AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY 3f ^ 0- 274 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, NOVEMBER 22, 1940 LETO XLIIL — VOL. XLIII. Proslava tridesetletnice Slovenske Dobrodelne Zveze VNEDELJO, DNE 24. NOVEMBRA 1940 |vSlovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 2:30 popoldne SPORED Spangled Banner" y'°venec sem" ..................................................Glee klub nagovor gl. preds...........Mr. Joseph Ponikvar j,v°sPev .......................................................Vidic sestrici /Ustavitev ustanovnih članov ^a straža pravni nagovor ................................Victoria Hočevar Bless America" in "Najlepša je mladost" .............. ^ ..........Vežbalni krožek newburskih mlad. društev i^Pniki žogometnih oddelkov (razdelitev trofej) /Ustavitev glavnega odbora Izstavitev zaslužnih kampanjskih predsednikov % 'Glas SDZ" dr. Modern Crusaders % Ločitev častne kupe |.0Vesen sprejem novih članov ............................................................Kravos sestrici [•V°rgl. tajnika ...................................... Mr. John Gornik ^tni ples......_................................Albert in Lillian Ule spremlja na harmoniko Vinko Globokar It^spev ......................... ...................Mrs. Agnes Žagar ^onika............................................................J. Petrič Ij^spev ................................................Richard Lavretic i^onika trio...................................................................... Emil Vegel, Joe Baškovič, Richard Hlabse ples (Toe Dance) ........................Sally Hrovatin Laična kitara......................................Josephine Mišic zdrava, domovina" (F. S. Vilhar) ...................... J^ipovedke iz dunajskega gozda" (Johann Strauss) enček narodnih pesmi" .............................................. L ..................................................................Glee klub Racija: IS s X emento mori!" (Dr. F. Prešeren) mrtvih • 3učna pesem .Mr. Joseph Okorn God Bless America"............Glee klub Vodstvo programa: Mr. Frank M. Surtz IS: Zve ečer ob 7-mih slavnostni banket v spodnji dvoji^1 stoloravnatelj Dr. James W. Mally. Med banke-L .^stopita Mrs. Perdan in Mrs. Agnes Žagar ter 1 kvartet. V avditoriju ples. Ih^topnina: popoldne prosta; banketna vstopnica K za osebo in za ples 30<*. Igra Frank Yankovich-HSodba. Grki ne morejo vjeti I bežečih Italijanov Atene, 21. nov. — Grško vrhovno poveljstvo poroča, da se italijanska armada na centralni fronti tako naglo pomiče nazaj, da imajo Grki velike težave držati ž njimi korak. Grki so zlomili italijansko fronto severozahodno od Koritze, 10 kilometrov v notranjosti Albanije. Pri tem so dobili Grki mnogo vojnega materiala, ki so ga pustili bežeči Italijani, tako municije, tru-kov in topov. Zvedelo se je tudi, da se je na italijanski strani uprl en bataljon Albancev, katere so morali razorožiti. V sektorju Koritza, obstreljujejo Grki vsako pot, ki vodi iz mesta. Grške čete so se pustile iz prejšnjih pozicij na gori Morava in zasedli ravnino južno od mesta Koritza. Grki morajo na nekaterih krajih zasledovati bežeče Italijane s konjenico, da se jim ne izgube izpred oči. Radijsko poročilo iz Aten, ki trdi, da so te vesti uradno potrjene, nzananja, da je nekaj italijanskih čet prešlo na jugoslovansko ozemlje, hoteč se splaziti po ovinkih Grkom za hrbet. Toda jugoslovanske patrulje so jih prijele, razorožile in internirale. Kako močna je bila ta italijanska kolona se ne ve, toda iz Bel-grada se doznava, da so jugpslo-vanske oblasti zaplenile Italijanom 130 bojnih tankov, 1,400 ahkih strojnih pušk in 400 težkih strojnic. -o- Ameriški časnikar pokopan v Jugoslaviji Podgorica, Jugoslavija. — lalph Barnes, poročevalec za newyorški Herald Tribune, je prvi ameriški vojni poročevalec, d je postal žrtev sedanje evropske vojne. Včeraj so ga pokopa-v Podgorici obenem s tremi angleškimi avijatičarji. Vsi štirje so se ponesrečili zadnji pon-deljek, ko je njih letajo zadelo v neko goro v bližini tega kraja. Jugoslovanska vlada je ukazala, da se vse štiri pokoplje z vojaškimi častmi. Madžarska je pristopila kot zaveznica k osišču t ^ga konja izginila ^ Franciji »n j Francija. — Mon Tali^ Clairvoyant, dva naj-^rebca v Franciji, po-,j 26 od meseca junija. wUriaijo, da so lačni lju-<0Ca pobili in pojedli. ^ ^eso se danes prodaja 4**1 po 10 centov funt. L starih konj. A mla-%°*nji se Prodajajo po : žive vage. * *dio program tej. radio program, ki »^i ob 8:15 na WGAR, Sfh Zopet oddajati pri-^Ijo. Iz bolnišnice Cyril Zalar, 1384 E. 171st St. je bil z Grdinovo amjbulanco pripeljan iz Charity bolnišnice. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. —. Iz Glenville bolnišnice se je pa vrnil Frank Stupar, ki se nahaja zdaj na domu svoje mlajše hčere, 11508 Gray Ave. Prijatelji ga lahko tam obiščejo. Pogreb Karla Znebla Pogreb Karla Znebla se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair v cerkev sv. Vida in zatem na pokopališče Kalvarijo. m. i I V; \S Kaj vse napravi ta denar i Je sveta vladar, so re-astari ljduje. To je še Revnem redu, čeprav vimo> da denar ni vse! Opravi denar, borno ^ Priliko videti v nede-' nam bo podala po-' C1'«25 Slovenske ženske Denar." Igra bo v korani, začetek točno *večer. v rokah naši ki so nas že toli-lepo zabavali kot i itn*io '^Ici. tako Mrs. Frances Brancel, Domijan Tomažin, Mrs. Margaret Toma-žin, Mrs. M. Lach, Miss Mary Lach, Miss Frances Bogovich John Zala:znik, Dominik Dekle-va, Anthony Baznik in Mr. Re-bol. Med dejanji bo pel lepe pemi sekstet od Baraga Glee kluba Po igri se bo vršil pa ples. Na rod je prijazno vabljen na to prireditev naših vrlih Slovenk zlasti pa članice Slovenske žen ske zveze. Ženo je pozabil Trenton, N. J. — Benjamin Thomas iz Portland, Maine, se je vozil s svojo ženo preko države Neiv Jersey v nedeljo ponoči. On je vodil avto, žena je pa spala na zadnjem sedežu. Benjamin je ustavil pri neki ga-zohnski postaji, da napoji "kajička." Ko je avto dobival hrano, je šel Benjamin malo naokrog, da si prete-gne ude. Kmalu zatem je tudi žena odšla iz avta z istim namenom. Ko je Benjamin prišel nazaj, je plačal za ga-zolin in odpeljal, ne vedoč, da žene ni v avtu. Bil je že v državi Connecticut, ko je pogrešil ženo. Brzojavno je obvestil državno policijo v New Jersey ter jo prosil, naj poiščejo ženo. Par ur zatem je prejel od policije brzojav: "Policija iz High-stoivn poroča,, da je šla Mrs. Thomas na bus na poti domov. Bila je videti zelo razkačena!" Armada potrebuje mnogo zdravnikov Washington, D. C. — Ameriška armada sprejme kolikor zdravnikov more dobiti. Letna plača je od $&60?