CENA 1.- DIN št. 2 leto: 1969 Letnik:XVI f.tezice s* gl čilo novome Vkfii gi"n-zi jeev. Izhaja enkrat mesečne. I'£klada 500 izvodov, cena 1,00 N-din. Tiska in urejuje jih uredniški odber: Ž A K K A SL ANA (glavni ur dnik.) , T_jO OVEN (odgovorni urednikT7 TONE VOVKO, JANEZ 3 TJ T h k A i»- IRC) G U T M A N (tehnično vodstvo ), CVETKA AVB A R, ALOJZ PODBOJ, ANDREJ VEBER , prof. JOŽE SEVER (lektorK JAKOVČIČ DANILO,MIJDA DVORŠEK (ilustratorja); s sodelo= Vanjem mladinskega komiteja in novinarskega krožka. Tovarni zdravil "KRKA" in ESŠ Novo mesto se najlepše zahvaljujem* za pomoč pri tisku. UVODNA BESEDA Nov uredniški odbor, ki je bil ustanovljen dan p~ ostavki starega'-e dbera, se je sestal z besedami, da moramo " Stezice” pri = bližati vsem dijakom, kajti le take bodo lahko nosile naziv glasile novomeških gimnazijcev. lvjenimo, da si bodo Stezice utrle pet do večine dijakev le, če bo v njih sodelovonjalo čim več sodelavcev iz naših vrst. Zato bodo naši sestanki vedno odprti sle= hernemm dijaku, ki bi ga zanimal potek delo ali bi se želel aktivno vključiti vanj. Zavedam« se odgovorne naloge, ki smo jo spre jeli. dnHxpci DK±5txkkZ novim konceptom bom* spet poizkušali pritegniti k sebi čim več literatov. S tem bi pripomogl« tudi glasovanje dijakov za najboljši prispevek. V rubriki Bo jis če mnenj" naj bi dijaki iz = ražali svoja mnenja, predvsem 0 odnosih na naši šoli. Objektivne naj bi kritizirali cfdnose dijakov med seboj, odnose med dijaki in profesorji ali obratne,. vendar na spoštl jiv in nežaljšr načijj, kajti le toke prispevke bo uredništvo objavljalo Ta rubrika naj bi doprinesla k odkritejšim odnosom na naši gimnaziji. V rubriki "Pismo uredništvu" bomo lahko brali prispevke našuh sodelavcev izven gimnazije. Tu bomo objavljali tudi naše kritike ter vprašanja, na katera vam bomo poizkušali »dfrt-i zadovoljive in jassnoodgovenJLTorej bo tudi kotiček, ki go bomo uporabila za kramljanje med dijaki in uredniškim odborom. Nato nam bo novinarski kreešk odprl nove rubrike. Zavedamo se, da naš koncept ni popol^n in naše delo ne brez napak. Zato pričakujem! od vas objektivno'kritiko, saj si bomo s tem oblikovali glasilo, ki bo zares va^e. UREDNIŠKI ODBOR W 1 K •••kor c to brli te v uvodni besedi, boste l--.hr o z glasovalnim kuponom glasovali za literarni prispevek v »ijaetfaai "Ml' dem literatu", ki vam je najbolj ugajal. Prispevke boste točkovali s petimi, tremi in eno točko. Tako boste dijaki vsak mesec sami izbrali najboljši literarni prispevek r-_ tisti-, ki—brrtfr" debirl največ to ek.. Avtor j? bo uredniški odbor na gr/ji 1 s knjižn* n-ggr'Sdp. Tako bomo ugotovili kriterij vašega ocenjevanja literarnih prispevkov ter vaš okus, obenem pa pritegnili k delu še mnoge literate iz naših vrst, ki se morda še ne upajo na plan s svojimi stvaritvami. Glasovalne kupone oddajte v nabiralnik "Stezici v avli najkasneje do 25. decembra 1969. Rezultati bodo objavljeni na našem plakatu ter v naslednji številki "Stezic". Uredniški odber GLASOVALNI KUPON točke naslov literarnega prispevka slišim korake po pločniku Ds krenem zs njimi? Ne, ne n&norem! Za življenje, da se pripravim? *1 ry j -vrl i G fl 7 O O V O naj grec k jaz? Sam! Ostal bom tukaj na pločniku Ostal bom sC;m, sem brez življenja. d. Ležim na materi Zemlji. Zaljubljen sem in gledam zvezde. (Vsi zaljubljeni gledajo zvezde.) Priplava NjJP (potihoma) POJDI Z NaMI! In grem z njimi. Letim skozi vesolje,skozi nič. Zemlje ne vidim več. Izgubim orientacijo (v vesolju vedno izgubiš orientacijo) in občutek ze čas. Pristanemo na pustem planetu. Povsod radioaktivnost. Vidim jo. Vidim radioaktivni veter, ki vrtinči radioaktivni Vidim radioaktivni dež, ki pada iz radioaktivnih oblakov vidim radioaktivna morja brez življenja vidim skale, načete z radioaktivnostjo. Senca na kamnu... Ostale je od nesrečnika, ki ga je požrla radioaktivna poaast (proti nji ne pomaga aSLI bOL - aaLOSGL) Vidim okostje smrtnika, pobrala ge je radiacijske mrziica. Vidim - vidim radioaktiven planet. "kateri je ta planet? , Q v)v/ kako se imanuje?" J) H I f !Jv v "ZEMLJA" ------- - -V I z /m Ljubil bi,pa ne morem,'* ker ne najdem te^. ki bi bil za spremstvo ti hvaležen. i)a v’.*čeh bi tvojih našel le ljubezen', v očeh bi tvojih našel vere v človeka-bi misli moje kot stezice ravne, združile se v sijaju sonca dalje. ,., . . 0, kako sem majhen,majhen v svetu tem brezupnem, ki v njem je mame teliko sanj brezupnih. K^OGLAS^ Iz ^aljavejse čuje šum, ki prihaja vse bliže in bliže.- Od kod zdaj te šumenje, te močno bmenje?-Ne vprašuj:od koi? Ne vprašuj:zakaj*? Saj veš, da vest se oglaša-ne da ti miru. Zcntoy Ogenj,ogenj in voda -sta besedi dve-egenj gori, a veda gasi. Ogenj,ogenj in voda, egenj žge in voda hladi-a eboje beli. c rf /Pb- Zatulile so sirene srca in nj ags zvonovi so glasno zazveneli v mojih ušesih, POŽAR!!’ plamen mi oblizuje krvaveče srce, kri curkoma Irje v čašo in o^enj splamti v ogromen, neuuušljiv požar! vole:;i Ni je?! Izpilo ju je zemeljsko vodopivstvo! Ni mi pustilo niti kaplja, da potešim to strašno bolečino! SRAMOTA!I:! Toda mene peče’ pečei-- Pomagaj mi, prijatelj! Te ni? kje si ' Vzele so te nočne ulije, pogclt. il te je grozeči 'irA ! - Toda --• Zeka.i je tvoja iskra z . levila POŽAR? i Ck _____________________—j Vsi, ki disamo zastrupljeni zrak sodo 'c n: g, ; • ta, živ imo < % Živimo le zastrupljeni ljudje, /<-✓ Grizemo in zastrupljeno drug drugega Tudi j sz grizem; zastrupljen si! Vsi sme zastrupljeni. Grebemo j c. ul atu z umazanimi rokemi. Iščemo zlato. Le z zJatom °e da živeti! Iščemo .la+c in se zastrupljamo, človeški due je zastrupljen, vsi du ;ovi so zastrupljeni. Imunih ni. Tudi jaz nisem imun. Rijem z dolgini nohti na dolgih prstih in grabim zlato; z njim si zastrupljam dušo in mislim, ds živim, življenje ni neskončno! Nazadnje vsi zastrupljeni umremo in zastrupimo sleherno ped tega zastrupi j°nega sveta. Življenje je ati up. Pice V kv žuuu-f k // I 1 .y Tako lep dan je danes in ravno zdaj te najbolj pogrešam, pa te ni. Kaj naj počnem, če te ni, *e sem sama! /Zy/ /Z Brodim po odpadlem listju, to me prebuja. Spim "n sanjam. Saj vendar veš, da ne živim, kadar nisi z menoj. Zasipa me to umirajoče listje, kot kri - moja, tvoja, njihova.., Jaz hodim po tej krvi, počasi se utapljam v njej, izginjam, preminevam - v sebi, v tebi. v njih... Plavam po alkoholu, po dimnih oblačkih cigarete, edine, ki mi je še ostala. Stegujem se r:a oblački, za cigareto, ki pada v kri, ne,- v vodu, ki je drj., ki se preliva kot voda -- ne moja, ne tvoja in tudi njihova ne - naša! Vrtim se, krožim, padam v nrepad, ki ga ni. Na dnu je oblak, moder, zelen, oblak, ki ga ni. Vrabec odleti; zbal se je brezna, tudi oblaka, ki ga ni, se je zbal in mene... In roka, ki omahuje kot mrtva, zlomljena perut, se izgubi v niču. To smo mi, jaz, ti, oni, nič, praznota. Voda, kri, listje, prepad in oblak, modrina in vrabec, ki ga ni. Ne misli, da sem co jaz. To je samo moja podoba, ki živi v nebi, kot oi ti nič, ki je v meni. Alkohol je in cigareta, to sta bitji. V alkoholu se je lesko utopiti, s cigarete- zgoreti v pepel, ki izgine in ga ni. tako kot mene tebe ni. Sva sam^ midva, naju ni. / A' <"/ n-a IEarimm Puščava. Pesek, veter, sonce. In ljudje. Po pnščenih tleh se križajo sledov' karavan. Naprej, vedno naprej, gre sled. Na nebu se križata noč in dan. Pred karavanami visi kot mavrica fata morgana. Zavesa prevare. Zavesa sanj. Po peščenih tleh se križajo sledovi karavan. V modrem zraku se združijo poti vetra in peska. V peščenih tleh se brišejo sledov; karavan. . H \ ■ /) 4\ rš (irm : at k-?- f°‘ fikofr ,4 J ^ X/' O o' ^ Nikoli nismo odkriti. Vedno skriva senca pravi obraz,-Vedno senca mrači oči. Naše sanje so kot beli golobje, ki so leteli čez morje... A niso nikdar prispeli "e obal--. Naš poti um je vera v sanje, vera v sonce, za katerim so leteli golobje. Naš pogum je strah, da ne omahnemo v grozeč.? prepade noči, daseneulovimo 1. v skrite zanke nepremišljenost in nemoči,-Naše sanje so sreča. Sreča pozna vse skrite resnice, .ki ukazujejo človeku. Pred človekom pa je vedno senca. FANI ne zori oblikuje podobo -neki ge časopisa, revije ali šolske ir. glasila. Pri tem ji mora biti zagotovljena ustvarjalna S'- boia in samostojnost pri delu. Uredniški odbor si lasti vso prs/ico samostojnega obli' ovan ja časopisa. ZKJ, 7MS, SZDL in drug > družie-no-politične organ izac: je nimajo pr., vice se vmeša /ari v delo sabora, lahko ga le ocenjujejo. Je se z njim ne -brinjajo, ir Lp velja prevsem za organi z cijc, ki je izdajatelj določenega časopisa, se razvije polemika, boj argumentov in stališč„ Zmago raj stran z močnejšimi argumenti* Nedopustno je vsa1 o n-silne obračunavanje in odstranjevanje nezaželenih oseb. V skladu s takšnim pojmovanjem demokratičnega m svobodnega dola, se urednišk: odbor Stezic ne more strinjati s člani Predsedstva mladinskega aktiva ZM3 na novomeški gimnaziji, ki vsako mnenje, izraženo na straneh Stezic, ki presega njihove zmožnost dojemanja in mišljenja, proglasijo za nizkotno provokacijo, kr a litetni polom in nihilizem in takoj nqto zahtevajo kri in .-lave "nasprotnikov". Na "sestanek", v torek, 25» novembra 19f9 f ki za razliko od tistega v petek, 21. nov., ni bil tajen, nismo bil" vkoljeri' da bi slišali iohronam3i no kritiko, da bi pojasnili svoja stališča, temveč da bi zvedeli, ds nam člani Predsedstva ne zanajo, da nas odklanjajo, da je uredniški odbor "novih" Stezic ž ' sestavljen in že dela. Čeprav osupli in nepripravljeni na tjkš n način obračunavanja, smo poskušali voditi enakopravno, argumenti!ano bo-rjbo, nakar smo bili proglašeni za "tri tipe, ki so ušli iz noriš ce", "nihiliste", "laži _vce" in "karikaturiste" ter je-na naša pojasnjevanja in vprašani a odgov or j eno: ""'"a j pa hočete? ", "Kaj pa morete?", "Ne zaupamo vam pa konec!"