SILVIN SARDENKO
DARITEV MOJEGA ŽIVLJENJA.
INTROITUS.
Morebiti vse bi lepše bilo, ko bi v hramu okna si zagrnil in srce bi Tebi govorilo .. . Ti bi videl — pa bi mi povrnil za molitev blaženo plačilo.
A sedaj me boš drugače sodil, ko nemirni čolnič čuvstev svojih na očitno morje sem zavodil. .. Morebiti v teh bom novih bojih blagoslov iz duše Tvoj prepodil.
A molčati vendar nisem hotel. Videl sem, da mnogi se ljudje v srcih svojih stresejo nevernih, kadar Tvoje čujejo ime.
In povzdignil Tvojemu imenu rad bi hvalo v neizmerni krog: Naj neverna srca trepetajo, naj spoznajo, da si Strašni Bog!
KYRIE.
S trohljivim prahom odeta in z vlakenci stoternimi na pusto grudo pripeta po Tebi duša hrepeni.
Kdaj zadnje vlakence poči? Kdaj oddrobi se prah poslednji? Kdaj duh v ljubezni se vroči s Teboj zedini, moj Vsevedni?
Jaz čakam svoje ločitve ... tecite dnevi mi v zaton ! Jaz upam Tvoje združitve . . . O, Kyrie eleison!
GLORIA.
Tebe hvali stvarstvo celo, Tebi sveti zvezd krdelo, Tebi glasni dan oznanja, Tiha noč o Tebi sanja.
Tvoja vera zemljo zaljša kakor cvetje vrh drevesa; upanje so tvoje vice in ljubezen so nebesa; a pravica — Tvoj pekel.
Vedno prapor višje plava, ko ga veter obletava; in zaman je vsako delo, ki bi Tebi slavo vzelo.
Prerok Balaam med svetom mnogokje se spet pojavlja: Ko proklinja Tvojo slavo, nehote jo blagoslavlja — Ti si Solnce — mi smo prah!
ČREDO.
Da so meni brza krila, dvignil bi se na višine, skril bi se med rajske trume, kakor orel med pečine.
30'