/do $5,600. Prosilec mora imeti štiri leta šole na kolegiju in nekaj zdravniške prakse. Zdravniki vzhodno od države Colorade morajo poslati svoje prošnje do 12. decembra, zahodno od Colorade pa do 16. decembra. Tozadevne listine se dobe na vsakem poštnem uradu. PREHITRA SREČA Mason, Texas. — J. B. Lynch je plačal za štiridnevno lovske dovoljenje. Upal je, da bo imel teh štirih dneh mnogo zabave po gozdu. Ko je lov odprt, je stopil Lynch v gozd. 40 minut potem je podrl prvega srnjaka. Komaj je ta padel, je podrl drugega. Vrnil se je z lova v teku 40 minut in nehal loviti, ker sta vsakemu lovcu dovoljena samo dva srnjaka. -o- Razprodaja za obletnico Rožance Department trgovina, 406 E. 156th St. obhaja drugo obletnico te nove trgovine. Ob tej priliki se vrši, začenši jutri, razprodaja na vsem blagu, kjer boste dobili res zelo nizke cene. Najpopularnejši radiji Tvrdka Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185. St. je dobila novo zalogo 1941 Philco radijev. Mo-rate videti ta radio, da ga boste znali ceniti. Ako se oglasite v tej prodajalni, vam napravijo zastonj tudi ploščo vašega glasu, da jo boste imeli za spomin. Izredna seja članstvo podružnice št. 8 SMZ se opozarja na izredno sejo v nedeljo bo devetih dopoldne v prostori^ Jerry Zupeca. To bo zad-i nja seja pred veselico. Pogreb Joseph Opaleka Pogreb Joseph Opalek, o katerem smo poročali že v sredo da je preminul na svojemu domu 424 E. 160th St., se bo vršil iz hiše žalosti v soboto ob 10. uri v cerkvi Marijinega Vnebovzetja na Holmes Ave. in potem na pokopališče Kalvariifl Zed. države bodo ustavile vojno, pravi Henry Ford New York. — Avtni magnat Henry Ford je podal izjavo, da bo naloga Zed. držav, da bodo kot "brat svetovnih narodov" ob dani priliki ukazale končati to vojno. Ford sicer ne verjame, da se bodo Zed. države dejansko udeležile vojne. Misli pa, je rekel Ford, "da če bo zmagala Anglija ali pa Nemčija, da bo to povod novi vojni. "Ako nobena stran ne bo zmagala," je rekel Ford, "bodo stopile vmes Zed. države in ukazale prenehati s tem brezmiselnim klanjem in pokončevanjem. Sicer sem pa prepričan, da nobena stran ne bo zmagala in da je to zadnja velika vojna." Zed, države so prodale Angliji 26 bombnikov in sledijo še drugi Washington, D. C. — Prihodnji kongres, če ne še sedanji, bo dobil predlog, da se odpre v zakladnici Zed. držav nove kredite stiskani Angliji. Ta govorica se je slišala danes med kongres-niki, ko se je zvedelo, da so napravile Zed. države nov korak za pomoč Angliji s tem, da so prodale Angliji 26 novih, modernih bombnikov, katerih vsak ima po Štiri motorje. Obenem se je pa zvedelo, da še vršq pogajanja za 20 najnovejših zračnih trdnjav, kakršne se gradijo samo v Ameriki. Med kongresniki je mnenje, da se kongres ne sme razpustiti, ker sicer je nevarnost, da bo našel predsednik kako pot in dal finančno pomoč Angliji, kar sicer sedaj zabranjuje Johnsonova postava. Ta postava prepoveduje dati nove kredite vsaki državi, ki je zaostala s plačilom zadnjega vojnega dolga. Drug predlog za pomoč Angliji bi bil pa ta, da se prekliče to-;ko v nevtralni postavi, ki dolo-:a, da mora vsaka država, ki ho-ie kupiti vojne potrebščine v Ameriki, iste plačati v gotovini in priti sama ponje. Administracija želi, da bi kongres to spremenil v toliko, da bi Anglija in Kanada nakupovali te po-;rebščine lahko na kredit ter bi ste vozile v Anglijo ameriške adje, na katerih bi bili pa angleški mornarji. Nemški državniki napovedujejo, da bodo Madžarski sledile druge države in se priklopile nemško italijanski japonski zvezi. Na potu v zvezo so zdaj Bolgarska, Romunska in Španija. HITLER GRADI MOST MED NEMČIJO IN MALO AZIJO Dunaj, 20. nov. — Hitler je danes priklopil Madžarsko k zvezi Nemčije, Italije in Japonske ter s tem napovedal poraz Anglije in totalitarno reorganizacijo Evrope, Azije in Afrike. Madžarska se je priklopila osišču z vojaško, poiltično in ekonomsko zaobljubo ter se zavezala, da bo nastopila proti vsaki državi, ki bi hotela stopiti v evropsko vojno, ali v kitajsko japonski spor. Sporazumu je sledil banket, katerega je dal diplomatom Hitler. Pogodbo z novo zaveznico Madžarsko so podpisali zastopniki Nemčije, Italije, Japonske in Madžarske. S tem zadnjim činom je Hitler razširil torišče za svojo bojno operacijo na Balkan, to je proti Jugoslaviji, Grčiji ali Turški in končno najbrže proti Suezu in Bagdadu. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je izjavil, da se bo pozneje še več držav priključilo tej zvezi. Romunski diktator Antonescu je na potu v Berlin in pričakuje se, da bo prva zdaj Romunska, ki se bo pridružila Hitlerjevi zvezi. Kot se govori v diplomatskih krogih, bosta Romunski sledili Bolgarija in Španija. Ko bo podpisala pristop še Bolgarska, bo imel Hitler prosto pot prav do Dar-danel. Hitler si bo s tem zgradil most med Nemčijo, čez' Balkan do Turške in Grške, ki se še edini javno upirati Hitlerju. Kaj bo storila Jugoslavija, ki bo zdaj stisnjena med Madžarsko, Romunsko, Bolgarijo, Nemčijo in Italijo, še ni znano. Toda jasno je, da je popolnoma brez moči v danih razmerah. -o- Belgija se je morala podati New York. — John Cudahy, ameriški poslanik za Belgijo, je imel po radiu govor, v katerem je branil belgijskega kralja Leopolda, kateremu je ves svet zameril, ker se je s svojo armado podal Nemcem. Cudahy je rekel, da je kralj pet dni pred predajo obvestil angleški in francoski generalni štab o svoji nameri in da belgijska armada ni imela druge poti, kot pa udati se Nemcem. Belgijska armada je proti koncu stala popolnoma sama proti vsej nemški premoči. Angleži so se umikali proti pristanišču Dunkirk, francoska armada se je bila pa razkropila proti jugu. STARI PANJI Montgomery, Ala. — Državni zdravstveni urad je izdal statistiko, glasom katere se je v Ala-Dami lansko leto poročilo 694 :>seb, ki so bile vse nad 60 let stare. -o- Zadušnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Joseph Glavič v spomin 22. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k sv. maši. Zadušnica V nedeljo ob pol 12 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim John Krajcem v spomin 22-obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k sv. maši. Mož izginil Clevelandska policija je naprošena, da poišče Rudolfa Erbežnika, ki je šel zadnji petek na delo, a se ni več vrnil domov. Družina je stanovala na 82. cesti, toda žena Mary in petletna hčerka sta morali iz stanovanja v tem času. Erbežnik je star 31 let. Slavčki in Kanarčki Nocoj ob sedmih imajo skupno pevsko vajo Slavčki in Kanarčki v SND na St. Clair Ave. Potem bodo šli zapet žalostinko pokojnemu Kari Zneblu. Prosi se, da pridejo vsi! Burton je izgubil v mestu za 56,000 glasov Uradne številke iz urada vo-livnega odbora kažejo, da je izgubil župan Burton v Clevelan-du za 56,000 glasov, v okraju Cuyahoga pa za 905 glasov. Toda po državi je dobil toliko večino nad kandidatom McSweeney-em, da je zmagal skupno za 147,000 glasov. Burton ni bil v Clevelandu še nikdar tako silovito poražen, odkar je v javnem življenju, kot je bil pri zadnjih volitvah. Toda to ga menda ne boli, ker končno je bil pa le izvoljen v senat. Toda te številke pa le kažejo, da jo je gospod Burton ravno še o pravem času bila odnesel iz Clevelanda, ker tukaj bi ne bil nikdar več izvoljen v kak javni urad. IZRAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Milwaukee. — Amalija Rozman toži svojega moža Jakoba, gostilničarja, za ločitev zakona iz razloga, ker ji ne pusti, da bi se naučila angleškega jezika in ji noče povedati, kaj pomenijo angleške besede, ki jih ona pogo-stoma sliši od drugih. Poročena sta bila leta 1937 v Jugoslaviji in imata eno leto staro hčerko. Chisholm, Minn. — Dne 26. oktobra je tu umrl Rudolf Robnik, star 62 let, doma iz Luč pri Ljubnem. V Ameriki je bil 34 let, in sicer ves čas v Chisholmu. Tu zapušča ženo, dva sinova, tri hčere in tri sestre, v Milwaukee-ju, Wis., dve hčeri, v starem kraju pa dva brata in sestro. Chicago. — Dne 3. novembra je v čikaški naselbini umrl John Junko, star 75 let in