■ in "Ne sme se objavljati tiste ga, s čemer ptf soglaša večina di y kov #" in podobno. °te z"1 - " W A-VaJ/vvVv OB STOLETNICI GANLHIJTVEGA ROJSTVA "Bodoče generacije bodo težko verjele, da je tak mož,kot je bil Z^hi, k<3aJk°li .hodil, po tej zemlji." Tako je rekel A. Einstein. andhi, oce indijskega naroda, je verjel, da je ves svet niegova družina. Mohandas ICaramchand Gandhi je bil rojen 2. oktobra 1869 v Parbu- ' rdar /Gujarat/, v ugledni jrnvnsl družini. Ko je končal studij/4 na univerzi v Indij 17^=53šel v Anglijo in 1888 že po treh letih dobil odvetniški naziv. S leti je odšel v južno Afriko in spoznal razmere v katerih so živeli zatirani črnci. 2£J.et je živel tam in se bor:3 za pravice Indijcev v tej deželi. A Gandhi je besedo "boj" drugače razumel. Verjel je v nenasilje, v to, da se da boriti samo z resnico in brez orožja v rokah, kajti resnica je najmočnejše orožje. Tak boj je Gandhi imenoval Satyagraha /moč resnice/. Prva svetovna vojna je že _izbruhnila, ko se je Gandhi vrnil v In-dijOo V svojih mladih letih je občudoval Angleže in tako ob svo— Ji vrnitvi organiziral Indijce, da bi jim pomagal v njihovih vernih naporih. A Angleži so pozabili na obljube, ki so jih dali in Indijci so ostali brez vlade. Gandhijeva želja je bila, da bi se Indijci osvobodili angleške nadvlade, a po mirni ooti in tako. da bi Anglija m Indija_ živeli v dobrih medsebojnih odnosih. Gandhi je želel, ca bi Indijci osvobodili seme sebe socialne ne— enakopr vnosti^in nedotakljivosti. Gandhi je s srcem pri svojem narodu in želel je, da bi to ljudstvo bilo odvisno samo od sebe, ne pa od izkoriščevalskih Angležev. 1930. leta so Gandhija zaprli zaradi kršitve zakona o monopolu države^nad soljo. Javno je začel pridobivati sol iz mors3:e" vode . Vso deželo je imel na svoji strani in ljudstvo mu je sledilo v vsaki akciji kot en mož. Ni bilo dovolj ječ za vse jetnike in angleška vlada je morala končno ukiniti takse na sol. 1942. leta so Angleži pahnili v II. svetovno vojno tudi Indijo. To je bilo dejanje, storjeno proti .'‘volji indijskega ljudstva. Kongres je zahteval, naj Angleži zapustijo Indijo. “Zapustite Indijo" je postalo geslo vse dežele. In snet so se ječe polnile, ljudje pa protestirali. Končno je bilo vojne konec. Angleži so spregledali situacijo in dali Indiji svobodo, a tako,da so ustanovili dve ločeni državi: Indijo in Pakistan. Gandhi pa se je še vedno boril: zdaj za mir med hindujci in muslimani v različnih delih velike dežele. Iskanje resnice se za Gandhija ni nikoli končalo. Življenje je bilo zanj poizkus in njegov: avtobiografija nosi naslov: "Moj poskus z resnico." 30. januarja 1948 so 38 zadeli trije streli „ Padel je mož, katerega stoletnico rojstva letos praznuje ves svet, Petini člo-veš v ve je darova.1, svobodo in milijone ljudi je osvobodil tiranije. TLiicali so ga Mahatrna - Velika duša. To ime je resnično zaslu-ž il. Spoštujmo j.n častimo spomin nanj, na človeka; ki je živel za resnico in se boril z resnico kot najmočnejšim orožjem. "NI OSVOBODITVE IN NI UPANJA BdLZ ŽETI V, DISCIPLINE IN LtMOOB-VLAlnNJA" /Ganahi/ Jayant Cosulia ZAHVALNO 1 ISMO ’one! Ljubljana, 26. 11. 1969 noker sem se vrnil, sem se odločil napisati Ti to clsmo. lanes je bil prav lep dan in zato tudi moram prav tebe zahvaliti in ov caia, ki sc sodelovali. Upam, d 3 se bomo kedaj drugič še ime li lepše. Sprejmi lepe pozorave - tebi - Dušanu in vsem v vasi šoli. Jayant no or t r s ve L;1 - za Bombayem. Losebno sem bil navdušen nad ljudmi - resnično so gostoljubni! - Karo je b-ilo s štipendijo? 1Najpre j sem se zaposlil v Litostroju, ko sem prebolel za' tnc težave z jezikom, sem sc odločil študirati strojništvo. Litostroj, ki me IfLzredno lepo sprejel, sem zaprosil za štiper.ui;io in jo tudi dobil. - Bo treba to vračati in kako bo za naprej? Sedaj grem za mesec dni v Nemčijo na obisk k bratu.Jjato edpotujem za tri m°sece v hombay. Spomladi se bom vrnil. Čaka me še diploma, nato pa bom dve leti zaposlen v Litostroju. ■uako bo pa potem, ne vem? Vmes 1 rhko posede kaka višja sila - ljubezen. -K, akr ocenjujete naš družbeno-ekonomski sistem? q tem r<^je nc bi govoril za jasnost, not vsak sisteni ima dobre in slabe strani* tudi vaš. 1 osebno me moti nagel e ko nc ms l,i razvoj nekaterih ljudi s privatnimi proizvajalnimi sredstvi, z ekonomskega stališča pa zelo hitro napredujete. . V desetih 'letih, kar .jez živim tu, ste naredili ogromen korak naprej . - Se vi v političnem življenju udejstvujete? Možnosti imate! Ne, aktivno ne 1 Nisem se vklučil, ker sem končno le tujec. dogajanja spremljam le pasivno. - kako po so vas sprejeli študentje? Selo lepo! Skoraj ni bilo nedelje, da se ne bi odpeljal s kakim slovenskim kolegom domov na podeželje . Sploh sem se počutil kot doma. ceveda je včasih prišlo do nesoglasja, predvsem s starejšimi, " a ne zato»ker sem temne polti ali indijske narodnosti; ampak, ker som imel v'š j o štipendijo kot drugi. - ICako bi primerjali mladino v Indiji in pri nas? a»8i$Ws$8 m ČE % S$8!3i rozllčnl enotl" Vaša mladira se lažje prilagaja sodobnim tokovom^kot naša. Oboji pa imajo nek) s župni, imenovalec - boj za lepši, pravičnejši sve t. - nako