunanjih dejstvih. 7\vi pa toliko boli moreče in grozljivo strah človeka pred smrtjo, pred uničenjem, ki je včasih že prav živalsko nag, a je zato tako pogosto brez barve in vonja posebnega časa, ki ga je človeku vsilil. e •DELAVSKA ENOTNOST* IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 20. APRILA 1956 • ST. H Upor španskega proletariata Španski delavci so se uprli izkoriščanju. Tovarne, rudniki, pristanišča nemo zro tisoče in tisoče revnih, zgaranih, lačnih, ki zahtevajo svoje pravice in protestirajo proti režimu, ki jih je pahnil v bedo, proti fašističnemu režimu generala Franca. Začelo se je v Pamploni, mestu blizu francoske meje, 9. aprila, v treh tovarnah. Naslednji dan so stavkali delavci 33 podjetij in potem delavci vsega mesta. Iskra iz Pamplone je zanetila plamen. 11. aprila: V Pamploni stavka 15.000 delavcev. V mestu je mirno. Delavci se sprehajajo po ulicah. Oblasti pošiljajo policijske okrepitve. Stavka v Pamploni je vznemirila Madrid, kjer so se v zadnjih dneh razširile vesti o skorajšnjih študentskih demonstracijah in splošni delavski stavki. Proti večeru so v Madridu zvedeli, da so začeli stavkati tudi delavci v Tolosi, pokrajina Guipuzcoa. 12. aprila: Stavka se širi iz Pamplone po vsej pokrajini Navarri, iz Tolosc po pokrajini Guipuzcoa. Stavkati so začeli tudi delavci družbe »Maquinista terre-stre y maritina« v delavnicah San An-dres v Barceloni in delavci zavoda »Mor-ros«. Barcelonski guverner je obe tovarni zaprl. Stavkovno gibanje se širi tudi v pokrajini San Sebastiano. V petih večjih tovarnah so delavci napovedali stavko »s prekrižanimi rokami«. Vse kaže, da bodo v kratkem začeli stavkati še pristaniški delavci v Pasajesu. V Madridu so aretirali več delavcev in študentov, češ da so razširjali protirežim-ske letake. 13. april: V mestu San Sebastiano ni prišel nihče v tovarne. Stavkajo tudi vsi delavci Tenterie in pristanišča Pasajes. V okolici San Sebastiana stavka kakih 20.000 delavcev. Tudi v Pamploni stavka 20.000 delavcev. Guverner pokrajine Guipuzcoa je zjutraj ukazal, da se morajo do dveh popoldne vsi delavci vrniti na delo, drugače bodo tovarne zaprli. V Barceloni so začeli stavkati tudi delavci neke metalurške tovarne. V Kataloniji stavka 5000 delavcev. Pozno popoldne je guverner pokrajine Guipuzcoa ukazal, naj zapro nekaj tovarn in podjetij. Zvečer je vlada ukazala, naj zapro vse tovarne. v katerih delavci stavkajo, ter odpuste stavkajoče. 14. april: Predvidevajo, da bodo odpustili iz tovarn kakih 50.000 stavkajočih delavcev. Ta nasilni ukrep vlade stavke ni strl. V San Sebastiano še vedno stavkajo. V pristanišču Pasajesu se delavci zbirajo na pomolih. V Reuteriji so le redki prišli v tovarne. V Lasarte so začeli stavkati tudi nameščenci tovarne pnevmatičnih izdelkov. V kraiih Beasain, Zumarraga in Villafrar.ee de Oria je stavka popolna. V Pamploni so oblasti zaprle 19 podjetij. V tovarnah, katerih lastniki so na lastno pobudo zvišali mezde, pa so se delavci vrnili na delo. Lastniki tovarne »Luzuriga« so obljubili 40-odstotno zvišan fe mezd. lastniki petih tovarn koles v Eihnru oa 50-odstotno. Stavka se nadaljnje. Delavci nekaterih podjetij so se sicer vrnili na delo. toda stavkajočim se pridružujejo delavci tistih tovarn, ki doslej niso stavkali in so jih opogumili šele uspehi stavk. Vlada pošilja v pokrajine, ki jih je zajel stavkovni val. nove noliciiske okrepitve. Spet so aretirali nekaj delavskih voditeljev. Stavkajoče še vedno odpuščajo. Sedanja stavka španskega proletariata je