rojen v Črnomlju, Bela Krajina. V Chicago se je priselil pred 52 leti in ves ta čas je živel tukaj. Zapušča sina in tri hčere, v Detroitu pa brata Leopolda in brata Franka nekje v Pennsylvania i. -o- Slovenska poroka Jutri se bosta poročila Miss Anna T. Stupar, hčerka Mr. in Mrs. Frank Stupar, 395 E. 162. St., in Mr. Edward Erjavec, sin Mr. in Mrs. Frank Erjavec, 18913 Mohican Ave. Poroka se vrši v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9 uri zjutraj. Svatba se bo vršila pa v Willow Garden na E. 222nd St. in St. Clair Ave. Bilo srečno! Kraljički prirede koncert V nedeljo ob pol štirih popoldne priredi mladinski pevski zbor Kraljički koncert v SND, Maple Heights. Pevovodja zbora, g. Ivan Zorman, je te mlade pevce fino zmuštral in izbral za ta koncert zelo privlačen program. Po koncertu se vrši ples, za katerega bo igral orkester Louis Simončič. Narod je prijazno vabljen. Smrtna kosa Nagloma je preminil Mihael Odanovič, star 54 let, stanujoč na 1399 E. 45th St. Tukaj nima sorodnikov. Rojen' je bil v selu Tomaševci, občina Kal je na Hrvatskem, kjer zapušča eno sestro in več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. na Whitehaven pokopališče. Domačini se noturna zel« je, a toliko bolj pa se zan« zanj naravoslovci, ker sPu i med najstarejše živali na s Nedavno je napravil atfe -zdravnik Fulton precej ^ ^ poskus, da bi si preskrbe' K ^ ga nortouna za proucev ^ Odpeljal se je z letalom ^ ^ lipine in obenem pa je p°»p™ vse potrebno za prehrano ^ valice, če bi se mu slučaj110 srečilo katero ujeti. . Vsa njegova prizadevaj ^ bila zaman. Nikjer ni ^ ^ dobiti živega nortouna^ v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $3.50. Za. Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 274 Fri., Nov. 22, 1940 Italijani zopet beže Z ničemer ne moreš bolj razjeziti Italijanov, kot če jim omeniš Kobarid. Že to ime samo, če jim ga omeniš zadostuje, da bodo prijeli za bodalo, seveda, če si slučajno sam, a Italijanov pa ko listja in trave. Kobarid je namreč tisti kraj, kjer si je spletla hrabra italijanska armada lavorov venec v — bežanju. To je bilo v prvi svetovni vojni, ko je peščica naših fantov štiri leta s par topovi branila vsej laški armadi, da ni mogla čez Sočo. In potem so prišle na pomoč nemške divizije in Italijani so bežali notri do reke Piave. Da ni prišla na pomoč angleška armada s pomočjo Amerikancev, bi ne bili Italijani nikdar več prišli na vzhodni breg reke Piave. Tukaj so se Italijani izkazali, da jih noben drug narod na svetu ne prekosi v teku. Nekaj podobnega se godi z Italijani danes v Albaniji, kjer jih kreše peščica Grkov, da Italijani beže na vrat na nos proti morju. In če ne bo prišel v kratkem na pomoč sam Hitler, bodo Grki zagnal" Italijane naravnost v morje. Ne verjamemo, da se še kdo dobi na svetu, ki bi ne privoščil Italijanom, da si ohlade svojo vročo kri v slovanskem Jadranskem morju. Vendar se mora z žalostjo zapisati, da je sedanja italijanska generacija mnogo slabša v nogah kot je bila ona, ki je podila Nemce in Avstrijce za seboj od Kobarida. Toda v njih kredit je treba zapisati, da je gorat svet v Grčiji in Albaniji kriv, da se Italijani ne morejo tako izkazati v begu, kot sc se njih očetje po lepi lombardski ravnini. Nemci jih takrat samo radi tega niso mogli več zasledovati, ker so bežeče italijanske kolone dvignile po cesti tak prah, da niso imeli preganjalci skoro nobenega cilja. Statistikarji pravijo, da je bilo v prvi svetovni vojni italijanskih vojakov največ ranjenih v pete in pa v tisti kraj, kjer hrbet dobro ime izgubi. Zato se je italijanski generalni štab resno bavil z načrtom, da bo dobil v bodoče vsak laški vojak jekleno ploščo na urbase pri čevljih in pa tje pod hrbet. Kadar pridejo namreč do sovražnika, sta ta dva dela italijanskega vojaka najprej izpostavljena sovražniku. Vojaki drugih dežel dobijo varstvene priprave spredaj na prstih, italijanski vojaki pa zadej. Da italijanski vojaki ne beže iz Grčije in Albanije tako, kot bi radi, je kriv Mussolini sam, ki je poslal svojo hrabro vojsko v take kraje, kjer ni ravnih in gladkih cest. Vendar tudi v tem težavnem terenu skušajo Italijani kolikor mogoče ostati zvesti svoji tradiciji in si na vse načine pomagajo k morju. Trdi se tudi, da je bilo pri tem mnogo laških vojakov pohojenih. To so bili oni. ki so bežali naprej, pa niso bili dovolj urni za svoje tovariše, ki so galopirali za njimi. Pripoveduje se tudi, da bo dal Mussolini svojim hrabrim vojakom posebne medalje, ki jih pa ne bodo nosili na prsih, kot vojaki drugih dežel, ampak zadej na hrbtu, da jih bo sovražnik imel priliko ogledati. Kot v prvi svetovni vojni italijanski vojaki tudi v Albaniji največ trpe radi ožuljenih nog, ki jih dobe pri begu. Nekdo ie predlagal Mussoliniju, naj vpelje v armadi mesto čevljev lahke sandale, ki bi imele na podplatih fedre. Tako bi vojak lahko še enkrat hitreje bežal, ker bi ga vzmeti na nogah odganjale od tal. Pa ne samo italijanska armada, tudi mornarica se je v tej vojni zelo izkazala, ko so jo skoro polovico uničili angleški bombniki v pristanišču Taranto. Priznati pa moramo, če hočemo biti pravični, da ni bilo lepo od Angležev, da so napadali zasidrane italijanske bojne ladje, ki so tako mirno ležale v pristanišču in niso zahtevale drugega, kot da se jih pusti pri miru. Saj so jih Angleži dovolj izzivali na odprto morje. Toda Mussolini je človek dobrega srca in je ukazal svojim admiralom, naj lepo ždijo v varnem pristanu. Torej so jasno pokazali Italijani, da ne marajo vojne na morju in so torej po pravici pričakovali, da bodo Angleži to upoštevali in jih pustili pri miru. Pa gredo, ti nesramni Angleži, in poiščejo jazbeca v luknji! Pa da bi Angleži vsaj naprej povedali Mussoliniju o svoji nameri. Pa ne! Kar natihoma se splazijo v pristanišče in se zakade nič hudega slutečim Italijanom v rebra. Mama mia, če to ni proti vsej etiki modernega vojskovanja! Je pa vse drugači Hitler, ki je naravnost in brez ovinkov povedal Angležem, da bo nemška armada do 15. septembra v Angliji. Če ni držal besede, je pa krivda Angležev samih, ki jim ta Hitlerjeva naklonjenost ne gre v glavo. Dogodek v laškem pristanišču Taranto je samo obnova zgodovinske bitke med italijansko in avstrijsko bojno mornarico pri otoku Visu. Takrat je avstrijski admiral Teget-hoff s par lesenimi škafi nabrisal trikrat močnejšo italijansko mornarico ,da so se bili Italijani za dolgo napili slane vode iz Jadranskega morja. Razlika med bitko pri Visu in sedanjo v pristanišču je samo ta, da so italijanske ladje pri Visu po porazu bežale na vse strani, kot bi vrgel kamen v jato vrabcev. V Tarantu pa Italijani niso bežali, ker pač niso mogli radi težkih sider, na katera so bile ladje privezane. Zato se bodo pa zdaj Italijani ustili za vse večne čase, da niso bežali z ladjami pred Angleži. Na koncertu v Clevelandu Piše M. Blai. Zelo hitro teče človeku čas naprej, kadar se nahaja v cle-velandski naselbini — slovenski metropoli. Teden dni se že nahajam med Slovenci v svetovid-ski fari, pa sem videla že toliko lepega in zanimivega, da bi se dalo že marsikaj napisati. Čas pa mi je seveda omejen in ne morem vsega sedaj popisati. Rada bi le opisala malo moje je vtise o nedeljskem koncertu, ki ga je priredilo Slovensko katoliško pevsko društvo Lira v Slovenskem narodnem domu. Na programu sem videla, da je motto tega