38. ítcv. Novo iiiosio, 25. (lecoinbra 1014. Letnik XXX. i>o]ciijske Xovice izLujajo vsiik jtetel; ; ako : : jo ta ciaii praznik, dan j)0]jrej. : : Cena jim jo za celo loto (od aprila do ajirila) S K, za ]iot Icta 1-50 K. Naročuiua za Nemčijo, Bosno in driijfe evropslce države znaša K, za Ameriko 4-'5y K. IJst ill oglasi se iiiijutJ. Yso (lopi^Cj naročnino in oziiaiiilii sprejemu tiskarna J, Krajec nasJ. Mir ljudem na zemlji! Mir Ijmleni iia zemlji! Nikdar 5ii niso te pomenljiv« boscdc IjiidtMJi tako globoko segle v S]'(ie, k;ikof ravtio ta Božič. Ôe nikdar niso tc lepe liosiode vzbujale taka čustva, kakor to bito. Mir ljudem iia zctiilji! Ivakšno nasprotje! V cerkvi bodo čustveno pnipevali „Mil- ljudem na zemlji", tiui! zutiaj na bojiioiii polju pa Še vedno govori uiorilno orožje, še vedno grome kanoni iii sikajo ši'a])iieli smrtonosno v vojaško vrste! Ali j(i to „mil' ljudem Jia zemlji" V J)a! Kanoni sieer venomer govoi'c svojo staro siiu'tuo pesem, vsakdo iia tudi tc, da je ta gro/na, pretresujoča pesem vendar-lc predlioduik miru. Ta pesem ima tudi med drugim milejše akorde, kt ljudem na /.eiiilji ukazujejo, želo iii zanesljivo prorokujejo „mir ljudem iia zemlji". Res, ueštefo gorja jcpovzj'oéila vojska, vendar ima Uidi to goi'je milejšo struiie, ki Jiesrečite družiiie tolaži iti jim zaj,'otav!ja „mir ljudem na zemlji!" ííalostna sedi mati [U'ed l)ožičnim drevescem. Sveža rana se še nI zacelila — padel ji je iired kratkim njen edini sin na bojišču, řlalostno «e zamisli nazaj v one časti, ko je Jijen sinček veselo skakljal okoli božičnega drevesca, Jiožična pesem jozdi-ami in strezni, žalost se spremeni v zadovoljiiost in veselje ; božičiui pesem jo pi'ešinja s sladko zavestjo, da je tudi svojega sina žrtvovala za „mir ljudem na zemlji". V drugi liisi si bi'iše zopet žena solze, ko se zamisli pri božičnem drevescu na lansko leto, ko je njen mož, presrečen v krogu svojih oirok in nje, praznoval božične i)razuike. Leios ga ni! Se vedno jo na bojnem jiolju ! in vendar iijeiie solze niso sanu) solze žalosti; v njih se iskri tudi doslej nepoznano veselje. 'J'udi njen mož se )jori za boljšo bodočnost nje samo, njenih otrok, da, za bodočnost cele države. 'J'udi njen mož opravlja vzvišeno službo in stremi za najboljšim ciljem, „mir ljudem na zemlji". In nasi vrli vojaki! V bojni vrsti bodo lotos obhajali božične praznike! Kaka .sprenuunba! Za božično drevo jini je puška, božično pesem [la jim godejo kanoni, mesto toplo zakurjene sobe, bodo jih nmnla obdajali zemeljski jarki. Tudi ti si bodo zini-slili nazaj na vesele ))ožične pi'aziiike. Kljub teuui pa tudi letos njihovo lice ni žalostno, Tudi z njihovega lica sije zavest, da se borijo za svoje drage. Saj dobro vedo, da so ravno oni vpoîdicani za tako zvišeno službo, napraviti zopet mir „ljudem na zemlji!" Kakšna čustva bodo navdajala nesrečne družiuc, katere jo zapodil bojni metež brez imetja daleč iio svotu? Naj si je liila njiliova koča šc tako boi'ua, bila je vendai- njihova strelui. Letos ])a se morajo potikati po sve(u in drugim ljudem tako rekoč nadlego delati. L'od tujo sti-eho bodo obhajali letošnji liožič, vendar tmli ti ne bodo nevoljni nad svojo usodo, saj dobro vedo, da so te žrtve, lo žrtve za „mir ljudem na zendji!'' iSi ga menda človeka, ki bi na ta ali oni način no bil prizadet po vojski. Malodane pii vsaki biši bo za letošnji Božič vsled vojske nastala kaka žalostna spremetnba. Vsakdo si želí čimprej zopet blagodejen mir, vsakdo bo tudi ravno za Božič še lažje prenašal svojo usodo, kojo nam jo vojska naklonila; tudi njegova žrtev je v službi najlci)šega idejala, tudi njegova žrtev zagotavlja „mir ljudem na zemlji". Na južnem bojišču. Boji pred umikanjem v Srbiji, (iraški listi priol)čujejo: „Pestej' Ijlovd", so o bojih pred umikanjem miših čei. iz Srbije poroča solijskemu listu „Kambana" iz NiŠa: Boji so trajali od B, do B. decembra, () dni in .fi noči. Srbi so zbrali vse svojo silo. t^elo od bolgarske meje so odposlali čete v boj. Boji so Itili izredno hudi. Si'bske izgube so bile zolo velike. Ueste so se nahajale v tako slabem stanju, da artilerija in ti'en avstroogrske armade nista mogla v taki sili pravočasno dohiteli, kakor je to zahteval ljut, obupen napad Srbov. Kiiino zato jo armadiio vodstvo ukazalo, naj so avstroogi'ske Čete umaknejo. Nikakor ni umikanje |(ovzi'očilo jiosobno srbsko junaštvo ali kak di'Ug ]'azlog v avsti'ijski arma(ii. Ko so avstro-ogersko čete izprevidele, da njih težki to-l»ovi in vozovi lua omehčanih cestah ne mon;jo naprej, so bile pi'isîljene, da so se umaknile v ugodnejše ozemijo, kjer izvedejo novo razvrstitev in Čakajo ukaza za nove operacije. Si'bi so pi'edvsem napadli četo, dve diviziji, podmai'šala Ki'ausa, ki so s težko artilerijo obstreljevale srednje utnlbe Kragujovca, Ta skupina je zailala Srbom krvave izgube in jo odbila vse napade z veliko silo. Tudi čete, ki so prodirale iz Belgrada jjroti jugu, so odbile srbske napade, a morale so se umakniti, ker je to zahteval splošen strategičeu