prvi javni in množični delavski protest po decembru 1953. ko je 2000 delavcev neke ladjedelnice v Bilbau stavkalo 9 dni in zahtevalo, naj jim zvišajo mezde ter razveljavijo protidelavske ukrene vodstva podjetja. Francovi fašistični zakoni sicer ne dovoljujejo stavk in delavskih demonstracij. Delavci pa se ne ozirajo na te prepovedi. Revščina te prevelika, zatiranje preveč kruto. Španski proletariat je teh dneh dokazal, da Francovo fašistično nasilje ni pogasilo revolucionarnega ognja v Španiji, da še živi dnh špnnskih revolucionarjev. Stavka španskih delavcev je pred vsem svetom razkrila izkoriščevalsko Francovo vladavino. Še celo »Npw York Times« je moral priznati, da. je Francov režim »zatiralni«. da »med ljudstvom vre« in da »vedno bolj grozi eksplozija nejevolje«. Tz Španije tudi poroča to o uporu domačinov v španskih afriških kolonijah, zlasti o unoru v Ifni. majhnem ožemi in ob maroški obali, na katerem živi 3«.000 prebivalcev, predvsem Marokancev. Prebivale« teh kolonialnih peepsti so se uprli španski vlndavini in zahtevalo priključitev V Maroku, ki si je pred nedavnim pridobil neodvisnost. Stavka v špani*i in upori v španskih kolonialnih pokrajinah so nov dokaz n«*opadania fašistične vladavine generala Franca, ki ie tudi ameriški dolarji ne morejo več rešiti. DELAVSKE DEMONSTRACIJE IN STAVKE NA DANSKEM S psi nad stavkajoče Stavke in demonstracije proti sklepu parlamenta o kolektivnih delovnih pogodbah, ki bi bile ugodne za delodajalce — Policija ja napadla stavkajoče in pri tem uporabila policijske pse — Razburjenje po vsej Danski Pretekli petek so v vseh danskih mestih izbruhnile delavske demonstracije. Delavci so se zbrali na ulicah in trgih in protestirali proti sklepu danskega parlamenta o kolektivnih delovnih pogodbah za dobo' dveh let, ki bi bile za delavce neugodne in s katerimi se sindikati ne strinjajo. Sindikati so ta sklep zavrnili, delodajalci pa so ga podprli. Ker predstavniki sindikatov v parlamentu niso uspeli, so pozvali delavce, naj javno izrazijo svoje nezadovoljstvo. V Kopenhagenu se je zbralo pred palačo parlamenta kakih 50.000 demonstrantov. Policija jih je hotela razgnati, delavci pa so se uprli. Prišlo je do spopada, med katerim je bilo več delavcev ranjenih. Tudi v mestu Aalborgu na Severnem Jutlandu je policija skušala razgnati delavce, ki so protestirali proti sklepu parlamenta, o katerem menijo, da je protidelavski. Policaji so pretepali demonstrante, ki so na napad odgovorili s protinapadom. Nek delavec je bil hudo ranjen, nek policijski agent pa mrtev. Podobni incidenti so se dogodili tudi v drugih danskih mestih. Delavci Afriški delavec so spočetka mirno demonstrirali, ko pa so jih policaji napadli, so se jim junaško uprli in branili svojo pravico, da povedo, kaj menijo o tem ali onem dogodku v deželi, o tem ali onem zakonu, zlasti pa o sklepu, ki je za njih življenjsko važen. Ogorčeni spopadi na ulicah danskih mest so vznemirili vso Dansko, ves danski proletariat. Sindikalni voditelji so 13. aprila zvečer sklenili, da bodo drugega dne proglasili 24-urno splošno stavko po vsej deželi. Hkrati so predlagali, da se nadaljujejo pogajanja med zastopniki delavstva in predstavniki delodajalcev. Splošna stavka je popolnoma uspela. Stavkali so skoraj vsi delavci in nameščenci, razen nekaj redkih stavkokazov. S to stavko pa niso delavci protestirali le proti omenjenemu sklepu parlamenta, ampak tudi proti nasilnim metodam, s katerimi so oblasti hotele razgnati in uničiti njihovo protestno gibanje. V