Ciieag«, III. By •rfer of th« president, A. S, Burleson, JgBarTOFWaAt ORGŽNf IS^Sg /T Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah 1 shaja Tlako sredo. Naročnina: Za Omn, aa hta $1.50 NASLOV urodništva in uprav-ništva: 1951 W. 2 2nd Plača, Chicago, 1UL Telefon: Canal 2487 V_j OF THE GRAND CARNIOLIAN (SLOVENIAN CATHOLIC UNION The largest Slovenian Weekly in the United Stages of America. Issued every Wednesday Subcription price: ~ For members, yearly. $0.9« For non members.....$1M Foreign Countries.. OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telephone: Caaal 2487 V___J Entsrad as Sseond-Class Matter Jannary 18, 191ft at the Post Offke at Chiesco, Illinois, under the Act of August 24, 1912. ACCEPTANCE FOR MAIL1NG»AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR JN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22 191»: ■ 11 ■ '■ 1 ■ ' ■ _ . *__ No. 3.—Štev. 3. Chicago, 111., 21. januarja (January) 1920. Leto VI. Volume VI. f REV. ANTON BERK. Minulo soboto dne 17. t. m. je dosla v Chicago brzojavna vest, da je isti dan zjutraj ob pol 8. uri umrl slovenski župjiik v Lorain, Ohio., Rev. Anton Berk po komaj dva tedna trajajoči bolezni, akutnem revmatizmu. Pokojnik je bil približno leto dni član društva sv. Cirila in Metoda št. 101. K. S. K. J. Pokojni župnik Anton Berk je zatisnil za vedno oči ravno na svoj godovni dan. Lorainska naselbina ga bo gotovo pogrešala, ker se je tekom svojega vnetega pastirovanja vsem zelo priljubil. O prerano umrlem č. g. župniku in sobratu Ant. Berku se nam poroča, da je bil rojen na Spodnjem Štajerskem pred kakimi 45 leti. Dospevši v Ameriko je služboval najprvo kot pomožni župnik slovenske fare v New Yorku, nekaj časa je bil tudi v Jolietu; zatem v Bridgeport, Connecticut, pri slovenski fari sv. Vida Cleve-laftdu, Ohio; v Barbertonu, Ohio in na zadnje približno leto dni v Lorainu. Pogreb se je vršil danes ob o-1>iliii vdeležbi njegovim stanovskih tovarišev in slovenskega občinstva. Bodi mu ohranjen naj-blažji spomin! R. I. P. Ustanovitev jugoslovanske banke. Te dni so ustanovili podjetni Slovenci in Hrvatje v Clevelandu, Ohio, svoj bančni ali denarni zavod pod imenom "The North A-merican Banking Co." Urad te banke se nahaja na 6131 St. Clair Ave. (v Knausovi hiši). Ta družba ima vplačanega kapitala $190.500. Vsled uredbe bančnifr prostorov bo ta bančni zavod (pri-čcl poslovati šele okrog 15. aprila t. 1. To bančno podjetje bo eno največjih slovenskih napredkov v Clevelandski naselbini. Jugoslovanska naselbina bo postala gospodarsko neodvisna, in vse u-, godnosti ter postrežba, ki so jo rojaki dosedaj dobivali pri ustanovljenih bankah, bodo lahko dobili v tej banki, ki se bo pečala z vsemi bančnimi posli, kot največje banke. Objednem pa bo močna opora njjšfe trgovine in splošnega napredka ter lep vzgled naprednosti ameriških Slovencev, ker -bo to edyia banka, lastovana po Jugoslovanih, te vrste, v Ameriki. . Mnogo uspeha in napredka prvemu domačemu, ali našemu narodnemu denarnemu zavodu v Olevelandu. Jugoslovani l Držite se gesla:J_'Svoji k svojim!" — Influenca v Chicagu narašča. V Chicagu se je zadnje dni zopet pojavila influenca. Od 17. do 19. t. m. je umrlo za pljučnico 50 oseb, za influenco pa 16. Tekom tega časa je bilo mestnemu zdravstvenemu uradu prijavljenih 1789 slučajev obolelosti za influenco, novih slučajev pljučnice pa 307. Mestni zdravstveni komisar Dr. Robertson ima vsled tega posla čez glavo osobito vsled pomanjkanja bolniških strežnic. Določil je namreč, da pazi in streže vsakemu bolniku, ali žrtvi influence kaka izkušena bolniška postrežpica. Zdravniški nasveti zoper influenco. Mestni zdravstveni komisar v Chicagu je obelodanil sledeča glavna navodila kako naj se ogiba ljudstvo zopetne influence; Držite in imejte vedno čiste roke. Imejte vedno čist žepni robec. Ako kihate, ali kašljate, "držite žepni robec na nosu in ustih. Ostanite zvečer doma in ne hodite v javne prostore, kjer je velika gneča. . Oblačite se gorko.Pazite se prepiha ih prehlada. Držite se kolikor mogoče na svežem zraku in solncu; bodisi že doma, ali po delu. Držite noge vedno gorke. r Če Icljuokpčc idite peš na delo in se ogibajte vožnje na pocestnih železnicah. Ako čutite napade influence, pokličite takoj zdravnika ter se ravnajte po njegovem nasvetu. Blaznost metodistov. Winsted, Conn. 17. jan. — Povodom prvega dne uveljave splošne prohibicije je včeraj po vseh tukajšnjih metodfetovskih cerkvah " z vsemi" zvonilo. Nasprotniki suhačev so pri tej priliki zatrjevali, da so fanatični metodisti blazni, ker mešajo tako stvar z vero. Posledice prohibicije. —Zaplemba . opojne pijače v New Yorku. New York, 18. januarja. — Zvezni carinski urad poroča, da je bilo tekom dveh dni v New Yorku zaplenjene pijače v skupnem znesku $3,000,000; to je žetev prvega dneva splošne prohibicije. Važna sodnijska razprava. Albany, N. Y. 19. januarja. — Jutri se prične pred tukajšnjem sodiščem važna razprava na kateri se bg določilo o usodi peterih, nedavno suspendovanih članov državne zakonodaje, ki so pripadali socialistični stranki. Razprava bo trajala približno* 2 tedna. Razstrelba v železolivarni. East Chicago, Ipd. 19. jan. — V železolivarni Interstate Iron and Steel Co. se je pripetila danes zjutraj razstrelba parnih kotlov, ki je zahtevala številne žrtve. Na mestu sobili ubiti: Josip Gadja. Peter Tiotrowski, Josip Kanio iu Jakob price; poleg teh žrtev je še veliko drugih delavcev nevarno ranjenih. Razstrelba velikih parnih kotlov v označeni železolivarni je bila tako silna, da je bilo čuti detonacijo v tri bližnja mesta: East Chicago, 111., Indiana Harbor in Buffington. Kmalu po katastrofi se je zbfalo pred tovarniškim poslopjem na stotine žensk, ki so obupno klicale svoje može, sluteče veliko nevarnost razstrelbe. O vzrokih te razstrelbe ni dosedaj javnosti, še nič znano. Tovarniška družba ni hotela dati poročevalcem listov nobenih podrobnih podatkov, \'r1' Hudo prizadete zavarovalne družbe. Strokovni list "Insurance Press" poroča, da je minula vojna in španska inluenca požrla raznim zavarovalnim družbam v Ameriki $1,115,810,000 (nad en bilijon) in to samo leta 1918. Strankam, ali dedičem v Chicagu se je izplačalo $17,500.000 po-smrtnine, v New Yorku pa $37,-412,000. Državni vojni zavaroval-ninski oddelek je izplačal lansko feto $192,000.000 posmrtnine. Največja zavarovalnina iz Chica-ga je bila zavarovalnina pok. Albert Lr Straussa v znesku $195.-000.— Vlada bo prevzela zaloge žganja. Washington, D. C. 17. jan. — Apostoli prohibicije izdelujejo obširen načrt da naj bi vlada plačala primerno odškodnino raznim trgovcem opojnih pijač, katero morajo tnj*»ti po novem u-stavnem prohibicijskem zakonu. Tozadevno so že nekateri suha-ški kongresni ki svetovali državnemu zakladniškemu departments, da naj vlada pokupi vso zalogo likerjev ter žganja, kar ga je pod varščino "bondom". Skupno množino tega blaga se računa na 60 miljonov galon. Vlada naj bi izdala v to svrho posebne zaklad-niška certifikate pri prevzet ju blaga. Te certifikate bi se vnov-čevalo ko bi vlada sama prodajala žganje v take svrhe, kakorime določa zakon. Predno bo mogoče stpraviti v denar teh 60 milijonov galon žganja, bo poteklo od 10 do 20 let. Žganje bo na razpolago samo v zdravilne, znanstvene in indu-strijalne svnhe. Če bo ta postava uvel javi je na, ne bodo oni veletrgovci z žganem tako oškodovani, ki so vzeli v bankah posojilo za svoje blago in plačilo, zveznega davka. Vsled uvedbe splošne prohibicije inia zvezna vlada ogromne stroške ker mora plačevati nove prohibicijske komisarje, agente, fnančne stražnike in druge uradnike.' Državni (blagajnik je vsled tega zelo v skribeh, ker bo od kongresa za to določeni kredit kmalu izčrpan. Vsako skladišče žganja, ki je pod nadzorstvom države, stražijo noč in dan posebni čuvaji. > Kongresnik Sabath iz lllinoisa ima izdelan zakonski načrt, da naj bi vlada povrnila carino (davek) vsem onim trgovcem in lastnikom opojnih pijač, ki niso za-mogli blaga v denar spraviti. Svetovna razstava 1. 1926 v Filadelfiji. Wasiiington, D. C., 16. jan. -— Povodom nameravane velike svetovne razstave 1. 1926 v Filadelfiji, Pa. je danes uložila prvo prošnjo za revervacijo potrebnega prostora Ameriška družba* za o-hrano gozdov. Predsednik te družbe, Mr. Charles Lathrop Pacfc poroča, da bo ta svetovna razstava prekašala vse dosedanje. Po njegovem zatrdilu se bodo iste udeležile vse države in vsi svetovni narodi. Ameriški izgnanci dospeli v Rusijo. Terijoki, (Na Rusko-finski meji) 19. jan. — Skupina boljševi-kov in anarhistov, katere so Združene države deportirale, je sinoči dospela na rusko ozemlje. Vlak, v katerem se vozi 249 teh izgnancev je močno zastražen. Ko je dospel vlak na rusko mejo danes zjutraj ob 2. uri, jc potnike domače ljudstvo navdušeno pozdravilo. Zdaj je nastalo važno vprašanje, če bo dovolila sovjetska vlada t*m izgnancem, bivanje v Rusiji? # Glasom nekega poročila bodo smeli ostati v Rusiji samo trije člani te skupine in sicer: Aleksander Berkman, Ema Goldman in Peter Bianky. Bolgarija odobrila mirovno pogodbo. London, 19. jan. — Bolgarski narodni svet je odobril in sprejel vse točke mirovne pogodbe nanašajoče se na Bolgarijo; tako se poroča semkaj iz Pariza. Mirovna ponudba boljševikom. . pariz, 16. jan. — Pri današnji seji vrhovnega mirovnega sveta se je razpravljalo, kako doseči mir z boljševiško Rusijo. Zavezniški nameravajo pred vsem opustiti svojo ekonomsko^ blokado ter ponovno stopiti z Ru sijo v trgovsko zvezo. Ako pride do sporazuma med Rusijo in zavezniki, se bo takoj pričelo z uvozom'ter izvozom surovin iz čne države v drugo. Določbe prohibicijske postave. Ker je stopila s 17. januarjem t. 1. splošna prohibicijska postava fv veljavo, je važno, da vsakdo zna kako mora ravnati, da ne pride v Jiaskrižje z vladnimi določbami glede te postave. Doli navajamo nekaj predpisov ki so v soglasju, pa tudi v naskriž-3u s to postavo, i Dovoljeno je: Vživati opojno pijačo na vašem domu (stanovanju), ali na stanovanju vašega prijateija, če ste * ' bona fide" gost. Lahko kupiti opojno pijačo na podlagi **bona fide" zdravniškega recepta (predpisa). Na ta način lahko kupite en "pint" vsakih 10 dni. Za svoje bivališče lahko smatrate vsaki dom, kjer stalno živite. Ako imate več. bivališč, lahko dr-fcite opojno pijačo na vsakem izmed svojih stanovanj ali domov. Pijačo imate, lahko shranjeno v kakem skladišču (storage) ali klubu pod pogojem, da je ta pijača shranjena ondi edinole za vas, vašo družino, ali vaše ožje prijatelje. • . Ako se morda selite, imate pravico vzeti s sabo tudi pijačo. Za premestitev iste morate vzeti posebno oblastveno dovoljenje. Lahko izdelujete, prodajate ali prevažate pijačo, če ne bo ista v, gbčno rabo; lahko je pa v zakra mentalne kamene, imeti posebno dovoljenje od vlade. Prepovedano je: Nositi sabo opojno pijačo v steklenicah in drugih posodah. Ako vam poide domača zaloga opojne pijače, ne smete iste nadomestiti z novo. Prepovedano je dati, ali sprejemati steklenico opojne pijače kot darilo. V hotele, ,restavrante in druge javne lokale ne smete jemati s sabo pijačo, da bi jo ondi pili. Kupovati in prodajati navodila (recepte) za izdelovanje domačih opojnih pijač je prepovedano. Prepovedano je pošiljati bodisi že na ta ali oni način pijačo, kaki osebi, (stranki) v svrho, da bi jo pila. Nobene pijače ne smete izdelovati doma, ki bi vsebovala več kot pol odstotka alkohola. Prepovedano je obešati kake reklamne napise glede prodaje likerjev, bodisi že doma, ali kje drugje. Volitev predsednika francoske republike. ' Versailles, 17. januarja. — Na danes se vršeči narodni skuipšči-ni je bil izvoljen predsednikom francoske republike Pavel Deschanel. Izmed celokupnega števila zastopnikov narodne zbornice 889 je dobil Deschanel 734 glasov. Novi francoski predsednik Deschanel je star 63 let. Zadnje čas je bil predsednik poslanske zbornice. Po poklicu je Deschanel znanstvenik in pisatelj; izvoljen je za 7 let. Rojen je bil 1. 1856 v Bruslju: s politiko se bavi že zadnjih 35 let. Pariški in drugi listi poročajo, da poslanska zbornica ni mogla izvoliti boljšega predsednika kakor Desehanela. Med poslanci francosike senatne in državne zbornice kroži dalje vest, da nameravajo uvfesti častni naslov "rešitelj domovine." za bivšega ministrskega predsednika Clemenceu-ja. REŠKO VPRAŠANJE. — JUGOSLOVANI NE ODNEHAJO OD SVOJIH ZAHTEV. AMERIKA NA NAŠI STRANI. Pariz, 16. jan. — Dr. Ante T rum bič, načelnik jugoslovanske delegacije, se je izjavil včeraj napram časnikarskim poročevalcem o redkem vprašanju sledeče: "Jugoslovani ne morejo sprejeti novega predloga, ki daje Italiji hodnik med Reko in Volovskim paralelno ob reško-italijanski železnici. Predsednik Wilson je zavrgel ta predlog v zadnjem novembru, ko ga je podal Tittoni, in mi upamo, da - Wilson tudi zdaj zavrže Nittijev načrt. Italijani so dali nove koueesije in se zadovoljujejo z internaeionaliziranjem Reke, ali mi zahtevamo, da Sušak ostane Jugoslaviji in da je luka Baroš v Sušaku, kjer je velik pristan za izvoz lesa, tudi jugoslovanska. Dalje zahtevamo, da je Zader jugoslovanski, pristanišče v Zadru naj bo pa avtonomno. Srbski prestolonaslednik je na potu iz Belgrada sem, da se potegne za naše praoče. Predlog smo brzo javno £oslali Davidoviču, da ga naj vlada takoj vzame v pretres, toda pozitivno vemo, da naša vlada ne bo dovolia Italiji kosa ženi lje med Istro ih Reko." Mi stojimo na WilsonoVi črti, katero je Rečani naveličani D'Annunzija. Beigrad. 