položaj. Tretji avsti'o-ogrski ai'uiadi je stala srbska premočna sila nasproti. Tnitja artiuida je stala na črti Ruilnik-(îoi'iiji IMilanovac. Srbe je močno pi'itiskala in je osoijito takozvani akadeuučui gardi, v kateri služijo sami inteligentni Srbi, zadaia velike izgube. Vkljub teiiui se je morala umakniti od A^aljeva. Severna črt,a avstro-ogrskih čet je zadi'žavala napad si'bskega levega krila iu središča in je tako krila umikanje. Vsi sofijski listi uaglašajo, če tudi so zasedli Srbi svojo pi'ejšnje poslojaidce in če tudi se je avstrijska armada po izvedenih junaških činiii umaknila, srb,ska armada svoje zmage ne bo doígo uživala, ker nova avstrijska ofenziva gotovo radikalno iziiremeui položaj. Niti Srbi sami 110 smatrajo îzîila teh bojev odločilnim iu niti ne zakrivajo, da se t)rava vojska še-le zdaj jjriunc. Pred Koiorjem. „FrankfuilerZeit ung" ])oroča z I tunaja; „Siidslavisclie Korespon-deiiz" poroča i/ Dubi'ovnika; Odkar jo iieka naša velika bojua ladja (>l)strtdjevala JjOVČou, so <;n»)gorci šole [)i'ed nekaterimi dtievi zopet pričeli z opei'acijami. Crno-goi'(;i .so lui LovČemi zopet razvi'stili topove in pričeli sti'eljali na îvotor in na nekatero tmšo postojanke. Obnovljetu) obstreljevanje se izvaja Še slabše kot prejšnje. Pi'ejkosluj letalci živahno delujejo. Vsak dan se (»ojavijo nad BovČenoin, Barom in nad Oetinjeiii. V goj-ah nmčiio sneži. Po gorskih potili jo zato nemogoče hoditi. 1'rednje črnogorske straže, ki so prej ponovno napadale ponoči, so prekinilo napade. Vojaki leže zakopani v svojili dn-plinaii in več dni iio pade noben strel. Sestanek švedskega, danskega in norveškega kralja. Na vabilo švedskega kralja so so v petek, 18, t, m, sestali v Maluitiju švedski, danski in norveški kralj. K tenui sestanku treh kraljev v Malino pripominjajo listi: Trijo sevi^rni kralji so hoteli s tem poudariti edinost iu solidarnost severnih držav. Severne države so težko prizadeto vslcd vojske, zlasti glede ti'goviue na morju. Upale so, da jih bo podpii'ala pri njihovem protestu Ainej'ika. To ui)anje se je izjalovilo. Zato bodo poizkušale same tui lastno pest olajšati sî neznosne razmere. Namen st^stauka ni bil, skleniti kako seveino zvezo, ker so gospodarske iu iiolitične razmere teh držav preveč različne. Izključeno je tudi, da bi se i)ridružile toj ali oni vojskujoči se skuijini; za to jim manjka potrebna moč. Sestanek je bil samo resna demoustracija na vso strani, da so tudi severne države tukaj, s katerimi mora evropska vojska računati. Zanimivo je, da so skušali Angleži sestanek preprečiti iu da je angleško časopisje zcdu zabavljalo. — „Lokalanzeiger" piše, da vse nai)oto ju'ičakuje sestanka treh ki'aljev in da nui pripisujejo izredno veliko politično važiu)st. Sodi so, da se ne bodo sklenili koraki proti Avstro-Ogrski in Nemčiji in da bodo najbrže sklenili politiko močne nevtralnosti nasproti vojskujočim se državam. Nemško brodovje napadlo angleško obal. Nemške bojne ladjo so obstreljevale IG. decembi-a zjutiaj uti'jeni obrežni mesti Scarborough iu Hartlepool. V ilartlepoolu je bilo po angleških jioročilih ubitih nad 20 oseb, ranjenih ])a HO. Povzročila se jo znatna škoda, gazoiuetcr gori. Trdnjavo West.haitleiiool so pričeli obstreljevati Nemci med 8. in 9. iiro zjutraj. V Scaiboroughu sta bili poškodovani dve cerkvi; veČ streh so je podrlo. Baje je v AVhitbyju delonut [loškodovana zgodovinska opatija. Prebivalstvo beži v notranjo deželo. Dva angleška torpedna rusilca potopljena, tretji močno poškodovan. Tieitin, 18. decembra. Uradno so poroča: O napadu ua vzhodim angloŠko obal se poročajo naslednje podrobnosti; Pri bližanju angleški obali so bilo naše križarice brez uspeha napadene od Štirih angleških tor-pednih rušilcov. Kden rušilec jo bil uničen, drugi pa je zelo poškodovan ušel Baterije v Ilartlepoolu so bile jtrisiljene, da so utihnile; več detonacij kakor tudi t.i'ije veliki požari so se mogli dognati s krova. (Jbi'ežna síražna postaja iu vodovod v Searboroughu, kakor tudi obrežna stražiia in signalna postaja v Whitiiyju so porušene. Naše ladje je zadelo z obrežja nekaj strelov, ki so povzročili le nezimtuo škoiio. Na drugem mestu je bil šo nadaljui angleški torpedni rusiloc potopljen. Beg iz Scarborougha. Amsterdani, 18. decembra. (Kor. ur.) Poročevalcu lista „Yoi'kshii'e Post" je lu'ipovedoval očividec. da je v Searboroughu hitelo na tisoče ljudi iz hiš proti kolodvoru in po cesti v iiotranjosf. dežele. Le malo ljudi jo imelo kaj ])ri sebi. Večji del prebivalstva jo za-jiustilo mesto po železnici. Iz železniških voz se je videlo cele množine ljudi z otroci na vozeh se peljati v notranjost dežele. Angleške žrtve na vzhodni obali. V Hartlepool je ubitih 50 civilistov, 115 je pa ranjenih. Vojska z Rusi. Okoli Krakova. „Gazeta Krakovvska" dne U>. decembra ])iSe: V razdalji nad 30 km ni v okolici Jvrakova nobenega ruskega vojaka. Na severu, jugu in vzhodu se Rusi naglo umikajo ter zapuščajo municijo in tren. Na celi črti srečno napreduje energično preganjanje sovražnih Čet. Sme se trditi, da je to dokaz za ugodni razvoj naše ofenzive v smeri proti Wol-brouui iu Boehniji. Povsod se vršijo uspešni boji z umikajočo se armado. Veliki transporti ruskih ujetnikov. „Nova Reforma" poroča, da je v jietih dneh minulega tedna nad 17.0U0 ujetnikov iz Poljskega kraljestva, Galicije in Karpatov šlo skozi Moravsko Ostravo. VeČina je bila odposlana v «Tožefovo in Terezijiuo mesto. Nad sto ruskih častnikov je bilo poslanih vMondsee. 