Aalborgu se je pred mestno hišo zbralo nad 20.000 delavcev. Po zborovanju so v povorki odšli po mestnih ulicah in demonstrirali proti nasilju policije in sklepu parlamenta. V nekaterih tovarnah so delavci stavkali le 24 ur, kakor je bilo najprej sklenjeno, v mnogih tovarnah pa se delavci niso hoteli vrniti na delo. Sklenili so, da bodo stavkali, dokler ne bo parlament preklical svojega sklepa. Tako se je zgodilo tudi v mestu OdenSe. Delavci tega mesta so stavkali še 15. aprila. Zjutraj so se zbrali na glavnem trgu in demonstrirali. Policaji so jih napadli s pendreki, solziinimi bombami in — policijskimi psi, ki so se zagnali v množico delavcev. Nekaj demonstrantov je bilo ranjenih. Policija je aretirala 10 delavcev. Ta dogodek je povzročil hudo razburjenje po vsej Danski. Ne samo sindikalne ampak tudi številne socialistične in druge napredne organizacije so protestirale proti takemu nezaslišanemu nasilju policije in vseh tistih, ki hujskajo policijo na delavce. V mnogih tovarnah so delavci sklenili, da bodo stavkali in demonstrirali toliko časa, dokler ne bo parlament razveljavil svojega protidelavskega sklepa. MEZDNO GIBANJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ZMAGA PO 148 DMEH Delavci družbe »General Motors«, ki so stavkali 148 dni, so se vrnili na delo — Družba je sprejela vse njihove zahteve Pred dnevi se je končala ena najdaljših stavk v zgodovini ameriškega delavskega gibanja. Delavci ameriške avtomobilske družDe »General Motors«, ki so včlanjeni v Sindikat delavcev avtomobilske industrije (UAW), so se po 148 dneh ogorčenega boja vrnili na delo. Predstavniki družbe so sprejeli njihove zahteve. Zvišali so jim mezde za 26 centov na uro, zboljšali delovne pogoje in določila kolektivne pogodbe. Stavko delavcev ameriške avtomobilske družbe »General Motors« so podprli delavci številnih industrijskih vej v Združenih severnoameriških državah in Delavci na cesti v Afganistanu 0 ZAMETKIH ENOTNOSTI V FRANCOSKEM SINDIKALNEM GIBANJU NOVE KORISTNE POBUDE Ugodnejši pogoji za skupne akcije francoskih sindikalnih organizacij, ki bodo lahko obilo koristile sporazumevanju in omogočile kasnejšo združitev vsega francoskega sindikalnega gibanja Nekatere skupne akcije francoskih levičarskih političnih sil, zlasti pa spremembe v politiki Komunistične partije Francije, ki se kažejo v prizadevanju francoskih komunistov, da bi ustvarili čim tesnejše sodelovanje s socialisti in drugimi levičarskimi skupinami, so ugodno vplivale tudi na francosko sindikalno gibanje. Francoske sindikalne organizacije (med katerimi so najvažnejše komunistična Generalna konfederacija dela, socialistična Generalna konfederacija dela Force Ouvriere in Generalna konfederacija krščanskih delavcev) so se zaradi sprememb v odnošajih med francoskimi levičarskimi političnimi silami pa tudi zaradi nekaterih pozl- NOV ZAKON O RASNI DISKRIMINACIJI V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI Rasizem v sindikatih Iz Capetovvna. glavnega mesta Južnoafriške unije, poročajo, da je Spodnji dom južnoafriškega parlamenta potrdil tako imenovani Zakon o industrijskem posredovanju. — Opozicijska Združena stranka je sicer zahtevala, naj zakon zavrnejo, toda Spodnji dom je odklonil njeno zahtevo s 67 glasovi proti 51. Omenjeni zakon mora potrditi še senat, v katerem ima rasistična vladna stranka večino. Zakon o industrijskem posredovanju, ki je popolnoma v skladu z rasistično politiko južnoafriške vlade in s policijskim nasiljem nad črnim proletariatom, določa nove