17. januarja. — Danes je bHo izdano • sledeče poluradno poročilo:..........i Včeraj se je vršila seja občin-Vafo m orštej predse H n i k potegnil v Ke.kL kjer je bila mlad in katero do danes še drži." " * Papež odlikoval ameriškega admirala. Rim, 17. januarja. — Sveti oče j t- podelil ameriškemu admiralu Wm. S. Bensonu izvanredno odlikovanje, vojaški križ sv. Gregori-ja Velikega. Italijanski ministrski predsednik Nitti je sinoči izjavil pred poročevalci ameriške Associated Press, da je rešitev jadranskega vprašanja zdaj izključno vrokah Jugoslovanov. Anglija, Francija in Italija so zdaj popolnoma v soglasju glede na novi načrt, ki je bil poslan v Beigrad in Washington in zavezniki pričakujejo, da bo odobren v obeh mestih. Dalje je rekel Nitti, da je Italija ponudila, da prideta reško pristanišče in železnica v Sušaku pod ligo narodov, medtem ko jc Reka sama " absolutno italijanska po svojem značaju." Nitti je tudi dejal, da je bilo jadransko vprašanje "preveč pretiravano" v A-meriki ii) on upa, da predsednik Wilson ne zavrže sedanjega načrta. Obenem poroča, da je državni tajnik Lansing v Washingtonu odgovoril ameriškemu poslaniku Wallaceju v Parizu, da Združene države zavržejo Nittijev načrt, a-ko se Jugoslovani ne strinjajo z njim. Odvisno je torej od Jugoslovanov. Nittijev načrt za rešitev reškega vpraašnja je znan toliko, da Reka sama pride pod Italijo in bo zvezana s kosom ozemlja ob morju do Volovskega, ki bo tudi pod Italijo. V mestu vlada občinski svet pod nadzorstvom komisarja iz Italije. To naj bi imelo zadovoljiti d'Annunzija in druge italijanske aneksioniste. Reška luka s Sušakom vred se naj pa in-ternacionalizira in postavi pod u-pravo lige narodov. Ravno takoj pride pod ligo narodov kos ozemlja, ki obkroža Reko severno in vzhodno in ki bo nekakšna "trdnjava za obrambo italijanstva na Reki." Italija zahteva po tem načrtu Zader, toda odpove se nev-traliziranju dalmatinskega obrežja. ______ Zavezniki zahtevajo izročitev kajzerja'. Pariz, 17. januarja, prejela holandska vlada od vrhovnega mirovnega sveta uradno zahtevo za izročitev bivšega nemškega kajzerja, da ga bodo sodili pred posebnim tribunalom. Dalje se semkaj poroča, da namerava vstopiti bivša nemška cesarica Avgusta Viktorija v nek samostan na Angleškem. Novi frarfeoski vladni kabinet. Pariz, 18. jan. — Dosedanji francoski vladni kabinet pod predsedništvom Clemenceau-ja je danes resigniral. Clemenceau je naprosil Aleksandra Milleranda, dosedanjega guvernerja Alzacije, da naj sestavi novi kabinet v sporazumu bivšega francoskega predsednika Poincare, novoizvoljenega predsednika Pavel Deschanel-a ter predsednika poslanske zbornice Leon Bourgeoisa. Novi francoski vladni kabinet je seStavljen sledeče: Predsednik: Aleksander Mille-rand, ki je zaeno zunanji minister. Pravosodje (justica): L. Hopi-teau. Notranje zadeve: Andre Honno-rat. Vojni minister: Raoul Peret. Mornarični minister: M. Landry. Minister za javne instrukcije: Victor. Berard. Trgovina: M. Isaac. , Kolonijski minister: Albert Sar-raut. . • • Javna dela in transportacija: Pavel Bignon. Delavski minister: Pavel Jordain. sprejeta resolucija z opombo, da mora D'Annunzio čim preje zapustiti mesto Reko. Dalje se poroča, da se pripravljajo v Zadru italijanski arditi ter prostovoljci na napad z Jugoslovani. Vslučaju, da bi bilo to mesto priznano Jugoslovanom, ga bodo Italijani pričeli zadnji tre-notek obstreljevati. Rumunski vojni ujetniki na Nemškem. Pariz, 17. jan. — Te dni se jc rumunska vlada obrnila na glavni urad tuk. Rdečega križa za pojasnilo, kanj je izginilo 30,000 ru-rminskih vojfiih ujetnikov interniranih na Nemškem. Vlada si1 boji zanje, da so vsi (gladu pomrli. Nesreča na morju. • Stockholm, 19. jan. — Včeraj jc zadel blizu Nidingena ameriški tovorni parnik 'Macona' na skalno pečino, kar je povzročilo veliko katastrofo. Izmed vsega moštva se je rešil samo en mornar, 49 jih je pa utonilo. Na Dunaju jedo človeško meso? Z Dunaja poročajo "Lid. Novi-ne": Neka žena. po imenu Steir-jeva, je našla za hišo velik kos mesa, katero je smatrala za zajčje.' Svojemu prijatelju Josipu Mašku je pripravila iz tega mesa pečenko, kos mesa je darovala nekemu drugemu, ki ga pa ni hotel jesti, misleč, da je pasje .Tretja oseba, kateri je darovala kos tega najdenega mesa, je nesla meso na policijo, nakar so na univerzi konštatirali. da je to meso Človeško, in sicer mladega individuja. Pred nekaj dnevi je izginila iz 10. okraja osemletna hčerka perice Kramovc. Jugoslovenska zastava na kralje-# vem dvoru. Beigrad, 4. dec. V petek. 2S. novembra je bila na kraljevem dvoru izobešena prvikrat nov?i jugoslovenska zastava z jugoslovcn-skim grbom. Dosedaj je visela na dvoru srbska zastava. Zastava kraljevske hiše. — Danes jejBeorad, 13. «decem(bra. Regent pre8tonaslednik Aleksander je sprejel za svojo kraljevsko hišu novo zastavo, ki ima državne barve modro-belo-rdečo. V sredini jc d vogla vi beli orel z razprtimi krili. Na glavah orla je krona carja Lazarja. Na ščitu, ki je na grudih orla, so gi4)i Srbije, Hrvatske in Slovenije. . _ POROČILO 81. Dohodki K. S. K. J. xa akt. ...............................W&& Za sniHnino . Za pristopnino . . ; Za rezerv, sklad . . . Zo vrhov, zdravnika Za certif. in charter Za upravne stroške , Za poskodnino..............................................................161.30 Za dolgotrajno boln. podporo................. 1.00 Ža patriotičen sklad......................................................13.90 Za naklado (Influence)..............................................1,288.50 16.00 1.80 6.00 245.60 Dohodki K. S. K. J. za Mladinski oddelek. Za sm rt umski ases..............................$179.55 Za pristopnino............- ..................... 7.00 Za knjižice...........................#......... 1.40 Za znake....................................... v .36 ti potni list nar ce. de bo pa bližje *a društva K. S. prestopiti k onemu društvu. Kateri član sfe ne zgiasi pravočasno za podaljšanje potnOga lista bo takoj prvi mesec štipendiran. Taki člani se pravzaprav sami' suspends jo.'1 f. . 5 m Vedno čakanje na asesment je dandanes prazno. Koliko dela da tajpifcu ker moi» pisari £ Ui tajati. Vsakdo nej si misli to, da dandanes še ni nikjer na svetli podp. druStva, ki bi ifii|elo za- Skupno prejeli za K. S. K. J. aktivnega oddelka..........$3,390.16 stonj člane v svoji sredini, ali da bi društvo zanje plačevalo asek. pa jiin še delilo podporo. Tako pisa.nenje povzroča nepotrebne stroške društvu. Torej vas Se enkrat prosimo, da se vsi tako prizadeti bratje in sestre držite reda in nove društvene določbe glede potnih listov. Nikakor ni tudi prav, da nekateri (Mani taiko radi zavlačujejo plačevanje asesjnentov, češ: "bom že kasneje plažal!" Dobro znate, da m«sec naglo poteče, potem se pa nabere večja svota skupaj. Koncem konca si fpa tak član misli: "Preveč je za plačati, bom pa rajši odstopil. Taki člani ne ravnajo pravilno in bratsko in naravnost društvu šlkodu-jejo. Glavna sfvar je, redno plačevanje prispevkov. Držite se torej zanaprej pravil, tega zapisnika. Za odbor: * Mihael Smol«, predsednik. Vtafc Oerdtoich, tajnik. Math Stefanich, zastopnik. (Društveni flečat.) stvar prirediti po noči. S tem vabim vsa dekleta našega dtuštva, »ki so sposobne za i-granje, da naj pridejo na prihodnjo sejo dne 1. felbr, ker na tej seji se bodo razdelile uloge. Sobratski pozdrav Antonija Struna, predsednica. Skupno prejeli za mlad. odd. K. S. K. J........... .$ 188.31 Skupaj izplačali K. S. K. J........ ....... .$8,578.47 Društveni dohodki od 1. jan. do 31. dec. 1919. Treostaiv k dne I. jan. 1919.......... ..................f 106.32 Prejeli za društvo. 'A. rimski sklad..........................."....$576.91 Za pristopnino..........♦,...................... 27.00 Za knjige..................................... 1.20 Za regalie....................................- 6.00 Za znake................»..................... 1.50 Za prebitek 2 plesnih veselic..................... 70.78 Za najemnino dvorane .......................... 121.50 Za pogrebne stroške Marko Kostelc ... ............ 50.00 Za nagrado od K. S. K. J. za Mlad. odd............. 15.00 Za obresti od $100.00 Liberty Bond . . ............. 4.25 . Društro «v. Boka št. 113 Denver, fcolo. , Vsem članom našega društva naznanjam, da je bilo predlagano tn sprejeto na društveni seji dne 8. jan. 1920, da se poviša društveni asesment in Sicer na 20c za po kritje društvenih stroškov. — Društveni stroški so: Tiskovine, papir, kuverte, poštnina, kakor tudi plača uradnikom. Tako, da ne bo tako prizadeta društvena blagajna; a ne da bi kedo oporelkal misleč: "Čemu pa plačam po 50c na mesec?" — Ali pomisliti je treba dragi bratje, da koliko ti plačaš v društv. blaga j no celo leto in koliko časa potrebuješ, da dobiš nazaj alvoj celoletni prispevek? To se ižvrši samo v enem tednu! Vidite, dragi bratje, da je treba nekaj ukreniti v korist društvene blagajne. Prosim Vas torej, da "vsakdo pazljivo prečita, te vrstice posebno oni, ki so na potnih listih. — Ta sklad stopi v veljavo s 1. februarjem 1920 ter ostane do konca tekočega leta. S sobratskim pozdravom Joe Erjavec, tajnik. ki se je, pa ponesrečil v * 29. decembra. Nogo aiu je tako poškodovalo, so ga morali prepeljati v tukaj-bolnišnieo, kjer se še sedaj nahaja. Mr. «foe Goear je pogodil ivojo vlogo prav zadovoljivo, seveda se mora vpoštevati, da je imel samo dva dni časa za učenje vloge. Mr. Fr. Plemcl je igral vlogo tvan Andre jevič-Gribon. Svojo vlogo je prav izvrstno', pogodil. Miss Louise Luzan vlogo Jelovrela Dimitrinova Lila. Vloga je bila precej težka, pa jo je vendar pogodila nad vse pričakovanje dobro. Leopold Poljane je nastopil V vlogi Pavel Fedorovič-Barsov. V-logo je prav izvrstno izvedel, Vsa east tudi Rev. Anton Sehiffrerju, kateri se je potrudil, da je itfra)ce tako dobro izšolal. Po predstavi je| pa naš vrli ccrkveni pevski »bor zapel par slovenskih pesmi, pod vodstvom Mr. Fr. Plemela, v največje zadovoljstvo vseh. Tudi ple-saželjni so se lahko nasukali prav do dobra. Samo žejnim se ni moglo tako dobro postreči kakor svo-ječasno, sicer se je tudi dobila pijača, pa je vse preveč mehka, kakor naš slavni Green River. Kakor zgoraj omenjeno, udeležba je Skupaj prejeli za društvo.............................$ 874.14 Skupna svota . . . !................................$ 980.46 B. DRUŠTVENI IZDATKI. Boln. podp. isplačana. Relič Miko . . . •Supaneie Ivan Težak Anton . . Benčič oJs. . . . Jaklič Frank . . Milosinčič Silv. Hren A. Frank Skof John . . . Sk'^aj boln. podp. izplačano ..........................ij , Stroški na dr. dvorano. Za popravek oken in žleba na dvorani....... Za zavarovalnino dvorane..................... Za vodo...................................... Za davek....................................... Za rasvetfjavo................................. Za kurjavo in razne potrebščine.................. John Rožman-u za čiščenja..................... 210.00 Skupni stroški dvorane . . . ............................ .$ 299.7i Razni drugi stroški Za pogrebne stroške M. Kostek . ...................$ 50.00 Za /amudo časa na pogreb v Reading isplačali: A. Matjašič . .............................. 6.48 M. Težak..............................................6.48 John Jakopčič..........................................................6.48 Fr. Ribarič.............J................... 6,48 Za društveni pečat..........................................10.00 Tajniku Fr. Ribarič plača za 8 mesecev........................24.00 Njegovemu nasledniku A. Malesič................................12.00 Za upravne stroške..............................12.40 Milan Luki« za doklado plesne veselice 4. julija.... 3.31 Za znamke............. .......................... 5.00 Rev. L. Gladek za sv. mašo 21. junija............................10.00 $ 152.63 Skupaj isplačali za društvo............ -.............$ 662.40 Preostanek 31. dec. 1919 čistega . . ..................$ 318.06 PREGLED SKUPNIH RAČUNOV. DOHODKI. Za K. S. K. J...............................43,578.47 Za društvo................................. 874.14 Skupaj prejetega od članov (ic).......................... .4,452.61 Preostanek 1. jan. prištet............................... 106.32 Skupna svota................................... $4,558.93 IZDATKI. Skupaj izplačali Jednoti ...................j..........$3,578.47 Društveni izdatki ...........:....................... 662.40 Skupaj isplačali................................. .$4,240.87 Preostanek 31. dee. 1919 čistega.......................$ 318.06 K temu prištet Liberty Bond........................... 100.00 Skupno premoženje 31. dec. 1919 je.........../. .$£18.06 Dne 28. dec. 1919 dano v pregled nadzornikom po uradnikih A. Mat jasič, predsednik. Anth. Malesič, tajnik:. A. Papic, blagajnik, lajava nadzornikov: — Spodaj podpisana s tem potrjujeva, da sva pregledala knjige ter našla vse v najlepšem redu. Steelton, Pa., 28. dec. 1919. f * ♦ Rev. Laika Gladek", t f 'JE 1 l • _ _' li - Martin Erašavec. mJJ*_ J Društvo sv. Trek Ktaljev št. 98 Rockdale, m. S tem uljudno naznanjam vsem članom in članicam, da se vrši prihodnje mesečno zborovanje dne 31. januarja Ob sedmih (7) uri zvečer v navadnem prostoru; to bo na soboto xved*r, namesto na nedeljo. Ta prememba se je na redila zato, ker so na nedeljo povečini vsi člani ter odbor zaposle ni pri svojem delu. Prosim, da bi se vsi člani prihodnje seje udeležili, da nas bo polnoštevilno, ker na tej seji ima-tno nekaj važnih tofik za rešiti. Dalje prosim vse člane našega društva, da bi se v tekočem letu malo bolj vdeleževali mesečnih zborovauj, ker pri tem bo dosti več napredka pri na#em društvu in KSKJ. Res je, da je včasih kak zadržek, da se ni mogoče seje u-deležiti, ni pa zadrška kar po več mesecev skupaj! Kako žalostno je, če pride le komaj toliko članov na sejo, da je mogoče isto ob-državati. Pri taikih sejah gotovo ni mogoče kaj sklepati za korist društva. Ako se člani ne zanimajo za društvene seje tudi odbor ne more sam nič napredovati. Zatorej, cenjeni sdbratje, udeležite se društvenih sej, 'kadar je Vam le mogoče, s tem »boste društvu pomagali, do lepšega uspeha. Minulo leto je naše društvo izgubilo več članov (ic), ki so društvo pustili vsled doklade ter so rajši pristopili drugam. Če so s tem napravili kaj dobička, jim bo bodočnost pokazala. Društvo je obžalovalo njih odstop; pa kriv da ni bila ne društva, ne Jedno-te. Da je bila doklada, je bila vzrok le kruta morilka "influeu- Iz urada društva sv. Ane št. 127 Waukegan, 111. Naše društvo je na svoji letni seji dne 28. decembra 1919 izvolilo sledeči Odbor za leto 1920. Pi^dnica Agnes Setnikar. Podpreds. Frances Terček. I. tajnica Katherine Mauser. 