1'ri Libercah so postavljene barake, v katerih je mogoče spraviti nad 20,000 ujetnikov. Rusko umikanje priznano. Kodanj, 10. decembra. „Politiken" poroča: Cenzura je dovolila, da smejo petrograjski listi poročati, da se ruske aniiade umikajo iz Karpatov, zahodne Galicije in iz raznih delov zahodno Poljske. Rusi se umikajo na celi črti, avstrij-sko-nemške ćete jih zasledujejo. Dunaj, 17. decembra. Ui'adno so poroča: Po zadnjih poročilih je odpor ruske glavne sile zlomljen. Na južnem krilu v večdnevni bitki pri Limanovii, na severu od naših zaveznikov pri Lodzu in sedaj tudi ob Bziiri popolnoma poražen, vsled našega prodiranja čez Karirate od juga ogrožen, je nastopil sovražnik splošno umikanje, katero skuša kriti s trdovratnimi boji na predkarpatskem ozendju, T\i napadajo naše čete na črti Ivrosno-Zakliczyn. Na ostali fronti je zasledovanje v teku. Namestnik načelnika generalnega štaba : pl. Kofer, gen. major. Boji okoli Przemysia, Dunaj, 18. decembra. Okoli Pi'zeiuysla se vrše manjši boji. Rusi se udajajo vsled lakote in mi'aza. Ruski vojaki se bojijo Przemysia. List „ililitiirzeitung", ki se izdaje za našo ai'uuuio, priobčuje med drugim sledeče imročilo: Od ruske armade, katera obkoljuje Przemysl, so liusi pred kratkim odposlali s tremi železniškimi vlaki nuiogo ruskega moštva, ki se ni dalo gnati — proti trdnjavi. Ker .so se ustavljali, je rusko poveljstvo dalo uporne vojake zvezati in jih poslalo v kaznilnice v Rusijo. Železnice povzročile ruske neuspehe. Lomlon. Vojaški sotrudtiik lista „Times" piše: Itusotn se ni posrečilo Neuirev vreči iz ['oljske. T'ega ni krivo pomanjkanje moštva ali pa jioguuui, ampak pomanjkanje železnic. Dve ruski armadi sta se morali dvaki'at z velikimi izgubami umakniti vsled poiuaujkljive zvezo železnic, dočim so tiiogU Neitici vskd dobi'ili zve/, vreči iKi odločilna mesta dovolj č<.'t, Rusi tiio-rajo pričeti takoj i>o vsem Poljskem zidati nove povprečne železnice, da bodo lahko gete z ene na drugo stnui jireva-žali. Vsak dan zgrade lahko 20 km železnica Dokler ne hodo tega storili, bodo vedno na slabSein kot Nemci. Nemški avtomobili v vojski. Nemci na Rnsko Toljsikcm se čudovito hitro kre-tajo, njih železniško omrežje jo jako dobro razvito, polog tega razpolagajo s silovito uniožino avtomoliilov, s katerimi svoje Čete prevažajo. V neketii malem mestu so zbiiili pred kratkem 3000 avtomobilov, ki lahko prevažajo 20.000 do 30.000 itiož. Nemci grade tudi nove ceste. 18 nemških armadnih zborov na Poljskem. Oenf, 16. decendjra. Po petcr-bnrških poročilili se gigantska bitka na Poljnkeni brez pi esledka naiialjiije. Z nadčloveško silo skušajo Nemci obdržati svoje postojanke. Hindeiiburgove čete se bore z ljnl.0 silovitostjo. Nemške čete cenijo na osemnajst armadniii zboi'ov. Rusi se umikajo. Piotrkow in Przed-borz zavzeta. Rusi vrženi iz postojank na 6rti Krosno—Zakliczyn. Dunaj, IH. decembra. Uiadno se razglaša: Poražene ruske glavne sile se zasledujejo na celi čez 400 ktii dolgi črti od Krosnega do izliva Bznre. Včeraj je bil sovjažidk vržen tudi iz njegovih postojank na severnem jiredkai'patskem ozemlju tiied Krosiiom in Zakliczynom. Ob sjiodnjem Dunajcu so zvezne čete v boju s sovi'ažninii zadnjimi Četami, Na južnem Poljskem se vi'ši prodiranje brez večjih bojev. Pioti'kow Je bil predvčerajšnjim zavzet od c. in kr. pešpolka Viljetii I., nemški cesar in ki alj pruski številka a4, Przedhorz pa včeraj od oddelkov pešpolka št. 31. Hrabra przemyslska posadka nadaljuje svoje boje v iiadaljiijcm trdnjavskem predozenilju uspešno. Položaj v Karpatih se ni bistvcJU) izpremenil. Namestnik načelnika generalnega štaba : pl. Hufei', gen. major. Piotrkow je glavno mesto istoimenske gubernije na Rusko Poljsketii. Mimo mesta gre železnica Dunaj—-Varšava. Mesto šteje okoli 35.00(J prebivalcev. Pod Jagelonci 80 tu zborovali jioljski državni zboi'i in l)ili kronani jjoljski ki'alji. PiotJ'kov je hil (lo zadnjega časa sedež ruskega glavnega poveljstva. Pi'zedborz leži kakih 50 km jugo-vzliodiio od Piotrkova ob reki Pilići. Mesto, ki šteje 8000 t>i'ebivalcev, je važno križišče cest v No\vo Radomsk in Konsk. Iz bojev v Karpatih, Z bojišča v Karpati!» poroča „(irazer Volksblatt" : Ger-niranje Perzeiio'sla in preložitev obrambne črte pred Krakov je zahtevala, da smo Bukovino začasno prepustili Rusom. Gotovo je tudi bilo, da se bodo zopet pričeli hoji v Karpatih. Sedaj v komitatih Saros in Zemplin ni nobenega Rusa več. Novi boji se pa razvijajo v komitatih Bereg in Mai'uiaros. V komitatu Bereg se že nekaj dni vrše boji, in sicer v dolinah