pa gledate na vero? Jaz sem po s+arsih hindujec. Sem pa sedaj po prcpri anju ateist z vero v sc obnega človeka. v bistvu se vere med seboj ne razlikuj jo. npščanska in hindujska primer imata vrsto skupnih potez, razlikujeta se le v pogledu na svet. - Kako je bilo pa tu v Novem mestu? Izredno o! Enkratno! Z besedami ne bi mogel opisati, kako sem bi.i. srečen, ko sem'dvakrat predaval pred nabito polno dvorano. Se posebno dopolune jc bilo prijetno. Dolenjci ste zelo prijazni in gostoljubni ljudje in še se bom vrnil med vas. HVn.uA LIHA, TGVhmlŠ JAVANTl Tone Oven Na j se predstavijo, na, povedo, kaj hočemo, mo delali: kaj želijo ir kako bo- Dijaki naše sole so bili in so vsestransko aktivni. Soojo težnje • in hotenja izražajo s športnimi dosežki posameznikov aIr r zra-dov,.. svoje misli beležijo v literarnih vrsticah poezije 'n proze , ustvarjajo ne področju likovnega oblikovanja, vključujejo se v različne krožke, težijo za individualnimi učnimi us.jel i - n uspehi celotnih razredov itd. Težnja novinarskega krožka izhaja iz želje in nan ona, a- p šene in obveščamo v glasilu naše šole vse, kar ste uspešnega k ogli. v šoli ir izven nje. Naj bodo te ^beležke"*"kratka' ilu^trac_ja poti, ki jo boste prehodili na naši šoli. Želimo, bodo ti prispevki potrdilo, da nismo .pasivni drug do drugega, da nam ni vseeno, če se y^kdo, lei sedirnbi-mio > i z nami,trudi in uspeva, da sprejemamo uspehe posameznikov el' razredov kot uspeh celotne skupnosti naše sode, iz katere izr jame in v kateri živimo. Zato bomo pisali o vseh aktivnostih, pisali o njinoT7iu uspehih An neuspehih, beležili šolski humor, vezan na doživet j, > ,;o i ar redil;. Razširili bomo likovne stvaritve. Klad likovnik bo poiskal svoj izraz poleg trenutne pogojenih motivov še v portretih ii karikaturi, vezenina intervjuje in humor, kladi kreatorj: naj p izkušajo svoje spretnosti in ideje realizirati na strani - ki ,i ■ bo namenjena. Te rubrike v bistvu niso nove, gre ie za a gani -.lv&nv oblikovanje istih.. Na prvem sestanku" novinarskega krožka so bile uvodne misli zelene na realizacijo naštetih oblik, napotkov in želja. Člani so bili zadolženi, Ja pišejo vsak o svojem področju dela. Spre j er p3 bil sklep, de se organizirajo predavanje znanih novinar je , ki že vrsto let pišejo v slovenske časopisa in glasila. Tj ne., b> s sva jimi strokovnimi napotki in smernicami pomagali prebv. dir j. prve korake v novi dejavnosti. Vsakemu dijaku se bomo zahvalili za ne ve ide jr., ki s v nun - .Ir krnile pri realizaciji novin strani naših Stezic. Želimo ir. prosimo za vaše sodelovanje. moža Po rgaj o Sonce je prav počasi v z d i go v n 1. p—s vo i e sončne žarke izza Gorjancev in navsezgodaj prebujalo mlade ljudi - dijake, ki bi v ranem jutru še sladko zatiskali svoje oči ir odood.:'Li svoje trudne glave od celotedenskega šolskega napora- Toda ta u''Celja je bila drugačna. Navsezgodaj so vstali, si nade]i delovno obleko, zavihali rokave in prijeli za krampe ali lopate ter se odpeljali v skalnato Suho mrajno proti Hinjam. Bilo jih je okrog 60. Vsi so bili nasmejanih obrazov? saj so vedeli, da gredo na humano ter učinkovito delovno akcijo. Njihov cilj je bil popraviti grobo , ozko pot, po kateri ni mo • gel voziti avto. Otroci, največkrat prvošolci, iz okolic^ Sel in Lipja,vsako jutro še v temi, zaspani, premražem ir s tesnim občutkom strah,, hodijo po več ur, da pridejo do postaje, od koder jih avtobus odpelje v šolo. Naši brigaderji, dovzetni za to stisko otrok, so začutili potrebo po novf, boljši esti in to naj biir.aredili sami. In res! Vsi sc z vsemi močmi, z znojnimi čeli, vročimi o obrazi tor razmršenih las prevažali samokolnice, z us a., ali lopate ter vihteli krampe. Tudi brnenje traktorjev se je razlegalo daleč v poznove suhokrajinskih bukev. Ure, polne napora so vse prehitro minevale in miae.i erigader r ji so jih preživeli veselo in zadovoljno. K temu nista p.: ipo-' mogla le humano delo in trud, marveč tudi žlahtne kc ,1 j^ca nc-vokrščenega vina,~ki so ga s tresočimi rokami radostno pcmija-le prepotenemu mlademu rodu. Sonce ,c'e je že skrivalo za Kočevski hrib. Lkripanje_ samokolnic ir brnenje traktorjev je počas i pojemal), Iruuni, z. nogami, ki so se zapletale, so se mladi delave i nrajal: proti' Dvoru. Tu so zaslišali zvoke kitar in bobnov. Srce jim je začelo mcčnejie utripati, noge so se umirile in kakor plofia težja so se vsuli v prosvetni dom, kjer so prigriznili noks ; rekscv,_' poplaknili od prahu skoraj zamašena grla z ore in že so se priključili onim, ki so "pošiljali^ prerojene noge zdaj sem, zdaj tja..