4 Zapisnikarica Mary Modrieh. Zastopnica Jera Opeka. Blagajničarka Frances Drobnič. Nadzornice: Frances Furlan, za leto. Frances Sifler, za 2 leti. Frances Dobnikar, za 3 leta. Poslanka Mary Brence. Vratarica Mary Gerjol. Zastanovnosilka Frances Drobnič Društveni zdravnik Dr. L. B. Jol-ley. K sklepu želim zadovoljnost in napredek naši K. S. K. J. in našemu društvu in v čast naše patrone sv. Ane. Katherina Mausar, taj. ze bila precej povoljna in tudi gmoten uspeh te prireditve je bil prav zadovoljiv. Kar je pa glavno, zabave je bilo dovolj za mlade in stare. Upam, da bode takih zabav več v tem predpustu. Božične praznike smo praznovali prav zadovoljno. Polnočna služba božja se je zopet enkrat vršila kar se že ni zgodilo pet let. Cerkvena kolekta na božični dan je bila prav obilna. Res se ni moglo pričakovati, da se bo toliko nabralo po skoro eden mesec trajajoči premogarski stavki. Dne 8. jan. se je začela tu večerna šola za vse inozemee; Jaz to šolo prav toplo priporočam vsem Slovencem, ki niso dobro zmožni angleščine. Če bodemo dobro razumeli naš deželni jezik, se bomo vse bolj domače počutili., Poduče-valo se bode tudi o državljanstvu. Zdaj naj pa zadostuje za danes, bodem pa še prihodnjič kaj poročal iz naše skalnate naselbine. Če se gospod urednik ne bode preveč jezil? Vsem čitateljem tega lista želim LOKALNE VESTI. št. Hvala Bogu! Tudi doklade je sedaj konec. Z novim letom je nastopilo normalno stanje pri društvih in K. S. K. J. — Zatorej bratje, zavedajmo se dolžnosti do naše dične podporne matere K. 8. K. J. Skušajmo ji pridobiti vsak po enega novega člana (ieo). Idimo vsi na delo za proč vit društva in naše močne podp. organizacije, kar bo v korist vsakemu posamezniku ! — Nihče ne ve namreč, ne ure, ne dneva, kje in kedaj nas lahko doleti kaka nezgoda. Z bratskim pozdravom do vseh članov, ter članic našega društva in K. S. K. J. Josip Snedic, tajnik. Društvo sv. Antona Padov. 158 Hostetter, Pa. Naše društvo je imelo dne 28. dec. 1919 glawio letno sejo. Na tej seji je ibilo sklenjeno, da se u-stanovi Mladinski oddelek tudi pri našem društvu. V odbor za leto 1920 so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Louis Planinšek. Tajnik Josip Zalkrajšek. Blagajnik Martin Žabkur. Prvi nadz. Louis Keše. Drugi nadz. Anton Žalbkar. - Zapisnikar Anton Žabkar. Boln. obiskovalec Josip Gere m K sklepu želim zadovoljnost in napredek našemu društvu, tako tudi vsem članom. Sobratski pozdrav Josip Zaikrajeek, tajnik. Samomor v blaznosti. Minuli petek (16. t. m.) zjutraj so našli v drvarnici stanovanja na 662 N. Curtis St. obešenega rojaka Alojza Albina. Revežu se je zadnje mesece nekoliko obračil um, kar je povzročilo* da si je končal življenje na tako tragičen način. Vedno je mislil, da ga nekdo zasleduje. Omenjeno jutro je šel najpfvo k zdravniku, potem »i je pg fe. bral drvarnico v pritličju za iz*r-' šitev samomora. Čez čas ga je i?a-šla njegova žena visečega na nekem stebru in že mrtvega. Pokojnik zapušča tri nedorasle otroke in soprogo. Doma je bil iz Šiške pri Ljubljani, ter je spadal k ae> kemu društvu SNTJ. Bil je star .33 let, po poklicu pa pek. Pogreb se je vršil dne 19. t. m. Velik Minstrel Show bodo priredila naša dekleta Dekliške družbe in lani je Mladeni- škega kluba 8. februarja v Češko Amerikanski d-voranL — Predzadnji teden so se začeli učiti. Vsi chikaSki Slovenci se vabijo, da se udeleže te prireditve. Minstrel Show še niso v nobeni slovenski naselbini priredili v kolikor uam je znano. In vendar so le vrste prireditve najmodernejše in tudi najzanimivejše. — Učitelj, ki uči igralec je Mr. Staleer, nečak sestre Ferdinafnde, slov. učiteljice iz Jolieta. Mr. Staleer jc profesor te stroke in se bavi samo s takimi prireditvami. Pred par tedni je tako uprizoril v enem največjih chikaških gledališč tak "Minstrel Show" z Father" Pierce Marquette Council K. O. C. z velikanskim vspehom. Ootovo bode tudi naša prireditev velik vspeh. — Čisti dobiček bo šel za sklad slovenske farne šole. K tej prireditvi pričakujemo tudi vsa katol. društva naših sosednih ameriških župnij, zlasti K. O. C. To bode velik korak naprej. Naša mladina se bode s to prireditvijo predstavila ameriški javnosti. Nastopilo bode tudi več promi-nentnih ameriških govornikov. Zanimanje za dramatiko. Zanimanje za dramatične predstave postaja v naši naselbini vedno večje. Ker je vsled suče s plesi in drugimi veselicami sednj pri kraju, prirejajo razna društva gledališke predstave. Minulo soboto in nedeljo zvečer je vprizorilo društvo sv. Štefana menda prvič na ameriškem slovenskem odru krasno igro "Slepa ljubezen." VdeleŽba je bila obakrat velika. Igralo se je od začetka do konca izborno. Poscb-m>,»e. nam,uala#al izboreij nastop naših slovenskih šolarjev in šola-ric. Težke uloge in pevske točke so tudi mladi igralci pogodili izborilo. O finem nastopu odraslih igralk in igralcev nam ni treba podarjati, ker kažejo že njrh i-mena. da si je izbral g. režiser najboljše, -znano ter popolno igralsko osobje: Ivan Gradisar, Iv. Korenohan, Math Turšič, Helena Kušar, Mimi Novina in Mary Bicek. Ti bi nam delali čast Hidi v ljubljanskem gledališču. Društvo sv, Oenovefe št 108 Joliet, Dl. tem naznanjam članicam in ostalim cenjenim društvom v *Jo-iietu, da bo naše društvo priredilo igro na Belo nedeljo, aH na 11. a- Rock Springs, Wyo. Cenjeni sobrat urednik:— Že dolgo časa nisem eital nika-kega dopisa iz naše naselbine v tem listu. Svoječasno se je neki V. še precej redno oglašal, zdaj ga pa kar nič več ni na spregled. Kaj se mu je neki zgodilo? Upam, da vsaj kaj hudega ne. Zato sem se pa jaz namenil, da malo poročam iz naše naselbine, da bo kdo mislit, da nas ni več na tem grbastem svetu. : Na Silvestrov večer je "Slovenski Dom" priredil svojo običajno letno veselido. Tedaj se je zopet enkrat po dolgem času dvignil za-stor na našem odru. Uprizorilo se je namreč šaloigro v enem dejanju "Medved snubač". Ne mislim podajati kake kritike, ker nisem vešč zato. Toliko pa vendar lahko rečem, da se je igro vprizorilo s polnim uspehom ter v popolno zadovoljstvo obilnega števili glfedalcev. Vloge so bile razbeljene mqd najboljše moči v naši naselbini. Igrali so: Mr. Joe Gosar vlogo Semen Andrejevič; Gribon, VABILO. Društvo sv. Jurja štev. 960 reda Katol. Borštnarjev (G. 0. F.) V CHICAGU priredi v nedeljo, dne 25. januarja ob pol 3. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer v dvorani slov. cerkve sv. Štefana, So Lincoln Street in W. 22. Pl. izvirno ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih NE V AMERIKO! Spisal Jos. Lavtiiar. Igra bo prvič vprizorjena na slovenskem odru v Chicagu! Je jako podučljiva osobito za nas, izseljence, polna razvedrila in tudi humorja. Društvo jo vprizori v prid svoje bolniške blagajne. Kdor se hoče v spominih zatopiti nazaj na oni čas, kako se je odpravljal v Ameriko, kako je potoval in kaj vse doživel tukaj — naj pride v nedeljo na to času primerno igro! VSTOPNINA: Sedeži I. vrste 50c. Sedeži II. vrste 35c. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabimo vse chikaške Slovence in Slovenke, tako tudi vsa cen j. naša društva. ODBOR. Jurija reda Katol. Cenjene čitatelje it ufa nas«tm ne opozarjamo na tozadevni oglas na tej strani lista. Dobrodelna predstava. Žensko pevsko društvo "Jugoslavija" v Chicagu bo ponovilo znano Suppejevo komično opereto v dveh dejanjih "Toliko deklet — niti jeden mož" v soboto dne 31. januarja v Č. S. P. S. dvorani, 1126 W. 18. St. v korist vojnih sirot v Jugoslaviji. Pričetek olb 8. uri zveečr. Vstopnina $1 in 75e. Pri tej zanimivi opereti nasto: pi v zboru tudi več Slovenk. Jugoslovani iz Chicaga! Pridite v obilnem Številu na to dobro delno prireditev! . Ustnica upravništva. Tajnike (iee) sledečih pet društev uljudno prosimo, da nam izvolijo kmalu doposlati imena ter .naslove novega odbora za tekoče leto: Društvo štev. 83, 97, 100, 128 in 147. V današnjem imeniku smo priobčili Se stari odbor. Listnica uredništva. Na mnogobrojna vprašanja či tateljev odgovarjamo s tem, da sledi zopet v prihodnji številki pismo Mike C POPRAVEK. V zadnji številki priobčenem prvem dopisu iz West Alis, Wis. je v poročilu o pogrebu pok. so brata Math Sekula tiskar eno vrsto izpustil. Glasiti bi se moralo, da je bil pokojnik pokopan na Calvary r. katoliškem pokopališču. VELIKI JUGOSLOVANSKI KONCERT. brea Ha vso V Kakor je našim rojakom že znano, sestavil se je lansko leto "Centralni Odbor Jugoslovanskih Društev" v Greater New Yorku in Hoboken z namenom, da se ustvari neka centrala vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih društev, katere čisti dobiček naj bo v korist potrebnim jugoslovanskim otrokom v stari domovini. Vsako društvo brez razlike političnega ali. svojega umotvorne-ga programa je odposlalo po dva delegata v širši odbor, ki je izvolil iz svoje srede svoj izvrševal ni odbor. Vsako slovensko društvo v New Vorku in Broofclynu je zastopano v tem odboru, ravnotako tudi hrvatska in srbska društva. Taka koncentracija društev za skupni interes preko vseh političnih in osebnih razlik predstavlja brezdvomno zrelost, na kateri je .čestitati nevyorskim Jugoslovanom. Dan koncerta je določen na 1. februarja, v nedeljo, ob 3. pop. v eni najlepših in najbolj prostornih dvoranah v New York City. Nastopila bodo vsa pevska društva, operni solisti, umetniški kvartet, otroci in clramaticni i-gralci. Po koncertu bo ples ob spremljevanju salonskega orkestra. Program objavimo prihod nji teden. Že sedaj je nad pol vstopnic za koncert razprodanih. Izmed 27 prostornih lož je že 15 oddanih. Vstopnice je dobiti pri zastop nikih posameznih društev. Ksaver Meško: Sanje. Kaj tako strmiš v cerkvico na gori, otrok moji Ker sem sanjal nocoj o nji tako čudne sanje, da še zdaj podnevu moram vedno misliti na nje in se čudim, kako da še cerkvica res stoji na gori. Kakšne sanje pa, otrok moj? Zdelo se mi je, da sem romal k cerkvici na goro. Sam sem roma pomislite, tako daleč in tako vi soko. Pač mi je mamica obljubila že mnogokrat, da poromam enkrat ž njo tja gori, če bom lepo priden in bom lepo ubogal : Jaz pa pomislite, sem se napravil na pot kar sam, v sanjah, sevfeda. m sem T** r / kakor pravi ata, kadar se poda na daljnd pot, in sem šel. Šel sem sktfzi vas, in pomislite, ne en pes me ni oblajal. Se mesarjev Tiger, Id je največji in najhujši v vasi, ne. Komaj da je privzdignil glavo, ko sem šel mimo, iji je ležal pred mcsnico. Še zarenčal ni, le z veseljem jc pomahal, kakor foi me prijazno pozdravljal. Grem tako, pa pridem do velikega gozda. Temen je, kakor naša klet, kadar so vsa okna zabita. in tih kakor je tiha noč, če se obudim opolnoči. A ker vem, da morem le skozi ta gozd priti do cerkvice, se pokrižam še enkrat, zmolim molitvico k angelčku va-rihn, kakor vsaikikrat, če se bojim pa stopim pogumno vanj. Kaj, ne, še vi bi se 'bali takega mračnega gozda? Jaz pa se nisem nič, saj je bil angeljček varuh zmenoj. Ne hodim še dolgo, kar stopi izza drevesa nasproti velik kosniat razbojnik. Puško ima na rami, v rokah mogočno gorjačo za pasom mu tiči svetel nož. "Denar ali življenje!" Kaj ne, vi bi se ustrašili? Ubežati bi poskusili, ali bi prosili tolovaja, naj se vas usmili in vas ne umori? A jaz pogumno in odločno: "Kje bi imel jaz denar, ko pa sem star šele sedem let!" Na tihem pa sem si mislil: Kje pa je pač ostal moj angelček va-rih? Ali spi? Ali ni slišal moje mo-litive? Ali se je bal, stopiti / menoj v to grozno šumo." A glejte, bil je primeni! Zakaj gotovo je on pomiril razbojnika, ki me je nekaj časa tiho gledal, pa me vprašal veliko bolj prijazno : "Kam pa greš?" "K cerkvici na goro romam "Tako? Pa sam?' "Saj je angelček varih z menoj." "Tedaj se je divji mož čudno zasmejal. Premišljeval je nekaj časa, pa mi rekel: "Ker imaš ttfko prijetnega spremljevalca, pa grem še jaz nekoliko steboj, da bodemo trije." Greva in me izprašuje, kje da sem doma; o ati in mami hoče vs£ vedeti, in kako dolgo da že hodim šolo. "Niti eno leto še ne, pa si upaš iti sam na goro! Ti pa si junak! Tako me hvali. Čisto drugače govori kot prej, ko je stopil izza drevesca. In obraz njegov je ves drugačen kot prej. Skoro tak je taikor obraz našega ate. Tako greva lepo veselo skozi gozd. Prideva do konca šume, pa mi pokaže pot čez polje, in pravi. Srečno hodi in na gori pomoli zame." "Bom. In Bog vam plačaj, da ste me spremljali skozi ta dolgi es. Sam bi težko našel." Grem čez širno polje. Čudno, nikjer ne erte hiše. —- " Ali tukaj ne žive ljudje?" — Le mislil seni tako, vprašati nisem imel nikogar. Pa pridem spet do hoste. Grem malo v njo, ni (bila tako mračna kakor prva; kar zaslišim šum vode. Še malo in pri široki vodi sem. Reka je mogočna, nikjer pa mosta, broda nikjer. Gledam, gledam — med drevjem onstran reke stoji kočica. "Tam notri bo sveti Krištof." In glejte, komaj sem zaikiical, že pride iz koče. Velikan, vam pravim, da ne vem, kako je mogel stati v tisti nizki kočici. Pa kar v vodo in brede sem pro ti meni. 