i'ek Ve-zerszalla, Voloc in Zanka. Rus! so mogoče tu nasproti našim Četam v številni premoči, vendar je ])a taktična premoč na naši sti'ani in tako se nam je posničilo Ruse zadržati. V nekaterih delili komitata Mai'inaros smo že prišli v ofenzivo. Odločitev pri Limanovi padla vsied ponočnega napada naših čet. Vojni poročevalci poročajo: Ol)iskalî smo zahodno-gališka bojišča, kjer je bila i)ri Limanovi ruska ofenziva ])o osemdnevnem boju zlotii-Ijena. Rusi so izgubili neizuiej'no veliko mi'tvih in ujetnikov. Bilko je odločil po-nočni napad avsti'ijskih čet na utrjene ruske postojanke. Naši vojaki so šli nad sovražnika s puškinimi kopiti. V Novem Handecu, ki so ga nasi zopet zavzeli, so bile nasečete z velikim navdušenjem sprejete. Ruski napad v Šlezijo in Poznanjsko se spremenil v umikanje. Nemško uradno poročilo, lierlin 17. jiecembra. (C. kr. kor. lU'.) Wolfov urad objavlja danes dopoldne: Z vzliodne in zahodtie pruske meje ni nič novega. Ofenziva, napovedana po Rusih proti Ôleziji iji Poznanjskem, se je ])opolnoma ponesrečila. Sovražnikove armade so l)ÍIe na celem Poljskem ])o trdovratnih, ljutih frontalnih bojih prisiljene, da so se umaknile. Sovražnik se povsod zasleduje. V včerajšnjnjih in pi'edvčerajšnjih iiojih na severnem Poljskem je dovedla hrabrost zahodnopruskih in Čeških polkov do odločitve. Sadovi te odločitve se še ne morejo pregledati. Najvišje vodstvo armade. Rusija mobilizira 10,000.000 rekru-tov. Monakovo, 18. decembra. „!Miincliner Neneste Nac-hi-ichten" poročajo : „Dail}' Telegi-apli" poroča: Rusija je ukazala novo mobilizacijo, ki omogoči Rusiji, da'^' kratkem zopet razpolaga z in,0(t0.000 vojakov. Novi boji z Rusi. Dunaj, 19. decenib. Uradno se razglaša med drugim : Naše preko črte Krosno-Zakliczyn prodile sile so zadele včeraj na močen odpor. Tuili na spodnjem Dunajccu so hudi boji. Ruske zadnje čete, ki se na zahodnem hregii i-eke žilavo vzdržujejo, so skoi'o popohioma pregnane, V južni Poljski so bili boji pri zasledovanju sovi'ažnika. Sovražnika smo brez izjetiie vrgli nazaj. Naša že pred-vče]'ajŠnjem zvečer v Jedrzejow (Andrejew) uili'la kavakrija je dosegla Nido. Dalje severno so zvezne Čete prekoj-ačile Pilico, S srbskega bojišča. Piše v. kurat P, J. Žurga O, dec. — Dela imam, hvala Bogu, silno veliko. Pišem v odlomkih, kadai' mi dojjuSča piČIi jn osti čas. Evo, nekaj slik iz naSega življenja iii kraja. V strelnih jarkih, ivadar mi je čas dopuščal, sem rad zapustil svoje, bi'logu l)oUobno stanovanje, da sem ogledal okolico in njene zaniunvosti. Na takih iz])rehodili sem iztaknil marsikaj, česar drugi niso videli. Svarili so tne vedno, naj ne iioilim predaleč ter ne brez oi'ožja. No, navadno je bilo vse varno. Nekoč sem si ogledal strelne jarke. Kadar vojaki naskakujejo, imajo vedno določeno daljavo, 50, 100, 300 korakov. Ko iiretečejo to pot, se vržejo na tla ter začno hitro kopati kritje, V ta namen ima vsak vojak pri sebi lo-liatico. Pri tem opravilu jim dela kratek čas sovražno strelno orožje. Zeiidjo izkopavajo izpod sehe iji jo mečejo vsak pred svojo glavo. Na isti naČin se zavarujejo tudi ob strani, ako jih pri delu nadleguje sovražnik od strani. Ako je sovražni ogenj močan in zahtevajo šrapneií in granate mnogo žrtev, si Ízkoi)ljejo do 1 meter in pol globoka kî'itja. Zendjo Jia-kopičijo ob jarku proti sovražnikovi stiani, da so varni pred krogljami, .Tai'kî so široki navadno pol nudra. Po takem jarku se lahko obide celo bojno Čilo, Kadar se je nadejati, da bo treba ostati v tem ki'itju dolgo časa, morda par dni, jarek lepo razširijo, i)oki'ijejo z deskami in pol metra na debelo z zeiuljo, da se tako zavarujejo pred šrapneli iti deloma tudi pred granatami. Po posebnem dohodnem jarku si prinašajo hrane, streljiva, lesa, slame in raziiih drugih potrebščin. Dohodni jarek je izpeljan iz strelnega jaî'ka v vijugasti črti do varnega kraja. Taki jarki so tudi za vozove, posebno za vojaško kuhifijo. Od sovražne strani na jarku ni viileti d]'uzega, kakor nametana zeiulja; zanimivejši pa je pogled v jarek od naše sti'ani. Praktični vojaki so napravili celo stanovanje, zavarovano proti mrazu. Vse je celo pravilno zidano iz opeko, preskrbljeno z vrati, okni, pečjo in jiosteljo. Neko tako častnikovo stanovanje je bilo kar razkošno. Imelo je ti'i sobe. Strelna soba prva pri vstopu. Proti sovražni strani iuui majhne line v višini nad glavo. Z opekauii se lahko popolnoma zadelajo. Šivalnica, druga soba, ima prav čeilno posteljo, s slamo nastlano jamo. Na sredi stoji primerna miza 8 stoli, v kotu majlina, železna puČ. Na steni visi celo ogledalo, pod mizo pa leži par pozabljenih tarokov ( v dolgih dneh navadno opravilo). Na mizi stoji vaza (prazen sovražen Srapnel) s cvetlicami, Tretja soha-kopalniea, tla iz optike, peč zidana, oh stenah obešala, za bano pa služi l)Osoda, v kakorŠtii se zaklani prašiči šo-pajo. Zunaj jired stanovanjem je celo veranda s klopjo in umetnimi gredicami. Par korakov dalje je drugo stanovanje, in sicer ob močvirju. Vojaki so nasuli jiot do otočka