omejitve delavskih pravic in ukrepe, ki bodo občutno škodovali Glasilu sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica I - Dom sindikatov Telefon: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din. polletna 240 din. celoletna 480 din: posamezna številka 10 din dejavnosti sindikalnih organizacij. Razpustili bodo vse sindikate, ki sprejemajo v članstvo tudi črnce in ustanovili nove sindikalne organizacije, ki bodo upoštevale rasna načela. V sindikatih afriških delavcev pa bodo prepustili vsa vodilna mesta belcem. Zakon tudi odreja, na katera delovna mesta lahko zaposlijo temnopolte delavce in na katera ne. ... Številni delavski sindikati so odkloni , omenjeni zakon kot protidemokia-tični ukrep rasistične vladne večine. Med sindikalnimi organizacijami, ki so se najbolj odločno uprle temu zakonu, je tudi Kongres sindikatov Južnoafriške unUe (SACTU), eden redkih južnoafriških sindikatov, ki sprejema v članstvo tudi črnce. Izvršni odbor SACTU je pozval vse delavce in sindikalne organizacije v tovarnah, rudnikih in podjetjih, naj množično protestirajo proti Zakonu o industrijskem posredovanju, prirejajo P.r®*e.s*na zborovanja, objavljajo in razširjajo letake ter brošure in zbirajo podpise proti rasistični Južnoafriške unije. politiki vlade tivnih sprememb v mednarodni politiki, ki so posebno močno prišle do izraza po kongresu sovjetskih komunistov, začele resneje kot prej ukvarjati z mislijo, da bi se združile. Francosko sindikalno gibanje je doslej preživelo nekaj obdobij enotnosti pa tudi nekaj obdobij neenotnosti. Prvič se je resneje razcepilo 1921. leta, po ostrem sporu med socialisti in komunisti, drugič pa 1947. leta, spet po razbitju enotnosti med socialisti in komunisti. Združilo pa se je leta 1936, v obdobju Ljudske fronte, in leta 1943, v letih protifašističnega boja. Zelja po enotnosti pa nikoli ni zamrla, tudi ne po zadnjem sporu leta 1947, ki se je končal z razbitjem sindikalnega gibanja na več med seboj sprtih organizacij, ki jih vodijo posamezne politične stranke. V lanskoletnih stavkah za povečanje delavskih mezd in pri nedavnem sklepanju pogodb med delavci in delodajalci pa je želja po ponovni združitvi sindikalnega gibanja dobila prve realnejše temelje v skupnih akcijah vseh sindikalnih organizacij. Te akcije sicer še niso bile vsedržavne, ker se voditelji posameznih sindikatov niso mogli sporazumeti o skupnem nastopu, vendar kljub lokalnemu značaju predstavljajo prve zametke ponovnega združevanja francoskega sindikalnega gibanja. Najbolj glasno se zavzema za enotnost Generalna konfederacija dela. Njeno vodstvo je večkrat pozvalo delavce, naj se združijo, toda pod njenim klobukom. Te pozive so ostali sindikati odklonili. Minuli mesec pa je Generalna konfederacija spremenila svoje stališče. Zavzela se je za resne razgovore o združitvi, torej za razgovore z voditelji drugih sindikatov, ki naj bi temeljili na enakopravnosti. Takšno stališče je pridobilo več pristašev, predvsem v Force Ouvriere. Vodstvo tega sindikati se sicer zaenkrat še ne strinja z združitvijo, ker je po njegovem mnenju Generalna konfederacija dela popolnoma podrejena Komunistični partiji; zboljšanje odnošajev med socialisti in komunisti pa bo prav gotovo porušilo tudi to pregrajo. Pogoji za združitev razcepljenega francoskega sindikalnega gibanja so torej ugodnejši kot kdajkoli v minulih devetih letih, toda ne gre le ja združitev, ampak za namen združitve. Kadar francoski sindikalni voditelji govore o združitvi, se še nekako