'Kaj pa hočeš, mali?1' Čez me'ponesi, lepo te prosim, dragi sv. Krištof, kakor si ponesel malega Jezušoka. "Pa veš ti tO?" se čudi velikan. "O, ata mi pripoveduje zvečet v mraku dostikrat o tebi. To si naredil res lepo, da si ponesel Jezu ščka čez vodo, dasi si bil tedaj še pagan. V resnici rad te imam." Krištof se smehlja in vpraša "Polkaj pa hočeš čez reko." "K cerkvici na goro .romam." "A tedaj pa že.' . Dvigne me, dene na ramo in greva čez vodo. Niti kaj prida U-pirati se mu ni treba na palico, s tako lahkoto me nese. Gladim mu lase zakaj razoglav je mu pravim 'Težji paŽ nego ti. me, breg. "Srečno hodi in pomoli .v- me na na gori zame." Bom. Mali Jezušgek ti poplačaj tudi to, da si nosil mene." Grem po Btezi med njivami. A naenkrat, glej,, tri steze. Kam zdaj? Stojim, gledam, pre mišljujem. In zaprosim: "Zdaj angelček toožji, pokaži mi pot." Komaj zaprosim, priskaklja na pot pred menoj drolbčkana, pre-čudno lepa ptičica. Zapoje, in je mi, kafkor da me vabi: "Pojdi za menoj! Pojdi za menoj!" Razveselim se: "Glej, spet mi je pomagal angelček moj." Grem za njo: Ona pred menoj — skaklja, poje; me gleda, ali res grem za njo. Do konca gozda gre pred menoj. Tam sfrči na vejo, tik ofo meni. Iztegnem roko, da bi jo pobožal, ker je tako dobra in mi je tako sladko pela. A v istem hipu u-tihne — nikjer je več ni. Eno pa je bilo dolbro, kaj ne; da ni bila tista rajnka ptička ki mi je pravil ata o nji; ki je pela romarr ju in je mislil, da jo je poslušal eno uro, v resnici pa jo je nad sto let:.Samo pomislite, kaj bi počela mamica in ata, če bi mene domov ne bilo. Saj bi mamica jokala, da bi umrla. . . A saj res, samo v sanjah je bilo to. To je še najboljše. Stopim iz gozda. Glej, gora tik pred menoj, na gori se beli cerkvica. » Razveselim se, stopam kar niočv negi o navzgor. A čudo, ko pridem na goro, cerkvice ni več tam. Na sosednji gori je. "Kako vendar to?" se silno začudim. Pa se takoj spet lotim angela variha. Pomagaj mi še tja! Kar naglo, dragi angelček moj!" Zaprem oči, stopim — en korak, kakor mož, ki je imel obute čudežne čevlje, da je prišel kar nalo v deseto dežejo^pa sem na sosedni gori. A zdaj, glej, je cerkvica že na tretji, še višji gori.; ><;'» | Pokličem spet angelčka, ijpet stopim — na^tretji gori seni(v a cerkvica, glej, na četrti;'še !n^n o J go viši. ' * i — iV.J Tako sem se razžalostil, da sem se od žalosti prelbudil. . Romal sem 'k tisti lepi cerkvici tam gori, dosegel je nisem, j • Romal si k tisti lepi cčrkvici, in- dosegel je nisi, otrok moj. Poslušaj, kajti pravim, otrok moj — zdaj še pač ne bo« razumel mojih besed, a kdaj v poznejših letih se jih spomni in jih boš razumel: Tako boš romal k vsemu lepemu in velikemu v življenju. Tako boš mislil, da si dosegel zn-željeUo lepoto, se ti tbo izmuznila, kakor ti je izginila ptičica izpred roke, se ti bo odatjevala in odda-jevala, kakor je 'bežala cerkvica dalje in dalje pred tekoj, čim bolj «i hrepenel po nji. . . prevel Kdo in kaj je aedanji madžarski min. predsednik. Bratislava, 7. avg. Znan slovaški politik nas je informiral o sedanjem madžarskem ministrskem predsedniku Štefan Friedri-chu takole: Štefan Friedrich je bil rojen v Malacki na Slovaškem kot sin tamošnjega lekarnarja; ki je bil rodom Čeh. Njegov oče je potoval vsako leto v Prago, kjer se je udeleževal sokolskih in drugih čeških slavnosti. Ko je u-mrl, je v svoji oporoki zahteval, da prepreljejo njegovo truplo v Prago, in tamkaj pokopljejo; Ministrski predsednik Friedrich šteje sedaj kakih 36 let. Njegova mati je bila Nemka, ki. je vzgajala svoje otroke v madžarskem duhu. Štefan Friedrich je študiral realko v Bratislavi in tehniko v Budapešti. Potem je živel nekaj časa v Berlinu. Ko se je vrnil, je poročil hčerko bogatega •tovarnarja v Budapešti in jc postal sam tovarnar. S .politiko se jo pečal že kot dijak, in je bil vnet pristaš Košutov. Skupno j Mihaelom Karolyem je bil v A meriki, kjer ga je prehitela vojna. Ko se je vračal, so ga na 'Francoskem internirali. Domov se je vrnil leta 1915. Njegovo mišljenje je madžarsko šovinistično, aristokratsko in reakeijonamo, dasi nastopa v imenu liberalizma m demokracije. (Nadaljevanje.) Tn kar se tiče mater, seveda njih glava in srce sta še pogostokrat napolnjeni za dolgo časa z napuhom in lišpanjcm deklet. V obleki in gospodinjstvu, v olepšavi soil), mora vse biti po najnovejši modi, in to brez vseh sredstev, nikdar slalbejše in vrednejše kot pa imajo sosedje. Obogi mož" ne ve nikdar kam gre denar, katerega je prislužil z žulji svojih rok in ob potu svojega obraza. Njegova že na ga je porabila za razne nič vredne stvari. — In kaj se je oni nauičila, ko je še bila mlado dekle? Gospodinjiti popravljati in šivati .obleko? štrikati nogavice? varčevati? gledati na red in smago s vseh stvareh, ako tudi v slabih razmerah* To je starodavna navada in dandanes ne ugaja ženam in mladenkam. Dandanes gre ena v trgovino, ter kupi vse čudovito lepo in čudovito vredno; v dveh tednih je vse razcapano. Potem gre zopet in kupi nove stvari, zavrže stare in jih proda za par črnih novcev kakšnemu eunjarju. Takšne matere mečejo v stran skozi okno vse kar oče prinese skozi vrata. Kmalu jim gleda iz vsake strani in iz vsakega kota uboštvo in beda. Bog se usmili n-bogih otrok te vrste mater! Oh, brezmiselnost s katero se mladina zaganja sama sebe v sveti zakon, v katerem hoče postati oče in mati ibrez poklica in brez dobrih sta-riševih sposobnosti! Kaka kazen čaka takšne stariše! Sedaj naj se spregovorim nekoliko o plačilu dobrih starišev, katero zamorejo pričakovati za svojo pravilno urejeno delavnost in varčnost, s katerimi se pomšajo skozi celo življenje. Toda plačilo je pre vzvišeno in se ne da meriti s praznimi besedami, katere zamorejo moje moči napisati. Toda ali ni pravo veselje vjedinjeno z veseljem s 'katerim ste vodili druge in to svoje lastne otroke po poti pravičnosti in sreče? Slamo vprašanje starega očka, onemoglo mater ki imajo na večer svojega življenja aU ob drugifytftkih prilikah, na primer, na dan njihovega godu, št(evil,no odraslih otrok obranih okrog sebe;. Vprašaj jih ako obžalujejo, da So morali trpeti in delati, varčevati in skrbeti s Čemur so pripravili srečo svojim otrokom? S solzami veselja V njih očeh ti bodo rekli: Ne za nobeno zlato in srebro sveta bi mi nezamenjali §rečo in veselje katero vživanio v naših srcih. In kako je najboljše in najvarnejše za stariše postati bogati za večnost in si zagotoviti posebno veliko plačilo v nebesih? Skozi delavnost in varčnost staršev. Oni morebiti neopravljajo veliki del v očeh ljudij, toda njihovi angelji varuhi in angel ji varuhi otrok zapisujejo od dne do dne, od ure do ure z zlatim svinčnikom v knjigo življenja, vse kar so stariši storili, trpeli, se mučili in varševali za svoje otroke. Napolnjeni z čudodelno zavestjo ibodo videli po smrti zaklade, katere so si nabrali, ter z zanimanjem vprašali." O. Gospod, kako je mogoče, da smo postali tako bogati?" In Gospod, prijatelj otrok jim bo odgovoril: "Trudili ste se, za oboje, za moje, in vaše otroke. Sedaj se odpo-Čijte. Poplačujem vam za vaše delo s posebno velikim plačilom večne sreče." — Amen." V. Poglavje. "Docete fiifes vest ros." Učite svoj? otroke! Dent. 11. 19. Delavnost in varčnost sta dve dolžnosti, katere mora izpolnjevati človeški rod brez izjeme skozi celo zemeljsko življenje; kajti vsi bodemo morali en dan slišati velepomenbne besede, — "Kako ste spolnjevali vaše dolžnosti?" In ta služba je večjidel sestavljena iz dveh dolžnosti, katere sem na kratko orisal v prejšnjih dveh poglavjih..Kakor smo razvideli, te dve dolžnosti nalagajo veliko težje breme, kot druge, če tudi vzameno v pošt o v samo prvi in najmanjši del teh dolžnosti — to je skrbeti za življenj in zdravje otrok, ter nazadnje tudi za njih začasni dobrolbit. Potrebno je, da se nauče in navadijo te dve dolžnosti že od rane mladosti, zategadcl da jih dalje vodijo nepremično skrbjo in trudom, dokler jim smrt ne odvzame moči in jih Nebeški Oče ne pokli-č k sebi z besedami: "Sedaj se odpočijte prr meni v bKščečf m in srečnem odpoČitku Skozi delavnost in varčnost morajo stariši pridobiti in zadobiti potrebna sredstva, ne samo za dnevno podporo otrok, temveč dokler še ti mali žive pod zaščito^ njihovih starišev; toda veliko dalje in veliko več; tako dolgo dokler.nepostane-jo sami sposobni za presikrbovanje da si Usianovijo svojo življensko srečo, potem ko so zrastli neodvisni in so zatisnili oči umirajočem očetn in materi s pravo šinovsko in hčersko ljubeznijo. In kaj morajo biti nameravane želje stari-ševe delavnosti in varčnosti? Mogoče, da po smrti zapuste otrokom največ mogoče bogatstva? Odgovor zna biti "da ali ne". Ne — ako s to zapuščino ne mislimo ničesar drugega razun žvenketanje z denarjem, hiše in zemlje ali poslovanje, kajti če tudi zapuščina po mojem mnenju nikakor nepre-zira toliko vendar to je gotovo — da ne samo nekateri otroci s tako zapuščino zrastejo bodoči naju-božnejši berači, ko drugi otroci brez vsakega dela zapuščine, najsibodi že te ali te vrste, si za-dobe zase trdno podlago in ugodno premoženje! Da —»- ako delav nost in varčnost starišev nanizava zapustiti koj dedščino svojim otrokom, trdno pravo krščansko vzgojo, a popolno izšolanje ii. skupno s tem tudi pridobitev potrebne zaposlenosti (službe). O krščanski izobrazbi 'bodemo bolj natanko razpravljali kadar pridemo do drugih dolžnosti; n. pr. kako voditi otroke proti nebeškemu domu? Da zamoremo izpolniti prvo dolžnost, katera obsega celo vzgojevanje otrok, moramo dati dobro popolno šolsko vzgojo mladim otrokom. Potem premislimo naslednje. 1.) Potrebo vzgojevanja. 2.) Dolžnosti staršev skrbeti za isto. . 1.) Da moremo doseči večna ne-besa'," naravno znanje, to je, kakor ga razumemo v tem poglavju šolsko izobraževanje človeških moči, ni absolutno potrebno. Na sodni dan ne bode Bog nobenega vprašal, Ali si učenjak, ali znaš pisati, brati in računati debro? — Toda ali si uravnal svoje življenje po besedah iir po vzgledu Odieše^ nika, ki je tvoje ogledalo? So manj je potrebno ako si hočemo zadobiti nebesa ali pridobiti vspešno življenje na tem svetu, o! Ako jim človek kaj omeni o znanju in o šolstvu, mu vselej pritrdijo, da je to dobra stvar; toda da bi sami kaj storiti v to svrho, pa nočejo. Zategadel se najde med temi narodi toliko uboštva. Kadarkoli potuje človek po večjih mestih, vidi v vsakem mestu različne razmere med različnimi narodi. — Vsakdo že naprej, to je še predno vidi ali sliši ljudstvo ve kakšni ljudje da žive v tem ali onem delu mesta. Kdo izmed nas posebno po mestih nepozna italjanskih in judovskih delov mesta. Ako nas kedo o priliki vpraša kakšne razmere so med Italjani in judi po mestih, smo primorani vselej reči, da so zelo slaJbe, kajti hi«»d nobenim drugim narodom nevlada toliko uboštva kot med tema narodoma. • (Dalje prih.) ravno Ksaver Meško: Srečnemu otroku. V travi ob potu sediš, zreš tja čez ldke, dvigaš Solnčne svoje oči višave, proti sinjemu nebu, s olnčnim zlatom blagoslovljenemu, in se smejiš, smejiš. Kaj te tako veseli otrok moj, kajte tako osrečuje ? Ker je ves travnik ob tebi poln rož? Veseli se, otrok moj! Zakaj glej, prišla bo iesen, in travnik bo pust in prazen; ne ene cvetke ne (bo več na njem, da bi ti razveseljevala oko, osrečevala ti srce. A glej čudovitejša od vsaktere teh pirunili rož je slednja besedica, ki vzcveti iz ljubezni tvoje mamice. Veseli se otrok! Zakaj glej, orišla bo jesen tudi tebi, ko ti ne bo več govorila mamica; prišli bodo dnevi izkušenj, trpljenja, dnevi osamel ost i, noči težfeih, bodočih misli—tedaj tedaj se ne bos mogel več radovati. Kaj se ti tako kreše oko od radosti in sreče, otroik moj? Ker tako toplo, tako lepo sije solnce ? Veseliš se solnca, ljubiš ga? Veseli se ga, ljubi ga! otrok moj mali! Glej, topleje od solnca sije oko tvoje mamice; več rožnega solnce z neba ti bo sejala na življenja pot ljulbezen in skrb materina. Zaide ja solnce, pride noč, hla^ drja , neprijazna in strašeča. Kadar ugasne oko tvoje mamice ti ne bo sijal nikoli več dan kakor ti sije zdaj, otrok moj. ===== "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. Združenih državah 1951 West 22nd Place, JJredniitvo in upravniitvo: Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: ..............$0.96 .............. 1.50 Za inozemstvo ....... • a a o • a • • m • • «...««/.««>.«. 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OP AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. For Members, per year Subscription price: For Foreign Countries - .............. 2.00 f tv ..." • • V • Vedno stara pesem. Xe mislite eenj. sobratje in sosestre, da bomo s tem razpravljali morda o kaki .stari in znani narodni pesmi. Predstoječe vrstice smo vsled tega tako naslovili, ker se nam zdi ta naslov za današnji članek umesten. Tekom petletnega obstanka. "Gilasila" smo obelodanili, že na ti-toče uradnih naznanil krajevnih društev. Vsebina teh naznanil je bila sicer različna vendar so v obče tajniki(ice) krajevnih društev navajali vedno eno in isto staro pesem, kojo bi lahko razdelili v dva dela in sicer: 44Plačujte točno asesmente!" # • "Hodite redno na seje!" Naravno da veljajo te besede le nekaterim članom krajevnih dru-števjiaše podp. organizacije, ki tako radi zavlačujejo redno plačevanje društevmh in Jednotinih prispevkov. Ni ga skoro tedna tekom leta, da bi ta, ali oni tajnik društva ne opominjal članstvo na redno plačevanje. Obliko tega opomina zna urednik že kar na pamet, da bi jo tudi «v spanju lahko napisal. Zares, vedno stara pesem : "K sklepu pa se opozarjam člane našega društva, da točno plačujejo asesmente!" itd.