sredi močvirja in postavili klop, daje vse podobno bajni kitajski vili. Okrog močvirja stoje nad meter debeli hrasti. Vojakom je bilo silno hudo, ko so morali zapustiti ta priljubljena jim stanovanja; šli suio dalje za sovražnikom. Podobna, le priprostejša so srbska kritja, Srbi streljajo na žitno čistilnico. Tu in taiu je bilo med našimi ter Srhi le jiar sto korakov. Zato se je večkrat dogodilo, da so drug drugega kar ustmeno izzivali. Naš vojak natakne na bajonet hleb komisa in ga pokaže Srbom: „He, brate, imaš hleba? Evo ti ga, ajdi simo!" Drugi zopet natakne kajK) na bajonet in jo vzdigne do roba nad kritjem, Y trenutku pade kakih deset strelov, in kapa je preluknjana, Naši se zakrohotajo na ves glas, ker so Srbi mislili, da je pod kapo tudi glava. A^'ilno pride kdo na dan z novo zvijačo. Nekoč so naši privlekli v jarek žiino čistilnico. V šali so malce zavrtili kolesje. Ropofanje je mahoma izvabilo šrapnele in granale iz srbskih topov, hujših posledic ni bilo. Drugi dan so že na Štirih krajih ropotale dozdevne strojne puške. Srbi so streljali nanje ko obsedeni, pa naših v jamah skritih nobenega ranili. Jvajpada si tudi Srhi privoščijo mar-sikako šalo, s katero naŠe potegnejo. Dva srbska topova med bojnima črtama. Nekoč so naši silovito pritisnili na sovražnika, da se je moral naglo umakniti. Pisal sem že, da so Srbi v tej naglici pustili dva topa, ostala sta ravno v snsdi med njimi ter našimi. Srbom sta se o-ianiljena topa močno smilila, naši vojaki pa bi ju bili radi siu'avili v svojo družbo. Nevoščljivost zanju je bila velika, padel je vsak, Srli ali naš, ki se je ujial na piano. Našiiu vojakom je bila obljubljena nagrada 2000 K tistemu, ki piiveže vrv na en top. Nikomui' se ni posrečilo, Srbi so streljali s hitrim ognjem tudi celo noč. Slednjič so na ol)eh straneh jeli kopati dohodne jarke do njiju. Oboji so bili že blizu, kopalo se je noč in dan. Nekoč pa so naši prijeli Srba od sh-ani, moral se je umakniti in nam pustiti topa. Med bojnima črtama po boju. Drevje med obema sovražnima črtama je bilo docela zbito. V nekaterih krajiii je bila jeklena loča tako huda, lia se je podrlo veČ dm debelo drevje, samo od puškinih strelov, ICjer so pa gospodovali šrapneli in granate, so orjaški, debeli hrasti polomljeni kakoi' jialčice in raz(;e-frani v treske. Tla so razrita, ne toliko od šrapnelov, ti napravijo le majhno jamo, jiaČ pa od težkih gi'anat. Povsod vidiš jame, podobne lijaku, globoke do poldrugi meter in široke do dva metra. Okrog leži pidno za lešnik debelih krogelj ter koscev granatove lupine. Navadne granate so 15 (•,m debelo, lupina 2 do 4 ciu. Vse to se razl(;l.i na drobne črepiuje in ima gi'ozen učinek. Tu in tam se dobe še cele lupine, niso popolnoma eksplodirale, podobne sodčkom, težke 15 — 20 kg. Dasi v vedni smrtni nevarnosti so vojaki vedno dobre volje, iiolni smrha in humorja. Pozornost ti vzbude napisi nad kolibami v okoiiib, v vseli jezikili. V gotov kraj te pelje „Petrova ulica", nail nizkim vhodom v stiuiovanje bereš: Hotel Pri-pognise", nad jamo, v kateri navadno igrajo, stoji» „Moute iuirlo". „Hotel" ])i'i močvirju z lepim razgledom je „Mii'amar", drugi zopet „Hotel pri strelcu", pri „srbskem Petru" i. t, d. Junaški grob. Med dvema oijaŠkima hrastoma vise venci, tu je grob. Okrog je iz navadnih vej pi'ocej okusno sestavljena ograja. Urob je ohložen z rušami in po vrhu ornamen-tični) okinčan z rdečimi jagodami raznih rastlin. Pri zglavju stoji iz prsti ter I'u-ševja napravljen siiomeiiik s križem jia čednim napisom. Na oglih stoje štirje uio-gočni šrapneli s cveticami, na sredi groba izvotlena buča, v njej sveča. Od enega drevesa do druzega vise venci iz mahu. Tu počiva 1 2 naših junakov v enem grobu. Srbske bombe. Najstrašnejše srbsko orožje proti nam so bom he. Imajo podobo 12 cm visokih, y cm Šii'okili ter 5 cm debelih steklenic iz jekla. Zgoraj se zapre z vijakom, ki pokriva bombino odprtino in vžigalnik. Napolnjena je ta stvar z ekrazitom. ICadar jo hoče napadalec uporabiti, vdari ž njo ob kako trdo stvar, da se vžge, in jo vrže proti sovražniku. Sam se urno vleže za kritje. V sedmih ali dvanajstih minutah se bomba razpoČi. Učinek je strašen. Udje lete daleč oki'og, ])o drevju obvise čreva. Našel sem bil jtar takih bomb šc nerabljenih in jih jírinesel domov. Z velikim rešpfditom so stopili vsi par korakov od mene. Eno sem vrgel daleč v Savo, drugo pa izročil vojaški oblasti, kjer so me tudi debelo pogledali, .Te pa v resnici stvar silno nevarna. Če t i pade iz roke, ne dam za tvoje življenje več piškavega oi'eha. V Belgradu. Iz Belgrada piše 12. dec. — Že par dni smo v Belgradu, Dobro se nam godi, saj v primeri s prejšnjimi dnevi. Nastanjeni smo po najslavnejših hotelih, pa v mrzlih sobah in brez odeje, če si človek sam ne poišče icaj odeji podobnega. To Ti rečem, lieigrad je hil in je gotovo še bogato mesto. Ijc deloma je poškodovano po naših gramitah. Kakšne stiiišne učinke ])ovzročajo ti židodje, se lahko vidi na ne-katei ih krajih. Ako pade na tlakovan