strinjajo, ko pa začno govoriti o namenu združitve, o skupnih nastopih, s katerimi bi lahko hitreje uveljavili zahteve sindikalnega gibanja, pa se nikakor ne morejo sporazumeti. Razlike v njihovih pogledih so še tako velike, da zaenkrat ne moremo pričakovati popolne organizacijske združitve sindikalnega gibanja v Franciji, lahko pa pričakujemo, da bo vedno več skupnih nastopov, da bo tako Imenovana Kanadi. Prav tej solidarnosti se morajo delavci zahvaliti, da so zmagali. Eden izmed voditeljev stavke je pred nedavnim dejal: »Brez te solidarnosti ne bi dosegli niti dela tega, kar smo dosegli-« Med vzroki, ki so povzročili stavko, je bilo tudi zapostavljanje kanadskih delavcev, ki delajo v tovarnah družbe »General Motors«. Predstavniki družbe so obljubili, da v bodoče ne bo razlik med ameriški in kanadskimi delavci. Južnoameriški socialisti se združujejo Glasilo španske Delavske stranke marksističnega združevanja »La Ba-taglia«, ki ga izdajajo španski komu« nisti-protistalinisti v Franciji, je februarja objavilo članek, v katerem jfl rečeno, da pripravljajo v Južni Ameriki veliko mednarodno socialistično konferenco. Na to konferenco, za katero je dala pobudo Socialistična strani ka Čila, ki ni včlanjena v Socialistično internacionalo, bodo po pisanju »La Bataglie« prišli predstavniki vseh naprednih delavskih političnih gibanj Južne Amerike. Čilski socialisti predlagajo, naj bi tako kot v Aziji tudi v Južni Ameriki ustanovili stalno socialistično organizacijo, ki bi združevala vsa južnoameriška socialistična gibanja. STAVKA V MAROKU V ponedeljek se je začela splošna neomejena stavka v vseh ameriškin vojaških bazah v Maroku. Stavko je napovedala Zveza sindikatov Maroka. V sporočilu, ki ga je zadnje dni preteklega tedna izdala Zveza sindikatov Maroka, je rečeno, da so bila dosedanja pogajanja za zboljšanje položaja delavcev, ki so zaposleni v ameriških bazah, neuspešna in da delavcem ne preostane drugega, kot da s stavko prisilijo delodajalce, da bodo sprejeli njihove zahteve. Najvažnejša zahteva sindikatov je — splošno povečanje delavskih mezd. Velike francoske izgube v Aižira V sporočilu poveljstva alžirske osvobodilne vojske, ki ga je objavil sirijski časopis »Al Rai«, Je rečeno, da je bilo v zadnjih štirih mesecih ubitih na področju Auresa v Alžlru 1669 francoskih vojakov. V istem času je bilo ranjenih 117, ujetih pa 43 Francozov. Alžirski uporniki so sestrelili 32 francoskih letal in uničili 48 francoskih tankov ter oklopnih vozil. Francoski socialisti bodo obiskali Sovjetsko zvezo Ob koncu aprila bo odpotovala V Moskvo na dvotedenski obisk urad- akcijska enotnost francoskih sindika- gfranke^Tn^e ‘S™1M tov bolj in bolj trdna. To pa bo prvi coskih socialistov ki bo po vojni o£ korak k združitvi. iskala Sovjetsko zvezo. Aliir: Predmestje .. OKNO SVET Obisk belgijskih tovarišev V začetku preteklega tedna so obiskali našo domovino socialistični prvaki Belgije, s katerimi nas povezuje iskreno prijateljstvo, preizkušeno v skupnih naporih za zmago socializma. Obisk belgijskega zunanjega ministra Paula Henrija Spaaka ter uradne delegacije Socialistične stranke Belgije, ki jo je vodil predsednik belgijskih socialistov Max Buset, je omogočil, da so se še bolj okrepile prijateljske vezi med Belgijo in Jugoslavijo. Obenem pa je ta obisk tudi omogočil predstavnikom delavskih gibanj obeh dežel, da so izmenjali izkušnje, ki so jih pridobili v graditvi socializma, in poglede na mednarodne odnošaje, zlasti pa na dogodke v mednarodnem delavskem