-- Prav je in umestno, da izvršujejo tajniki društev svojo tozadevno dolžnost. Nikakor pa ni to lepo za prizadetega; I radi tega stopa danes uredništvo "Glasila" v imenu vseh tajnikov ter tajnic s tem člankom na plan v trdni nadi, da bode obrodil ta naš opomin pričakovani uspeh ter sad. Ta naš skromni opomin opiramo na sledeča dejstva • • Dragi nam sobrat! Draga nam sosestra! znan ti je pregovor, da "obljuba dolg dela." Ali nisi pri «vstopu v društvo slovesno ob-Ijabil izpolnjevati pravila? Glavno načelo tega izpolnjevanja je točno plačevanje asesmentov. Če se ne držiš tega, nisi dober1 član društva in Jednote. — Morda misliš res dobro .za društvo, delaš pa ravno nasprotno! * ■ Vprašamo te dalje sledeče: Kako zamoreš sploh misliti in pričakovati, da naj ti društvo ter Jednota pomaga v bolezni ozir. smrti, če ga, ozir. če jo ti preziraš ko si zdrav? Kako more društvo slediti svojim obveznostnim in obljubam, če se člani toga društva ne drže danih obljub napram društvu? Kak ) zamore Šploh kako društvo brez sredstev obstojati? Idi po celem svetu pa išči take Jednote ter društva, ki bi imela članstvo zastonj zavarovano; poleg tega bi mu pa še plačevalo podporo? Kako? S čim? Če redno ne plačuješ zavarovalnine, tudi ne moreš pričakovati oil društva redne-podpore. — Če si sam, si boš tekom enega meseca lahko odtrgal $1 ali $2 v svojo lastno najbolj važno korist; to je podporno društvo. Nikar ne misli, da imaš ravno ti kake predpraviee in udobnosti v društvu. Če asesmente drugi člani redno plačujejo, zavedajoči se svoje dolžnosti, čemu bi bil ravno ti izjema ? Pri društvu imajo vsi enaike obveznosti ter odgovornosti; ima jih pa tudi društvo za vse enako. Ali te ni sram posledic svoje malomarnosti? Na seji je tajnik čital tudi tvoje ime, da si društvu dolžan že toliko! Kaj so si pri tem mislili ostali tvoji sobratje? Gotovo ne kaj lepega. Pa še druge posledice lahko doživiš. Če zboliš, ponesrečiš, ali umreš, kot morebitni dolžnik pri društvu, ne boš vsled suspendacije dobil nikake podpore. Za par dolarjev pa si zavrgel morda $500 ali $1000. Ali ni bilo to nespametno? — Da, marsikdo je tako po čet je že bridko obžaloval ko je bilo že prepozno. Dalje presodi dragi mi sobrait-dolžnik še sledeče: Pri društvu plačaš na mesec 50c, 75c ali $1 v bolniški sklad. Če te zadene bole /en. boš dobil $20,$25, ali $30. — Ali ni to dobra kupčija? Za bornih 50e ti ne hode dal nihče drugi trideset ($30) dolarjev. Za skromno svoto Jednotinega mesečnega asesmenta bodo prejeli tvoji dragi $250.00, $500.00, ali celo $1000.00. — Ali ni to še boljša kupčija? Tako je tudi pri plačevanju in izplačevanju poškodnine pri naši Jed noti. Če ne plačuješ redno asesmenta si v prvi vrsti sam sebi na škodi; take škode si pa naravno nihče ne želi. — In vendar pojejc nasi društveni tajniki vedno ono staro pesem: "Plačujte točno ases mente, da boste deležni podpore!" — S tem neumestnim opominon želi društveni tajnik (ica) le dobro tebi, ne pa morda sebi in društvu. On ne zahteva asesment samo zase, ampa/k tudi zate in za vse druge društvenike. Premisli to dobro, f>a gotovo ne 'boš ostajal več društvu kaj na dolgu!-- Odkrito povedano, da stavijo slični vedni opomini ter pridig< celo društvo v slabo luč, indirektno pa tudi našo Jednota. Naša Jed nota določa, da se član "eo ipso" (sam od sebe) suspenda če ne plače redno assementa. Jednota ne sme in ne more iz svojega žepa koga z asesmenti zakladati. — Če je pa morda tvoje društvo tako velikodušno, je to druga stvar. Pa tudi takih društev ni dosti. 4 Odkrito povedano, da imajo naša krajevna društva v tem po gledu premalo ostra pravila. Glejte n. pr. druge Jednote ter organi zaeije! (> član ne plača ob mesecu, je črtan, ali suspendan. — Bre> nič. ni nič. Recimo še po domače: "No asesment, no podpora!"_, — Idi h kakemu trgovcu, pa zahtevaj kaj zastonj. R^kel ti bo, da nisi pri zdravi pameti. — Ali misliš, da bo delalo baš tvoje društvo čudeže, da naj blačuje iz prazne blagajne kako podporo? Baš sed.lnji "suhi" časi bodo izpataetovali marsikatero naše krajevno društvo v tem oriru. Blagajna iz starih, dobrih "mokrih" časov se tudi suši. Ne bo se moglo več iz nje zakladati asesm. zc dolžnike; veselice so splavale po vodi; tako bo vsak član primoran plačati točno svoj asesment za društvo, kar je njegov^ sveta dolžnost. Toliko torej o prvem delu naše stare pesmi. — Hodite redno na sejo! To je druga kitica naše stare pesmi; tudi vsem dobro znana, da jo že ameriški vrabci čivkajo po naših naselbinah. » Tudi, nerednim obiskovalcem društvenih sej posvečamo te vrstice v prijetni nadi, da ne ostanejo brez uspefha. V tem vpogledu bi lahko rekli, da je dotičnik, ki zanemarja društvene seje, še slabši član kot oni, ki redno ne plačujejo. Ker ga ni na sejo, je pa zaostal tudi s plačilom. Neredno obiskovanje društvenih sej je jasno znamenje, da se Član ne briga dosti za društvo in tudi ne zase. Seje se ne vrše samo za odbornike in drage člane, ampak tudi za njega — za vse. — Na sejah se ukrepa o točkah, iki so vsem članom -v korist, ne pa posa-me®nikom. Kakor je slab katoličan oni, ki zanemarja cerkev, tako je slab član oni, ki nalašč izostaja od drufitvenih sej. V cerkev hodimo navadno oib nedeljah; seje dhiStva se pa vrše saflio enkrat za mesec. Torej v 30 dneh ne moreš žrtvovati za društvo ene ali dveh ur? V nedeljo imaš zlati čas, pa sedin rajši doma morda pri polni kupici, ali pri sosedu. MiMis si takole: "Saj bodo brez mene tudi opravili!" Drugi, tretji i. t. d. si misli jednako; koncem konca pride pa morda sam odbor skupaj, da še seje ni mogoče otvoriti. Eno samo uro, ali dve na mesec! Ali je to tako dolgo? Koliko ur porabiš .po nepotrebnem na drug način! Lahko ti je tratenje teh ur v telesno, dušno in finančno škodo. Ni pa tega na društveni seji! Mislimo, da ni še nikogar bolela glava, ko se je vračal domov z mesečne seje. Enkrat na mesec, ali 12 krat na leto je gotovo tvoja dolžnost, da vidiš svoje sobrate (sosesitre), ki so obljubili pomagati ti v nesreči! Če ne hodiš na sejo, kažeš s tem svojo "nenaklonjenost napram svojim društvenim sobratom. Ne maraš zanje, ker ti je kaka zabava bolj pri srcu. Vprašamo te: Ali te tbodo morda tvoji vinsiki in kvar-taški ter drugi čudni bratci priskočili na pomoč «v slučaju nesreče? Ali te bodo oni dostojno spremili k veČhemu počitku? Ali bodo oni skrbeli za tvoje preostale? Dobro pomisli to, pa boš uvidel svoje nepravilno postopanje. Skleni od sedaj naprej, da bo« šel na sleherno sejo. Seveda so častne izjeme, če si zadržan vsled dela ali kakega tehtnega vzroka. To se pa ne vrši vedno. Upamo, da nam bo potrdil vse gornje vrstice, sleherni društveni tajnik (ica), ker imajo baš.ti v akordih gornje stare pesmi najvišje glasove, pa tudi največje sitnosti Upamo pa tudi k sklepu, da ho gornji članek, ki prihaja iz dobrega namena za dober namen — vplival na vsakega prizadetega sobrata ali sosestro, kar bo predvsem njemu v korist, društvu v ugled, uradnikov v veselje, Jednoti pa v napredek! VAŽEN NASVET ONIM, KI NA-MERAVAJO POTOVATI V STARI KRAJ. (Napisal Walter Predovich, Pueblo, Colo.) Vsem onim, ki se pripravljajo na odhod v staro domovino (Jugoslavijo) svetujem, da naj počakajo še kakih 5 mesecev in naj ne potujejo sedaj domov. Veliko koristi boste imeli vsled tega, ker se boste izognili velikih stroškov, netane za prvi razred od $40 do $50 vpoštevši postelj za spati. Če potujete v I. razredu, ne boste imeli polovico toliko sitnosti na različnih mejah, kakor bi pa potovali norda v II. ali III. razredu. Vas n Vaše prtljage namreč ne bodo fako strogo in tolikrat ra-zni finančni uradniki pregledovali. easa mojega večmesečnega bivanja v Jugoslaviji, kjer sva se mudila z g. Sitarjem pri razdelitvi zabojev prve pošiljatve pod pokroviteljstvom Chikaškega Jugoslav Jieiief-a, mi bo ostala naslednja resnična dogodbica v najbolj trajnem spominu. Ko sva dospela lansko poletje v Ljubljani, sva imela oba iiosla Čez glavo, osobito prvi teden. Vse je nama šlo lepo iz rok pri razdelitvi 101.1 zabojev iz Amerike, namenjenih za slovenske pokrajine. Dosti izmed prejemnikov, oziroma naslovljencev ni niti čakalo na najuno pismeno obvestilo, da so zaboji že v Ljubljani v skladišču "Balkan", aiwpak so prišli od blizu in daleč kmalu potem, ko so čitali v "Slovencu*' imenik pošiljateljev in prejemnikov teh zabo je v. Ne samo ti srečni prejemniki, ampak tudi na stotine drugih se je zglaševalo v našem uradu; onih, ki so imeli v Združenih državah svoje sorodnike. Prišli So z vozovi, z vlakom pa tudi peš po več ur daleč. Žal pa, da je bil marsikdo izmed teh presenečen in razočaran, ker ni bilo zanj zaboja, ker ga njegov sorodnik ni poslal. Bilo je ravno neko opoldne, ko sva sedela z g. Sitarjem v hotelu Union pri obedu. Velika obedoval-na dvorana tega hotela je bila natlačena različnih gostov. Naravno | da nama je dišalo okusno kosilo, ker sva' bila precej utrujena od "napornega dela v onem skladišču. Naenkrat prihiti k najuni mizi razburjen natakar z novico, da stojitavdve ženski v koridorju hotela,, da obe jokati in želite govoriti z mano. Ker je bil ta dogodek zame nekaj izvanrednega, sva jakoj pustila z g. Sitarjem pogrnjeno mizo fn kosilo, ter sva šla iz velike obedovalne dvorane, j V resnici sem bil razočaran, ko sem opazil dve kmečki ženski v kori dorju hotela; obe bosi in vidno razburjeni. Starejša-mati, je jokala, kakor kak otrok, druga, ali njena 16 letna hčerka je pa sramežljivo zrla v stene hotelskega koridorja. Dasiravno obe bosi, sta bili drugače čudno oblečeni. Tak prizor v kakem mestnem hotelu 'opoldne je nekaj nenavadnega. Uslužbenci hotela, najbolj pa še radovedno občinstvo je z napetostjo pričakovalo potek tega prizora. Zares, ta nastop in pri- zor bi bil primeren za sliko v ki- no gledališču. "Kaj se je vendar pripetilo tema ženskama?" sem si mislil, ko sem stal pred njima. Najprvo sem vprašal mater o vzroku, čemu bi rada z mano govorila in čemu se tako joka? Namesto pravega odgovora je pričela navedenka še bolj plakati. Hvala Bogu! Kmalu smo bili pa na jasnem, ko mi je razburjena Žena pričela pripovedovati: "Oh dragi amerikanski gospod Kišta, katero mi je poslal moj mož, Franeelj iz Amerike je — zgubljena. Iskala sem jo v skladišču Balkan z nekim uslužbencem celo uro; pa vse zaman. Dragi gospod! ^oglejte, poglejte v svoje bukve, če boste našli vpisano ono kišto. Je od mojega Pranceljna iz Kansas City, Kans. naslovljena name. — Pet otrok imam, ki vsi potrebujejo obleko, obutev in stvari, katere jim je poslal oče iz Amerike!" — Kaj drugega sva hotela s Sitarjem, kakor to, da smo se vsi napotili v skladišče Balkan, oddaljeno kake pol ure hoda od hotela Union. Ker je bila stvar nujna, sva najela izvoščeka, ki je nas vse štiri "tja prepeljal v 5 minutah za malo odškodnino K 20.— ali 30c ameriške veljave. V kočiji mi je mati pripovedovala, da je doma nekje v gorenjskih hribih; da je morala hoditi s hčerjo ve* kilometrov daleč do železn. postaje; pokazala mi je pismo njenega moža iz Amerike v katerem poro ča o poslanem zaboju. V tem zaboju je dosti blaga, ter obleke za njo in vso njeno družino. Nesreča pa, da se je ta zaboj zgubil, ker ga ni mogoče najti v skladišču Balkan? Ko smo se peljali v oni knčiji proti skladišču, je v našo četvo-rieo občinstvo radovedno zrlo: — Dva Amerikanca, pa dve bosi Qo-renjki smo sedeli skupaj ! — Ne-oziraje se na ljubljansko etiketo, z g. Sitarjem s vaz vedno nastopala kot povsem demokratična in priprosta Amerikanca. Najun nastop je ono razburjeno gorenj sko mater kmalu umiril ter potolažil, ker sva ji zatrjevala, da zaboj v resnici ni izgubljen in da ga bomo dobili. V skladišču "Balkan" je g. A-damič, nadzornik skladišča kmalu zatem našel oni zaboj pomešan na kupu zabojev namenjenih za Dolenjsko. Ni mi mogoče opisati veselja te gorenjske matere tedaj, ko smo zaboj stehtali in pripeljali pred to ženo. Ko je podpisovala potrdilo o prejemu,.je pričela zopet samega veselja glasno jokati. Zdaj je pa nastalo glavno vprašanje, kako bo ženica spravila 200 funtov težajc zaboj s sabo na postajo? Prosila je mene, g. Sitarja in g. Adamiča, da naj ji ga zade-nenio na glavo. — Dandanes nosijo ženske v Jugosla viji težke tovore iz kraja v kraj, tako, da bi marsikateri moški ječal pod tako težo. "Mati!" ji je omenil g. Adamič. "Tega zaboja ne morete nositi na glavi, ker je pretežek." Kmalu, zatem sta bili pri rokah dve večji vreči, kamor je ženica s svojo hčerjo vse blago varno Vložila in izpraznila zaboj. Ko smo zaboj odprli, sta obe ženski izložili poslano robo na tla. — Bila vam je cela grocerijska in mahufakturna prodajalna! Jaz sem tedaj samo želel, da bi bil mož, pzir oče, ki je poslal ta zaboj tudi videl ta prizor. Blago kupljeno in poslano onstran oceana je dospelo na svoje mesto in sicer ob času najhujše potrebe njegovih domačih. —Vsa vesela mati je pričela pri pogledu na različno, baš rabno blago zopet jokati samega veselja. Mi trije (moški) smo se isti trenotek potisnili nazaj, ter od strani opazovali veselo mater in njeno hčer, ki sta bili zaposleni pri izkladanju ameriške štacune. Kako je bila vesela mati, ko je privlekla iz zaboja velik kos suk-na, namenjenega za sinkotovo obleko,.ali kos blaga za dekliško obleko! — Čevlje. Sladkor. Mast. Pri vsaki priliki je pričela iz nova jokati. Končno se je obrnila vsa objokana proti nam rekoč "Ali ni moj Franeelj v Ameriki dober mož?"