trg, naredi samo majlifio luknjo, toda eksplozija pod zemljo in po kanalih je taka, da se privzdignejo cidi o(idelki tal. Ako pade na trdo zemljo, gre do 5 m globoko in 1'aznesc zemljo lijaku podobno 7 do 8 m na široko. — Ogledal sem si tudi trdnjavo Kalinuigdan, Bila je strogo zastražena, Ž njene najvišje točke sem fotografiral okolico, V trdnjavi se vidi orožje vseh časov, zlasti topovi, havbice, iiiožnarji, mitraljeze in stare granate pa topovske bombe. Trdnjava ima mnogo sledov naše artiljerije, vendar je kot trdnjava pravzaprav nepoškodovana. Trdnjava je namreč vsa pod zemljo. Kar je je zunaj, je ie tinta, da moti napadalca. Ko bi je ne bili dobili z obkoljenjem, bi stala skoraj gotovo uuiogo tisoč žrtev, 1'ri obleganju so delovali tudi naši 31 cm topovi. Njih učinek in vso storijo mi je pripovciioval stotnik, ki je bil vodil streljanje. Razgled s trdnjave je nepopisno lep. Mesto je še lepo ohranjeno. Ropanje je poil sniitno kaznijo ))re])ove-(hiiio. V mestii sem naletel na Slovenca. Nekoč sem stal pred jirodajalno kruha in o]>azoval množico, ki se je tepla in davila, kdo lio prej ilohil kruha, našega komisa, predno ga bo zmanjkalo. K meni pristopi bradat mož in začne po nemško pogovor o belgrajskih razmemb. Nadaljevala sva po srbsko, končala slovensko. Bil je mizar od Litije, ki je že 10 let v Btdgradu. Po-j)isoval mi je stra.šne o dolinali. Na (Gorjancih pa Še prej, na Valiti ga je toliko, da sejmarji, namenjeni v Či'iiomelj, niso mogli naprej ter so se vrnili v mesto. Papež za avstrijske sirote. Kim, IS.decembi'a. Papež je daroval za avstrijske in ogrske sirote 100,000 lir. Ne pojte pesmi sovraštva. ATadni „F]-emileiddatt" piše: No iiojte pesmi sovraštva. Take pesmi so tuje avstrijskenui duhu. Mi se ne bojujemo iz sovraštva, ampak proti sovraštvu, bojujemo sc proti zavisti in veroloituiosti, ki sta po svetu užgali plamen, bojujemo se za čast in pravico, za domovino, ni'avnost in kulturo se hočemo bojevati s Čisto vestjo in s čistim srcem, ííato ])a si moratiio ohraniti v srcih ljubezen, kakor jo tiosi naš cesai' celo življenje v svojem srcu, kakor jo posvedočuje naša hral)ra ai'uiada, ki daje lactienm sovražniku kiMiha v sti'eltiih zakopih, ljubezen, ki SUÍO je vsi potrebni, da bi vzlic vsem skrbem in težavam z zanjianjem in odločnostjo izvrševali vse svoje dolžnosti. Ne zastrupljajte duš z ndslijo na sovrašt.vo in na maščevanje. ]\li si hočemo izvojevati mil', zase in za prihodnji rod, a kakor avstrijski vojak ni bil nikdar grozovit, tako si moramo tudi vsi drugi ohranili avstrijsko srce in tudi v sovražniku videti človeka. Zato nam pesmi sovi'aštva ne ugajajo. Morimo so za niij' na svetu. Naj bi nam bil kmalu vrnjen. Pošljite svoj naslov v svrho važnega sporočila ,Srečkovnen)u zastopstvu 13", Ljubljana, glasom datuisnjega oglasa. Nevidni zrakoplovci. Danski listi pišejo: Nemški zrakojjlovec se je prikazal nad Commercy in vrgel bombo na kolodvor. Ko se je nekaj letalcev dvignilo, da bi ga ujelo, je izginil, Fi'ancoski listi l)riî)ominjajo, da se nemški zrakoplovci ]>o-služujejo nove iznajdbe, marveč iu'i[u'ave na letalih, s jiomočjo katere napravijo velike oblake dima. Ako jih sovražnik začne zasledovati, morejo v teh oblakili izginiti in trenutno postali nevidni. Cene krompirju. Najvišje cene krompirju v veletrgovini je določila vlada: Na Štajerskem, Koi'oŠkem in Kranjskeni so določene cene za izbran krompir 100 kg lO'oO ki'on; neizbran krompir 6-50 kron. ■ Politične deželne oblasti so [looblaščene, da določijo najvišje cene krompijju v mali trgovini. Ijastnike zalog krompirja lahko deželna politična oblast pozove, da dobavi krompir, po določenih najvišjih cenah, v kolikor ga ne potrebuje za lastno uporabo. „Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pričelo izhajati lejio delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, Delo je oprendjeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvirnih Črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso lu'inesli časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima nauu-eč na razpolago že sedaj obilo dopisov in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled ti;ga zelo zanimivo in bo vredno, da si je sbi'ani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov, S [irav jrasehnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi jiosegli naši vojaki, ko se vi'iiejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se sami vdeležiii in ki so jim živo v spominu, Časopisi se imgubc, ia knjiga pa bo ostala v spomin jiam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak i)osamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja fJOvin., četrtletno (G zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslali pri naročilu naju'ej. Sporazum Bolgarije in Rumunije. Budimpešta, Ki. dec. „Pesti llirlap" jio-1'oča iz Sofije: Runninski po.slanik v Sotiji se že več dni razgovaija z ministrskim predsednikom Radoslavovom, Dogovori so baje dosegli pi'i zadnji konferenci usjjelt, Razgovori so imeli baje namen, da se obe državi združita za enotno postopanje proti trajnim posilnim poizkusom neke velesile. Kake šale zbijajo pri naborih, Humor ne zapusti naših črnovojnikov niti jiri naboru. Dunajski N, W. J. prinaša par takih dokazov z naborov: Neki črnovojnik se hoče zmazati, da sliši slabo. Dobro, tedaj vas damo k težkim topovom, taui itak ne smele pi'eveč slišati," odloči zdravnik. Drugi nabornik pravi, da slisi le na eno nho. „Na katero" vjiraša zdravnik. „Na levo", „Tauglich" nui zavj)ijc zdravnik v desno uho. — Tudi očí igrajo veliko vlogo. Neki lurbornik trdi, da je zelo ki'at-koviden, „Tanglich, greste v prve vrste," razsodi z(îravnik, Di'ugi je zopet daleko-viden, zato pa je potrjen k zrakoplovcem. Največjo vlogo i)a igrajo nolivuije bolezni. Jeden nabornik je trdil, da ima hudo srčno .napako in da ni za nobeno vojaško službo. Zdravnik ga dolgo in natančno preišče, pa ne najde ničesar. Tedaj vpraša nabornika, kateri zdravnik da ga je zdravil. Nabornik iim imenuje zdravnika, nakar mu da zdravnik roko in pravi: „Čestitam, imeli ste izvrstnega zdravnika, popolnoma Vas je ozdravil". — Kmet iz Galicije }U"irašani: Ali so sami Slovenci v vojski V Ali ni skoro vsíi Evropa tam ? Iti, ali ni Avstrija opravičena se bojevati, dočim njo drugi po krivici nai)adajo. Ne dvomim, da so onim pisateljem, kateri tako pisarijo zoper našo domovino, avstrijska tla postala prevroča, in zdaj se jim godi kot onemu, ki pade v jamo in hoče še drugega potegniti za sabo. A bodi jim tukaj povedano, da čim več pišejo, tem več si nasprotnikov napravijo. Toliko za sedaj; pozneje še več! Avstrijski državljan. Dopis iz Chicago lit. Tukaj v Ameriki je sedaj tako slabo, kakor je bilo leta lHi)3—ÍH. T'ovarne ne • delajo dva do tri dni na teden; dosti jih ne dela celo nič. Ljudje so lačni, posebno familije. Ljudje se tepo po eesti in kradejo, kai' morejo. Kaznilnice so polne ljudstva. Beda in nevolja je nepopisna v Ameriki. Po deveti uri zvečer je nevartio iti po cesti ; zakaj lopovov, i'oparjev in hudodelcev sploli so polne ceste. To je vse posledica nesrečne vojske v Evropi. Sedaj ljudje niti denar ne morejo poslati domov; sedaj, kjer si, tam si, če ti je dobro, ali pa zlo. Andrej Sladich. Ra/glas o dajanju pojasnil o naslovih za vojno pošto, 1. Glavni pogoj za neovirano od-111'avljanje vseh pošiljatcv vojne poŠte jc, da se navede pravilna (pi'istojna) številka-urada vojne pošte, kateri pripada adresat. 2. Vsako poveljstvo, vsako vojaško krdelo, vsak zavod ter vsaka posamezna oseba armade v vojni je odkazana uradu vojne itošte z določeno številko. .3. Ako se izpremeni razvrstitev formacij ali ako dobe osebe povelje driigam itd., se seveda večinoma izpi'emeni tudi pristojna številka urada vojne pošte pi'izadetili oseb. 4. Da se pošiljačem pošiljarev vojne pošte — ki ne vedo pristojne .številke ui'ada vojne pošte, kateri pi'ipada ju'ejemnik —■ da pi'ilika v takih primerih poizvedeti pristojno številko ui'ada vojne pošte, je vojno ministrstvo v spoj'azumu s c. kr, ministrstvom za deželno bran in s ki'alj. ogr. ministrom za deželno bran ustanovilo naslednje urade za pojasnila, in sicei': a) Pi'i stalnih nadomestnih krdelih vseh Čet in zavodov c. in kr. vojske, c. kr. in ki', ogr, deželne In'amhe ter pri c. kr. črnovojnih okrajnih poveljstvih in kr. ogr. črnovojnih jioveljstvili, potem b) ]U'i c. in kr. vojaških poveljstvih v Moravski Ostravi, na Dunaju, v (.ii'adcu, Budimpešti, Požiniu, KaŠi, Munkaču, Te-niešvaru, Pragi, Litomericali, Nagyszebenu, Zagrebu, Inslniiku, Sarajevu in Mostai'ju, nadalje c) pri kralj. ogr. distriktnih poveljstvih deželne brambe v liudimpiîSti, Segedn, Kaši, L'ožunu, Kološvaru in Zagrebu. ,5. Vprašanja o naslovih za vojno pošto je naslavljati načeloma na stalna nadomestim krdela (t. j. nadomestni bataljon, nadomestna kompanija, nadomestna baterija, nadomestni eskadron, nadomestni depot) tistega vojaškega ki-dela (tistega zavoda), oziroma na tisto črnovojno (okrajno) poveljstvo, h kateremu je ob mobilizaciji odrinil dotičnik. Čigar Številka urada vojne poŠte se zahteva. Ako to iz kateregakoli razloga ni mogoče, je vprašanje nasloviti, ako gre za osebe, ki so uvrščeno pri formacijali c. in kr. vojske, c. kr. deželne bi'ambe ali c. kr. čime vojske, na bližnje poveljstvo v točki 4 pod 1)) navedenih vojaških poveljstev, alco gre za osebe, ki so uvrščene l)ri formacijah kralj. ogi'. deželne brambe ali kralj. ogr. či'nč vojske, pa na bližnje poveljstvo v točki 4 pod c) naviidenib distriktnih poveljstev deželne Ijrambe. Popraševaii se sme iii'i vseh ju'ej imenovanih poveljstvih, krdelih In zavodih samo pismeno in po poŠti. Za to je uporabljati fraidiirane dopisnice z odgovorom. 6. Na dopisnici 1 (vprašanje) je navesti : a) saržo in ime tiste osebe, katere naslov za vojno pošto se zahteva; i)} vojaško krdelo (t. j, polk, bataljon, divizijo), oziroma zavod, nadalje pododdelek {t. j. kompanijo, esliadjon, batei'ijo), jjri katerem je uvrščen dotičnik. 7. Na dopisnici II (odgovor) je namestiti naslov tiste osebe, kateri se iiaj pošlje odgovoi'. 8. V točki 4 oznamenjena vojaška poveljstva, krdela in zavodi imajo primerno napotilo. Pripoimiiti se jia tnora, da traja precej časa, preden tiaznani armada v vojni izpremembe v i)rÍstojnih števiikalt ui'ada vojne poŠte stalnim nadomestnim krdeloju in črnovojnim (okrajnim) poveljstvom za seboj, in zato ni netiiogoCe, da izjemoma ta ali drugi naznanjeni naslov za vojno pošto že ni več pi'avilen ob času, ko ga naznani dotično vojaško oblastvo. Gospodarstvo. Za zgled. Kdor se pelje iz Novegatiiesta proti Ljubljani z dolenjsko železnico, lahko opazi na i)rogi dve stvari, ki sta za vsakega kmetovalca zauimivi in posnemanja vredni. Nasproti (îor. Kamene leži na levi strani železnične proge na malem pobočju njiva, ki je bila v zadnjem času očiščena od kamenja. To kamenje leži v več kupili in sicei- na tistiîi mestili, kjei' se je trebilo iz zendje. Vse skupaj izgleda, kakor bi hotel gospodar svojo lepo očiščeno njivo na ogled postaviti vsem, ki se mimo vozijo. V resnici je vsa slika taka, da je je človek vesel, da jo i'ad pogleda in da more spodbujati vsakega, ki se mimo vozi k |»osnemanju. Koliko sveta bi se dalo na ta način pri nas izboljšati ! Ako bi se vsako leto po teh kamnitili krajih le nekaj malega storilo, bi se laliko vrednost naših njiv in drugih zemljišč močno dvignila. Ta njiva je sedaj, ko je očiščena, gotovo za 100 K več vredna. Za koliko bi se dala zeiidjiška ghn iiica i)ri nas še izlmijšali oziroma j)o-večati, da hi se naši gospodarji poprijeli trebljeiija. Vsako leto bi se dalo nekaj kamenja odstianiti in v desetih letih bi izghidala imSa kamnita zemljišča vse di'u-gače kakor izgledajo (ianes. Povzdignila flcii se rodovilost zendje in s tem vred tudi njena vrednost! l'a še n(îkaj drugega pade to pot v v oči na tej progi. Če se prijjelješ na postajo Velika Loka, opaziš imsproti kolo-d voi u kos ti'avnika, ki je pognojen s hlev.skim gnojem. Ta pogled navdaja človeka tudi z veselim zadovoljstvom in z novimi na-dejaitn. Kako le|)o zeleni na tem mestu ti'avnik in kako pusta in nu'tva je iniša ki-aj njega in po ostalem travniku. Kakor noč in dan se loči ru.Ša na pognojenem in nepognojcnem mestu. Človeku se zdi, kakor da gleda na zelene travnike planinskih dežel, kjer so travniki tudi čez zimo tako živi kakor n. jjr. zimska stj'u po naših njivah. Tudi ta slika, ki se odpira našim očem, nmra vžigati in vnemati k posnemanju ! Da je po naših travnikih ruša tako rjava in mrtva čez zimo, prihaja odtod, ker je sesti'adana, ker ji manjka moči in življenja. A'' tem lisiu smo že večkrat poudarjali, da je ti-eba na travnike tudi nekaj hlevskega gnoja in da je prav takemu gnojenju največ lu'ipisati, ako imajo po planinskih deželali tako lepe in bogate košnje. Če nam je dosedaj manjkalo gnoja za naše skromne travnike, ga moi'amo pa več pridelati. Nekaj gnoja bi moi'alo priti vsako leto na travnik, saj toliko, da bi se lahko saj četrtina, še bolj pa tretjina travnika redno ])ognojila. Na (a način bi se rodovilost in vrednost naših travnikov močno povzdignila. Ob progi se vidi, da so l-ravniki tudi marsikod drugod gnojeni s hlev.-^kim gnojem, ali tako očitnega in lepega vspeha za sedaj ni bilo drugod opaziti, Prijiisati je to dosti zgodnjemu gnojenju pri Veliki Loki. (.lospodai'ji! Skrbimo tudi drugod, da se bo ])o naših krajih bolj in bolj šii'ilo trebljenje njiv od kamenja, na travnikih ])a gnojenje s hlevskim gnojem. Na ta način bomo redovitost kamnitih njiv in našili travnikov za n)nogo izboljšali. Rolii'iiian. Gospodarske drobtlne. Naročilo na modro galico, ki jo oddaja kmetijska družba v l^jubljani, je treba že sedaj zvi'šiti. Za okoliš kmetijske podružnice novomeške so napi'OŠena vsa žu[ianstva, da zbirajo tndi letos naročila, le s to razliko, da je treba naiočeno galico naprej plačati. (jlali<;a se bo oddajala v sodčkili po kg. Naj jo tedaj naši vinogradniki v t c h m n ož i n ah skui)aj naročujejo. Opozarjamo na članek v Štev. ÍÍ7 „Itol. Nov," „Vinogradniki, preskrbite se ])ravočasno z modro galico", ki ga objavlja kmetijska di'užtja In pozivlji'mo naše vinogradnike, da skibe žii sedaj za potrebno galico, ker jo spomladi ne bo dobiti. Oddaja plemenih praset. Na kim;tijski šoli na (4i'niti se iz ondotne prašičei'ejske postaje odda večještevilo plemenskih pi'aset, t. j, mrjaseev in svinjic, v starosti S do 10 tednov. Cena jitn je po 1 K Si) h kilo žive teže. Ivdor želi doliili praseta iz ondotne reje, naj se oglasi pi'i ravim-teljstvu kmetijske šole na (Irmu. Kmetijsko-nadaljevalni tečaj na Gi nui so letos ni otvoril, ker se je priglasilo samo 10 ndadeničev iz novomeške okolice. Kakor je iz vsega tega povzeti, se naši starlši vse premalo brigajo za uadaljno sti'okovno izobrazbo svojih otrok. Kajti le temu dejstvu je pripisati, da se niso odzvali vabilu, ki jim je došlo od strani naših žnpnili uradov. Listnica uredništva: G, B. S. v KiinJiji : Vbí filaiiok zaritdi pTaiinikov 7.a tu Številko iireijQ/.Do, ťriliodiijiů. QrazbEni oblic. E 44U/U 12 VkIcíI Bki«t»l k