* lalco se je končala ta humana akc i ja, ki so jo izvedli novomeški srednješolci. Dokazali so, da niso le mojstri reševanj težkih matematičnih problemov, temveč tudi neutrudni deinvci, ki so vedno pripravljeni tovariško priskočiti 'na pomet s’ človeku Mar + a Lupančič N-jl liCr op AdUti- . •- . Cp*./W-./v\ CXP <^a , i s POROČILO 2 REPUBLIŠKE MLADINSKE KONFERENCE V CEL-KJ 22. no rembra letos emu se v Celju zbrali predstavn_vr srednjih šol iz vse Slovenije na skupni konferenci, kjer sir o razpravljali o samoupravnih odnosih na srednjih šolah ter se zavzemali za resnično socialistično vzgojo, Katere osnovni namen jo vsestra-njsko razviti celovito osebnost mladega človeka. Zahtevali smo korenito spremembo učnega prog ama, ki se vse preveč spušča v podre-bnosti in se dijak tako no more poglabljati / snov, ki jo .sprejema. Učni program je preveč n?Črpan s podatki iz preteklosti in premalo sodoben. Zahtevali o :o kva]itetnejšo, stalne in cenejšo učbenike za vse predmete v slovenskem jeziku, v katerih ne bo nasprotij med njihovo vsebino ter praktičnim življenjem. Opazili smo, da V' čina dijakov ne ve, kaj je samoupravljanje. Namen samoupravljanja je, da mislijo vse pjLave in ne samo ena. Samoupravljanje ne sme biti šemo sebi namen, iiti mora potreba. Samoupravni or.ani niso ustanovljeni zato, ds se, marveč zato, da aktivno delajo z dijaki tor jih anuažj rajo v najrazličnejše aktivnosti. Frav na aktivnosti dijakov je bil največji pou darek. V okviru samoupravljanja moramo izkoristiti demokratično možnost udejstvovanja in vključevanja. srednje šol© z najbolj razvitimi samoupr. ,r si odnosi v Sloveniji j c bil a proglašena gimnazija Celje; opazx_a sem, da tudi naša samoupravljanju ni veliko manj razvito od njihov ;ga: prav tako sodelujemo pri javnem sodelovanju, imamo samostojne organizacije, sodelujemo pri opravičevanju izostankov, i' v. "o predstavnike v sv3tu šole... Vendar, opazne so še velike napUn. Sa-mou pravi janje rr to niso samo sestanki central izirai : h vodstev mladine, samoupravljanje so u.kcije, ki jih opravljajo vsi dijaki! Mladine ne smemo jamo seznanjati z dodajanji - aktivno jo loramc jjkliučici v delo. Vendar mora; '.o bit" pri delu dovzetni za objektivno kritiko - vedno iščemo novih poti ter možnosti izboljšanj. Najosnovnejši organi samoupravljanja so razredne skupnost. torej bi moral biti:že sam pouk del samoupravljanja, kar pa je po starih učnih načrtih ter učnih knjipah nemogoče. Zato moramo izvesti temeljito reorganizacijo pouka; pri tem na ; bi sodelovali tudi dl jaki, oziroma študent,'"', pa tudi vse družbene organizacije, ki imajo mod, da vplivajo na šolsko dejavnost. Pri socialistični vzgoji se moramo zavzemati za enakopravnejše odnose me dijaki in profesorji; skupaj moramo ustrašiti močno fronto, ki naj teži k skupnemu cilju - čim boljši izobrazbi ter čin širši razgledanosti. To je sklep, ki £,a moremo vrenesti tudi ra našo šolo. Kako bo prenos teorije v prakso uspel, pa je odvisno predvsem od aktivnosti naših dijakov ter profeuorjev, naše dovzetnosti za ookrito kritiko z obeh strani ter naše enotnosti . žarka Slana ji " 'vr^fc, «1// fe-stsf**/!*tr S Rl Ik,..........v a l \ DELO Z MLADIMI JE ZAME AMBROZIJA IN NEKTAR Po letu presledka so letos v Dolenjski ga1eri ji ponovno podelili tradicionalno Trdinovo nagrado. Med nagrajenci je bil tud profe—— sor ra naši gimnaziji tov. Marjan Dobovšek. Vsi dijaki ga poznamo kot edlienega pedagoga, enega redkih profesorjev, ki se zna v svo-l1*1 hotenjih približati mladini in v svojem poklicu prezreti razi liko profeso -dijak. Ne mislim s tem, da bi se mo-'al profesor odreči posebnemu spoštovanju, ki ga zasluži gl-de na' svoj poklic, temveč prav ob: atno. Spominjam se večerov ob tabornem ognju in žalnimi vi h pohodov, na katerih nam prof. Dobovšek razkr ivat skrivnosti narave. Prav do tega svojstvenega pristopa k mladini sem začutila največje spoštovanje. , Ko sem izvedela, da je dobil nagrado za živijenfeko delo, sem mu zastavila nekaj vprašanj. Najin razgovor je potekal takole: Tovariš proi'esor, ali nam lahko poveste kaj o svojem delu in • tistih dogodkih ali stvareh, ki vam pomenijo življenjski uspeh? -Pri 62 let-ih življenja in pri 40 letih dela med mladino je težko v nekaj besedah kaj povedati o svojem delu. Pomembnih dogodkov je bilo mnogo, naj omenim samo enega: ko sem kot abitu-, ri^ent priplezal na Jalovec skozi strmi, s strnjenim snegom pokriti Ozebnik, čeprav sem bil brez prave opreme, sem se počutil, kot da sem znova zaživel .y Za življenjski uspeh bi lahko smatral dejstvo, da se'niti en mlad človek, za katerega sem nosil odgovornost pred družbo, ni težko ponesrečil. Tragično pa je, da mi je hčerka v rokah izdihnila, ker se je zadušila s krogli er..Pomagati ji nisem mogel, ker nisem vedel, da je kroglico dobila v sapnik. Z usodo se človek lahko bori, če jo pozna vx naprej; če je ne pozna, je brez moči. -Naštejte, prosimineka j najvažnejših priznanj, ki ste jir prejeli za svoje a le, in katero vam največ pomeni? -Trdinova nagrada je prvo priznanje (mojemu delu), ki ima tudi materialno^prikolico, čeprav skromno. Raznih diplom in kola,'n sem dobil precej. A odkrito povem, da se mi zdi vse xo skupaj danes skoro žalitev za moje delo. če bi ta čas, ki sem ga porabil v telovadnicah, na športnih igriščih, na gledališkem odri , ob šahovnici in na 25 taoorjenjih, ki sem. jih organiziral, pohabil za materialno