---S temi besedami je dala vesela ženica duška svojim srčnim občutkom. Pozabila je vse predsodke in trpljenje, katero je v moževi odsotnosti prestala doma tekom zadnjih petih vojnih let. Mož je delal v Ameriki in hranil, ona je pa sama preživljala doma svoje drage. Zatem smo naložili materi in hčeri nabasane vreče na glavo. Treba je bilo misliti na povratek, ali na dom tam nekje na divnem Gorenjskem, kjer čaka cela kopica otrok poslano blago od ljubega in skrbnega očeta iz Amerike, de- -r žele kjer se cedi mleko in strd. Kako je skrbna mati zopet jokala delivši obleko in blago bednim otrokom doma, si lahko vsakdo predstavlja. Vsi smo mislili, da bosta mati in hči že v onem skladišču obuli lepe nove amerikanske čevlje. — Ne. Varno zavite v vreči sta jih nesli na glavi domov in odpotovali zopet bosi proti cilju. Z veliko vrečo na glavi se je mati še enkrat vrnila k praznemu zaboju, če menda ni kaj pozabila? G. Adamič jo vpraša: "No mati, kaj bi še radi?" Slednja se je pa obrnila k nama z besedami: "Gospoda iz Amerike, kako bi jaz zamogla spraviti še to kišto domov, da jo bom imela za spomin?" Jeli g. Adamič poslal kasneje oni zaboj iz Kansasa v gorenjske hribe oni ženici, mi ni znano. Ko je bila zadeva rešena sva se s Sitarjem vrnila nazaj v hotel, da použijeva že začeto kosilo. Peljala sva se v tramvaju. Tedaj mi je Sitar pripomnil sledeče: "By, Gosh, Walter, če je bil, že edini ta zaboj sprejet s lako hvaležnostjo in veseljem izmed cele pošiljatve, so nama bile ves napor in sitnosti poplačane tekom zadnje pol'ure." — O slični h dogodkih in drugih prizorih bi vam člani naše pomožne misije še veliko povedali. K sklepu teh vrstic bi še rad opomnil, da ni potreba misliti, da ljudstvo v stari domovini strada in hodi boso okoli. V resnici ni bila Jugoslavija še nikdar dežela pravega blagostanja in izobilja, tem manj pa še sedaj po preteku 5 letne vojne. Pomislimo le to, da je vsak ameriški zabrtj pospešil poleg materijalne pomoči tudi moralično korist ter vpliv, katere so imeli prejemniki blaga iz Amerike. Veselja in hvaležnosti prejemnikov zabojev v skladišču "Balkan" v Ljubljani, ter drugod mi ni mogoče opisati. Pri prejemu zaboja je vsakdo mislil, da ima onstran oceana še vedno svojega dragega, ki ga lji^ii, ter se ga spominja. Walter Predovich. Pueblo, Colo., 16. jan. 1920. Carjev morilec. Iz Varšave poročajo: O osebi povzročitelja carjevega umora je preiskava dognala, da je morilec carja Nikolaja in njegove rodbine igral pod imenom Sztalowski važno vlogo v boljševiški stranki v Rusiji, rtoljševiška vlada ga je imenovala za telesnega zdravnika carske rodbine v Jekaterinburgu, dasi ni imel'niti pojma o medicini. Njegovo pravo ime je Posrednik. Kakor je le ta izpovedal, se je v kratkem času razvilo ljubavno razmerje med njim in najstarejšo carjevo hčerko Tatjano. Ko so se Kolčakove čete približale Jekaterinburgu, je nastala v mestu vstaja, ki jo je Posrednik udušil z u-morstvi in uboji. Pri tej priliki je izvedel tudi svoj že dolgo name-rovani načrt, umoriti carsko obi-telj. Najprvo je poskusil, da iz-posluje smrtno obsodbo boljševi-ške vlade. Ker se mu pa to ni posrečilo, je izrekel smrtno obsodbo na svojo pest. Naročil je mal oddelek mornarjev, zbral carsko rodbino v neki dvorani, jim ukazal, da se postavijo ob steni in jih dal ustreliti. Po umoru so si morilci razdelili carsko premoženje in pohištvo.Pri Posredniku so našli 70.000 rubljev in mnogo carjevega perila. Posrednik je oženjen s hčerko nekega petrograjskega meščana in jo igral v rodbini svoje žene vlogo dobrega državljana. Na potu iz Varšave v Rusijo ga je poljska vlada dala v Minski zapreti, pred sodišče pa ga postavi ne zaradi carjevega umora, marveč radi njegovega delovanja v ohrani, t. j. v svoječasni tajni ruski policiji. IVERI. si Polna dobra glava in prazen žep sta prijatelja. Laže je dobiti slabo ženo, kakor dobro služkinjo. • > Peneča kupica je ozka brv do prazne sklede. Ne sodi značaja svojega soseda po kakovosti njegovega klobuka, ampak po onem, kar ima v glavi. Karijera marsikoga se pričenja ter konča pri čisti juhi. K« S- K. Jednota H GLASILO K. S. 21. JANUARJA im I Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Joilstu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. 1 Telefon 1048. od ustanovtve do 1. januarja 1920 skupna izplačana podpora $1,724,391.50 GLAVNI UBADNTKT: Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigai}. St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. 31avui tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, ni. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway Bt., Joliet, T1L ,. -Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 020—10 St., Waukegan, IIL Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, m. NADZORNI ODBOR: Jasip Dnndn 7f>4 North Raynor Ave., Joliet, Dl. Martin N. ma.urh. 19 Pa. — Zastopnik Thos. Oblak, box 223, Manor Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društvent dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, E veleth, Minn. — Predsednik Anton Fritz. 112 Grant Avenue. — Tajnik Frank Peterlin, P. O. box 802. — Za stopnik Martin Shukle, 811 Ave "A" — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvora-ni. 60. Društvo sv. Janez Krst., Weno-na, 111. — Predsednik Joseph Brence, box 343, Wenona, IP.. — Tajnik Frank Zezoušek, box 196. — Zastopnik John Chernieh, Box 307. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani društva sv. Petra H. Z. 61. Društvo vit. sv. Mihaela, Young stown, Ohio. — Predsednik Ivan Baje Eagle St., 2 Carnegie Hotel. — Tajnik John Jerman, 215 Russell St. •— Za stopni.k John Jennan, 215 Russell St. — Redna mesečna seja se vr« vsako nedeljo na 1267 W. Federal St. v Timlin? dvorani. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. — Predsednik Mihael Smole, P. O. 1k)X 314. Tajnik Frank Gerdesich box 317. — Zastopnik Math Stefa nich. box 340. — Redna mesečna »ejs se vrši vsako prvo nedeljo v Wod-4hnnski dvorani. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. — Predsednik Anton Globokar. 3612 E. 82nd St. — Tajnik Anton Kordan, 3727 E. 77th St. S.E.r-Zastop-nik Jakob Jančar, 3600 E. 81st 8t. S. g. _ Redna mesečna seja se vrši vsako dmgo nedeljo v M. Plutovi dvorani, 3611 E. 81st Št 64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. — Predsednik Josip JaguŠič, 10 Craft _ Tajnik JoTin Skoff, 13 Gan-stea- St. — Zastopnik John Skoff, 13 Ganster St. — Redna mesečna seja e* vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge St. v Hrv. Slov. Domu ob 2 ur-popoldne. 65. Društvo sv. Janeza Ev., Milwau kce. Wis. — Predsednik John Ketiš, 538—2nd Ave. — Tajnik John Močnik, 538 2nd Ave. — Zastopnice Jqe Windishman, 483 Virginia St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo deljo v dvorani na 479 National Ave. 67. Društvo sv. Nikolaja Steelton, Pa. — Predsednik John Kraševee, 211 Main St.—Tajnik N. M. Matjasich, 556 50. 3rd St. Zast. N. M. Matjas'wh, 556 So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani društva sv. Alojzija. 69 Društvo sv. Joiefa, Great Falls, Mont. — Predsednik Geo Starihn, 2209 N. 6th Ave. — Tajnik Frank Ursieh 0900_7th Ave. North. — aZstopnik Jo šip" Stariha, 1711 N. m Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bid g 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. nich, 2856 Lyon St. — Tajnik J. Mi-helčič, 2«4 2 So. 7th 8t. — Zaatopnik Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko 6t. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chauteau Ave. 71 Društvo sr. Anton Pad., Crab-fr®* »Pa. — Predsednik Andv Lovrenc, SlickviUe, Pa. — Tajnik in zastopnik Andrej Jereh, Crabtree, Pa. — Redna mesečna seja m vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih. I 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. — Predsednik Jerrv Jenezich. Box A. M. aTjnik John Otrin, box 322. — Zastopnik Joseph Zgainar, box 385. Redna mesečna seja se vrši vsako nedeljo v Fr. Virantovi dvorani. 73. Draitvo sv. Jurja, Toluca, HL — Predsednik Ivan R&cki, box 241. — Tajnik Vincent Rački, box 133. — Zastopnik John Parlich, box 314. — Redna «pja: vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Mike Johanes. 74. Draitvo sv. Barbare, Springfield, Illinois. — Predsednik Anton Kušnik, 1201 So. 19th 8t., Springfield, III. — Tajnik John Kularic, 1916 E. Stuert St. — Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 8. Renfro St. — Redna seja se vrši vsako drngo nedeljo v Slovenski šoli. 75. Draitvo Vit. sv. Martina, La Salle, HL — Predsednik Ignac Jordan, R. F. D. No. 24. — Tajnik Jak. Strokel, 1240 Third Street. — Zastopnik Fr. Gergovich, 835 CroBsat St. — Redna mesečna seja ee vrši vsako tretjo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani lskih prostorih na Willard, Wis. 130. Družtvo sv. Ane, LaSalle, 111.— Predsednica Mary Baznik, 032 — tth St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd St Zastopnica Maria Fražen, 1121—3rd St. Redna meseč. seja so v rži vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani. 140. Družtvo sv. Rozalijo, Springfield, 111. — Preds. Štefanija Zaubi, 1*23 So .12 St. Tajnica Mary Barbarich, ISOLSo. 15th st. Zastopnica Mary Kuž ni1tTl201 So. lJMh St. — Redna me.se?na seja «e vrti vsako tretj<> nedeljo v Slovenski šoli. , 143. Društvo sv. Janesa Krst., Jo-Het. m.—Predsednik Joseph M. Grill, 120* North R roe d way. Tajnik Steve (J. Vert in, 1004 N. Chivago St. Zastopnik Rev. John Plevnik, K10 N. Chicago St. Redna mesečna seja se vWi Vsako tretjo nedeljo v Slov. stari Soli. 144. Društvo sv. Clr. in Metn Sheboygan, Wis. — Predsednik Peter Novšek, 028 Clara Avenue. — Tajnik Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik Mike Progar, 1621 North 9th Street. Redna mesečna seja se vrši vsaki prvi torek v cerkveni dvorani. 145. Družtvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Frnnjo Brozič 1527 — 2nd Ave. Tajnik Josip Kemfel-ja, 1527 — 2nd Avenuo. — Zastopnik Alois Cvetnič, box 388, New Brighton, Pa. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Hrv. Sluv. cerkveni dvorani. 146. Drnžtvo sv. Jožefa, Cleveland, O. — Predsednik John Lekan, 3514 E. 80 St. Tajnik Jobn Petrič, 3550 E. 81 St. Zastopnik Joc Lekan, 3556 E. 80t?h St. — Rodna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani. 147. Družtvo Marije Pom., Rankin, Pa. — Predsednica Frances Jurinak, 282 Fleet St. Tajnica Katy Blazina, 303 — 4th St. Zastopnica Mrs. Anna Kroteč, 130—4th J$t. — Redna meseč-seja se vrti vsako tretjo nedeljo ▼ eerkv. dvorani. 148. Družtvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. — predsednik Josip Lutar, 442 Spruce St. Tajnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street. — Zastopnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street.—Redna —eseč. seja se vrti vsako tretjo nedeljo v eerkv. .dvorani. 150. Družtvo sv. Ane^ Cleveland. O. — Predsednica Terezija Lekan, 3514 E. 80 St., N. E. Tajnica Doroteja Piucei, 3541 E. 82 St. Zastopnica Terezija Godec, 3555 E. 80 St. — Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 152. Društvo sv. Mihaela So. Deer-ing, 111. — Predsednik Luka Matanieh, 10829 Calhoun Ave. Tajnik Geo. Pavi-čič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Peter Rupčič, 10800 Torrence Avenue. — nedeljo. 153. Družtvo sv. Jeronlma, Cv*era. bnrg, Pa. — Predsednik Mihael TomSid. Box 217, Houston, Pa. Tajnik Fr'ank Ceplak, Box 80, Canon^burg, Pa. — Zastopnik Anton To7nši,č, .box 114, Ca-nonisburg, Pa. — Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevea. 154. Društvo Marij* Majnlka, Peorla, lil. —-Predsednik Jos. Kocjan, 419 So. Park Ave. Tajnik Ignac Trlep, 225 £aston Ave. Zastopnik Joscf Kuhel, 311 Western Ave. Redna meSečna seja se vrti vsako drugo nedeljo pop. ob 1 uri na 225 Easton Ave. 156. Družtvo sv. Ane, Chlsholm Minn. — Predsednica Frances Sctina, 322 W. Poplar St. Tajnica Marv Bai>-nk-k, 108 W. Oak St. Zastop. Marija Knaus, 216 W. Oak St. — R-vlna seja se vrti vsako prvo nedeljo v Ljudski čitalnici. * 157. Družtvo Kraljice Majnlka, She boygan, Wis. — Predsed. Alojzija Bov-han, 208 N. Water St. — Tuj n fa a Mary Prisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Josipina Starioh, 825 Oakland Ave. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu v eerkv. dvorani. 158. Drnžtvo sv. Antona Padov. IJostetter, Pa. — Predsednik Louis Pla-ninŠek, R. 3, box 3?, Latrobe, Pa. Tajnik Joe Zakrajšek, box 12, Pleasant Unity, Pa. Zastopnik Joe Zakrajšek, box 12, Pleasant Unity, Pa. — Redna mesečna seja se vrti vsako četrto nede-Iju v Slov.-Hrv. Narodnem Domu. 160. Družtvo Marije čistoga Spoče tja, Kansas City, Kans. — Predsednica Johana Kvaternik, 721 Ohio Ave..— Tajn. Paula Derganz, 506 Ohio Ave. Zastopnica Milka Turk, 426 N. 5th ^t. — Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v slovenski cerkveni dvo rani. 161. Družtvo sv. Alojzija, Gilbert, Minn. — Predsednik Alojz VerbiČ, bos 622. Tajnik Mike Semeja, box 353, Gilbert, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna Reja se vrži vsako tretjo nedeljo v prostorih sobr. Mike Semeja. 162. Društvo sv. Marije Magdalene, Cleveland. Ohio. — Predsednica Helena Mallv, 1105 E. 63rd St. — Tajnica Julia Mallv, 1105 E. 63rd St. — , , 129 Home St. — Redna me-seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v hrvatski cerkveni dvorfrni f Benett, Pa. 164. Drnžtvo «'Marije Pomagaj". Eveleth, Minn. — Predsednica Frances Gregorič, P„ O. Box 22, — Tajnica Marija Anzefcj," 808 Adams Avenue. — Zastopnica Marija Shukle, 811 "A" Avenue. —- Redna mesečna seja se vrli vsako tretjo nedeljo v moeecu ▼ eer k veni dvorani. 165. Društvo "Marija Pomoč Kristjanov". West Allls. Wis. — Predsedniei j Terezija Jam nik, R. 2, box 343, Wauwa-toosa, Wis. Tajniea Sophie Moze, 428 I 54th Avenue, West Allis, Wis. Zastopnica -Ivana Kozleuchar, '438 — 52nd seja se vrti vsako tre-cenkveni dvorani, 2926 E. 96th St. 167. Drnžtvo 'Kraljica Utin'f, Tkani**, W. Va. — Predsednik John Lahaj-nar, Box 215, Thomas, W. Ve. Tajn. Frances Baržga, box 277,Thomas, W. Va. Zastopnica Mary Bnlit, box 366, Thomas, W. Va. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v M. Bu ličevi dvorani na 2. ulici. 168.. .Društvo sv. Jožefa, South Beth leh«nj. Pa. Predsednik Jožef Skraban, 616 Piere« §t. — Tajnik Martin Murn. 328 — 5th St. Zastop. Ivan Gosar, 1215 3M St. — Seja se vfši vsako drugo ne deljo v cerkveni dvorani. OPOMBAr Gg. društveni tajniki so nap rožo ni, da poročajo takoj vsako premam be Ave., West Allls, Wis. Redna mesečna naslova in sicer glavnemu tajniku Jed seja se vrti vsako drugo nedeljo v kveni dvorani. cei^ nOte, ter nptavništvo Jednote". Glasila K. 8. K ROPARSKI UMOR NA HAVPMANCI. * i Rafael Fabjan je všele 18 let Lstar, toda radi tatvin je presedel | že 2 leti in 4 mesee v ječi. Zadnjo kazen 7 dni zapora radi goljufije j je odsedel dne 21. oktobra leto* pri pkrajnenj sodišču v Ljubljani, j Xato se je potikal po Ljubljani in ! okolici. Dne 25. oktoibra dopoldne i je prišel k Jeri Loenikar, katere hiša stoji na samem na ljubljanskem barju na llavptmanei; pokradel ji je več olbleke in b'aga. ! Loč nikar jeva ga je zasačila, ko je nameraval z blagom oditi, toda na njeno prošnjo ji je vse vrnil in dala mu je še 10 ikron, da jo pusti v miru. Iztiri dni na to, 29. oktobra dopoldne je pa zopet prišel v njeno hišo, takrat pa Ločnikorje-j ve ni ihilo doma, bila je slučajno v Ljubljani, toda doma je bila h jena dekla, 58 letna Marija Ravnilia-11 jeva. Ker je Ravniharjeva dne 25. oktobra videla, kako je zasačila Ločnikarjeva Faibjana, si je precej mislila, da je prišel ztrpet krast. V sotbi je zato omare zaklc-I nil a in hitela iz nje, ker se joJmla. Fabjan jo je prosil za krulil in zahteval od nje, da mu odpro o-mare. Ravniharjeva je pa šla iz hiše v hlev. Ker pa je prišel Fabjan z namenom, da pokrade biago, a se je zibal, da utegne Ravntltar-jeva poklicati ljudi na pomoč, j<4 ; skočil za njo, pobral za vežrami i vratmi prislonjeno sekiro in je v hlevu Ravniharjevo z njo udaril po glavi, da je padla vznak proti jaslim. Fabjan je odšel na to v hišo in je pokradel 2 ikosa modrega blaga, 3 rute in 1 kos usnja v vrednosti 165 kron. Pri tatvini se je zn-; mudil le' četrt ure, nato je stopil | v hlev pogledat za Ravniharjevo iz besedami: "Ali še nisi hin?" in ko je videl, da se Ravniharjeva ne gane, je odšel z ukradenimi stvarmi proti Rudniku, oziroma Sred-i nji vasi. Čez pol ure na to se je pripeljala Ločnikarjeva domov, kjer je našla Ravniharjevo vso krvavo na tleh. Dekla je povedala gospodinji, ikar je Fabjan ž njo naredil. Zelo slabo Ravniharjevo je odpeljala Ločnikarjeva precej v Ljip bljano v tbolnico, kjer jo je 30. oktobra dopoldne! zaslišal policijski nadzornik Jernej Papler, ka-| teremu je dejanje, natančno tako | pripovedovala, kaikor smo navedbi.