društva: Pesem se naša naj krepko razlega za domovino, naroda čast. Srečni smo, kaj ne, ko moremo Slovenci tako zaklicati, da-si smo v deželi, ki nas je vzela za svoje. Kako zelo in res srečni smo, to bi nam mogli še bolj povedati naši bratje v domovini — v zasedenem ozemlju, katerim je bila narodna beseda in narodno petje prepovedano čez noč. Naš nepozabni narodni slav ček, pesnik Gregorčič, je bil en-krat zapel v Ujetega ptiča tožbi — prostost mi lahko vzamete, a enega — petja glas — mi ne vzamete nikdar. Pa bodi Bogu potoženo — to se je zgodilo. Krog njegovega doma je naš rod sedaj dvakrat trpin, ker vzet mu je tudi petja glas. . . . Je pač tako, take misli me obdajajo, kadar poslušam res lepo petje. In to kar je bilo zadnjo nedeljo popoldan, ko se je razlegala lepa slovenska in poleg tudi angleška pesem, ye. bilo nekaj krasnega. Prav dobre pevske moči imajo pri sv. Vidu. Že v cerkvi sem slišala srebrni glas Kure-tovega tenorja in tudi na koncertu se je odlikoval v težki skladbi "Ljudmila," katero je izvrstno zapel zbor Lira. V due-tu "Divja rožica" sta bili Mrs. Potočnik in Mrs. Cerar nad vse ljubki. Zbor Ložka dolina je ustrezal vsem poslušalcem z zares lepimi domačimi pesmimi, med katerimi je bila tudi vedno lepa "Tiha luna . . .", ki so jo zares lepo zapeli. Oj, ko bi naši Chikažani slišali Mr. L. Grdino, ko je on zapel "Lord's Prayer" v angleščini. Kot okamene' smo ga poslušali. V "Miladi sta lepo pokazali svoj glas Mrs Figursky in Miss Hrastar. Mrs Potočnik in Mr. Švigel pa st nam hotela povedati kako ,i kadar "Slabo sveča brli." Sle venskp je pela "Rožni venec (Rosary) Mrs. A. švigel. Tuc njen glas sem si želela, da 1 ga prenesli zvončniki v sledil, kotiček, kjer biva slovensk srce. Kaj pa Baraga Glee Club Tako lepo število mladih sle venskih deklet, katerim predse cluje 18 letna Miss Tomšič. Za res ne vem kako se dobi tak moč, da zmore toliko mladi deklet tako dosledno naučiti 1( pega slovenskega petja. Če ser bila pi*av poučena, vodi seda ta zbor deklet v petju Miss E Karlinger. Vsa čast ji, saj st tudi lahko postavi s takimi pevkami. Ta dekleta so zapela tri pesmi in sicer: "Jaz bi rad rdečih rož," "Kaj pa ti pobič . . ." in angleško "Ramona." Vse so bile izvajane prvovrstno. Zopet je nastopil zbor Lira in zapel kot drugo pesem "Jadransko morje" in ali veste kako so peli to pesem? — V meša-\ nem zboru! Jaz jo kot tako še \ nisem čula in rečem vam, bil je j res užitek poslušati jo. Saj ta ' pesem nam gre itak vselej do ! srca in tudi sedaj je imela dvojno moč. Med pevskimi točkami pa je igrala godba sv. Vida, ki je kaj močna po članstvu in tudi dokaj dobro izvežbana. Prav lahko se čestita vsem pevovodjem Mr. Sernovršniku. Mr. Sterletu in Miss Karlinger kakor tudi direktorju godbe, Mr. Bečaju, lahko ste ponosni na tako lepo izpeljani koncertni program. Med navzočimi sem videla precej poznanih mi Cleveland-čanov, med njimi č. g. msgr. Ponikvarja, sodnika Frank J. Lauscheta, kar tri urednike oziroma urednico Mrs. Albino Novak, Mr. Debevca in Mr. Zupana. Tukaj sem se srečala tudi z Mrs. Peterlin, našo sopotnico. Kot za nameček pa smo potem še obiskali Mrs. Lužar tam na St. Clair ju, nje nisem videla že odkar sva se v Ljubljani ločili. Naj še nekaj omenim, da pri fari sv. Vida se kampanjski glasovi za mesečnik Novi Svet zelo dobro obetajo č. g. Rev. M. Jagru v Barbertonu. če tem pridete še Barbertončani na pomoč, to bo pa že nekaj! Iskren pozdrav vsem. -o- Podružnica št. 25 SŽZ kor pravi ona. Še enkrat vas prav prijazno vabim, pridite poslušat naše malčke, ker vam ne bo žal. Torej na veselo svidenje v nedeljo v Maple Heights, Theresa Glavic, tajnica. Naša podružnica bo prihodnjo nedeljo 24. novembra praznovala 12 letnico obstanka. V ta namen bo izobraževalni klub priredil v Knausovi dvorani lepo veseloigro "Denar." Igra je | zelo lepa in boste imeli par ur dobre zabave, kajti smeha bo na koše. j Igra se prične ob pol osmih ! zvečer točno. To pa zato, da i nam bo več časa ostalo za ples j in drugo zabavo. Vabljene ste ; prav vse članice naše podružni-; ce št. 25 in tudi vse sosednje po-I družnice, "da nas obiščete ome-| njeni večer. j Ker pa je naša agilna tajni-! ca, Mrs. Mary Otoničar, bolna j in ne more sama obiskati vseh j članic, da bi jim na dom prinesla vstopnice, kakor je to delala v preteklosti, zato vas prosim, da bi ji napravile to uslugo in bi se same zglasile na njenem domu, kjer boste lahko dobile vstopnice. Če katera želi vstopnico in ji je bolj priročno, se pa lahko zglasi tudi pri podpisani. Članice, prosim vas, se-zite po vstopnicah in se v velikem številu udeležite naše proslave 12 letnice v nedeljo 24. -'embra zvečer v Knausovi x----------— mončič in njegovi pomagači. Kdor se ne bi mogel udelejiti koncerta, pa naj pride vsaj zvečer na ples, ker vstopnina je zelo malenkostna. Maplehajskim gospodinjam pa svetujem, da naj nobena ne pripravlja večerja za v nedeljo zvečer, ker se bo vsega dobilo pri nas. Jedače in pijače bo dovolj za vse. Kuhinja bo v rokah na-1 še izvrstne kuharice, Mrs. Pr-hna. Torej potem že veste, da bo vso izvrstno pripravljeno, ka- Nekaj vrstic pionirki "Grdinova mama," tako jo na-zivljejo na St. Clairju znanke in prijateljice. Mrs. Mary Grdina je praznovala 7. novembra 80 letnico svojega rojstva. Ob tej priliki so ji priredili njeni otroci iz hvaležnosti malo presenečenje, da bi jo razveselili in počastili v njenih visokih letih. Prav je, da so se zavzeli za tako počaščen je. Mrs. Mary Grdina je zaslužila, da se ji izkaže priznanje. Ona je ena izmed tistih žena in mater, katere so dospele sem v časih, ko je bila še redkokje kakšna slovenska žena v Ameriki. Mrs. Mary Grdina moramo šteti med prve in zaslužne po vsej pravici in sicer iz sledečih vzrokov. Pregovor pravi: "Kar je žena, to je mož," mi bi pa lahko rekli obratno, da kar je bil mož je sedaj za njim žena. Ta žena je 80 letna Mrs. Mary Grdina vdova po svojem možu, ki bi ga lahko imenovali ustanovitelja velike sentelairske naselbine. Vsaj v veliki meri gre njemu zasluga za razširjenje slovenske naselbine v tem mestu. Zakaj to trdim, naj mi bo dovoljeno navesti nekaj primerov in dokazov. Ranjki John Grdina je bil v stari domovini izučen klobučar, ki je sam na svojo roko izdeloval klobuke in jih v košu na rami nosil naprodaj po sejmih. Na ta način je bil znan širom Slovenije. Bil pa je tudi občinski uradnik, ki je ob nedeljah pri franih cerkvah, kakor je to običaj v stari domovini, oznanjal ljudem, ki so prihajali iz cerkve, razna navodila in odloke državnih oblasti. Takrat se je tudi oženil z Marijo Bizjakovo ali kakor so rekli doma z Gregurčkovo izpod Gore pri Bistri, ki je bila dobro znana šivilja. Tu se je združil vesel par. Oba živahna in poznana pevca veselega in trgovskega Suha. Vsled tega sta bila j neštetokrat povabljena na razne svatbe ali druga praznovanja, da sta tako s svojim petjem kratkočasila navzoče. V domovini sta vodila gostilniško obrt vse do časa, da se je Johnu porodila misel na Ameriko, to je bilo pred 50 leti — v letu 1889. Ko je Grdinov Janez — Slugov iz Prevala — ljudem povedal, da je namenjen v Ameriko, je šla ta novica od vasi do vasi. Govorilo se je, da če gre on v Ameriko in če bo povedal, da je tam dobro, bomo šli pa tudi mi za njim. Po nekaj mesecih je Slugov Janez poslal svoji ženi nekaj dolarjev, takoj se je raznesla govorica, da bo šla