gibanju, v luči sprememb v Sovjetski zvezi in v komunističnih strankah. Predstavniki našega in belgijskega delavskega gibanja so navezali prve uradne stike šele 1952. leta, pred slabimi štirimi leti. V tem kratkem času — v katerem so se na svetu močno okrepili elementi socializma, kar pa je še povečalo potrebo po tesnejšem sodelovanju vseh socialističnih sil — so se okrepili tudi stiki med jugoslovanskimi komunisti in belgijskimi socialisti. Vznikle so različne oblike sodelovanja vseh naših in belgijskih sociali- stičnih organizacij, sindikatov in ženskih ter mladinskih organizacij. Beograjski razgovori so bili pravzaprav le nadaljevanje lanskoletnih bruseljskih razgovorov med našimi in belgijskimi socialističnimi predstavniki. V zadnjem letu se je na svetu marsikaj dogodilo, kar neposredno zadeva tudi naši dve deželi. Marsikaj je novega, o čemer je bilo potrebno izmenjati mišljenja, vskladiti poglede. Deželi, kakršni sta Jugoslavija in Belgija, ki gradita socializem, imata ogromne možnosti sodelovanja, zato so taki sestanki nujno potrebni in koristni. Pri volitvah leta 1954 so se belgijski socialisti tako okrepili, da so lahko sestavili vlado v koaliciji z liberalci. Do tedaj so namreč v Belgiji vladale reakcionarne sile, združene v krščanskosocialni stranki. Koalicija z liberalci sicer belgijskim socialistom nekoliko veže roke, vendar ni druge poti za uspešno premagovanje reakcionarnih sil, ki so še kar precej močne. Tem pogojem so morali belgijski socialisti tudi prilagoditi svojo pot v socializem, za katero je značilno postopno osvajanje novih pozicij, postopno uveljavljanje socialističnih načel v belgijski družbi Belgijski socialisti so — odkar so najmočnejša vladna stranka — dosegli nekaj pomembnih uspehov. Zagotovili so delavcem petdnevni delovni teden in minimalne mezde, zvišali so starostne pokojnine delavcev in jih uravnali s pokojninami nameščencev, razširili so zdravstveno in invalidsko zavarovanje, omejili vpliv katoliške cerkve v šolstvu ter začeli modernizirati gospodarstvo. Obenem pa so se začeli resno zavzemati za razširitev tako imenovanih ekonomskih pravic delavcev. Lani je sekretar belgijskih socialističnih sindikatov dejal: »Z aktivnim sodelovanjem delavcev v vodenju nacionalnega gospodarstva in v upravljanju podjetij želimo ustvariti resnično ekonomsko demokracijo.« Pripomnil je, da se delodajalci upirajo tej zahtevi, češ da delavci niso sposobni upravljati proizvodnje, in dejal: »Mi pa smo dokazali neresničnost teh trditev z izkušnjami iz prakse, in vam Jugoslovanom se moramo zahvaliti za nov dokaz, da so delavci sposobni upravljati gospodarstvo.« Boj belgijskih socialistov za socialistično družbeno ureditev ni lahak. Na svoji poti srečujejo številne težave in še mnogo je problemov, ki se jih še niso utegnili lotiti, kot na primer problem kolonialnega izkoriščanja v belgijskih kolonijah. Za vsak uspeh, ki so ga dosegli, so se morali svetih in tudi na ulicah. V tem boju jih podpirajo socialistični sindikati, ki so udarna pest Socialistične stranke Belgije. Socialistični sindikati Belgije imajo kakih 650.000 članov, kar je precej več, kot jih imajo vse ostale sindikalne organizacije skupaj. Naši sindikati zelo tesno sodelujejo z njimi, izmenjavajo delegacije, uradne in neuradne. Celo nekatere mestne sindikalne organizacije (naše in belgijske) so navezale stalne in tesne prijateljske stike, o katerih smo v našem listu že večkrat pisali. Različne poti v socializem niso ovira za tesno sodelovanje delavskih in socialističnih gibanj. Nasprotno; različni pogoji v posameznih državah, zaradi katerih je nemogoče, da bi socializem povsod napredoval po enakih poteh in enako hitro, celo zahtevajo čim tesnejše sodelovanje, izmenjavo mišljenj in socialističnih izkušenj. Tako trdimo mi in s tem se strinjajo tudi belgijski socialisti, naše dosedanje sodelovanje je potrdilo te ugotovitve. V razgovorih z belgijskimi socialisti in z obiski v Belgiji smo se tudi mi lahko marsikaj naučili, belgijski socialistični in sindikalni voditelji pa so pri nas v praksi videli tisto, o čemer tam šele govore — ljudsko samoupravo, delavsko upravljanje. Proučujejo naše iz- w ^ - — ------ "fr- — ■ *. ivzuvujeju nase lA.— uporno bojevati proti domači re- kušnje in jih uporabljajo v svo-akciji, v parlamentu, občinskih I jih prizadevanjih za izgradnjo družbe, v katerih bodo delavci upravljali gospodarstvo in odločali o delitvi narodnega dohodka. Razen tega pa je izmenjava mnenj med našimi in belgijskimi delavskimi voditelji koristna tudi za vsklajevanje naših pogledov na mednarodna dogajanja in na dohodke v mednarodnem delavskem gibanju. To so potrdili zlasti nedavni beograjski razgovori, po katerih je predsednik Socialistične stranke Belgije Max Buset dejal: »Pred prihodom k vam smo vedeli o dogodkih v Rusiji le tisto, kar lahko zve človek iz časnikov. Tu smo ugotovili, da smo storili prav, ko smo počakali s svojimi gledišči, kajti tisto, kar smo vedeli, ni bilo dovolj, da bi povzeli sklepe. Naši jugoslovanski prijatelji so vedeli več. Oni bolje poznajo Ruse, ker so imeli nedavno stike z voditelji Sovjetske zveze. Tako so nas lahko obvestili o izredno važnih stvareh. Po teh razgovorih imamo vtis. da so spremembe v Rusiji stvarne j še, kakor smo prej mislili, in sicer v tem smislu, da pomeni likvidacija Stalinovega mita res prekinitev s sistemom osebne diktature.« Nato je Max Buset govoril o krepitvi odnošajev med našim in belgijskim delavskim gibanjem, o prihodnjem jugoslovansko-bel-gijskem sestanku v Bruslju, o politiki mirne in aktivne koeksistence in o izmenjavi izkušenj med Jugoslavijo in Belgijo, ter ob koncu dejal: »Na podlagi takšne- I ga primerjanja izkušenj smo se na obeh straneh prepričali, da ni univerzalnega recepta za zgradi' tev socializma. Vsako socialistič' no gibanje ima pravico in dolžnost, da uporablja metode, ki jih je moč najbolje prilagoditi narodni miselnosti in razmeram dežele, v kateri jih uporabljamo-Sedanje sodelovanje med belgti' sko Socialistično stranko in Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije bo vsekakor ugodno vplivalo na zboljšanje pO' ložaja in razvoj sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju. Razloga za to sta dva: Prvič, mi imamo stalne in tesne stike Z drugimi socialističnimi gibanji na Zahodu. Bliža se dan, ko bo razvoj mednarodnih dogodkov pn-stavil zahodne socialiste pred izbiro in odločitev. Tedaj bodo imele informacije, ki smo jih dobili v stikih z jugoslovanskim-tovariši, neprecenljivo vrednost-Drugič, Jugoslovani so v boljšem položaju kakor mi, da že v dogledni prihodnosti navežejo in razvijejo stike z delavskimi gibanji na Vzhodu. V tem primeril bodo izkoristili svoie boljše in širše poznavanje možnosti zahodnih socialistov. V tem trenutk0 je težko reči, kako daleč poidejo ti vplivi in v kolikšni meri bodo lahko vplivali na usmeritev mednarodne politike. Osebno želim-da bi se ta dva vpliva kombinirala za najširše mednarodno sodelovanje in upam, da bo moc tako okrepiti mir za daljšo dobo-*