korist, bi gotovo imel danes svoj lastni dom in me ne bi preganjala skrb, da bom morda ob upokojitvi vržen na cesto, ce bo delevni kolektiv, ki mi je nakazal stanovanje šele pred 3 leti , mnenja, da sem "sd aeta". -Ali vas je Trdinova nagrada presenetila, ali ste jo morda pričakovali? a -Lansko leto sem bil ofici^lno obveščen, da bo-a dobil Trdinovo nagrado. Kat vse. lansko_leto ni bila podeljena. Zato je bilo moje presenečenje letos pristno, ker nisem pričakoval, da bom res. nagrajen. ''-Kaj je tisto, kar vas k delu z mladimi najbolj privlači? -Pri delu z mladino pozabim, da sem smrtnik, otari Grki so mislili, da so njihovi bogovi nesmrtni, Ker jedo amhozijo in pijejo nektar. Ko grem z mladimi 'ljudmi na izlet ali postavljam z njimi tabor, pozabim, da mi je že preko 50 let. Zame 0e torej delo z mladimi amnezija in nektar. -In kaj mislite o nas mladih? če bi se mladi ljudje zavedali, da je čas nekaj najbolj dragocenega, ga ne bi tako zapravljali. Potem bi res v kratkem obdobju s svojimi neizčrpnimi^silami lahko ustvarili tako družbo, da bi vsi bili zadovoljni„ Skoda samo, da ima mladina tako malo vzornikov, ki )i jo bolj pritegnili k pozitivnemu delu. Intervju pripravila: UTEIN ,K S S PREHODA MED KOBETCVIMI SLIKAMI * V DOLENJSKI GALERIJI Slika št. 21 Motiv: či1 ne , temne razvaline samevajo sredi pomladnega -gozda. Čutim, da doživljam pot slikarskega čopiča in palete barv, ki so našle svoj likovni izraz na belem papirju. Sledim jim. Zamolkle, hladne barve so se dotaknile neba in ga spremenile v gibanje premikajočih**temnih ploskev. Pridružijo se jim odtenki rjavkastih.in toplih tonov, ki se izpojejo v oranžnih utrinkih. Vsi nemirni se sprehajajo med temi ruševinami in iščejo svoje mesto, da bi razpihali togi izraz ožganih razvalin, ki jih mirno in zadržano sprejmejo v svoje mrtvo okolje. Toda tudi' zelene barve nočejo mirovati! Vse radostne, zaplešejo po paleti ter se zlijejo v nežna pomladne tone. Splavajo med ruševine ter jih obkrožijo s svojo božajočo milino in nežnostjo, hočejo omiliti nji hov obup in spomine nad izgubljeno lepoto. V ozadju čutim pomladno sonce, ki hoče prodreti do teh črnih zidov. Ali jim skuša pričarati umri p življenja? Ruševine mirno molčijo, vse razmetane in razpadajoče morda premišljujejo o lepih časih, ko so se po njihovih sobanah šopirili bogati fevdalci... ali pa so pustile nam, da približamo naše korake preteklosti, za katero ostajajo samo še ruševine? Žarka Slana *: * J 4: Ul iL, tP I2-CU5- ti MLaEINa V BEZisvII-i AVTOMOBILIH - MlLLINiCOi-OHiiL^ 4~ x / o (1 /> \ /- /-, r vfc V\ / -S -------• A! !- T Večina izmed nas ši ob besedi Amerika najprej/ predstavlja deželo z visokim standardom j n velikimi avtomobili; hip z,, tem se spomni na n, ihovo vojno v Vietnamu; nato pomisli še na hipi j e ter njihovo svo.bodno šivijenje. Pa vendar, kako malo vemo o tej Združeni^ drz svetit Amerike ! ~ Pred kratkim se je vrnil iz ene njenih zahodnih d rž av-Golo ra d a -dijak nase gimnazije andrej Smrekar. Zaprosila sem ga, naj mi pove nekej svojih vtisov ^z nevsakdanjih positnic. Iz najinega pogovora sem zvedela veliko novega in zanimivega o tej, nam zelo malo znani deželi. ”V Ameriko sem potoval na povabilo sorodnikov, ki šive v Pueblu Colorado. Seveda sem bil vznemirjen in poln priče kovanja. Spiva mi je bilo malo hudo, ker nisem dobro obvladal jezika, a kmalu sc.m se privadil. Sestrične in bratranec so poskrbeli, ata so me kmalu vpeljali v njihovo družbo. V posebnih restavracijah za mladino do 21. leta, kjer r.e točijo alkohola in ne smejo k.-viti, sem spoznal mnogo prijateljev. Kq so izvedeli, ds sem Jugoslovan, so v en 0las. dejali:"Pa je to daleč? In kako kaj Tito?" Več o naši državi ne vedo., Najbolj jih je začudilo to, da smemo pri nas tudi kaoiti mladoletniki ter piti alkoholne pijače. Sicer pa živi ta mladina drugačno življenje od nekega. oole obiskuje. o od petega lete. dalje, šolanje tre ja pa 12 let. Zadnji štirje razredi "High School" - odgovarjajo naši gimnaziji. Sistem šolanja je eisto drugačen od nasoga. Sami si izbile.,o predmete i iti urejajo urnik. Učijo se pet obveznih, in tri predmete po izbiri. Pri zgodovini se uči j c le zgodovino Amciike, o Evi opi ne vedo skoraj nic. Tudi njihove znanje iz zenujepiSe je skromno. Od-tujih jezikov se učijo španščino, francoščino ali ruščino. Imajo pa zelo veliko pouke ročnih spretnosti, tako imenovane " busniss edu-cation". S poukom pričnejo ob 8^u in končajo ob 15^. Med predmeti, so tudi proste ure, ki jih izkoristijo za študij. Mev 12. in 13. 1 imajo kosilo,Vcas pa izkoristijo tudi za rekreacijo. Veliko predavanj poslušajo preko televizije, v razredu jim učitelj razlaga samo nerazumljive pogrne ter skrbi za disciplino. Loma^e naloge imajo le čez soooto in nedeljo, ki sta prosti. Njihova splošne izobrazba je veliko nižja od nase. Za gledališče in opero ne kažejo zsnimarje in teh kulturnih ustanov v Coloradu tudi ni. Cd političnih m družbenih vprašanj posvečajo največ pozornosti vinskemu vprašanju. Tudi jaz menim, da se srnci upiroje brez pravega vzroku, saj so popolnoma enakopravni z belci. Sieei pa so me mladi ..raci, kolikor sem jih utegnil spoznati, rezose.