— Ravniharjeva je v bolnici 31. qktobra umrla. Pri raztelesenju se je dognalo, da so Ibile poškodbe take, da je ^morala vsled njih nastopiti na vsak način smrt in bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Fa-bjana so aretirali 30. obtobra ! ob pol 17. uri v Ljubljani. Pni l^p-lici j i 31. oktobra zaslišan je de-ijanje izprva tajil,'nato pa priznal in je opisal ravno tako, kakor je pripove4ovala ubitg, Marija Rav-| niharjeva svoji gospodinji Jeri Ločnikar in pol. nazomiku Jeme rju Paplerju in še pristavil, da je Naši in temi ranči. — Tržaška odšel po izvršeni tatvin j proti La-i verei in je menda v Srednji vai Slovenci z načel dan v Štefanji vasi. Čo ga pe- ročevanjem podpirali ta list. Cena ljejo tja, ibo dobil ljudi, ki l odo; ™ n°v<> leto še ni določena. Kdor to potrdili. Na predlog zagovorili- 20 K za celo leto, še dobi ka dr. Krejčija je sklenil senat Povrh drue prekmurske tiskovine, poizvedbe. Predsednik Regally je I Izvoz. Po sklepu ministrskega jezika od strani zavoda, ki mu spadajo v delokrog vse Primorje in Dalmacija, torej veČina prebivalstva v tem obsežju. Je li to pravično? Je li to modro? Ali menijo res, da si s takim postopa-ijern pridobi srca prebivalstva, da list varijo s tem tisto razpoloženje kakor si je baje ■žele merodajni krogi?! Če računajo tako, se l jut o motijo, kajti, naj ne pozabljajo nikdar, da imajo posla s politično zrelim, narodno zavednim in — kulturnim ljudstvom. Tisi i čini-telji, ki imajo moč za to, naj poliče oblastnike v rečenem zavodu, da se s preziranjem jezika ljudstva igrajo z ognjem! Mi svarimo ravno zato, ker ne želimo boja, ampak miru. Če drugi žele drugače — krivda ne bo na naši strani. "Novine". Ta edini prekmurski časnik bo izhajal odslej v Do- Presvetli škof dr. A. Karlin je 0. dec. zapustil Trst in se odpeljal v Ljubljano. Par ur pred odhodom se mu je poklonilo odposlanstvo političnega društva "Edinosti", da mu v imenu tržaških Slovencev pokloni besedo v slovo in mu sporoči prisrčen: Z Bogom! Vodja odposlanstva, dr. Wilfan, je v toplih besedah dal izraza čustvom našega ljudstva ter se je vladiki zahvalil na njegovem vsestransko modrem in pravičnem poslovanju ter mu zaželel vse do-4>ro za bodočnost. Mons. dr. Karlin se je, vidno ganjen, zahvalil odposlanstvu na tem izrazu simpatij, naglašujoč, da je hotel vsi-kdar le dobro — vsem. Slovo je bilo najprisrčnejše. ZJmrla je v Virmašah pri Stari Loki blizu 70 let stara mati č. g. župnika Iv. Langerhelca, Marija LangcrholC, podomače Artmano-va. Pokopali so jo 8. decCYnbra v Stari Loki. N. p. v m.! Umrla je v Novem mestu dne 18. dec. g. Marija Kavs, soproga nadpoštarja. Umrl je v Dupljah na Gorenjskem v nedeljo 14. dee. župnik Peter Bohinjec v 56. letu starosti. Pokojnik je bil, priznan slovenski pisatelj % in poznavalec domače naročil navzočima gg. Habetu in sveta z dne,5. nov. je notranja zgodovine. N. v m. p. Paplerju, da se peljeta v avtomo- trgovina prosta. Za izvoz našteva bilu v Štefan j o vas. S Fabjanom predmete, kateri so prosti, za dru-so se nato odpeljali varnostni or- V pridelke pa je doloičena količi-gani v Bizovik, ker se je Fabjan j na> ki se sme izvoziti in sicer pše-zmotil v kraju. V Bizoviku jc reside in pšenične moke 8000 vago-govoril s Škrjančevo, toda ne v nov- koruze in koruzne moke p.ku-sredo, marveč v četrtek. Prenočil jc pri Podobnikovih, kjer je bival od pol 5. popoldne do pol 3 zjutraj in je plaičal deset kron. Na dan se Podobnikova ni spominjala, pač je pa njen sin rekel, da je bil v četrtek ali v petek tam. Fabjan je skušal pričam sugerirati, da je bil v sredo pri njih. Ob 4. popoldne se je nadaljevala razprava. Fabjan je moral pripozna-ti, da se mu alibi dolkaz ni posrečil. Kot priča zaslišani pol. nadzornik Habe jc poročal o hitro izvedenih poizvedbah in pristavil, da jc Fabjan tudi pol. nadstraž-niku Hudalesu povedal, da je Ravnikarjevo "en.nial po glavi u-daril." Kot priča zaslišani g. llu-dales pove, da mu je rekel Fabjan: "Saj ni bilo nič hudega. Zmerjala me' je, sem jo pa "en mal" po glavi.'' Falbjan: '; Jaz ne vem nič!' — Po govorih državnega pravdnika dr. Modiea m zagovornika dr. Krejčija so porotniki soglasno potrdili stavljeni jim vprašanji, na kar je razglasil predsednik porotnega senata g. Regally rasod'bo, s katero se obsodi llafael Fabjan na 13 let te/ke ječe, ker še ni 20 let star, ker bi bil sicer obsojen na smrt. Umrl je nenadoma župnik Ant. Žnidjfršic v Dragi dne 9. decembra t. 1. Pokopali so ga 11. decembra. N. v m. p.! Umrl je mlad, simpatičen fant Albert Zaje, sin znamega mesarja VENDAR ENKRAT! Prvi direktni probrod za Dalmacijo. Cunardov parnik "Pannonia" odpluje direktno v Dubrovnik dne 20. januarja. Rojaki, ki hočejo s tem pamikom potovati, naj bodo v našem uradu v New Yorku dne 16. januarja. Ni se jim treba za ni« brigati, v Mi bomo vse uredili . v New Yorku. Porabite torej ta cas, ko lahko brez vsakih neprilik in nemoteno odpotujete v domovino. Prtljage lahko vzamete s sabo kolikor Vam ljubo. Vaše kufre po&ljite po ekspresu na naš naslov, dalje bomo za prtljago že mi skrbeli. • Pišite nam, kedaj dospele v New York, da Vas naš človek na postaji pričakuje. DENAR V STARO DOMOVINO. Mi pošiljamo denar na vse kraje naše mile domovine brzo, to čno Zanesljivo in po ceni. Denar je Vam zajamčen, čuvajte se sumljivih ljudi, ki vam plačujejo za vaš denar mnogo več, kakor je cena. Pošiljamo denar tudi brzojavno; brzojavna pristojbina od ene pošiljatve znaša $2.50. Ako potrebujete kakih navodil in nasvetov o pošiljanju denarja, potovanju v domovino, ako hočete vzeti koga semkaj v Ameriko, obrnite se na nas v zavesti, da boste dobro, pošteno in z najnižjo ceno postrežem. 100 Kron $1.10 NEMETH STATE BANK, 1597 Second Ave 10 East Ž3nd St New York, N. Y. New Yorkj N. Y. 124inostM piše: Vrnili so s- di mov nadalje naslednji deportiran ei: Stanko Rodič, sodnik v Puzi-nu, Alfonz Mazlu, učitelj v Oreh-ku, Antou Ladavec, učitelj v lvaš-Čergl, Rajčic Albert, * učitelj na Voloskem, dr. Angel Corazza, r.od-nik v Puli. Mnogo jih je seveda še v Italiji, toda imamo obljubo, in ker s$ stvar vendar giolje, tudi imamo obljubo, in ker se stvar vendar giblje, ti:di nado, da ve kmalu vrnejo. Referent za inter-niranee pri generalnem* civilnem komisarijatu je nadalje zagotovil zastopniku pol. društva "Edino- Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana piama, kuvert^ vabila fh vstopnise za veselice, ali kake druge tfekovine, obrnite •e na največjo slovansko unijeko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-5» Rine Island Ave.. CMeago. M. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnect glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobite vam priporočamo zelo pripravne Vplačilue knjižice za člane in člnnice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezano. Dalje imamo v talogi zelo prikladne Nakaznice za bla-gajnUte za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolnifike liste, večje in manjie in poaebne pele za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, ali razredih. cr Na zahtevo polijemo vsakem« drufttvn vzorec gorinavedonik tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBJfT V naii tiskarni se tiska *«Glasilo K. 8. K. Jednote". fM •; • " ,* j ^ 21. JANUARJA 1920. _ na 1'oljanski ecsti v Ljubljani. Pred vojno je bil v A- rncriki, v Clevelandu, Ohio, od koder je sledil klicu domovine in svojega srca na solunsko fronto osvobodit lepo Jugoslavijo. Doživel je, kar je želel, a sedaj, ko je nameraval vrniti se nazaj v Ze dinjene države, je podlegel v cvetu mladosti, za vratni bolezni. Bo di mu lahka domača žemljica! Umrla je dne 6. decembra > Dol. Logateu ga. Mimi Strekelj, rojeua Tollazzi stara 50 let. "Dolenjske Novice", ki so iz hajale celih 35 let v Novem mestu so due 18. decembra prenehale za vselej izhajati. Italijanske krutosti v Istri Opatija, 14. decembra. V Zametu \ Istri so aretirali D'Aimunzijevi vojaki 7 mladeničev, ki so prepevali hrvatske pesmi. Pretepli so jih do krvi, privezali 4 od njih na >0 telefonske drogove in jih palili z ' gorečimi cigaretami po licu. Enega izmed njih, privezali so okrog vratu na drog in bi gotovo končal žalostne smrti, da ga ni rešil neki italijanski kapetan. Privezane so opljuvali ter dva izmed njih toliko časa mučili, da so postali brez-zavestni. Ostale, ki so bili še pri zavesti so žgali z gorečimi sveča-mi po obrazu. Odvedli so jih ko-, nečno na Reko, kjer jih D'An-nunzijeva soldateska spustila po 12dnevnem zaporu brez vsakega zaslišanja na svobodo. Obnova Oorice. Kakor poroča jo goriški listi je sklenil goriški magistrat zgraditi novo električno centralo za mesto in vso okolico. V ta namen, bodo izkoristili padee Soče, ki bo dal okrog 2000 konjskih sil. Čim se dogradi električna centrala se uvede električna cestna železnica, ki se bo poda-lišala v vse oleoliske vasi. Prekmurski dijaki. Dijaki iz Prekmurja so bili seveda v ma-žarskih srednih šolah. Večina teh dijakov je zdaj v Ljubljani ali v Mariboru. Ker je Prekmurje v gospodarskem oziru zdaj v silno slabem položaju — ljudje ne mo rejo ničesar prodati, ker so odrezani od sveta, dokler ni mosta in železnice čez Muro — so ti dijaki r brez zadostne podpore od doma. Preti jim revščina in glad. Da se temu odpomore, je bilo dne 8. dee. v cerkvah darovanje za prekmur-. ske dijake v Sloveniji. Za dijake , v Murski Soboti pa se je dne 11. dec. ustanovila dijaška kuhinja. Položaj v Prekmurju. — Prijatelj iz Prekmurja, ki se je nekaj časa mudil v Ljubljani, nam poroča: V Prekmurju je zdaj mirno, odkar so redarji in orožniki odbili napad ogrskih tolp na mesto Lendavo. Boj je trajal od 6. do pol 8. ure zjutraj. S strojnicami so^naši odbili napad, tolpe so pobegnile. — Ljudstvo je zelo narodno zavedno in noče -o Maža-rih nič več slišati. Draginja je pa v Prekmurju velika, mesa ni dobili, kakor tudi ne sladkorja in soli. Pomanjkanje mesa in draginja živil je' timbolj zagonetna, ker imajo ogrski #rofi na svojih vel posest li ill veliko živine in o-gromne zaloge živil, ki pa ne pridejo med ljudi. Če i>i prišlo do ljudskega glasovanja, se ni bati, da bi glasovalo ljudstvo za Ma-žare, katerih ne mara, ker se še dobro spominja, kako so je tlačili. Za varnost je dobro preskrbljeno. Kjer je bila pod Mažari ena, so zdaj 3 orožniške postaje. Velika nadloga so cigani, ki jih pa varnostni organi pridno preganjajo in jih sodišča ostro kaznujejo. — Ljudsko štetje v Požunu.— Češke oblasti so v Požunu izvršile ljudsko štetje, glasom katerega stanuje tamkaj 26,000 Čeho-slovakov, 22,000 Mazarov in 30,-000 Nemcev. — Umrl je nenadoma župnik Anton Žnidaršič v Dragi dne 9. de^nbra. Pokopali so ga 11. dec. R. I. P. Ekshumirali so 18. dec. na voja- *Pr Povest Spisal (Nadaljevanje.) Le srce stare Kate je slutilo nesrečo. Vedi 6og, kaj je bilo, ki jo je vznemirjalo: ali prazne, penaste sanje nemirne noči! Ali iz-rodki oslabele stare domšiljije? Ali je videlo oko res iti mim^o drugim skrite in prikrite žene in je gledalo plašno od tistega hipa in je čakalo drhteče nesrečne lire? Tudi v tisti nemjrni noči m mogla spati. Slonela je ob oknu in je strmela v lioč, ki jo je razsvetlil zdaj dolg, plamteč blisk, da se je prekrižala ob njem vsa-kikrat. Nema je poslušala ječanje lip in topolov in žvižganje viharja ob oglih; preveč je bila že izmučena in otrpla, da bi drhtela ob bučečih, divje, nebrzdane jeze prekipevajočih besedah, s katerimi je obsipavalo razjarjeno nebo nevestico zemljo, vdano, zvesto, ne zavedajočo se greha, bolno vzdihajočo, jecajočo v grozi in v bolesti... "Kristus!" Zasvetilo se je od neba do zemlje, kakor da je švignil Lucifer izpred prestola božjega v globo-čino peklensko. Odrevenela je starka; na ustiih, «v mislih ji je zamrl plašni tkric; prevjpilo ga je grozno bobnenje, ob katerem je vztrepetala Trata od slemena do tal, noter do najnižjega kamena temeljnega. V prihodnjem hipu se je zaža-rilo onkraj ceste. Starka je zaje-Čala kakor slabotno dete, utrujeno od ihtenja, napol onemelo od strahu. A dvignila se je s silo in je zbrala vse moči. "Gori! Pomagajte, ljudje božji!" Zganilo se je v sobi dekel, za-šumelo je v vrišč viharjev. Naglo so se odprla vrata hleva, na dvorišču je zazvenel med šumenjem lipe in topolov, krepki glas Nan-detov: "Ogenj! Hitite!" Nagli koraki' črez divorišče, izgubljajoči se v viharju. Prvi je hitel Nande, fant, a močan in odločen moč v očigled nevarnosti, za njim Tone in Joža, naslednik Andrejev. Preko na cesto, na dvorišče Trafino je lil svetel sijaj mogočne 'baklje; gorela je že vsa pricestna streha hiše Dolinarje-ve. "Pomagajte! Mrtev je!" Za hip so postali Vsi, Joža, Tone in Nande. Pred pragom, da so se sipale iskre na njo, je klečala Dolinarica, sklonjena nad temno postavo, ležečo na zemlji. "Kaj je?" Ilripav je bil glas Nandctov, tiha groza jc ivpila iz njega. "Strela ga je ubila. V isteui hipu je stopil na prag." Globlje se je sklonila