tudi ona za njim. Tako je nastalo zanimanje v naših krajih za Ameriko. Vsak se je obračal na naslov Slugovega Janeza, katerega naslov je bil "Janez Grdina, St. Clair Ave., Cleveland, Ohio." Kakor mi je sam pripovedoval, so tedaj že vsi sprevodniki na poulični vedeli, kje je John Grdinova gostilna "salon." Kakor prihajajo romarji v določene kraje, tako so prihajali rojaki iz stare domovine na naslov John Grdina. Pri tem je bil pa blagopokjoni še tista dobra duša, kakor navadno rečemo, da je vsakega novodošlega z veseljem sprejel in pogostil, mnogim je celo kupil obleko in jim pre-skrbel delo. To so mi povedali mnogi, ne moj brat John, da jim dajal jesti, jih oblekel, ko so dospeli v Ameriko in vse to popolnoma -— zastonj. Ker so pa ravno v tistem času postavljali novo tovarno za klobuke in ker je bil John izučen klobučar, je bil takoj predelavec in je imel tudi pravico najemati delavce za tovarno med Slovenci in to v časih, ko še noben naših rojakov ni vedel kaj je delo z "belim ovratnikom." še danes je precej rojakov, ki delajo po zaslugi njega, ki je bil soprog današnje slavljenke 80 letne .častne matere. Zakaj sem v ta dopis vpletel tudi nekaj iz življenjepisa njenega soproga, sem to napravil zato, ker ga je ona v tem spremljala. Ona je zanj in znjim delovala. Ona je bila tista, ki je skrbela, da je bila družina oskrbljena s potrebnimi jedili in če so bili drugi ljudje deležni dobrot njenega soproga, je pri tem imela tudi ona svoje zasluženje. Tega ne smemo pozabiti, posebno sedaj, ki je kljub težki življenski poti, po kateri je hodila, sedaj dosegla visoko starost. Bog blagoslovi dobre ljudi! Mnogi so v časih potrebe imeli v Grdinovi hiši stanovanje in hrano ter bili vsestransko oskrbljeni, posebno v črnih dnevih brezdelja, ki so bili žalostna za vsakega, ki ni imel dela in ne zaslužka. Delal je John in mogoče še eden, a pri mizi pa jih je sedelo po 20 in vsi so bili enako postreženi in oskrbljeni, da niso stradali. Večkrat je pozneje rajni John potožil rekoč: "Ko so se pričeli malo boljši časi, da se je tu in tam dobilo kakšno delo, tedaj pa so se tudi moji bor dar j i pričeli razgubljati. Danes eden, jutri drugi, vzela ga je noč. Večina vsi precej zadolženi se niti zahvalili niso." Marsikje živi še danes kateri, ki je že davno pozabil, kje je dobil v času potrebe pomoč, ko ni imel ne denarja ne kredita. Mr. in Mrs. John Grdina sta bila mnogim rešitelja. Mnogim je tudi posojal denar, da so ga mogli poslati svojcem v domovino, mnogokrat je bilo vse to kar pozabljeno, kajti oba sta bila tudi s tem zadovoljna, da sta imela prijatelje in dobro ime ter da sta lahko drugim kaj dobrega storila. Za vse to naj bo sedaj priznanje njej, ki je vse to delila s svojim soprogom, ki je bil odločilen pri vseh teh dejanjih. Kar je bilo njegovega, je bilo tudi njeno in če so bili drugi deležni njegovih dobrot, so bile te usluge tudi njene. Pri vsem tem, kar sta naredila za druge, sta pa vzgojila družino, na katero je lahko ponosna vsa naselbina. Ne smemo pa tudi pozabiti, da sta oba zaslužna tudi pri ustanovitvi fare sv. Vida, kjer sta tudi kot farana pela pri cerkvenem zboru in v cerkvi pri službah božjih. Spominjam se tudi kako odločno je pobiral pri stanovalcih mesečnino za cerkev in če kateri ni imel, tedaj je on založil zanj, samo da je šla stvar naprej.. Vsega tega je deležna tudi ona, ki je z njim delila vesele in žalostne ure. Kdor je pravičen v srcu, se bo tega veselil, da je žena, ki je toliko storila za družino in v podporo drugih ljudi v potrebi in na splošnem v korist vere in splošnega naroda, sedaj dočakala tako visoko starost, še mnogo zdravih in veselih let! A. G. -o- Najstarejša vrsta živali Na Malajskih otokih, posebno pa na Filipinih živi neke vrste sesavec, katerega se še ni posrečilo do sedaj nikomur, da bi ga prinesel živega v Evropo ali Ameriko. Ta živalica je kaj čudne oblike in narovoslovci dolgo niso vedeli, kam naj bi jo uvrstili. Ima dolg rep in zelo dolgi zadnji nogi, glavo ima okroglo z velikimi očmi. Sedaj so jo uvrstili med polopice. Imenuje pa se nartoun, je zelo neprijetne zunanjosti. Skače visoko kakor žaba. Živi v temnih in močvirnih gozdovih Malajskega otočja in Filipinov. Iz svojega skrivališča se pokaže samo ponoči, ko si išče hrane. "K potem, ko se je že odp^1 m o v, so poslali za njim P j. vih nortounov, katere s0.{! na otoku Boholu. FuJtonJ ^ zelo vesel tega poročila- r J' no pa še zato, ker je bila ® ( ^ breja. Še preden pa ie \ v odletel na Havajske > samec že poginil in sa® je menda od žalosti skotila nedonošenega ter nato pa še sama P°2' -o--- Edina štirinožna svetu, ki je čisto "enia glasu) je žirafa, kajt' t j h more sebe. dati iiimmiiiinmii Če verjamete al' pa ne imiiimiiiimiiii pogodba- (Nadaljevanji "Torej, če izpolni"1, jo željo, potem izPoln^l >a mojo, kajneda?" je žiček. "Prisegam na to vala Lizikia. kal "Sedaj pa povej, vprašal ^ prosila?" je "Lipče." je rekla kajne da b°s^ % 5 H je i i H' s-; "lis ' ft )e n zenica, ber, da mi boš izr° po in mošnjiček za ( kar zraven spada ^ 'namreč bojim, da sl kajenjem jetiko." .j, Možiček je odgov^, kovano hitro in ra^0\.!l, "Od srca rad, L1*1, ' lahko že prej rekla • ^ "In ne boš več W da?" . več! "Niti enega dii"a u "Si že priden n^1 j "Pa tudi ti si do« 4 se je prilizoval L'P6'^ boš tako prijazna i'1^ j„. svoj mlinček za kaV loff , s kavo in sladkorje111' ^ vse, kar zraven spa ^ji je kri in jaz se ved (I postaneš slabokrv^ j ženica je postala za trenutek se je ^^ !)> da sramovala se Je> ^i dano besedo. Kar govorila: .je'' Od srca rada, ^ pv P'V iV jK na. "In ne boš vec "Niti za naprst" ^ Tako jc bila Lizika je vzela v dilske potrebščine t> t in jih zaklenila v Isto je storil Lipe z »m kavo. Sedaj so se pri-- tlf si z,a možička kak<» nico. Oba sta ena K čutila izgubo svoje ^ in vsakdo je vl_ videl v f vzrok svoje mul■ «1 priznam! Toda tisti 2vani hotelir don Geroni-% je v svoji blebetavosti 'P°vedoval o meni in o ladji, jo pričakujem. In koj se T'Počil, da bo potoval z njo." Saj tistikrat še ni ve-Za vas in za izseljence!" (!^njen — s Sierre Verde je 3 kaj je tam onstran meje "Jal, tega ne vem. Peš je ker si je njegov konj v ™'®VJU zlomil nogo. Pomisli, '* Spet nov razlog, ki govori Shatterhanda!" 0 kaj pa je prišel v Guay- M f bi , čakati je mislil na ladjo, slučajno peljala proti se-Kajti na sever po Kalifor-zalivu je bil namenjen, ^ pravil don Geronimo, do ^osilia in še više, po kaj, i. .^veda ni povedal. Meni j i da je namenjen v La f rtad > bi ne bili varni pred \\ v Pred njim, pred enim sa- ^ovekom —? Pretiravate, i % čeprav priznam, da je atterhand marsičesa zmo- m. V ^ Pa mu niste dali kro-"U^šili bi se ga bili!" P^'l, da, če bi mi bil prišel r)tev! Pa to mu niti na mi-•H hodi! Ne pozabi, da je S ^atterhand!" Si Z begunci v Lizboni V nekem portugalskem listu toži marseillski dopisnik o pu stih dneh v Marseillu. Spominja se lepih večernih ur po kavarniških terasah na najslavnejši ulici Cannibiere, ki jo je španski pesnik označil za najlepšo in najzanimivejšo ulico na svetu. Tu vidiš v nekaj minutah ljudi iz vseh strani neba in vseh dežel sveta. Sedaj je Marseille oropan tega čara. Po Cannebieri ne vrve več tujci iz vsega sveta. Nekaj sijaja te ulice je padlo na Lizbono, pravi portugalski časnikar. Če se sprehajaš po Avenida da Libertade, najlepši ulici glavnega mesta Portugalske, Lisbone, ali če se v opoldanskih urah podaš na Rossio, največji trg v središču mesta, boš slišal prav toliko, če ne več tuje govorice kakor domače. Valovi velike vojne so jih zanesli na mirno portugalsko obalo. Domačini sami ne vedo. ali so jim ti gostje bolj v ponos ali v skrb. Vsak drug avtomobil v mestu ima poleg številke znak CD (Corps Diplomatique, avto ki pripada članu tujega diplomatskega zbora). Ali je v Lizboni kak važen mednarodni posvet? Ali je morda ženevska Zveza narodov v zadnjem trenutku prenesla svoj sedež v Lizbono^ da bi preživela svoje zadnje ure v krasotah obale Atlantskega oceana? Nič takega se ni zgodilo. Portugalska pač praznuje to leto narodne spominske dneve in jo je v ta namen obiskalo več zastopnikov iz Amerike, toda ti so že večinoma odpotovali in če bi bili še vsi na Portugalskem, bi vendar ne bili zadosten vzrok za razlago, zakaj je v deželi toliko avtomobilov z znamko CD. Ce natančneje opazuješ te skrivnostne avtomobile, si polovico uganke že rešil. Vsi nosijo znake držav, ki jih je sedanja vojna zbrisala z zemljevida. So torej last diplomatov, ki so bežali pred Nemci tja doli v Lizbono, na skrajni konec Evrope. Ni čudo, če so prenapolnjena poslopja poslaništev tujih držav, ki so zgubila svojo samostojnost in imajo v Angliji le še navidezne vlade. Nedaleč od Lizbone je Esto-ril, najlepše portugalsko kopališče. Elektjrična železnica te kmalu pripelje tja. Estoril je zahodno od Lizbone, blizu rtiča Roca, ki je najzahodnejša točka na evropski celini. Ta lega Estorila je značilna za mnoge ljudi, ki bi radi vsled novih razmer zapustili ne samo svojo domovino, ampak tudi stari svet, pa tu čakajo na dovoljenja novega sveta za sprejem. Tu vidiš politične begunce vseh vrst, zlasti mnogo je Židov iz vseh evropskih še obstoječih ali že bivših držav, ki so vse svoje imetje še pravočasno spravili v denar, pa tudi veliko število kim. Pred hotelom jih čakajo dragi avtomobili iz dobrih sta rih časov, Pacardi in Cadillaci, ki so tu prav za prav brez vrednosti. Niti prodati jih ne morejo več. Ko je namreč postal pritok beguncev iz Pariza po njegovem padcu premočan, je izdala portugalska vlada prepoved za uvoz avtomobilov. Ce begunci po poteku veljavnosti svojih triptikov ne bodo pravočasno odpeljali avtomobilov iz države, jih bo ta zaplenila. Zato ni nobeno čudo, če je skušal neki Belgijec zamenjati svoj avto za kolo, drugi pa ga je bil zopet pripravljen dati za hrano in stanovanje za sebe in za svojo žene za dobo enega tedna. Dokler bo denar, bo še šlo. Gostje v Palacio hotelu, ki ne daje na kredit, imajo še denar in denarne vrednosti. Če ne morejo prodati avtomobilov, imajo še dragocenosti, bisere in umetnine, kožuhovine in druge Angležev, ki so se rešili v nev- drage stvari, ki jih lahko vsak tralne dežele pred strahotami čas prodajo, čeprav je n. pr. vojne, katere so tokrat zadele že njihovo otočje. Če greš v Lizboni skozi dvorane najelegantnejšega portugalskega hotela "Palacio," vidiš povsod sedeti ljudi, ki so še pred kratkim mnogo pomenili. Vojvode, grofi, plemenitaši, bankirji, ministri in poslanci, veletrgovci, časnikarji, gledališki igralci. Mnogi so z gospemi in svojimi družinami. Vse se pozna, vse se pozdravim. Jedo in pijejo — bar ni nikaar prazen — plešejo in igrajo ruleto. Vročično jim plešejo roke po ruleti. Vsote so sicer omejene, toda nekaj tisočakov bi jim moglo v popolni negotovosti, v kateri živijo, podaljšati to življenje in upanje na boljše čase. Vmes pa se smejejo in šalijo, kot bi se nič usodnega ne zgodilo na svetu. Kaj naj pa tudi store? Tako pa vsaj malo premotijo zavest, da so le še sence tega, kar so bili, še pred krat- cena diamantov v Lizboni zaradi navala ponudnikov zelo padla. Dokler bo šlo, bodo pač živeli tja vendan. Morda se sreča obrne, morda pride dovoljenje in ladja za Ameriko. In sicer? Ob tej temift misli je najbolje zapustiti hotel Palacio in se podati pod zvezdnato nebo in palmove veje, ki se pripogibajb pred hladno večerno sapo. Valovi Atlantika šume. V njihovi svežini in vedrini te zapuste take misli. . . . IZ DfliovniE — Iz šaljivega ruvanja — uboj. Mariborski sodniki so imeli opravka .z 48-letnim Francem Kolarjem iz Gabernika. Na dne 23. junija je v neki gostilni v Sp. Polskavi v družbi Franca Trglavčnika, Jožefa Peka in njegovega sina pil. Ko so se razšli, je bil Kolar vinjen. Na cesti pred gostilno sta se Trglav- iti ga mislite spotoma ^ - v stran?" ||' in zato sem ga vzel s ^vit lisjak je, ampak po- da znajo biti drugi i,"'J Premeteni —. Prav za-i . 01 rad mene ukanil, bom 11 k, i«^ 'n si zasnoval podroben j V, šele zadnji dan sem j ieWa ki išče službe Na- st°Pnicah- In ko sem za hiP še ivii je. Seveda je zvit in I 111 igra je bila težka in \ pogledal po krovu, sta pravkar tudi mormon in Weller lezla iz-- M Je TT 1,11 pod jadra. Nista opazila, da je dobl1 sem J0- šel 3e zi bil njune nesreče deležen še tudi nekdo drug. Na prisluškovanje ni bilo več misliti, splazil sem se v kabino. Herkul je spal ko medved po zimi, tiho sem legel v posteljo, ni me slišal. (Dalje prihodnjič) si dejal, da bi mu naj JtU kr°glo! Dobil jo bo! Zva- d^A^m tfn ____~ -I „„ 1___ Sa za seboj in ga bom fe v stran, brž ko se mi po- k?rilika. K; ti ll"°elo mora dobiti! Maš- S\ ^oram brata, ki ga je za- :0i ' jjOtJ lri preganjal in pregnal In maščeval ga bom! lopov tako neumen, ali I, tako drzen, da mi gre v e bom 7/amudili prilike, kar mi veleva krva- Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo ln vse potrebščine za dom Gfil2 ST. CLAIK AVE. HEnderson 2978 čnik in Kolar v šali pričela ruva-ti. Oba sta večkrat padla po tleh. Pri zadnjem padcu je po kratki tišini Jožef Pek ujel Kolar jeve besede. Tu imaš zdaj, frdanami Brč." S tem imenom so po domače klicali Trglavčnika. Kolar je po tem dogodku odšel še v naslednjo gostilno in tam povedal, da je "danes Brču dal," vendar nikdo tem besedam ni pripisoval važnosti. Kmalu za tem pa sta Pek in njegov sin na pešpoti blizu ceste na cesti opazila nekaj temnega. Stopila sta bliže in spoznala že mrtvega Trglavčnika. Sedaj sta spoznala, da je Kolar med ruvanjem segel po nožu in z njim Trglavčnika zabodel v vrat ter mu prere-zal žilo odvodnico. Kolar je bil obsojen zaradi prekoračenja si-lobrana na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. t;—Tat, ki si je sam nastavil past. Na policijsko stražnico na Aleksandrovi cesti v Mariboru je prišel te dni 54 letni brezposelni krojač Kari Ver-donik, ki je pristojen v Selnico ob Dravi. Bridko se je stražnikom pritožil, da mu je neki mariborski trgovec s kolesi kar na cesti vzel kolo, ki si ga je bil izposodil pri nekem gostilničarju v Pesnici. Lepo je prosil stražnika, naj mu pomaga, da bo prišel spet do kolesa, katerega mora čimprej vrniti. Res je šel stražnik z njim k trgovcu. Ta je stražniku pojasnil, da je Verdoniku zaplenil kolo, ker mu je ta za tri kolesa, ki jih je pri njem kupil pred tremi leti, dolžan nad 3000 din. Pristavil je še, da je Verdonik tuji lastnini nevaren. Zaradi teh trgovčevih izpovedi so smatrali na stražnici za pravilno, da pregledajo zavitek, ki ga je potrti Verdonik nosil s seboj. V zavitku so našli kos novega sukna, več kosov novega blaga za podlogo in štampiljko na ime trgovca Goloba iz Selnice. Na vprašanje, ki so mu ga glede najdenega blaga stavili, ni nič kaj dobro odgovoril. Zaradi suma, da izvira blago iz kake tatvine, so Verdonika vtaknili V zapor. —Vojvodinci zadržujejo žito. Novosadski "Dan" poroča, da so začeli pridelovalci v Vojvodini kopičiti žito in da nihče ne misli na njegovo prodajo. Premožnejši posestniki kupujejo na debelo pšenico od siromašnih in jo zbirajo v svojih ka-ščah, ker je med njimi razširjeno prepričanje, da se bo cena pšenici dvignila še do 500 din za 100 kg. "Dan" navaja, da so te špekulacije toliko bolj olajšane, ker je bilo plačanje zem ljiškega davka odgodeno od 1. avgusta na 1. novembra in torej pridelovalci laže čakajo s prodajo. — Smrtna nesreča. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali ponesrečenega 68 letnega delavca Franca Žirovnika iz Zbilj pri Medvodah. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da ima zlomljenih več reber in druge hude poškodbe. Žirovnik je umrl. Hiše naprodaj Proda se dobra hiša za 2 družini na Lake Shore Blvd. in East Park Drive. Lastnik se bo selil iz mesta, zato bo dal pod ceno. Zidana hiša za 1 družino se proda v bližini boulevarda; samo 3 leta stara. Se proda zelo poceni. Samo $500 gotovine od zanesljivega kupca. The Strainic Realty & Development Co., Inc. 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6430. (275) Soba se odda poštenemu fantu ali dekletu. Odda se s hrano ali brez nje. Vprašajte na 6604 Schaefer Ave. _(274) Stanovanje se odda obstoječe iz 5 sob in kopališča. Vprašajte na 1366 Marquette Rd., blizu 55. ceste in St. Clair Ave. EN 4936. (274) SEDAJ JE ČAS, DA KUPITE! Pase lahko še do Božiča preselite v svojo lastno hišo. Naprodaj imamo hiše za eno družino, cena od $2,800 naprej. Hiše za dve družini, cena od $3,500 naprej. Vprašajte in zglasite se pri Dan Stakichu, John Rožance, ali pri Mr. Allgire, 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934 (175) I MAL2 OGLASI Bi lahko rabili eno posebno uro prostega na dan? • To lahko dobite. Moderna plinska, peč prihrani toliko stopinj in skuha toliko avtomatično, da pravi, i o ženske, da to skrajša čas, ki ga porabijo v kuhinji za eno ure ali več na dan. Pridite in cglejte si nove modele in videli beote, kako imate lahko tudi vi poseben čas oddiha, i. The East Ohio GAS Company Modernizirajte s plinom rxxxxxxxxrxs.xixiJtixi»»TTx*i TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo H tudi po pošti. 3 MANDEL DRUG CO. H 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. H SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 2Z29II ST. CLAIR AVE. Išče se stanovanje obstoječe iz 3 sob; v Collinwoo-du ali Nottinghamu. Vpraša se na 955 E. 63rd St. (274) ženitbena ponudba Srednje star moški, brez otrok, ki ima $5,000 prihrankov, bi se rad poročil z dekletom ali vdovo, Slovenko ali Hrvatico, v mestu ali na farmah. Če katero zanima, naj piše pod naslovom A. B. na urad tega lista. Tajnost strogo zajamčena. (275) Ignac Slapnik, si CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 _ BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oairu. EDWARD A. HISS iekarna—farmacija in optomctrlstične potrebščine 7102 St. Clair Ave. Vrhovni poveljnik armade Zed. držav, predsednik Roosevelt, ki ga vidite na sliki sedečega v avtu, si ogleduje napredovanje v obrambnih pripravah. Slika je bila posneta v Bell aircraft tovarni v Buffalo, kjer izde lujejo vojaška letala. Dobro vino! Pri Steve Lueiču na 8104 St. ! Clair Ave. dobite belo in rdeče j vino, pol pinta 10 centov. Daje-Imo ga na kvorte in galone. Se ' priporočamo! Steve in Mary Lueic 8104 St. Clair Ave. ------(fri x) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 ♦imnimmnnmnimrtmiuifflnnnnniu^ E i I Sigrid Undset: 1 KRISTINA — LAVRANSOVA HČI I i II.—ŽENA 5 9 lUiiiiiiiinuiaitiiiiiuiiiiiiiiiiiicsuiiiiiiiiiiakiuiiiiiiiKaiiiiiiiiiiiiauuiiiiiiira Zunaj mesta pa je pokra- bom nekoč prišel tja doli." "Ali nikdar nisi čutil v sebi nagnjenja, da bi postal duhovnik?" je vprašal stric. "Pač," je odvrnil deček. "Vselej, kadar je oče preklinjal te moje slabotne roke. A ne vem, če bi mu bilo ustreženo, da postanem duhovnik. Potem je pa še tisto, saj veš," je tiho pristavil. "Za tvoje rojstvo se bo že dala dobiti dispenza," je mirno odvrnil svečenik. "Morda se bova, Orm, utegnila kdaj skupaj odpraviti na jug —" "Povej še kaj, stric," je tiho zaprosil Orm. "No, pa bom." Gunnulf se je oprijel ročaja pri stolu in se izgledal v ogenj. "Ko sem tamkaj romal in nisem videl nič drugega kot spomine na mučenike, in ko sem premišljal neštevilne muke, ki so jih bili pretrpeli v Jezusovem imenu, me je napadla huda skušnjava. Prišlo mi je na misel, da je bil Gospod le nekaj ur pribit na križ. Njegove naslednike pa so več dni trpinčili z mukami, kakršnih si še misliti ne moremo — žene so morale gledati, kako so jim otroke pred očmi mučili do smrti, nežnim mladenkam so z železnimi glavniki česali meso s kosti, mlade može so gonili pred roparske zveri in divje bike —. Kmalu bi se mi bilo ta> krat začelo dozdevati, da so mnogi izmed njih več pretrpeli kot Kristus sam —. Razglabljal sem o tem, dokler nisem mislil, da mi bosta počila srce in glava. Končno pa sem postal deležen tistega raz jina bolj puščobna kot najbolj pusta višavja v naši deželi, kjer domujeta samo severni jelen in volk in kjer kliče orel. Navzlic temu so tamkaj v hribih krog in krog mesta in gradovih in zunaj na zelenih ravninah je povsod videti sledi nekdanjih človeških bivališč, zdaj pa se tu paso velike črede ovac in trope belega goveda. Pastirji sede na konjih in drže v rokah dolga kopja. To so nevarni ljudje, ubijajo in ropajo potnike, trupla pa pokopavajo v votlinah. Toda zunaj na teh zelenih ravninah stoje romarske cerkve —" Mojster Gunnulf je nekaj ča-molčal. "Morda se nam ta dežela zato zdi tako neizrekljivo puščobna, ker stoji tamkaj tisto mesto, ki je nekoč kraljevalo vsemu poganskemu svetu in potem postalo nevesta Kristusova. Zdaj pa so čuvarji zapustili mesto in v divjem hrupu zabav vzbuja kraj dojem zapuščene žene. Razuz-danci so se polastili gradu, ki je ob gospodarja, in so zapeljali ženo, da se tudi ona udeležuje uživanja, prelivanja krvi in zdraž-be —. Toda pod zemljo so krasote, dragocenejše od vseh krasot, ki jih obseva sonce. Tamkaj so grobovi svetih mučenikov, vsekani v trdi kamen — toliko jih je, da se človeku ob mislih na to kar v glavi zvrti, če mislimo na to veliko število mučenikov, ki so tu za Kristusa pretrpeli smrt, tedaj bi se človeku krinalu zdelo sveto sleherno zrnce prahu, ki ga dvignejo kopita konj tistih samopašnikov —" Duhovnik je privlekel izpod obleke tenko verižico in odprl srebrni križec, ki je visel na njej. V njem je bilo nekaj črnega, podobnega koščku drevesne gobe, in zelenkasta koščica. "Nekoč smo bili ves dan spodaj v teh rovih in smo opravljali v votlinah in kapelicah, kjer so se nekoč prvi učenci svetega Petra in Pavla zbirali k maši. Tedaj so nam dali menihi te svetinje. Kajti cerkev, pod katero smo se bili spustili navzol, je bila njihova. To je košček gobe, kakršno so rabile pobožne device, da so brisale mučeniško kri, da se ne bi porazgubila, to pa je koščica iz prsta nekega svetega moža, čigar ime ve edino le Bog. Tedaj smo se mi štirje zaobljubili, da bomo vsak dan molili k temu svetniku, čigar slava je ljudem neznana. In izbrali smo si brezimnega mučenika za pričo, da nočemo nikdar pozabiti, kako docela nevredni smo božjega plačila in človeške časti, in da hočemo vsekdar pomniti, kako razen božjega usmiljenja nič na svetu ni vredno našega hrepenenja —" Kristina je spoštljivo poljubila križec in ga podala Ormu, ki je storil prav tako. Tedaj je Gunnulf iznenada rekel: "Tebi jo podarim, to svetinjo, sorodnik." Orm se je spustil na eno koleno in poljubil stricu roko. Gunnulf je obesil verižico s križcem dečku okoli vratu. "Ali te nič ne mika, da bi videl te kraje, Orm?" Dečkov obraz se je razjasnil v smehljaj: "No, to pa za gotovo vem, da svetljenja, za katero sem dotlej molil in moledoval. In postalo mi je jasno, da bi mi vsi morali imeti srčnost, toliko trpeti, kot so bili oni pretrpeli. Kdo neki bi tako nespameten, da ne bi rade volje sprejel nase muk in nadlog, če je to pot k zvestemu in stanovitnemu ženinu, ki nas pričakuje z razprostrtimi rokami in krvavečimi prsmi, goreč od ljubezni. On pa je ljubil ljudi. In zato je umrl kot ženin, ki je bil prišel, da bi otel svojo nevesto roparjem iz rok. In oni ga zveže-jo in mučijo do smrti, on pa vidi, kako njegova preljuba prijateljica sedi za mizo z njegovimi rabi j i, vidi, kako se z njimi šali in se roga njegovim bolečinam in njegovi zvesti ljubezni." Gunnulf Nikulausson si je za-kril obraz z rokami: "Tedaj sem spoznal, da ta-mogočna ljubezen vse na svetu vzdržuje—celo peklenski ogenj. Saj če bi Bog hotel, bi mogel dušo šiloma zgrabiti — tedaj bi bili v njegovi roki brez vsake moči. Ker pa nas ljubi kot ženin nevesto, nas ne mara siliti, marveč želi, da bi ta nevesta prostovoljno šla za njim, in zato mora dopuščati, da be|i pred njim in se ga ogiblje. Mislil sem pa tudi da se morda vendar nobena duša na vekomaj ne pogubi. Kajti vsaka duša, tako se mi zdi, mora hrepeneti po tej ljubezni, toda ljudem se zdi predraga kupčija, da bi morati zbog te edine dobrine zavreči vse druge. Ko pa bo ogenj použil vso uporno in Bogu sovražno voljo, tedaj bo hrepenenje po Bogu, pa če bi tudi ne bilo večje kot en sam žebelj v vsej hiši, končno vendar obležalo v dus?i, kakor ostane železo na pogorišču —." "Gunnulf" — Kristina se je napol dvignila — "meni postaja tesno pri srcu —" Gunnulf je dvignil glavo, ves bled, s plamenečimi očmi: "Tudi meni je postalo tesno. Kajti uvidel sem, da muka božje ljubezni ne bo prenehala, dokler se bodo rodili na svetu možje in ženske in dokler se bo moral Bog bati, da bo izgubil njihove duše — dokler bo dan za dnem na tisočerih oltarjih žrtvoval svojo kri — in dokler bodo na svetu ljudje, ki to žrtev zametajo — In bil sem poln groze nad samim seboj, ki sem nečist služil pred njegovim oltarjem, bral mašo z nečistimi ustnicami in povzdigoval njegovo telo z ne- moža. čistimi rokami — in zdel sem se enak možu, ki je svojo ljubico spravil v sramotno hišo in jo izdal." Gunnulf je prestregel Kristino v svoje naročje, ko je omahnila, in z Ormom sta odnesla nezavestno ženo na posteljo. Čez nekaj časa je odprla oči - sedla pokonci in si zakrila obraz z rokami. Bruhnila je v jok, divje in tožeče: "Ne moreni, ne morem. Gunnulf — če tako govoriš, potem razumem, da ne bom nikdar—" Gunnulf jo je prijel za roko. Ona pa je obrnila glavo od divjega in bledega obličja tega "Kristina. Ne smeš se zadovoljiti z manjšo ljubeznijo kot s tisto, ki je med Bogom in dušo — Kristina, ozri se krog sebe, poglej, kaj je svet. Ti, ki si dva otroka rodila na svet — mar nisi nikdar pomislila, da je vsak novorojenec najprej krščen s krvjo in da je sopara krvi prvo, kar človek na tem svetu vdihava. Ali se ti ne zdi, da bi si kot mati morala z vso vnemo prizadevati za to — da bi tvoja sinova ne zabredla nazaj v to prvo krstno zvezo s svetom, temveč da bi se čvrsto držala one druge zveze, ki sta jo sklenila z Bogom ob nem kamenu —" ^ Kristina je ihtela in ■ "Bojim se te, Gunnulf. spet rekla, "kadar tako IH riš, mi je razumljivo, da111 ne bom mogla najti mir11' "Bog bo našel tebe," Je odvrnil duhovnik. "Mirn® „ v t£' di in ne beži pred njim. ^ iskal, še preden si bila s™ ta v materinem telesu. Sedel je nekaj časa ni postelji. Nato je no vprašal, če naj zbudi do in naprosi ženski, da sta pomagali sleči se. J* je zmajala z glavo. (Dalje prihodnjič' Splošna RAZPRODAJA Ob priliki naše DRUGE OBLETNICE naše nove trgovine . Da pokažemo, kako 9 boko cenimo vašo naklonjenost, smo ob tej priliki znatno znižali cene na vsem blagu■ ™ predaja se prične v soboto. . The Personal checking account you've wanted! a • If you have only ^^ moderate need for checking service, The Cleveland Trust Company offers a quarterly statement Personal checking account plan at the following low cost: 5/ per check written • 5/ per item deposited 10/ per quarterly statement For full details, ask at any Cleveland Trust Bank Deposit by mail, too $1.65 in $1.19 moške srajce, Line-Fold izdelka, stalne barve 98c $1.00 moške union obleke, spodnje. mere 38 do 46 ..........................79c 35c moške kravate, novi lepi vzorci ....................................................19c $1.50 delovne hlače za može, mere 32 do 42 ....................................98c $10.00 Lumberjacks za može, iz konjske kože ..................................$6.95 $1.00 Overalls za može. mere 36 do 44 ..............................................79c Spominsko darilc dobi vsak odjemalec, ki uride v soboto na razprodajo. 15c Hope muslin. 36 inch širok jard ...................................................... 9c $4 50 kevtri, cbšiti s satenom, lepe barve ........................................$1.95 95c rjuhe, 81x90, dobrega izdel^dr|s Nog-avice in spednje obleke čke in deklice. ^Jjf $1.00 pralne cbleke za žene; >*' stalne barve, lepi vzorci ---_ p 35c ženske Wool nogaviceJ^> $1.00 Slips za žene, svlle^jlij mere 36 do 44 75c ženske nogavice, Fashion, par ..................... Full-£ ] $3.50 ženski volneni Jopi ''$1^ mere 38 do 46 -- Zw99,1 Za žene flanelaste nočne » ^ Pajamas. Porabite to ugodno priliko in nakupite si potrebnega blaga sedaj. Rožance Department Store 406 E. 156TH ST., BLIZU WATERLOO RD. CTIIIXlXXXXIlXXXXXXJCrrr^IIIXXIirilXIITITITXTIITirTTTTTITTTTITTTTTTrng OVER 100 BANK SERVICES FOR BUSINESS AND PERSONAL NEEDS Che Cleveland Crust Company 48 CONVENIENT NEIGHBORHOOD BANKS TO SERVE YOU V. Member Federal Deposit Insurance Corporation ODPRTO V PETEK OD 9:30 ZJUTRAJ DO 6 ZVEČER THE MAY COMPANY ho tZaltOalnem dneOu lazpiodaja CENE OBLEKI ZNIŽANE V NAŠEM TRETJEM NADSTROPJU OBLEKE, ŠPORTNA OBLAČILA, SUKNJE IN KUŽUHI MLADE, GOSPODIČNE, ŽENSKE, MALE ŽENSKE A few more—just received for o^ Philco Jubilee Sale. APhilcoHofl* Recording Unit FREE, while the/ last. They're going fast — this money-saving opp°r' Come in early! ZA po PRIHRANKIH 1 do i ISO JUNIOR DRESSES Originally f* OC 10.95 to 12.95 "»Oil Rayon crepes in afternoon and date types; soft wools in tair lored and dressy types. Black, brown pastel and bright colors, sizes 9 to 17 in the groups. Third Floor Ontario 97 Dresses, originally 12.95 to 17.95. Pastel wool jerseys, bright and pastel wools, dark and pastel rayon crepes. Broken sizes 9 — to 15 ................................ »ivi i (4y yj it 6,85 40 Dresses, originally $15 to 19.95. One-piece and jacket styles; rayon crepes and soft wools in daytime and date types. Broken sizes 9 to 17..........'.................. $9 166 Jackets, originally 4.50 Litto-boy styles, wool flanner A AA or cotton corduroy.......... /(LbVV 19 Jackets, originally $15 to 16.95 Longer styles in lovely