--' rali: pri vsaki oslariji in pasji procesiji so bili prvi. Mladina v Coloradu veliko manj premišljuje kot mi. 0 vietnamski vojni se jih nisem upal preveč izpraševati, ker tega problema niso omenjali; zaradi občutka krivde jim je bilo o sitno nerodno. Le neki fanc katerega brat se je že štiri mesece boril v Vietnamu, je žalostno dejul- "Aii ni neumna te vojna v Vietnamu?" / j> tilto/ x ! \ X - v7< _ - r x 1 < ' \ \J \ i j/ r x 'M xo f/_ > ---v x _;.\j , , ______ \'jh- \ j \~j i ; - —X/ , V; r feJJ.1 — — -<1> v Opazil sem, da šo? e nimajo tako velikega vpliva na mlade kot pri nas. Dijaki se uli jo^lg v š sli , doma pa so prosti, M j Ihcv'- edino veselje so avtomobili /jce 'je poleg njih nadzornik* s 16. pa lahko že opravijo v oz ni s ki Xpit, vendar so skoraj \ednc pri av r omohi1 -s ki h nesrečah upravi čeno al,. neupravičeno krivi on. V primeru z nami so zelo enostavno oblečeni. Fantka nosijo oguljene kavbojke, pisane srajce, in morda se tenask e klobuke; dekleta pa hlače do kolen ali kratka krila s pisanimi vzorci. Mladina v Col orado. čin svoje življenje, drugače kot szer_.i. Vendar se z njimi dobro razumejo, saj so v primeru z našimi starši naprednejši = Takf' so c e mi moji sovrstniki in spin. mladi te države zelo priljuolli i i orijetno sem se počutil mea njimi, Toaa to je le del mladih v ZDA in le del mladih v Ccloradu, Po? eg njih ki obiskujejo šele - n ki jim avtomobili pomenijo največje veselje živijo tu šc hipiji, urezdelni uporni ..i , osvobojer si v soh predsodkov , ki pa sc ne zelo razočarali. "Vsak dolar, ki pa arž ;tva nameni vojni v Vietnamu, je or: meni bolje spravljen,so sile besede nekega hipija. V njihove, i življenju, svobodnei: in neurejenem, katerega opazovalec je 1.11 tudi Andrej, pa boste brali tudi v naslednji številki. Žarka Slana Vsakemu pridejo neumne mi sl i - toda smo moder človek jih zamolči.., v Buser.; Modrec se zna prilagoditi prilikam, tako kot so veda Mx‘i* ega j a obliki posode,v kateri se nahaja (Mi ng - Sin Pa o - , ien) Kdo je najzrjed.i '.vejši krizičar? - Neuspeli diletant. (Goethe) Bilo je v avgustu 1.1963» le dalj časa smo se menili z očetom, mamo in bratom, kam bi šli na počitnice. Oče in jaz sva bila mnenja, d? bi šli za spremembo v hribe, mama in brat pa sta bila za morve. Problem smo rešili tako, da sta šla onadva na mor ;e, midva z očetom pa v hribe. Bil sem presrečen želel iti v Oore, narediti še načrt, kam . reva saj sem si že dol, c ki so bile tudi moj ideal lepote. Treba je bil Oče je odločil: "Greva na Triglav!'' Začela sva s pripravami. Ku, iti je bile treba nahrbtnik, pumparic e klobuk zame in za očeta, potem pa še hrano, ki je bila v rlavnem v obliki konzerv. Ban pred odhodom se je odločil še očetov prijatelj, da st oda z nama ra Triglav. Končno ve napočil -"“žko pričakovani dan odhode. Ob treh po poldan smo se zbrali na železniškem kolodvoru. Bili smo zelo z ar. mi vi "planinci . Oče ]e nosil malo pi e o zle e pumparice in premajhen/ klobuk ter tako velik nahrbtnik, kakor- da wremo :a cel mesec v puščavo, k jer ni ne hi c ne ne vode. Pa tudi4az sem se ponašal z nahrbtni.com, ki pa je bil seveda veliko manjši in je vseboval le nekaj perila, konzerv in dežni plašč. France, tako"je bilo ime očetovemu ori ja tel ju, pa p nosil stare vojaške pumparice, moderno športno srajco, za vratom pa mu je bingljal star vojaški daln ;o_led. Ob pol štirih smo že sedeli na Oorenjcu, ki nas je poteanil proti Jesenicam, ub šestih popoldan smo pr ispeli v ? ojstrano in izstopili. Odprl se nam 't čudovit povleč ne Špik, Škrlatico, Bolkove špice in seveda Tr:.0lav. koj obrana je že precej star kraj. V Valvasorjevem času so v njej kopali železovo rude in se je našelze razvilo v zvezi s luži nar s tv on. Pred desetletji je bila tam cementarna, za katero so dobivali lapor ori Belici. V dru,.i polovici pre^šnep,a stoletja, ko še ni bilo nadelanih in zaznamovanih poči, je med mo.;stranskimi lovci zaoiuvelo več odličnih vorskih vodnikov, kot so na primer: Grohar, o i mene, Smerc, Požgane in ur-u_i - Z razvojem planinstva pa je ho Istrane postala važen turistični kraj, izhodišče v Triglavsko po^or;,e s severne strani in skromno letovišče in zimovišče. Na sosednjem Bov,.em e pokopan "triglavski" župnik Jakob Aljaž, veliki pospeševatelj planinstva in komponist (Ov, Triglav moj dom). Tam o pokopanih tudi več planincev, ki so se smrtno ponesrečili v L_lavu. ho .mo izstopili i:: ./vlaka, nas je pr ed postajo že čakal sezonski avte J. ■- ki je vozi1, planince c o koče v Vratih. Brž smo strin1 li robo v prtljažnik in se zbasali v že precej natrpan avtobus Počasi smo se odpeljali v dolino Vrat. -.a Francete’'^"®' bila ta vo žnja zelo neprijetna. On ,;e namreč precej obilen in dragocene vodka je lile 'z nje^a kar v potokih. Ko smo se ustavili pri slapu Perc -čniku, sc- France in cČo skočila v "oštarijo", ca nadomestita izgubi Jeno vodo, jaz pa sem si o, ledrl slap. vd , ostišča je samo neka j minut go i er iŠnika,, ene^a na ..lepših slovenskih slapov, ki v mogočnem curku pada prek široke,oc voae in leoenika izpodjeders stene 52 metrov globoko, ugleda vreden je tudi zgornji slap (20), ki si wa pa žal nisem mo^el ogledati od blizu, ker je avtobus že trobil za odhod,pa tudi oče in France sta se že _rtio držala, ker me nista nikjer videle. Se četrt ure neprijetne vožnje in že 'ic- ) smo se ustevili na prostrani jasi pred Aljaževim domom- Erž izsto-—~ pimo in zadihamo sveži gorski zrak- Stojimo v izredno močno razširjeni/dolini . Desno se c 10 iznad nje robovi Bolkove špice", Škrlatice, drugega nejvššjega vrha Julijcev, Rokavov in Bovškega križa. Še bolj pa nas pritegne kralj Julijcev Sam, mogočni Triglav, ki nam kot veliki gioiar. , razgaljenih prsi razkazuje svojo veličastno severno steno. Bino je čudovito. Tudi oč- in France sta bila očarana, vendar pa ju ua preganjala misel, c.o te porabila že vse gorivo in se lahro motor ustavi, za to sta jo pobrisala k šan-ku. Tudi jaz sem bil že žejen, zato sem odšr 1 za njima v kočo. Ta je bile že polna planincev, mladih in s tari o. V kotu je sedel stari očanec in razteg,»val že oguljun meh, me mizami pa se je vrtelo nekaj parov. Fram e je uovprašal oskrbnika za prenočišče. Sledil pa je le žalosten odguvor:"Niti ene postelje nimam več." Kaj sedaj? m nam je p ri st Qp-i 1\ starejši gos o a,d- -in mase j^-ova bil, če „z' gremo z njim do KreTard^čp ker/nima" nobeiie drjiž be . Bili smo takoj za to, zakaj imenitna se nam jV zdele'misel: ponoči na Triglav. Pograbili smo nahrbtnike _n se odpravili ne pot- Noč je bila jasna in čudovita. Ves nebesni svo^. je bil preprečen z zvezdami, med njimi pa se je že d ostoj nstveno sprehajal mesec in nam kazal pot. Od doma smo šli po redko obrasli ravnici mimo bivše karavle v smeri proti oeverni triglav _>mi steni. Severna triglavska stene šteje med največje in nsjznSi-eritejše stene Vzhodnih Kip. V dolžino meri 3 km, visoka pa je čez 1000 m.5*Stebri n grape, ki jo režejo, ustvarjajo z vrhnjo kupolo zaključeno a 'hit iktonsko zgradbo neverjetne drznosti in neprekosljive lepote- Pr.i so plezali v njej trentarski divji lcvci, _»b koncu pre jšnegs jtol°t je. Prvi znani plezalec je dr. Tuma, pr :atereni se imenuje sme. v steni Tumova ali Slovenska smer. Pote i oa so še znane: Nemška smer. Bavarska u smer, Jugova grape , Bor--n jok a smer, Ska laška ali Prusi k - Szale-yeva smer, Jugov stiber, kjer se je 1. 192d smrtno ponesrečil najpomembnejši tedanji alpinist dr. Klement Jug, in Zlatorogove police. Največji in najdrznejši problemov steni pa je rešil Jože Čop leta 1945 v nekdanjem Cc n čelnem stebru, ki nosi odtlej ime Čopov steber, smer čezenj pa Čopove smer. Da se vrnem nazaj no, našo pot. Kmalu smo obstali pred spomenikom planincem partizan m, ki so darovali svoje življenje v osvo- "K f"\ /S "i 1 n i U(h ini .^r.nmorvi Ir o ooa + nTil ion -i nr»i Tin -Innrfpt Kcl tinnc nrr Ug _ ot V ~ w — — —w — — w ^ ~ v 1 1-*-•**’- m OVK V m/ OUi. V VI j. C ® Za gozdičem smo prečkali hudourniško grapo in se strmo povzpeli skozi drug gozd in rušeče k prepadnim, toda dobro zavarovanim policam Cmirovega ostenja- uuu-lU smo začeli močno, sopsti in se obilno potiti.( Posebno pa ja il revdž France, ki ga je narava obdala s preče j šilo zalogo sala Voda v čutarah je že usahnila, mi, posebno pp jaz!, pa smo bili grozno žejni. Začeli, smo se slačiti in o-bešsti srajce na nahrbtnike, de bi se posušilo. .i malu mi je začelo zmanjkovati sape. Ko je oče v ".del, da omagujem, mi je dovzel nahrbtnik in ši ga ^rivezal ne svojega. Tako je bil videti kakor I stara gorska mula, kii!* je nosač vrgel preveč robe na pleče. Jez pa ( sem vendarle lažje hodil- Po triin^ polurni hoji smo dospeli, do » dragocenega studenčka pod steno Begunjskega vrha. Po vodi smo kar plenili. T^ pa je bila izredno mrzle, tako,, da se nismo mogli niti odžejati, ker bi se lahko začul razburjati irad za notranje zadeve. Oče, France in gospod so še krepko potegnili iz steklenice, v kateri je bile "kačja slina", nato pa smo nadaljevali pot. Se nadaljnjo\ h. m. 'Najbolje je, da si lcar po vrsti ogledamo šnortne borbe v "tirih disciplinah. Na rokometnem igrišča je bilo vseskozi živahno. Ekipe - moški-so bile Vo.&j*-LUiri■ dokaj živahne, menjavale so se tudi v vodstvu. Zmagal je 1. bc razred, ki je premagal 1. b ir 1. razred lesne šole. Čeprav je bila igra hitra, pa dijaki le n^so pokazali najboljše igre. ——' Tudi pri dekletih so bile hude borbe za prvo mesto; med l.b in 1. c razredom. V medsebojni igri sta ekipi igrali neodločene -4 '• l v preostalih srečanjih pa je ekipa prvega b razreda dosegla^golov kot l.c in tako osvojila 1. mesto z istim št. točk kot 1. c. Med posameznicami pa se je najbolj izkazala JOŽICA ERJ-lV CC, ki je kij* jahjresni poškodbio^iadal jevala igro in dosegla .k^pa j s "SAJETOVO iz 1. b največ g3*»