žeiia, Hiteča in drhteča, tesneje se je pri-vila brezčutnčfnu truplu. Ni pogledala na hiSo, gor na streho, plamtečo visoko kakor grmada, pripravljena za pogreb moleočne-ga indskega vladarja. Ni slišala, kako je prasketalo nad njo, kako je ječalo in ^pokalo. .. Kaj ji je zdaj hiša in čemu, ko leži pred njo brez moči, ki jo je podpiral s svojo močjo, iz vdanosti in iz ljubezni izvirajočo! Joža, štiridesetleten, majhen, a širokopleč mož, se je sklonil k Dolinarju in k ženi. "Stran, Dora! — Ne, vstani! Tukaj zgorita oba ... Primita, fanta. V mlin!" Dvignili so mrliča. Groza in sila "trenutka jim je dajala moči, da so skoro hiteli z njim proti mlinu. Za njimi se je opotekala vdo va kakor omamljena od preobil- er Mešbo. zlimi, brezčutnimi očratna žalostno svoje delo ... t t • Dolinarja so izročili zemlji. . |S [pokopališča sto se Vračala dVa siromaka, dve žalostni, samotni srci, revni in trpeči, da bi se usmilil še grob, če »bi se smel: Dolinarica in Ivan. "Kaj sedaj?" Že prejšnji večer, ko je prišel Ivan, in sta si pogledala prvikrat v oci, sta čitala drugi drugemu« v očeh in v mislih isto vprašanje: "ln kaj sedaj?" A izgovorila ga nista. Ni bilo časa, in bala sta se oba. Ker gre-fcafc je pogled v temno, žalostno prihodnost. A ko sta ostala p> pogrebu sama, je stopila skrb tesno k njima in je potrkala glasno na srci : ''Ivaj sedaj?" Nista izgovorila še težke besede o prihodnosti, kar je prišel iz cerkve mladi župnik in je pristopil ik samotnima. "Pojdeta z men^j?" Prijazno je bilo povabilo, sočuten pogled. Globoko je moralo biti srce, ki je zrlo iz oči, in bogato dovolj, da deli dobrote, tolažbo in l)lagosl<>v povsodi in v izobil ju. Ko sta se poslavljala uro pozneje od župnika, je bilo sklenjeno: Ivan se vrne do konca šolskega leta v mesto. Mati pripravlja med tem s pomočjo dobrih src potrebno za zidanje. Jeseni pa se Ivan ne vrne več v šolo, ampak prevzame dom. Tako je prijela usoda Ivana z močno roko in ga je vrgla s poti, ki mu je bila draga in jo je ljubil, in ga je postaivila na povsem drugo, nasprotno. Te ni ljubil, pa tudi sovražil ne. A velika in močna je bila ljubezen mladega njegovega srca do žene, ki hodi po ti poti. Dolžnost tirja, da jo spremlja od sedaj zvesto na samotni njeni "poti, ji pomore, ko bo utrujena ob bremena življenja in skrbi, jo podpre, ko bo omahovala pod trpljenjem, pod revščino in pod težo let. Velika je bila njegova ljubezen do matere. In ljubezen premaga vse, daruje vse, žrtvuje vse. Ljubezen zmaguje v vse »veke... • * • • Zgodilo se je, kakor je bilo sklenjeno: Ivan je ostal jeseni, ko se je vračal Vendelin v mesto^ v vasi, pri materi, ki je našla zavetišče pri starem mlinarju Matiji; ker hiša Dolinarjeva je bila razrušena do tal — čakalo je pogorišče, da se dvigne na njem nov dom, lepši in ponosnejši. Srečnejši? Tema je Ovijala težko, usodno to vprašanje. (Dalje.) VV dura Kašelj in prehlad s* nahajata sedaj skoro , povsod. Se znebiti tega m^vstaviti nadaljne bolezni, vzemite Severa'. BaIsam for Lung. (Severov Balsam za pljuča), ki je izvrstno zdraviloma kašelj ih prehlad. Cena je 'I6c m 50 inslc in 2e davka. Influence in cel° najmanjši prehlad bi se ne smelo zanemariti. Severn's Cold and Grip Tablets (Severove tablete zoper prehlad in gripo) so priporočljive za zdravljenje teh bolezni. Cena je 30 centov in 2c jlavka. Glavobol navadno zahteva hitro pomoč. Da i se to doseže ena ali dve Severa's Tablets for Headache and Neuralgia (Severove tablete zoper glavobol in nevralgijo) zadostuje. Poskusite jih. Cena 25 centov in lc davka. Slaba prebava slfthi človeka, in sledi jej za-. . .. prtnica ter migrena. Seve- ra'« Balsam of Life (Severov življenski balzam) je namenjen, da prežene take bolečine. Ojači ves sistem in vredi čreva. Cena je 85c in 4c davek. Za grgljanje alt. "piranje nosnic v prehladu ali ob influenci priporočamo, da rabite Severa'* Antisepsol (Severov Antisep-sol). Je prijazno vrejeno nalašč za gori navedene svrhe. Zdravi membrano kožico. Cena 35 centov in 2 centa davek. Oslabeli živci 80 večkrat vzrok nervoznosti, zgube spanca, histeričnih in nervoznih sunkov. Ako želite ojačiti vaš živci sistem vzemite Severa'* Nervoton (Severov Ner-voton). To je izvrstno zdravilo in tonika. Cena je $1.25 in 5 centov davka. , Žene in dekleta so navadno podvržene raznim boleznim in nerednostim vsled njih sekstual-nosti. Severa'* Regulator (Se v »rov Regulator se je že večkrat izkazal dober pri zdravljenju teh bolezni. Cena je $1.25 in 5c davek. Ali ste že pridobili kakega novega člana (ico) za prihodnjo 86 jO? Severova zdraviiii vzdr/ujejo zdravje v družinah. Kašelj j* snsn kot «d*a najbolj znanih *n*ltor, ki »PMEUa P»hlad, gripo in Kadarkoli so prizadet* cevi sap- ici bo otaji&lo'rMtj* Zato potrebujete zdravilo, > vnetje in na t* način ustavilo vznemirjenj* 1 vilo ni boljSe, kakor Nobeno zdrav kaielj. evera's Balsam for Longs _____________ no zavžite pijače, jecajoča kakor vškem strelišču v Ljubljani na ta- ai«iiiiiifliaitfijs (Dalje.) Toda njegov načrt je bil ravno ta, da odrine strašno minuto kazni vsaj za nekoliko dni, vsaj za nekaj ur! Bil je tako -bojazljiv, da niti ni ranil častnika, ko se je vrgel z nožem nadenj, nego je storil vse samo na videz, zgolj zato, da bi bil podan nov zločin, za katerega bi ga poklicali zopet pred sodbo. Minuta pred kaznijo je gotovo strašna, obsojencu; in v teku pallet sem imel priliko videti dokaj obsojencev na predvečer njih u-sodnega dne. Običajno sem se srečaval z njimi v bolnici, v are-stantskih sobanah, kadar sem ležal bolan, kar se je dogajalo ne-redkokdaj. Vsem arestantom vse Kusije je ziiano, da so tisti ljudje, ki imajo do njih največ sočutja — zdravniki. Nikdar ne delajo razlike med jetniki, kakor jo delajo nehote skoraj vsi drugi ljudje, izvzemši edino' preprosto ljudstvo. To nikoli ne graja are-stanta zaradi njegovega zločina, pa naj bo še tak« strašen, ter mu odpušča vse zaradi kazni, ki jo trpi, in zaradi njegove nesreče vobce. Ves narod po vsjej Rusiji pravi zločinu "nesreča", zločincem pa 'nesrečniki", in ne zaman. Ta označba je globoko znamenita. Tem važnejša je, čim se je rodila nezaredoma, instinktivno. Zdravniki pa so v mnogih slučajih resnično pribežališče a-restantov, ritev $2.76; priprava za striienje las $3.35; ' ___ _ . . _ _ . škarje in Klavnik S5c. Kdor naroči od nas POJILJANJE DENARJA. i Knrnituro, ali vse skupaj, mu podarimo posebne vrste svinčnik, ki takoj ustavi Izrabite sedanje skrajno niske •eJUre4et.e pri^rjtju«c ^ ' • stvari s« danes in poftljite 25c v poštnih cene, ako nameravate poslati svoi-1£namkaih: »»tanek boste kasneje piasan. , . * 1. , v - T I Pisma naslovite na: Universal Distribute« cem kako pomoč ali plačati kak Co., Dept. G. S.. 36 Madison S« Stat., New dolg. York City. N. V. TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko- hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvaiam strankam po hišah točno vsak dan. \ Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaiId mUnr NOVOST! NOVOST! PRAVI VREMENSKI KAZALEC ZA SAMO $2.25. * t; * € To je vremenski kazalec narejen po Švicarski metodi, ki pojasnuje vremensko stanje 24 ur naprej. To ni nobena igrača, temveč je znanstveno izdelano in deluje automatično pod pritiskom zraka. Ta mala hi&ica ima 4 okenca, dve v ospredju in dve ob straneh. Ima tudi dvoje vratic skozi katere prihajajo številke ki vam povedo spremembo vremena. Med vrati je barometer, ki kaže toploto in mraz v vaši sobi. Na gornji strani je Kuko-vica sedeča v ospredju okrašena s jelenovo glavo. Na levi na strehi te hišice je mala kletka. Z eno besedo to je nekaj zelo krasnega in zanimivega ta vsako osebo. Natančna navodila se pošljejo z vsako hišico. NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ. Izrežite ta oglas in priložite v pismu 25 centov poštnih znamk za pokritje pošiljatvenih troškov. Ostalo svoto $2.25 pa plačate potem kadar se vam prinese blago na dom. Pišite hitro ker blago zna hitro poteči. VARIETY SALES COMPANY, Dept. 411 K., 1136 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Ne bodite xlovoljni. Proč s starokopitnimi navadami valih prednikov. Naša priprava vam bo prihranila denar, morda $25.00 letno, ali $150.00 v petih letih". Ako ste previdni bodo udobnost, zadvoljnost in neodvisnost vaš brivec, vedno in vsepovsod dokler boste iiveli. Ne tratite dragega &y>a v nezdravih brivnieah. Nake brivsko orodje j* vsepovsod naprodaj. Jim Henry trdi, da je nača varnostna britev (Safety Razor med vnemi najboljša, tako je tudi z drugimi na- 100 Kron za ... ...$ 1.30 200 Kron za... ... 2.50 500 Kron za... ... 6.00 1.000 Kron za... ... 11.75 > 5.000 Kron za... ... 58.00 10.000 Kron za... ... 115.00 25.000 Kron za... ... 285.00 50 Lir za, ...$ 4.50 100 Lir za .... 8.75 200 Lir za .... 17.00 500 Lir za .... 42.75 1000 Lir za .... 85.00 LEO ZAKRAJŠEK 70 — 9th Ave. New York, N. Y. SLOVANSKA TVORNICA. j 21Q7 S. Hamlin Ave., Chk-ago, 111. izdeluje ZDRAVI STE LAHKO SAMO ZA ZASTAVE, BANDERA, REGA- DVA CENTA! Ce trpite vsled ueprilik tih ?.olod-cu, ali ohistih, o-trpelih jetrih, jKMijanja, z;U«isn-«i ost i, glavobola, izgube teka, nečisto krvi, nepreba-ve, revmatiznijt; f če imate oslabele noge. bole/i ne v kri-ž, če ste splošno potrti, vzemite JU VITO TABLETE, narejene is najbolj čistih in priznanih zeliSč, katere pozna zdravilna veda, ter katere priporoča na tisoče sedaj zadovoljnih oseb. To zdravilo je ono, katero vi rabite. PoSljite, nam en dolar za eno Skatljo, ali pet dolarjev za šest škatelj; pristejte še 4c vojnega davka za vsako škatljo. Če hočete poskusiti to čudodelno naravno zdravilo, predno ga naročite, pi-. šite nam za tridnevno brezplačno zdravljenje, brez kake nadaljne obveznosti od vaše strani. Naslov: Juvito Laboratory, South Hills Branch 15, Pittsburgh, Pa. Opomba: Z vsakim naročilom 'odpošljemo krasen stenski koledar Jugoslavije tiskan v več barvah; visok 20 pal~" eev in 15 palcev širok. LIJE, ZLATE ZNAKE za društva K. S. K. J. MATIJA, SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvršuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela Spolnih 10 let na istem mestu. NOVOST! . NOVOST! REVOLVER IN AUTOMATlCNI 2EPNI NOZ. Pomisli ta iepni not. kskorine«« ie niste videli ali sploh te slišali o njem. To najnovejše o nožih, ki ob enim no tudi 22 kalibra revolverji. Narejeni iz najboljšega jekla in se lahko nosi vsakem navadnem iepu. ima ostrino najboljšefa jekla ki ne lahko uporabi sa različne potrebe. S pritiskom na gumb se automatično sam odpre, torej ta • not je velike vrednosti ne le samo kot no i ampak tudi ker je poleg revolver in je takq vre jen. da kdor ie ni videl ali ne (•ozna tega bi nikdar ne verjel, da je do sploh tudi revolver. . _ . Ne mislite si, da je to le kakšna igrača, to je pravi 22 kaliberni revolver, ki vam mogoče lahko mnogokrat sluii v vaio obrambo In se da vsekakor skoro vsak čas porabljati vfcled dobrega noža. Ne stavite upraftanj. mi prodamo na stotine teh vsak dan. ker vsaka oseba, ki ima enega teh. je vedno zadovoljna in nima nobenih sitnosti vsled kombinacije, je čisto naravno izdelan in poleg tega mi tudi pošljemo vsa navodila kako «e Uporablja. Cena je zmerna in stane le *4.#5. Mi t,mo edina tvrdka ki prodaja te vrste nože in vam imčimo. da ne «e nikjer drug.ie le pri na«. NE "POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ, samo odreiite ta orlas iz lista, priložite 25 centov v znamkah in pošljite nam za poštne troske. Vi plačate ostalo svoto $4.95 šele potem kadar se vam prinese blago na dom. Naročite hitro ker zaloga hitro poide. IMPERIAL NOVELTY COMPANY, Dept. 2610 K. 1136 Milwaukee Ave., Chicago, IM. POZOR ROJAKI! Nudi se lepa prilika za rojaka, ki zna krojaško obrt. Delo stalno. Zglasi naj se na naslov: M. HARRY WILLS, Box 611 , 3 Nashwauk, Minn. SESTRE! Ali ste zdrave, krasne, vesele kot vam 'je namenjen dar narave t Ako ne tedaj pišite po naša pojasnila, katere vam pošljemo zastonj, in zapečateno. JUVJTO LABORATORY, Dor-mont Branch 112, Pittsburgh, Pa. Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. 0. Bos 772, City Hall Station NEW YORK CITY. ii.^ii.^n^n^H^^ im jft n ................| Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro ie 30 let ae Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje-in tislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo .soper draginjo na vseh številnih potrebščinah naAih, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber i« morali smo eene nekoliko poviiatL Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko vei plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v oko in priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo sa nje. Trincrjevo Ameriško Zdravilno ===« Grenko Vino ===== torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje atalitče. Izmed vseh bolesni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v šelodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti fcelodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvoruih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorins ne* potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninic ter krasuo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in af^e delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabita ta lek, boste naili v njem neprecenljivo vrednost. Dobit« A ▼ ▼Mh lekarnah. TRINERJEV UNHIEIITBH in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in ote zanje po kopanju nog. Dobit« j« v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečin«, aato pa j« zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitreje« eklin itd., tudi za drgnenje živcev in sa ma- ja izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuičajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TUNEEJBVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL-SAN FRANCISCO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1918. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So- Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS